zzi. SfeviiKo. 0 imnimni, o petek 28 septembra 1H3. Leto LUI. Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nadalje in praznike« Inseratl i do 9 petit vrst i 1 D, od 10—15 petit vrst A 1 D 50 p, večji inserat! petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. 0p»avnlatvo „8lov. Naroda" in „Narodna tiskarna" Snaflova olloa 41 5, pritlično. — Telefon it. 304. Uredništvo „8107. Naroda" Snaflovi »lica st 8. I. nadatroafe Tele!on stev. 34. Dopise sprejema le podals^aa in zadostno frankovane. Rokopisov se) no vrača. Posamezna štavilk*: v Jugaslaviii vsa dni Din 1-— v Inozemstvu najadna d*ii Sin 1, nedelje Din 1-25 PoštnSna plačana v gotovini. ,Slovenski Narod" velja: v Ljubljani p.-» r "it! V liorr-.stto 12 mesecev 6 . 3 . 1 Din 144*—- I Din 144*— Din 2G4-— . 72 — . 72-- . 132-- . c6'— m 96*—- . 66«— 10._ IT o >. m l- \ m l" • -- Pri morebitnem povijanju se iata daljša naročnina dopl Novi naročniki naj poSIjejo v prvič naročnino vedno t^S~ i Na samo pismena naročila brez poslatve dennr'n se na moreni i ';rn:f. Hladne konstatacije. Debata o reškem vprašanju je včeraj dosegla v narodni skupščini vrhunec. Še nikdar ni opozicija napadala vlade s tako besnostjo, kakor topot ln nadvse zanimivo je bilo preiskati, v čem tiče očitki, ki se v splošnih frazah ln s tako nenavadno zagrizenostjo mečejo našim diplomatom v obraz. Akt imenovanja vojaškega guvernerja od strani Italije je bilo nasilno dejanje, o katerem je lahko trditi, da se ne strinja z rapallsko pogodbo. Toda pri dejanjih in aktih ne gre za kritične trditve, marveč za to, ali so kazali naši Interesi, da ga preprečimo in da se spustimo v vojaški spopad z Italijo. Tega očitka opozicija ni storila, znamenje, da je odobrila vladino stališče, da se ni prenaglila z oboroženim nastopom in ki je zaenkrat vzela na znanje Izjavo Italije, da z imenovanjem svojega vojaškega guvernerja ne misli izpremenitl pravnega položaja reškega vprašanja v okvirju rapallske pogodbe in da velja ta njena odredba samo vzpostavi javne varnosti na reškem teritorija. Opozicija je le ugovarjala, da bi bila morala vlada ukiniti nadaljne stike z Italijo in spor predložiti v razrešitev Društvu narodov m Švicarskemu predsedniku. Na ta očitek Je vlada odgovorila: Mi smo smatrali za oportuno, da poizkušamo vsa mirna sredstva, ki so nam na razpolago, m da šele potem, ko se pokaže, da je sporazum nemogoč, nastopimo pot, ki nam Jo dale rapailska pogodba. Naša vlada nI izdala rapallske pogodbe. Doslej je odklanjala v paritetni komisiji vsako solucijo, ki nam je bila na škodo. Pašilć Je včeraj znova potrdil: MI od Izvršitve rapallske pogodbe ne odstopimo! Nadaljeval je tudi: Mi smo izjavili, da smo pripravili nadaljevati pogajanja na podlagi te pogodbe. Ne vemo, ali bo mogoče priti do sporazuma, ali pa bomo morali iti na razsodišče. Sedaj je treba, da se sestane in dela paritetna komisija m ako se bo zecfinila, se boste vi tukaj o tem posvetovali. V nasprotnem slučaju pa pojdemo pred Društvo narodov. Ako nobena odločba ne bo veljala, naj pride vojna. V stališču naše vlade je doslednost in oportunost Doslednost v zagovoru rapallske pogodbe in odklonu nasprotnih ital. predlogov. Oportunost v tem, da se za nasilni akt Italije ni prenaglila in da si je pridržala pravico apela na Društvo narodov in predsednika švicarske republike. Opozicija bi morala taki vladi dati enodušnost parlamenta "in zaslombo cele države. Vidimo in ugotavljamo pa, da se spričo usodnega dvoboja z ItalHo za- letava v njo z brezvestnimi in ničnostnimi očitki in da je vsebina njene kritike gola, prazna, strankarsko napihnjena opozicija. Italija poizkuša z vsemi sredstvi podvreči Jugoslavijo. Končno se je zatekla k nasilnemu incidentu z dne 17. sept. Vlada je odbila vojaški spopad z Italijo in na podlagi izrecnega zagotovila rimske vlade, da imenovanje ital. guvernerja ne pomenja iz-premembe pravnega stanja rapallske pogodbe, sprejela nova pogajanja in odložila apel na Društvo narodov. Tu bi bila državljanska dolžnost parlamenta, da da svoji diplomaciji eno-dušno ozadje celega naroda in da se Italiji predoči našo enoglasno obsodbo njene imperialistične politike. Opozicija brez poštenosti in vestnosti je največje zlo države. To smo izkusili tudi v ravnokar minuli reški debati. Zlo je to na znotraj, ker lomi enotno silo naroda, poguba ie to na zunaj, ker predstavlja sovražnikom razdvojenega nasprotnika. Telefonska In brzefaona pensola Reško vprašanje pred narodno skupščino. Govor dr. Grisogona. — Izvajanja ministr. predsednika Pašiča in ministrov dr. Perica in Ninčiča. Zaupnica vladi- — Beograd, 27. septembra, (Izv.) Za ▼čerajšnjo sejo narodne skupščine je vla* dalo v Tseh političnih krogih veliko zani* manje, istotako tudi med diplomati, ki so se v polnem Številu zbrali k seji ▼ dlplo* matskih ložah. Pred početkom seje se je v skupščinski dvorani, v kuloar jih v klubo* vih proatorfh opažala med poslanci velika napetost. Sejo je otvorfl predsednik narodne skupSčine Ljuba Jovanovič ob 9.30 ter dal besedo poslancu dr. Grisogonu, da utemeljuje interpelacijo Ljube Davidovića m tovarišev o reSkem vprašanju. Demokrat dr. Grisogono je v dajšem govoru kritikoval delo vlade ln njeno pa* sivnost z ozirom na reško vprašanje. Na* glasal je, da je Italija štiri dni po ratifikaciji rapallske pogodbe pri Društvu narodov prevzela upravo Reke v svoje roke. Grajal je, zakaj ni vlada registrirala istotako tudi aneksov rapallske pogodbe, predvsem pismo Sforze, ter je povdarjal, da je proti takemu postopanju vlade ne samo vsa opozicija, temveč tudi del vladne večine. Vlada bi se morala poslužiti vseh pravic, katere ji dajejo rapailska pogodba in sants margheritski dogovori, ter bi morala zahtevati od Društva narodov varstva, ko je Italija okupirala Reko in imenovala generala Giardinija za guvernerja, za kar ni imela nobene pravne podlage. Dr. Grisogono je navajal dogodke med 2. in 12. septembrom ter ugotovil, da je bilo pismo, ki ga je poslal podpredsednik reške konsti= tuante Depoli italijanskemu ministrskemu predsedniku, naročeno orožje v rokah italijanske vlade, da more z njimi v primer? nem času operirati. Dr. Grisogono odka- nja nadaljna direktna pogajanja in pravi, da so nepotrebna. Edina pot, ki nam preostaja, je zahte\'a po posredovanju Dnis štva narodov. Tekom petih let smo videli, da so vse intervencije Društva narodov potekle mirno in da ni nobena povzročila vojne. Dr. Grisogono je primerjal incident na Reki z onim na Krfu ter ie naglašal, da je Grška izšla iz spora z Italijo kot diplomatska zmagovalka. Vlada mora pojasniti, ali pomenja postopanje Italije aneksiio Reke ali ne, in ali je to postopanje v skladu z rapallsko pogodbo. Prej je bilo na Reki 3000 vojakov, sedaj jih je pa 12.000. General Giardino sklicuje sedaj reško konstitu-anto. člani te konstituante se njegovemu pozivu ne bodo odzvali, ker se nahaja ve- lika večina v Inozemstvu, ker nočejo imeti aneksije in ker se nočejo vrniti na Reko, da bi ne bili izročeni italijanskemu pritisku. Sami poslanci reške konstituante izjavljajo, da nočejo žrtvovati svoje suverenosti. Mi imamo na Reko iste pravice, kakor italijanska vlada, zaradi česar bi morali poslati ravno tako svojega generala na Reko. (Pri* bicevič: »Naša vlada bi morala naročiti generalu Stefanoviću, da maršira na Reko.« Dr. Velizar Jankovid: »Ali z 20.000 vojaki?«) Grisogono nadaljuje: Brez vojske, ker izjavlja Italija, da je okupacija Reke prijateljski akt. Končno obtožuje govornik vlado, da je zanemarila bistvene interese naroda in države. Minister za pravosodje dr. Ninko P e-r i ć je odgovarjal v imenu vlade na interpelacijo. Omenjal je, da je predgovornik početkom svojega odgovora naglašal, da prebivalstvo naše države ne želi vojne. Minister pravi, da ne ve točno za motivacijo, ki je vodila pri tem predgovornika, da je to izjavil, vendar pa hoče tej izjavi posvetiti pozornost, ker ie že sama na sebi s tem, da je padla beseda o vojni, velike varnosti in resnosti. Zato jo je treba presojati z vso hladnok-vnostjo. Ranallska nogodba nravi v členu 4.. da kraljevina SHS in kra* Ijevina Italija popolnoma priznavata neod= visnost in svobodo države Reke in da sc nbvezujeta to obojestransko spoštovati. Člen 5. pravi, da se bodo meje oz^mlia. o katerem je govor v posampih čfcnifi, dolo? lomile na ozemlju no razmontv^ni komisiji, v kaferi imata država SHS in Ttaliia vsaka polovico delegatov. V slučaju spora s~ ima zanroF;ti predsednik Svica^sk* republike za razsod:"ee. V pogodbi ni d^očen noben ~ok, kdaj se ima to izvesti. ?ele 23. ok^-o* bra 1°2?. se je sk^nil sporazum, ki vsebuje podrobnejša določila o tem. V tem sporaz-irmn "ravi, da sc nr»a no izvršeni eva= kuacijt S"*aka. ki se ima izvesti po pretc* ku petih dni od r^tifikaciie. s^staviH metana komisMa treh italiianskih in treh i"gos slovenskih delegatov*, katerim so pridal ieni v pomoč eksperti. Za tem je čital minister dr. P^rić klavzule 1.. 2.. 3. in 4. sar^marTjhe-ritskih dogovorov. (Pribičcvie: »Torej jc vse *acr,o in določeno!«) T t tega. kar sem prečita] od 23. oktobra 1022, vid:tc. kako težko je bilo delo komisije, in da jc bil rok, določen na mesec dni, prekratek, vslcd česar je bilo popolnoma naravno, da se je ta rok podališal. Komisija, ki je pričela svo- je delo, ga je nadaljevala in vodila do gotovega dne. Svojega določenega roka ni imela, vprašanje pa je bilo toliko važno, da je smatrala vlada za potrebno, da da komisiji dovolj časa, da prouči celotni položaj in da ustvari soglasje rned obema vladama. Delo kljub temu ni uspelo in sc jc uvidelo, da določena komisija ni mogla uspeti, da najde sporazum in sporazumno rešitev, vsled česar so se pogajanja prekinila. Naša vlada je z ozirom na določbe rapallske pogodbe same in konvencij registrirala pogodbo pri Društvu narodov. S tem jc vlada pokazala dovolj jasno, po katerem potu namerava hoditi. Registriranje je izvršila tudi vlada kraljevine Italije. (Pribičcvie: »Ali se je to zgodilo sporaz* umno?«) Kakor sem rekel, z registriranjem pogodbe je vlada jasno pokazala narodu, po katerem potu želi iti. ako se ne pride do sporazuma z Italijo. Ker pa je bilo že postavljeno vprašanje, ali ni med obema vladama mogoč sporazum, izjavljam, da je naša vlada izjavila svojo pripravljenost za sporazum. Vlada ni takoj pristopi'a k rc* sevanju tega vprašanja pred mednarodni forum in ni zahtevala arbitraže, kar pa Se ne pomenja. da se vlada odreka svojim pravicam. Šele. kadar bodo vsa sredstva 7h sporazum onemogočena, poiem se bo šlo po onem potu, ki je že sam od sebe za* črtan V registriranju pogodbe. Med tem časom je vlada kraljevine Italije poslala generala Giardinija na Reko. Istočasno jc italijanski odpravnik poslov izjavil v zunanjem ministrstvu, da ne pomenja imenovan nje Giardinija na Reki nobene pravne iz* premembe z oz. na sedanji obstoječi položaj. (Smeh na levici.) Tudi Mussolini jc izjavil, da ne pomenja imenovanje generala Giardinija na Reki nobene izpremrmbe v pogledu sedanjega statuta tega mesta. Ta korak se ima smatrati samo kot nujen ukrep proti morebitnim izpadom skrajnih elementov, ki so sc začeli pojavljati zadnje dni. Istočasno je tudi naš poslanik v Rimu dobil uradno izjavo od Mussolinija, ki je izjavil, da pošilja na Reko generala Giar? dinija, kateremu daje polno moč za ohranitev reda in miru v me*tu, obenem da onemogoči Tesno gibanje, ki se je pojavilo na Reki od strani gotovih elementov. Italija ni tega izjavila samo nam, temve : vsemu svetu. Dobro veste, da se taka izjava rc more podcenjevati Ako bi se kraljevina Italija ne ravnala po dani izjavi, je tukaj mogoče posredovanje Društva narodov tebi morala Ttaliia nosili v. - »sledice pred mednarodnim forumom. (Smeh in hrup.) Opozicija je želela v vseh teh resnih vprašanjih izjavo krni i. vlade, medtem p:! sama ovira, da se da ta izjava. Člani vlr.de so postopali nrimerno določbam obstoječih pogodb. Vladi ni znano, kar se trdi v stavljeni interpelaciji, da italijanska vlada ž? vr.anrej odklanja vsako mis^J na arbitražo predsedniku š\ icnrsks republike. Z rcg:s i striranjrm pogodbe sta obe vladi podali dokaz dobre volje, da hočeta spoštovati j obstoječe pogodbene obveznosti Nobena vlada nima pravice, da postopa brer spo* raztrma obeb strani. Arbitraža je določana kot skrajno sredstvo. Kralievska vlada ^ifra za svojo dolžnost, odzvati se želji talijanske vlade in pričeti nova pogajanja, menovanie generala Gia-diniia je takega I znečaja, da bi onemogočilo delo pogajanj j za eventuelni snorazum. (Pribičcvić: Na i Reki ni radikalcev in Vas zato Reka ma! > interesna.) Tcra vprašanja ne smatramo kot radikalnega aH demokratskega, temveč kot vprašanfe vse nate države in našega naroda. (Od ob ravan je.") Vlada posveča vso T, resnost reškemu vprašanju, ki ga tretira v tej smeri kakor zasluži, ker jc življenjsko vprašanje naše države. Končno je i*j.:\:l minister upanje, da bo narodna skupščina odobrila del vlade in ji izrekla ipai Govor ministra dr. Perica so sprejeli radikalni poslanci z velikim odobravanjem, Za tem je govoril načelnik demokratskega kluba Ljuba Davidović, ki ju ugotovil, da vlada ni dala z ozirom na važnost reškega vprašanja zadostnega odero-vera. Naš parlament je eden izmed parlamentov na svetu, ki ga vlada najmanj obvešča o svoji zunanji puli t,ki. Uovumik jo očital Nikoli Pašiću, da je imel, vodeč desetletja nnšo zunanjo poliiiko. malokdaj uspehe. Zunanja politika se vodi po geslu: Naj gre, kakor gre. Prej se jc vodila, kakor je zahteval Dunaj, sedaj pa se vodi« kakor zahteva Rim. Vlada je sploh slabo poučena o tekočih zadevah. Med tem ko le zunanji minister dr. Nlnčič svoječasno trdil, da je položaj zemljoradnikov na Bolgarskem ustaljen, je vlada zemljoradnikov že padla. Naši zastopniki v inozemstvu so sploh malo sposobni ter nezadostno poučeni o obstoječih razmerah. To je dokazil tudi poslanik AntoniJević v Rimu. Izmed vseh zaveznikov se moremo naslanjati samo na Francijo in Češkoslovaško, v ostalem pa imimo na vseh straneh neprijatelje. Italija je med vsemi naš največji nacijo-nalni nasprotnik. Ona nadaljuje avstrijsko politiko. Vsi želimo dobrih sosednih odnosa j c v, toda zato so potrebne z obeb strani enako žrtve. Oovomik ie povdarjal, da uporablja Mussolini vsa sTedstva, da bi Čim već dv bil od nas. Zahteva od na-še vlade, naj zahteva od Italije, da spoštuje rapallsko pogodbo in ostale dogovora, ker zahteva to tudi naS narod. Ml hočemo mirno živeti in hočemo imeti močno vlado^ ki bo znala voditi državne posle v Interen su naroda, kateri ne bo služIla drŽava V strankarske namene, temveč katera bo slu* žila kot stranka državi. Ljuba DavidoviČ Je konča! svof govor cpoMne, na kar se je seja prekinila ter Jq predsednik skupščine napovedal nadaljevanje za popoldne ob 16.30. Prvi je popoldne govoril posl. ~dr. Holi-n j c c, ki je ostro kritikoval vladno zunanjo politiko. Omenjal Je nedavni sestanek Po;ncareja. na katerem se je gotovo poleg ruhrskega vprašanja razpravljalo tudi o Reki. Znano jc, da je PaSić zahteval pomoč! od Poincarcja radi sporazuma z Italijo v redkem vprašanju. Kaj Je Pašić dosegel v tem i ledu, vlada ni povedala. Vedeti bi bilo treba, ali odobravata Francija in Anglija kršenje mednarodnih pogodb. Italijanske pretenzije je treba zavrniti in storiti neka] za reSitev Hrvatov in Slovencev. Današnja vlada postopa tako, kakor da bi n: nasprotovala zločinom, ki so jih zakrivili italijanski fašisti napram nam. Vlada Jc vedno popuščala in ni nikdar pokazala svoje avtoritete, ko jc bilo treba braniti interese Hrvatov in Slovencev. Po rapallsk] pogodbi je dobila Italija velik del Slovencev in Hrvatov, kljub temu na moramo sedaj mi sami braniti to pogodbo. Govornik je nadalje očital vladi, zakaj ni že poprej registrirala rapallske pogedbe. Kaj sodi italijanska vla- Claude Farr&re — prevel Miran Jarc: Roman. 41 Ugajala mu je domislica — ki sicer ni bila točna, da njegova ljubezen nalikuje ljubezni še zelo nedolžnega mladeniča. Kar pozabil je na svoje samoopazovanje, s čimiir je sicer vedno bavil: živel je, ne da bi se opazoval. Ob tej novi igri pa se je naučil ceniti slast življenja. In čeprav je bilo njegovo grlo že precej izsušeno, vendarle se je ra-dovai tega zanj novega okusa. Z naslado je spoznal sveže veselje upov in sanj in slastno tesnobo, ki jo povzroča pojav ljubljenke. Sicer pa so bile n;egove sanje preproste, njegove nade zmerne: nič drugega ni želel kot Se-Iysette-inega smehljanja in prijateljstva. Preveč malovrednih žensk je že ležalo v njegovi postelji 4n zato ni mogel želeti, da bi tam videl tudi svoje edino božanstvo. • • * Kadar je Fierce obiskal to družino v vili v ulici Mois — kamor se je napotil čestokrat in si izmislil mnogo pretvez, da je našel gospo SyIvo in njeno hčerko same doma — tedaj je šel skozi vedno odprto ograjo na vrt, ne da bi stopil v hišo. Vsakokrat okrog četrt ure pred sprehodom je prišla gospa Sylva sedet pod banane na terasi, kjer je vdihavala čist zrak, ki so ga košata drevesa obdržala vedno svežega. Tu je Fierce vedno našel slepo gospo v istem naslanjaču iz bičevja; v starih rokah je vselej imela pletivo iz sive volne, poleg pa je sedela njena verna in zvesta tovarišica gospodična Sylva, ki je z njo kramljala ali pa ji glasno čitala. On jima je bil zdaj najboljši prijatelj, ki sta ga sprejeli z naivečjo radostjo in ki ni nikoli nadlegoval nežni razgovor hčerke in matere. Zanj sta pripravili stalen prostor, vabili sta ga na sprehod ali pa sta zaradi niep-a podaljšali zaupni in domač razgovor na vrtu tja v večer. On jima je pripovedoval razne novice in uva;ali sta ga v resne ničnosti družinskega življen.:a; s Selvsette-o se je šalil z naga-jivostjo. ki je izzivala iskrost in vedrost mlade deklice; slepa gospa pa je nad vse razgrinjala svojo mehko resnobnost in nežno milino, kot jo očitujejo stare žene. ki so mungo pretniele, a si niso strganega srca zagrenile in ki sta jih žalost in odpoved še bolj dvignili in poplemenitili. Često jih je na vrtu že zalotila noč in gospa Sylva je prijela Fierce-a za roko, odpravili so se v hišo. Prižgali so svetiljke; nežna svetloba je dahnila S61ysette-i na lica soj rdeče bisernine. Fierce ie pred odhodom Še zaprosil, naj mu odpro klavir. Gospodična Sylva ni bila nikaka velika umetnica, toda njen pravilen in preprost glas je zvenel tako čisto kot drhteče zlato. Stare pesmi, ritmične legende; vse je bilo tako selsko, a Fierce, ta podsmehljivec in izgubljenec, je poslušal te otroško nedolžne pripeve s takim genotjem, da so se mu rosile oči. Ko se je povrnil v rjavo noč, se ga je polastila otožnost, ki je bila tem težja, čim dalj je bil proč od drage mu hiše. Pot se mu je zdela dolga, noge trudne; često je poklical zapoznel voz, da bi v tihi kočijlci lažje sanjal in tedai si je brez sramu priznal, da je vsa njegova sreča ostala tam zadaj, tam doli pri tej oboževani deklici, ki je ukradla njejpvo srce. Daleč proč od nje — kako bi bilo zdaiJzanj še življeme? Romanje brez smotra, nevredno, da ga spet znova začne. * tt * »Pa pazita, da česa ne zamažeta! Koliko sem dolžan?« Kratko izračunavanje, kratek razgovor v kan-tonskem narečju, iz žepa pogledajo zapisniki iz svilenega papirja. Toliko in toliko jc. Za ceno se ni za pogajati, kajti tu gre za nuino delo. Izkušeni Fierce ve tr> dobro. On je s pogoji zadovoljen in odide. Pri delu Kitajca nndznrovati je odveč. Izvršil bo vse, kot se je domenil in rajši ne sprejme mezde. Kitajska tanetnika — debela kantončana z lepimi kitami in belimi dokolenkami. ki se končujejo j kot da bi moral poslušati očitke, v črne nogavice s klobučevinastim stopalom — * * * poslušata Fierce-a, ki jima naročuje v svoji sobici Zdaj sc je siva soha prcobrazii > modro — na »Bavardu.« prav tako sijejo tudi Selysette~ine oči. Z zadovolj- » ... Odtrgajta raz stene vso sivo svilo, tudi baržun mora proč; — namesto onega — pa postavita tole...« »To« je lahna, kitajska svila, modre barve z zelenimi odsevi; blago je iz Šang-Haija. Fierce se je zelo potrudil, da je našel barvo, ki mu je popolnoma ugajala. »Ploskve pa obokvirita s tem ...« Iz starih kitafskih oblek odrezani paj^ Lki rokavi: na ozkem traku iz črnega atlasa se gosti deset tisoč vezenih metuljev z modrimi krili, s krili v vseh možnih oblikah in modrinah v vseh odtenkih. Pri trgovcu v Cholonu se je gospodična Sylva za to zavzela. stvom motri Fierce drago mu barvo ta sede k mizi. Knjige so odpte še na isti strani, kot jih je pustil; bolestno natančna Kitajca sta vsako stvar postavila spet na prav isto mesto nazaj To so knjige o taktiki, seznamki faz, razprave o nautiki. Iz akicnjenih predalov je Fierce vzel tajne načrte o baterijah in utrdbah; pred seboj je razgrnil mornarski zemljevid Donnaija in obrežja okrog sv. Jakoba. Šlo je za načrt blokade: nikako zapovedano opravilo. Fierce proučuje sam zase iz domovinske skrbnosti, katera sredstva so najprimernejša za obrambo Saigona, če ga napade sovražnik. »Vsak naskok na Sv. Jakoba je brezupen«, je »Žeblje pa dobro prekrijte! Ali boste utegnili I zamrmrak »tako početje bi bila očividna blaznost, izvršiti delo do večera?« j ki bi jo hitro ugnali... Možno pa je izkrcanje na Prikimavanje, smehljaj na gladkih obrazih; zahodu; — da. Torej bi morali že prvo noč razbiti vedno je mogoče storiti; v trgovskem življenju Kitajec ne pozna besede »nemogoče«. blokado, — da. glavno je, da razbijemo blckado Bomo li imeli dovolj torpednih rušilcev?« 2a o posredovanju Društva narodov, Je najboljši dokaz Imenovanja generala Giardinija. Nadalje je govornik kritikoval postopanje Pašiča in njegovo pismo Mussoliniju, čegar vsebina je neznana. Naglašal je, da spada vprašanje Reke pred mednarodni forum ter je zahteval, da se mora Izvršiti rapailska pogodba, s čemer bi se vsaj deloma ohranile one pravice, ki so nam priznane po mednarodnih pogodbah. Z ozirom na očitke opozicije se je nepričakovano oglasil k besedi ministrski predsednik Nikola Pašič, ki je izvajal: Zunanja politika je imela slabe In dobre uspehe in da bi ne bilo dobrih uspehov, bi gospodje narodni poslanci ne sedeli v skupščinskih klopeh. Pašič je nato opisaval zgodovino rapallske pogodbe, ki je bila posledica sporazuma z Italijo glede razmejitve. Naši zavezniki so želeli že prej, da bi se dosegel med našo državo in s Italijo sporazum, česar pa mi nismo hoteli, ker smo stali na stališču, da se morajo spoštovati pogodbe. Mi smo s svoje strani pogodbe tudi spoštovali. Ako bi poslušali Clemenceaua In Lloyd Georgea, ki sta posredovala v sporu med nami in Italijo, bi mi veliko več dosegli, ker se je njun predog približaval znani Wil-sonovi liniji. Ali smo to odklonili, take rešitve pa tudi ni hotela Italija. Jaz sem zagovarjal njun predlog in zato pozneje nisem mogel iti v Rapallo ter sem prepustil delo onim, ki so ga do tedaj vodili. Naši delegati niso uspeli pri sporazumu z Italijo, ali mi vsi smo odpravili d'Annunzija z Reke. Tega pa z reškimi fašisti in legijonarji nismo mogli storiti.. V reški skupščini je bila večina nasprotna aneksiji Reke po Italiji in je takoj zahtevala, naj se izvrši rapailska pogodba. To skuščino so raz-gnali oni. ki so ostali na Reki, legijonarji in fašisti. Potem so se začela pogajanja v Opatiji in se je govorilo, da jih mi zavlačujemo ravno zato, ker imamo paritetno komisijo na Reki. Rapailska pogobda ni popolnoma izvršena. Delo paritetne komisije ni uspelo. Italija je zahtevala nekaj, česar rapailska pogodba ne določa in zato ni došlo do sporazuma, vsled Česar smo bili prisiljeni, da branimo pogodbo. Prišlo je do tega, da smo registrirali rapallsko pogodbo pri Društvu narodov. Mi smo izjavili, da smo pripravljeni nadaljevati pogajanja na podlagi rapallske pogodbe. Ako bo došlo do sporazuma, se ne more vedeti, in če ne bo prišlo do sporazuma, se bo spravila zadeva pred Društvo narodov. Ako ne bomo došli tu do sporazuma, bomo zahtevali arbitražo, ker nočemo vojne. Odločitev Društva narodov naj bo taka ali taka, mi smo prisiljeni, da jo sprejmemo, ker bi v slučaju, ako bi tega ne storili, morali proglasiti vojno. Toda ta vojna bi bila naperjena tudi proti drugim zaveznikom, vsem narodom, ki so v Društvu narodov. Ugovori, da nismo skrbeli dovolj za svoje brate Slovence in Hrvate, ne drže. Naša vlada je vodila s Slovenci in Hrvati jasne račune in zato odpadejo očitanja dr. Hohnjeca. Mislili smo, da se bo s posredovanjem Wilsona mogla izvršiti razmejitev med Italijo in nami. To se ni zgodilo in končno smo zahtevali za zaščito naših bratov, naj se sprejme kot mejna črta, ki se približuje WiIsonovi. Potem je došel ultimat od Lloyd Georgea in Clemenceaua, ki smo ga odklonili. Tako je prišlo tudi do razmejitve med Slovenijo in Avstrijo. Pojavilo se je vprašanje, kakšna meja naj se Izvede in smo postavili kot princip narodnostno večino. Prepričani smo bili, da bo narod glasoval za Nemce ali za nas, pa smo zato hoteli, da bi Celovec in obe coni na Koroškem tvorili eno cono, proti čemur pa je bil delegat dr. 2olger. Koroško glasovalno ozemlje se je razdelilo v coni A in B. V coni A smo propadli in nato tudi v coni B, s čemer smo izgubili celo Koroško. Jaz ne dolžim nikogar, krivda je pri vseh. Pri pogajanjih z Italijo bomo zahtevali, da se zaščitijo manjšine, ki so nacijonalno jake. Nadalje je odgovarjal ministrski predsednik dr. Hohnjecu glede solunskega pristanišča in rekel, da je Srbija imela zagotovljeno to pristanišče že pred vojno, vendar pa ga je kljub pogodbi dobila šele sedaj. Nikakor pa ne mislimo na to, da bi opustili en kraj v korist drugega. Ml ščitimo enako vse. To dokazuje tudi nota, poslana 1. 1915 Srbiji od zaveznikov, v kateri se nam ponuja, naj se odrečemo Hrvatski in Sloveniji, za kar bi se nam dalo bolgarsko ozemlje. Toda mi se ne odrečemo Hrvatom in Slovencem. Ako nismo dosedaj imeli uspehov, je temu kriva londonska pogodba. Pogajanja z Italijo niso prekinjena in se sedaj vodijo pogajanja, ali se naj paritetna komisija sporazume ali ne. V nasprotnem slučaju pojdemo pred Društvo narodov in če nas Društvo narodov ne bo zadovoljilo, kakor mislite, potem moremo pričeti s sila Ako se nam zgodi pred društvom narodov krivica, smo prepričani, da bo prišel čas, ko se bo ta krivica popravila. Govoru ministrskega predsednika Pašiča so radikale! viharno ploskali. Med opozicijo pa je nastal velik hrup, ki se je šele polegel, ko se je oglasil k besedi v imenu zemljoradnikov Joca Jovanovi& _ Posl. Joca Jovanović Je ugotovil, da Je iz govora dr. Perica in predsednika vlade razvidno, da je reška država izgubljena. Veliko senzacijo Je vzbudilo čitanje besedila ultimata, ki ga je poslal Mussolini naši vladi in ki pravi, da se morajo takoj izvesti direktna pogajanja med nami ln italijansko vlado za rešitev reškega vprašanja, in da naj naša država dobro premisli, kaj dela. Jovanović je izjavU, da se ni treba začuditi, ako pride nekega dne do vojne. Za tem Je govoril socijalni demokrat Nedeljko Divac, ki Je ostro napadal vlado in ji očital, da se vzdržuje z glasovi pristaši Ferat bega In starega fevdalnega turškega režima, kakor tudi z glasovi 10 Nemcev brez vsakega principa. Za tem je govoril minister za Javna dela U z u n o v i d, ki je zavračal posl. Divca in polemiziral z demokrati. Za Uzunovićem je govoril dr. nja S limenko v I Ć, ki Je naglašal, da se ima Italija zahvaliti za svoje uspehe slabi zunanji politiki naše vlade, vsled česar je tudi izvršila na nas pritisk, da smo priznali okupacijo Reke kot akt sporazuma. Posebno senzacijo je izzval govornik, ko je čital dokumente, iz katerih se jasno vidi, da bi sc moglo reško vprašanje rešhi že ▼ teku tega leta In sicer zelo ugodno za nas. Na uradne izjave italijanskih delegatov, zlasti Scialoje, da bi bilo najboljše za Jugoslavijo, ako se sporazume z Italijo o razmejitvi, sta Pašić in dr. Ninčić molčala. K sestanku zaveznikov v San Remu, kjer se Je hotela Reka izročiti nam, Pašič sploh ni prišel. Izgovarjal se je, da nima navodil, pozneje pa je bilo že prepozno, ker je med tem rimska vlada že padla. Pašič Je tudi kriv, da je paritetna komisija poslovala prepočasi, ko je pustil, da je Italija zavlačevala pogajanja. Tudi sta bila Pašič in Ninčić popolnoma neobveščena o položaju. Ko je došel na Reko general Giardini, se je poročalo v radikalnih listih optimistično o naših diplomatičnih uspehih. Mnogo je kriva tudi nesposobnost našega rmskega poslanika Antonijeviča. Ta Je sploh v mnogih slučajih vlado napačno obveščal o tekočih dogodkih. Ce imamo takega poslanika, ni čudno to, kar se dogaja. Med tem je nenadoma došel v parlament zunanji minister dr. Ninčić, ki se je ravnokar vrnil v Beograd. Po njegovem prihodu se Je seja prekinila in nadaljevala ob 9. zvečer. Po zopetni otvoritvi se je in govoru muslimana Balića se je oglasil k besedi zu-naji minister dr. Ninčić, ki je začetkom govora zatrjeval, da je on edini minister, ki le točno obveščal parlament o svoji zunanji politiki. Nemogoče pa je. da bi se parlament obveščal posebej o vsaki stvari, ki Je še v teku. Opozicija strankarsko kritikuje zunanjo politiko, ki je pokazala že dobre uspehe. Kar se tiče rapallskega ugovora, je zahteval od Italije, da se naj točno Izvršuje. Takrat, ko se je sklepal rapalski sporazum, mu Je Pašič svetoval, naj ne gre v Rapallo, da bi mu ne bilo treba prevzeti odgovornosti za krivico. (Ta izjava Je vzbudila veliko razburjenje.) Za tem je zunanji minister očrtal odnošaje naše države s sosednimi. Povdarjal je, da je dolžnost naše in italijanske vlade, izvršitev rapallske pogodbe in da zasleduje naša vlada politiko dobrih od-nošajev s sosednimi državami. Govor dr. Ninčića Je bil večkrat prekinjen s hrupnimi medklici. Za tem je govoril 'demokrat Srdjan Budisavljević, ki je ugotovil, da se z Italijo ne moremo dalje pogajati ter Je zahteval, naj se predloži naš spor Društvu narodov. V imenu celokupne opozicije Je predlagal nastopno resolucijo: Narodna skupščina po pretresu povodom interpelacije Ljube Davidovima In tovarišev o incidentu na Reki od 27. sept. ugotavlja, da kr. vlada v Jadranskem vprašanju ni vodila politike s potrebno odločnostjo, niti z zadostnim poznavanjem stvarnih razmer ter z neobhodno enodnšnostjo glede vseh merodajnih činitelje v; da Je vlada posebno v reškem vprašanju opustila vse, kar je bilo treba storiti, da se ohrani svoboda In neodvisnost Reke, za katero sta so naša država ln kraljevina Italija v rapall-skl pogodbi slovesno obvezali, da Jo bosta vestno spoštovali; da je z enostranskim aktom kraljevine Italije bila kršena rapailska pogodba ter zahteva, da se takoj storijo vsi koraki, do katerih imamo pravico po ra-paliskl pogodbi in paktu Zveze narodov v ciiju, da se povrne status quo ante in končno reško vprašanje reši v duhu obstojcčlb pogodb. Izjavljajoč nezaupanje vladi, skupščina prehaja na dnevni red. Za tem je govoril predsednik radikalnega kluba Marico G j u r i č i ć, ki je odgovarjal na napade opozicije ter naglašal, da že prošlost radikalne stranke Jamči za bodočnost. Za tem Je predlagal, naj narodna skupščina izreče zaupnico vladni politiki in preide na dnevni red. Ministrski predsednik Pašić Je izjavil, da se zadovoljuje s prostim prehodom na dnevni red. I£o je odredil predsednik Jovanović glasovanje z vstajanjem o resoluciji radikalnega kluba, so demokrati, zemljoradnik], klerikalci, muslimani po glasovanju pričeli klicati: »Naša večina!« V parlamentu Je nastala velika vznemirjenost ln ker radikale! sami niso bili sigurni v tem trenutku, Je predsednik odredil, naj polsanci, ki so za zaupnico vladi, vstanejo s sedežev. Vlada, radikalni poslanci in džemijet so pri tem vstali. Opozicija Je klicala: »VI ste v manl-šini!« Končno Je predsednik odredil poimensko glasovanje. Opazilo se Je, da Nemci niso prisotni v skupščini v znak protesta proti vladi ker nI izpolnila obljub, danih Nemcem. Od opozicije Je bilo odsotnih 13 članov, od katerih jih je bilo še 8 na včerajšn-njl seji skupščine. Za zaupnico so glasovali radikalci, džemijet, romunski poslanec, poslanec srbske stranke ter Radićeva disidenta. Ob 11.35 je predednik skupščine objavil nastopni Izid glasovanja: Za predlog o. Marka Gjuričlca m s tem za zaupnice vlade le glasovalo 1 <3 poslancev proti pa M mbm^Bfititel^Ki jpi urada*« glasovalnega izida priredili vladi ovacije, na kar je predsednik zaključil sejo in napovedal prihodnjo za petek 28. t m. ob 9. do- poldne z nastopnim dnevnim redom: nadaljevanje razprave zakonskega načrta o proračunskih dvanajstinah. Bolgarska revolucija. Uspehi komunistov ln zemljoradnikov. — Pet vstaških armad. Prodiranje proti Sofiji. — Beograd, 27. septembra. (Izv.) Po* slednje vesti iz Sofije poročajo nadalje o uspehih komunistov in zemljoradnikov, med tem ko bolgarske vladne vesti to de* mantirajo in trdijo, da je vlada zadušila vstaško gibanje. Dogodki se razvijajo tako hitro, da naše oblasti niso mog'e dobiti o položaju podrobnega pregleda- Zdi se, da so se 25. t. m. vršili spopadi po vsej Bol* garski in da se samo na progi Sofija in Caribrod niso vršili boji, Ker ima ta del cbkoljen vojska. Po posamnih mestih pre* haja vojaštvo k vstašem. Od predvčerajš* njim se vršijo za Burgas in Varno hudi boji, vendar pa izid še ni znan. Včeraj je uspelo zemljo™di.ikom po hudem boju za* vzeti najbližji kraj pred Sofijo vas Vaka« revo. V boju je sodelovala tudi artiljerija ter so bile na obeh straneh velike izgube. Vas je zavzel major Jankov. Po zavzetju te vasi so se v bližini Sofije razvili h:idi boji. Zanimivo jo, da bolgarska vlada de* m*intira te vesti, vendar pa jih bolgarski tisk objavlja, če tudi v blažji obliki. Zcm* Ijoradniki in komunisti razpolagajo s peti* mi dobro organiziranimi armadami. Orožje in municijo dobivajo iz inozemstva. Ar* madnl poveljniki so Kalarov, Dimitrov, ma* jor Jankov, Ludskanov in Tatov. Major Jankov jc dnlcron, da zavzame s svojo armado Sofijo. Kakor se zdi, so makedon* stvujušči v Sofiji dobili popolnoma vso oblast v svoje roke. List »Utro« poroča v svoji poslednji številki, da so se noslaniki Angleške, Francije in Italije sestali te dni na konferenco, na kateri so sklenili, da sc popolnoma strinjajo s postopanjem Canko* ve vlade proti vstašem. — Caribrod, 27. sept. (Izv.> Po vesteh iz Sofije so po predvčerajšnjih trenutnih uspehih vladnih čet zmagali v boju pri vasi Vakarevo, ki se nahaja ne daleč od Sofije, komunisti in zemljoradniki. Revo* lucijonarno vojsko, ki se deli na pet armad, vodijo višji častniki, kateri so stopili na stran kontrarcvolucijonarjev. Trdi se, da je poveljnik Jankov po zavzetju Vakareva izvršil razpored čet ter krenil proti Sofiji. Po doslej še nepotrjenih vesteh, ki so do* šle snoči ob 10., je Sofija obkoljena. Raz* širjajo se tudi nepotrjene vesti, da je Sofija že zavreta — Beograd, 27. septembra. (Tzv.) Med tem ko je bolgarska vlada zadušila vsta* ško gibanje v južni Bolgarski, se je isto razširilo v severni in severozapadni Bolgar* ski v veliko večjem obsegu. Važna je vest, ki je došla včeraj opoldne istočasno iz Ca* ribroda in Bukarešte, torej z dveh nasprot* hin strani v Beograd, da so vstaski zemljo* radniki in komunisti zavzeli po ogorčeni borbi pristanišči Varno in Burc^s. Na ta način so revoluciiorarji dobili direktno zvezo z Rusijo, ki jih bo podpirala. Poro* ča sc, da so boljševik! poslali preko Odese v Varno velike množine vojnega gradiva. — Beograd, 27. septembra. (Tzv.) No* tranje ministrstvo je dobilo včeraj skoraj vse sofijske liste, iz katerih je razvidno, da je v Bolgarski v polnem teku držav* lianska vojna. Bolgarska vlada izdaja vsak dan uradna poročila o stanju bojev z r-* volucijonarji. Tako je predvčerajšnjim bilo to poročilo dolgo kakih 200 vrst, kjer opi* suje boje iz posamnih okrajev. Poročilo priznava, da se vrše boji na vseh straneh. Našteva tudi veliko število krajev, v ka* terih ie bila proglašena sovjetska republi* kn. Po vladnih poročilih je vlada uposta* vila po vse J red. PROKLAMACIJA NEMŠKE VLADE. — Berlin, 26. sept (Wolff.) Proklamacija na nemški narod gl-Je ukinitve pasivnega odpora v Porurju, ki so Jo podpisali prezldent In vsi člani kabineta, se glasi tako-le: »//. januarja so francoske in belgijske čete v nasprotju z zakonitostjo in pogodbo zasedle nemško Porurje. Od tedaj je Po-rurje in Parenje prenašalo bridko usodo. Nad 180 tisoč nemških moških, žensk, starcev in otrok Je bilo pregnanih od doma. Milijoni Nemcev ne poznajo več pojma o oseb-ni svobodi. Brezštevilna nasilja so spremljala okupacijo na njeni poti. Nad 100 sinov našega naroda Je moralo žrtvovati svoje življenje, sto in sto pa Jih ječi še v Ječah. Proti nezakonitosti okupacije se Je dvignil čut zakonitosti m patrtjot'zma Prebivalstvo ni hotelo delati pod tuj'mi bajoneti. Za to nemški državi v najtežjem času izkazano zvestobo in stanovitnost se zahvaljuje ves nemški narod. Centralna vlada Je storila vse potrebno, da Po svojih močeh skrbi za trpeče sodržavljane. Državna sredstva so bla v to svrho potrebna v vedno večji množini. Pre-tekli teden je dosegla podpora za Porurje in Porenje vsoto 3lft bilijonov, ta teden pa moramo računati s podvojitvijo te vsote. Nekdanje produkcije v Porurju in Por en ju ni več. Gospodarsko Življenje v zasedenih in nezasedenih krajih Nemčije Je dezorganizirano. S strašno resnostjo grozi nevarnost, da bo uvedba dobre valute, vzdrževanje gospodarskega življenja in obenem tudi Jamstvo za golo eksistenco nemogoča, ako bomo še nadalje postopali tako, kakor do sedaj Ta nevarnost mora biti tako v interesu bodočnosti Nemčije, kakor tudi v interesu Porurja in Porenja odstranjena. Da ohranimo narodu in državi življenje, stojmo danes pred bridko neobhodnostjo, da prenehamo z bojem. Vemo. da zahtevamo s tem od prebivalstva zasedenih krajev še več} h moralnih žrtev, kakor doslej. Junaška Je bila njihova borba, brezprimemo njihovo potrpljenje. Nikoli ne bomo pozabPJ. kaj so pretrpeli oni, ki so prenašali vse muke v zasedenem ozemlju. Nikoli ne bomo pozabili, kaj so žrtvovali oni, ki so raje zapustil! svoj dom, kakor da bi prelomili zvestobo domovini. Najsvetejša dolžnost centralne vlade Je, skrbeti za to, da postanejo Jetniki znova svobodni in da se izgnanci povrnejo na svoja mesta. Pred vsemi gospodarskimi in ma-terijalnimi problemi stoji borba za te elementarne človeške pravice. Nemčija je izrazila svojo pripravljenost, da prevzame najtežje materijalne žrtve za svobodo nemških sodržavljanov in nemške zemlje. Ta svoboda pa ni za nas noben objekt za pogajanja alt menjalne posle. Prezldent ln centralna vlada svečano obljubllata pred nemškim narodom ln celim svetom, da se ne bosta spuščala v nobena pogajanja, ki bi ločila še tako majhen del zemlje od nemške države. Na okupacijskih oblastih ln njihovih zaveznikih Je ležeče, da-Il vrnejo Nemčiji potom priznanja tega stališča mir. ali pa izzov«}o posledice, ki bi nastale za mednarodne odnošaje tedaj, ako zavrnejo ta mir. Nemški narod pozivamo, naj bo v predstoječih časih najtežje moralne preizkušnje in gmotne stiske zvest in složen. Samo tako bomo kljubovali vsem nakanam glede razkosanja države, samo tako bomo rešili narodu življenje in samo tako bomo znova dobili svobodo, do katere imamo nepobitno pravico. NINCIC SE VRNE V BENETKE? — Benetke, 26. sept. (Izvir.) Ko se Je vračal fugoslov. zunanji minister dr. Nln-člč Iz Ženeve v Beograd, se je ustavil In Imel dolg pogovor s poslanikom v Rimu Antonljevlćem. Minister Ninčlč je pustil v hotelu »Excelslor« svojo ženo In otroke. Sodi se, da se Nmofč po pogovoru s Pa-šiocm vrne semkaj ln bo od tu vodil sadnja porajanj jjeda rttkega problema^ SOVJETSKA VLADA ZA MIRNO REŠITEV MEDNA-RODNIH SPOROV. — Rim, 26. sept. »Štefani« prinaša Iz Moskve Izjavo sovjetske vlade glede na protest Zanellove vlade proti Italijanski aneksiji, kl je bil na zri n njen kornisarljatu Zveze sovjetskih republik, ki se glasi: Glede italljansko-jrrškejra konflikta nrma sovjetska vlada nlkake«i razloga, da bi se dala kaka prednost Grčiji, ki je bfla Instrument agresivne politike držav proti turškemu narodu In ki nhna nlkakega odno-šaja z Zvezo. Isto se more reči o Jugoslaviji, ki nadaljuje s podpiranjem sovražnikov Zveze. Sovjetska vlada brarrl pred vsem pravico narodov, da si sami določajo svojo usodo In se Izreka za mirne rešitve mednarodnih sporov. KUCOVLAŠKI PASTIRJI UMORJENI? — Bukarešta, 26. sept. (Izv.) Iz Gr-Člle Je došlo poročilo, da so bili nekateri kucovlaški pastirji umorjeni blizu kraja, kjer se Je izvršil napad na Italijansko misijo, ker so bili očividci zločina. POSOJILO REKI. — Rim, 26. sept (Izv.) V konferenci, ki jo Je Imel guverner Giardino z Mussolini-Jem, se je razpravljalo pred vsem o posojilu, ki je bilo v razgovoru že z Zanellovo vlado, pa doslej še ni bilo dogovori eno. Gre za posojilo 250 milijonov lir. Zanella je prekinil razgovore, ko je italijanska vlada zahtevala kot jamstvo za posojilo v zastavo vse državne objekte na Reki, v prvi vrsti luko in železnico. — Giardino se danes vrne na Reko. — Koncem seje Je izrekel Mussolini zaupanje Giardinu, ki bo gotovo mnogo pripomogel v korist rezkemu mestu, »katero Je tako drago vsem Italijanomc. GRČIJA OBNAVLJA ODNOŠAJE S TURČIJO. — London, 26. sept. (Izv.) Listi naznanjajo, da Je Turčija sprejela predlog grške vlade za obnovo diplomatičnih odnosajev. Turčija pošlje svoje zastopnike v Atene In Golun. Politls Je Imenovan za poslovnega voditelja v Angori. ANGLIJA NA STRANI GRČIJE. GRČIJA KAZNOVANA. — Rim, 26. sept. (zv.) Mussolini je dobil od poslanika Avezzana v Parizu poročilo, da seja vcleposlaniške konference po dolgi debati o prvem izvestju o umoru v Janini ni prišla do nikakega rezultata. Angleški zastopnik se je v stvari znova obrnil do svoje vlade v Londonu. On zahteva, da se mora preiskava nadaljevati in da se ne sme kaznovati Grčijo s plačilom 50 milijonov, dokler ni njena krivda docela dokazana. Italija zahteva, da se podaljša rok za izpraznitev Krfa, dokler se janinska zadeva ne razreši. — Pariz, 26. sept. (Izv.) Veleposla-nišTca konferenca Je v novi seji sklenila, da se prizna Italiji za kazen Grčije onih 50 milijonov, ki jih je grška vlada položila v neki švicarski banki. ITALIJANSKI POGOJI RADI REKE. — Rtm, 27. sept. (Izv.) Med odredbami, H Jih je sklenil državni svet glede Reke, se nahaja tudi sklep o nakazilu dveh mili* Jonov lir za najnujnejše potrebe mesta. Ge* neral Giardini, ki je bil pozvan v Rim, da poroča vladi o položaju, se je vrnil na Reko. Govori se, da se bo na meji sestal v svrho nekaterih provizoričnih odredb z neko ju« goalovensko osebnostjo, in sicer v kraju blizu Reke. Vesti o težavnem polo?aju j"goslovenske vlade v narodni gkupSčini glede reškega vprašanja se sprejemajo tu z velikim zanimanjem, vendar pa ne vzhu« jsjo nobenega vznemirjenja. Italijanska javnost je že poučena, da se napovedani sporazum onemogoči v poslednjem času. Listi trdijo, da ne bo ponovna odgoditev reškega vprašanja prinesla Jugoslaviji nobe* nih Juristi. O predlogih, ki jih io nicdlaflala Italija, se doznava, da so nastopne vsebine: 1. Aneksija Reke po Italiji in prizna* nje juguslovenske suverenosti nad Barej m in Delto. 2. Poprava mejo napram Hrvat ski v korist Jugoslaviji. 3. Svobodna cona v reSki luki za Jugoslavijo. 4. Trgovinska pogodba med Italijo in Jugoslavijo, ki bi definitivno uredila trgovinske odnošaje med obema državama. 5. Poprava meje sa more nanašati samo na ono ozemlje, ki ga priznava rapailska pogodba svobodni re* š .i d-žovi BREZUSPEŠNA PREISKAVA. — Rim, 25. sept. (Izv.) Komisija, ki je preiskovala umor italijanske misije v Janini, je podala veleposlaniki konferenci P r &IA z negativnim rezultatom. Niti enega krivca niso dobili ln odrejena ni niti ena aretacija. »Mcssaggero« zavrača vso krivdo na Kr?k« oblast, ki ni hotela pomagati preiskovalni komisiji, marveč celo zakriva krivca. Velcp slaniika konferenca mora to ugotoviti in pritrditi določenim sankcijam, med temi plačila 50 milijonov Italiji. _____ Vremensko poročilo« Dunaj, 26. sept. (Uradna vTcmensV« napoved.) Vedro, zmerno oblačno, slabi vetrovi in nekoliko topleje Splošen napad na našo državo? PISMO H AS an BEGA. — prihod ITALIJANSKE vojne mornarice v dalmacijo. — napad albancev NA KOSff/O. — make- donstvujušči Navalijo na južno srbjjo. — probujaio-čj se madžari vdro v prek-mur je. — znamenje za napad dado fašisti in kemal pasa. Pri zasledovanju razbojnikov ra albanski meji pri Gjakovici je komisar obmejne policije v Vutovu Kujunđjić dobil v roke važen dokument, iz katerega je razvidno, da so se vsi naši sovražniki združili, da v ugodnem trenot-ku napadejo z vseh strani našo državo. Ta dokument je pismo, ki ga je pisal Hasan beg, bivši albanski vojni minister in predsednik albanskega re-volucijonarnega kosovskega komiteja* I s m e t begu, predsedniku vojne organizacije v Gjakovici. Hasan beg je doma iz Vučitrna na Kosovem in je bil svoječasno albanski poslanec v turškem parlamentu. Po svetovni vojni, ko se je organizirala svobodna Albanija v sedanjih njenih mejah, je stopil na čelo albanske revolucionarne organizacije, ki si je stavila za svojo nalogo, da odtrga Kosovo od naše kraljevine in združi to ozemlje z Albanijo. V tem pismu pravi Hasan beg: »Na ukaz naše velike zaveznice Italije smo morali čakati, da stvari na Balkanu dozorć. Za to se ni treba Čuditi, da nismo ukrenili vse ono, kar smo vam obetali. Znano je nam, da je Italija že zavzela Krf. Položaj je za nas povoljen, ker nI daleč dan, ko bo naša velika zaveznica okupirala Reko ln ko nastopi še en važen moment, da priplulo celokupno Italijansko vojno brodovi© v dalmatinsko vodovje. Takoj za tem prične naša akcija. Bolgarski četniki vdero v Makedonijo, »Probujajoči se Madžari pa udarijo na Prekmurje. Naše rekmte smo dali v smislu sporazuma z Italijo na razpolago albanski vladi, da jih ona pošlje na grško mejo. Orožja, streljiva, vojnega materijala in denarja imamo dovolj. Artiljerija je na potu. Kakor že omenjeno, prične naša akcija in naših zaveznikov takrat, ko dobimo za to povelje od zastopnika Kemala pašo ln italijanskih fašistov. Naš cilj je: da se preko Kačanika spojimo z Bolgari pri Šupljem kamnu. Pred tem nam pošlje Italija vse našo oficirje, ki se tamkaj nabajajo na študijah. Šef generalnega štaba Mustafe Ke-mala paše in bolgarski general, oba z več oficirji, sta že dospela v Malezijo ter nam prinesla instrukcije.« Tako se glasi to zanimivo pismo, ki so ga podpisali Hasan beg, »predsednik komiteja kosovske vojne in vojni minister, B a z i b e g J a n i, šef kabineta, in Ibrahim K osom, adjutant major. Iz tega dokumenta je razvidno, da stoji na Čelu vseh spletk proti nam Italija, ki je v zvezi in podpira vso naša sovražnike. Od tega, kar napoveduje Hasan beg v svojem pismu, se je uresničilo že dvoje. Italijani so zasedli Krf in okupirali Reko. Ako Se uresniči Še tretja napoved — prihod italijanske vojne mornarice v Dalmacijo, potem lahko sklepamo, da se izvede tudi vse drugo. V tem slučaju moramo z vso resnostjo računati na koncentričen napad % vseh strani na našo državo. Ali bomo vzpričo te nevarnosti držali roke križem in se še nadalje prepirali med seboj? Earry ?Iel Jezdec Mi te pride v KINO TZVGL3 štev. 221. »SCOVCNSKI NA ROP« dne 28 septembra 1923. St:an 3. -j* Gospodarstvo. » PRIPOMBE K ČLANKU Vprašanje povišanja kontingenta novčanic Narodne banke« Konec, Upotrebljanje Izraza »Inflacija« rudi v poslednjem slučaju vsebuje »contradlctJo ta adjeeto« (protislovje samo na sebi). »Inflacija« pomenja le izdajanje novčanic v neproduktivne svrhe, nikoli pa ne izdajanja novčanic v produktivne svrhe. infla-cijonistično Izdajanje novčanic je torej naravnost nasprotno z izdajanjem novčanic v produktivne svrhe; ne more še torej govoriti o inflaciji iz objektivnega stališča v enem in drugem slučaju. Pisec je pač hotel z besedo »inflacija« označiti le povišanje množine novčanic. Kar se tiče od pisca navedenega osnovnega zakona kvaniitetne teorije, bi se morala dotična konkluzija glasiti približno tako-le: »Kakor korektiv tega zakona se mora jemati v g. 272 in pol: bački 67 kg, 11 vag. 2S0: bački 65-67 kg Sarajevo, 3 vag. 300; bački 64-65 kg. za oktober, 5 vag. 272 in pol; Oves bački Subotica 3 vag. 250; banatski, Pan* čevo, 3 vag. 260. Koruza bačka 3 vag. 260; bačka 2 vag. 270: bačka v storžih 5 vag. 142 in pol, nova za januar 100% kasa ponudba 215: nfiva za februar, maj 100% kasa, 3. vag. 220; nova za februar, maj 30 vag. 235—230. Fižol beli bački 1 vag. 545 beli sremski 1 vag. 540. Moka bačka baza »0« ponudba 565; »0« solo, ponudba 570; »0« 4 vag. 570; »6« 1 vag. 400. Otrobi bački (vreče papir), ponudba 145: bačk! (vreče Iz jute. 1 vag. 150. Tendenca mlačna. —g Gospodarski In trgovski kongres v Trstu. Od 4. do 8. novembra ti. se bo vršil v Trstu narodni kongres za gospodarsko in trgovsko ekspanzijo v Inozemstvu. Pokroviteljstvo kongresa je prevzel Italijanski kralj. Častno predsedstvo ministrski predsednik iMussolini. Fašistovske organizacije delajo z vso močjo za obilen poset tega za Trst prevažnega kongresa. —g Zavarovanje drž. Imetja. Poljedelsko ministrstvo je izdalo naredbo, da se v megovem resoru zavaruie celokupno državno imetja, ker je bilo doslej več slučajev požara ln drugih nezgod, ki so uničile znaten del državnega Imetla. —g Stanje sena. Od vseh pokra fin naše države Ima naiveč travnikov Hrvatska in Slavonlia fn sicer 486 tisoč ha s celokupno produkeb'o 12,480.600 met cent. Na drugem mestu je Srbija z 280.400 ha fn ce-lokirpno produkcijo 420.650 met. centov. Skupno z ostalimi pokrajinami je fmela naša država letos okrog 1, 620.316 ha travnikov, na katerih se je pridelalo 26,760.450 met centov sena. —* Poljedelska šola v Benfafakl Po-Ijedeljsko mmisrrstvo je rekviriralo v Banjaluki poslopje Oajrstovega ^konvikta, ki termi društvu nI potrebno, da otvori nižjo poljedelsko šolo. Ta šola čaka že dve leti na svoje poslopje. —Z Zanimanje Amerike za* naše pridelke. V zadnjem času je opažati v Ameriki velik« zanimzfije za nekatere naše pridelke. Zlasti suha jabolka, suhe hmlke, orehi, fižol, suha čreva, kofuhovfna, stavbni les, antunon m svinec bi našli na ameriškem tnsn zelo ugodne odjemalce, ker vlada tam po teh predmetih veliko povpraševanje. Zinfanrvo je tudi, da bi mogla naša država s uspehom Izvažati v Ameriko slive, ki so za fabrikacljo bolj prikladne kakor kalifornijske. —g Kredit Iz dohodkov državne razr. loterij. Ministrstvo za trgovine In industrijo je razdelilo dohodke od drf. razred, loterije tako-le: 12S.804 Dht in kot brezobrestno posoirlo obrtnikom in njihovim udruženjem 943.631 Din kot podporo. Od te vsote je doslej izplačano 53.493 D kot posojilo 879.836 D pa kot podpora. —g Carinski dohodki Dohodki od glavnih carinarnic v prvih 10 dneh septembra so znašali: Bakar 110.224 D, Bezdan 338 t'soč 917 D, Beograd-Savn 3,761.047 D, Beograd-Posta 05f.942 D, Beograd na žel. postaji 5,692.788 D, BHolj 315.899 D, Velika Metoda 203.446 D. BečJcerek 816.108. Dubrovnik 538.8Ć1 D. Dževdzelije 828.826 D, Zagreb 4.S34.444 D. Zagreb na juž. kolodvoru 5,085.166 D, Zemun 2,239.339 D, Jesenice 1,035.028 D. Karlovec 256.062 D, Koprivnica 679.162 D, LJubljana 3,947.399 D„ Maribor 3,062.039 D, Metkovič 716.263 D, Murska Sobota 117.998 D, Niš 132.094 D, Novi Sad 2.337.399 D, Osijek 1,239.153 D. Pakek 65gJ79 D. Snraievo 2.332.150 D, Seri 404.101, Sisek 1,319. 906 D, Skoplje 1,476.112 D, 5L Brod 303.573, Split 1,096.^03 Subotica 4,964.040 D. Sušak 150.990 D, Čakovec 333,628 D, Šibenik 128.760 D in vse druge 541 822. Skupaj 52.230112 Din. Od julija do septembra so znašali carinski dohodki 343,826.206 D. —s Obrestovanje čekovne Imovine. Poštna hranilnica v Beogradu ter poštni čekovni zavodi v Ljubljani, Zagrebu ln Sarajevu bodo od 1. oktobra ti. dalje obrestovali imovine ni ček. jačunih z 3% (sedanja obrestna mera 1.5^.) —g Odredba glede proda}* tuf (h valut. Ker se vedno bolj pogosto ponavljajo slu* čaji, da inozemski potniki prosijo dovoljenja za obmenjavo tuje valute na valuto one sosedne države, kamor potujejo in da bi se potniški promet olajšal In trgovini z valuto dalo več svobode, je finančno ministrstvo izdalo sledečo odredbo: Tujcem in tranzitnim potnikom je odslej dovoljeno JMods>ti S* dolarje. Ivicarake in francoske franke, angleške funte ha italijanske lire Etrebne valute sosednih držav: romunske .e, avstrijske in madžarske krone, bolgar* ske leve in nemške marke brez posebnega dovoljenja finančnega ministra. Prodane valute je treba vpisati v potni list. —f Poštna hranilnica (poštanska štedionica) v Beograda začne poslovati 1. okt. 1923 ln sicer bo opravljala za enkrat le čekovni m virmanski promet. Poštno-hranil-nično službo bo tudi nadalje še vršila v njenem dosedanjem področju (v Bosni in Hercegovini) poštna hranilnica v Sarajevu, ki vsled ustanovitve poštne hranilnice v Beogradu spremeni svoj naziv v poštni čekovni urad v Sarajevu. —g Udruženje veleposesrpfkov. Iz Beograda poročajo, da so se veleposestniki organizirali v udruienje. Na sestanku je bilo navzočih okoli 30 veleposestnikov, ki posedujejo nad 400.000 juter zemlje. Po zborovanju so posetlli ministrskega predsednik?^, ministra za agrarno reformo in poljedelskega ministra. Svrha udruženju je zaščita veleposestniških Interesov in onih kmetijske Industrije. —g Licitacija za nabavo 610 ms drv. ki jo razpisuje komanda % žandarmeriiske brigade v Ljubljani na dan 29. septembra 1923 ob desetih v pisarni imenovane komande je, kakor se nam poroča ustmena in je potrebno, da pridejo navedenega dne interesentje osebno licitirati. = Dr. Beneš član Društva narodov. I stom parlamenta in razpisom novih vo* Poročila iz Ženeve zatrjujejo, da je izvo- | Utev presenetiti. Uvaževaje to. so skle- litev dr. Beneša za nestalnega člana v svetu Društva narodov zagotovljena. Ce- nili, da takoj prično s pripravami za volitve. Sklenili so tudi, ča bodo pri Španske, ki bi pripadlo Poljski. I ^Cffl« režimu. laKiStO Se DOQO llldj j zavzemali za vsa'; poskus strmoglaviti = Hrvat! računajo z novimi Toflt- j radikalno vlado in s tem izsiliti ROV« vami! Na nedeljski svoji seji so poslan- j volitve. Na seji so tudi poročali razni ci Radičeve stranke obširno razprav- j poslanci o razpoloženju voHlokifc rras. ljali o eventualnih novih volitvah v Na- j Večina teh r ročil je h'.ki optimistična* rodno skupščino. Prišli so do zakljr.č- v nekaterih poročilih pa s: ;e opažaj ka, da je treba računati vsak čas z no- j tudi pesimizem, č-š, da so se ponekod vimi volitvami, ker bo vlada skušala ' volilske trm se jelš odvračati od brej Radićevce z napjičakovanlm razpu- 1 plodne Radlčeva politike. ailKiN- Ivi, Na tem občnem zboru je drnštvo dobilo Ime »Južni Sokol«, $otem ko so bili odobrili prečrtana pravna. § 1 pravil pravi: »Namen gimnastiškega druživa js: dajati spodbudo, priložnost In navod pra -nim telesnim vajam; § 2.: Kdor sc ! * vdružiti, kar je mo^oJe po izpalnjene:n IS letu, mora Imeti pcSton glas; § 3.... pr —g Vzorčni sejem v Lvov«. Dne 17. I v!ca« vđeleževatl se vodstva društvenih trn. se je zakliučil vzorčni se?em v Lvovu, opravil, posebno pravica predlagati, voli i ki je bil otvorien 5. trn. Razstavijalcev je in tfasovati, izvoljen bf& odbornik ali sod- bHo okori 1500, naiveč iz Poljske. V Poljski ' nJ'k* sre samr> ******** drnstvciiikom, ki so rastejo tovarne zlasti radi tega, ker je drv- j a-> fh^no polnoletni ln samoupravni b.) k: sti surovin na razpolago. Kadar ?e usta'ro I so VS2' 2e 3 mesece člani fn niso zaostali politične in valutarne razmere v Evroni bo I v nobeni dednosti do druš.va: 3 i lirične in valutarne razmere v Evropi, bo j v nobeni dolžnosti do društva; 5 6.: Iz -ov eno najvažnejših središč evropske tr- kljnčenje drušrvenika zamore girrmastiŠk Lvov eno najvaznejsm srea^sc evrops govme, poljski Manchester. Upamo, da pridemo tekom časa s Poljsko do dobrih gospodarskih odnošaiev. —g Ume!?. XXTI. brzojavno tHmo poročno Žatec 25. IX. 1923. Zunaj živahnejše nakupovanje po 2951—3150 Kč za 50 kg. — £ Za 700 dinarjev se ie dne 26. t. m cdbor skleniti, če kdo svojih dolžnosti do društva, čeravno dvakrat opominjan, ni Izpolnil. Dalje je moči društvenlka Izključiti a) ako grobo zagreši proti društvenim postavam b) ako se nepošteno obnaša bodisi zunaj, bodisi znotraj »gimnastikallšča«; § 11.: Ginmastiški odbor sestoji iz petero dobilo 200 milijonov nemškib mark, 81.300 društvemkov, ki jih voli glavna skupščina avstrijskih kron. 22.800 mod?, kron. 38.15 ' za eno leto; pa se zamorejo potem zooet čeških kron, 24.70 lir. 18.45 franc frankov, j voliti. Odbonrki voliio izmed sebe načel-6.35 švic. frankov, 5 šilingov in 1.16 do* nfka (predsednika) ter med se razdele do- larja. tična opravila; § 19.: Drt'šrvo se razdruži. kadar se število društvenlkov zni2a pod 25. Ob razdruženiu se Ima društveno premoženje »upenezlti« ln gotovina med dru-Stvenike razdeliti.« To so najzanimivejši podatki dne 4. septembra 1863, končnoveljavno redigira- = Ka* !e Massoftn!? Tminski list »T! Premonte« ie razpisal javno anketo, da se do?ene, kaj le Ptossolml? Prihajali SO odgovori, aH MnssoUni ni bil Z j nih. na strogo demokratičnem, pa tudi na njimi zadovoljen in prefektura ie na- j stališču brezpogojne discipline zasnovanih prosila imenom Mnssoliniia samega « pravil. uredništvo Rsta, da naj ustavi anketo °b5n1 zbor sklene še. da znašaj vpls- in jo zakifnSi s sledečo samodefmfcijo* nl71tl 1 r-d- rnese^rta »dnina po 50 kr.. Za- >Ker Mnssomti Izjavlja, dzsmfoc- ftra" °blcke sk1c?' d.a naj ^/na- I ka češkemu sokoiskenra krotu razen čepf- no ne ve. kaj je. je jakn težko, da bi vedel tudi kdo drugI.« Tako se le morala anketa končati po ukazu narodne discipline. = V Ameriki fn pr! nas. Kakor poročajo *New-Yor§lrJ Listi« ? dne 5. t m., se te vrš;Ia tam pn* proslavi delavskega dne velika manifestacija delavcev v ponedeljek 3. septembra, na kateri je delavstvo zahtevalo močno armado in vojno brodovje. Ta enotna velika proslava je izzvenela v navdušeno demonstracijo za volno pripravljenost Zedlnfenih držav. Samuel Ootopers, predsednik Ameriške Federacija Dela ce: mesto nje se uvede klobuk »po češki cfvfin! modic s peresom. Kot prvi odborniki so bili Izvoljeni: dr. rT. H. Costa, Pavel Drahsler, Bernard lenti, Ravriihar Fran, dr. Zupaned Jcrnoj. Sklenilo se jc naposled osnovati pevski zbor skupno Z »Narodno čitalnico«. Praškemu Sokolu so poslali brzojavni pozdrav v francoskem jeziku: »Tužni Sokol avant se const'tuer ce solr fait saluer cordlalement son frere severni Sokol — slava — le Comlte.« Na prvi odborovl seji dne 2. oktobra 1863. se je odbor sestavil takole: dr. Costa načelnik, dr. Zupancc podnačelnik, Rav-nfhar tajnik* Jcntl blagajnik hi Drahsler se ie združil s T. Pooseveltom, pomoi- orodjar. nim vojnim tajnikom ter dostojanstveni- Pismeni po»dr*v so po^Iaft celo »Tum- kl v armadi in mornarici z zahtevo, da | v«r«fnuc v LJubljani. Občlr.rkemu svetu bi vzdrževale Zedinjene države dosti *■ 80 «»«nanlll. da je Sokol pripravljen silno armado na kopnem in na morju v obrambo narodnih interesov, idealov in načel. Delavskega praznika se je ude* ležilo več ko 10.000 ljudi. Slavnost se je vršila na poziv poveljnika, polkovnika C H. VVagmerja. Gompers se jo Izrazil, da je prvič, da se on .spominja, vojaška oblast odstopila svoje prosto- prevzetl vlogo ognjegascev. Župan Mihael Ambrož pošlje na to društvu iz tis ognje-gtsnega načrta t obljubo, da k posvetovanju zastran ustanovitve »požarne straže« vabi tudi Južnega Sokcla. Na dot*čnem posvetovanju v dvorani mestnega Magistrata je ponudba Sokolstva našla hud odpor I strani Nemcev; zato društvo sklene na nalašč v to svrho sklicanem obč. zboru, da re organiziranemu delavstvu, Glavni j umakne svojo le občni koristi namenjeno govornik tega dne je bil polkovnik T. I Ponudbo. Roosevelt, ki je samozavestno prioorn- f Prvl **!tc!J telovadbe, Stevo Mandič, nil, da govori v dostojanstvu pomož- | Ietn<\ p0 ioT" ?n,loreto ka* nega tajnika vojnega brodovja, V svr> ; ^cr JS*j"!i T S ^ *m govom je nastopil proti pacifistom, j kateri imajo mefako glavo kakor srce ' Že na drugf odborovi seji 4. oktobra ta poma usta miroljubnosti, kar stavi j 1863 k\miIjo odsek za slovensko termino-narod na ogroženo slabo stalKčo. Pri- ! logljo: dr. Zupanca ter profesorja Vavruja pravijenost mora biti geslo, ne sicer za j in Lesarja. napad, ampak za obrambo. Pacifisti i Z jezikoslovnim sestavkom »O simbo-vedno prnlče. da ne bo vojske. »A po- j ličnem pomenu »?okola« pozdravi mlado glejmo Evropo, kako je tam.« je kon- i društvo v »Novicah« št. 41. sam Davorin čal Roosevelt svoj govor. Gompers, ki l Trstenjak. se je oglasil k beiedi za Rooseveltom, 1 , *Soko1' ;an»krK5W cakhuna, je simbol jo dejal, da se popolnoma strinja s pred- j *°! slT^ PT umn? govornikom, ki zahteva močno armado i T učeni .?;richard: *A!; Ur"^h^ ^ f x , .. . . , I ene man anribt, w?rum der Falke den in močno mornarico. Odknto je priznal, eg^tisciien Sonnemrottem Norus und Osl- da m bil vedno teh nazorov kakor Ro- rls jreweiht gewesen, grflndet sich auf dle osevelt a da današnji dan 2 njim po- Berbachtimg des kuhnen Fluges, den die- vsem soglaša. ser Vogel gegen die Srmne nimmt, ohne Tn se jasno vidi, da preveva ame- ? durch deren Strah*en geblendet zu werden.« ris^ko delavstvo Čisto drusH duh kakor j Posebno svet je bil sokol Egipčanom; kdor evropsko. Pri nas je vsak. ki se zani- j 1« sokola ubil. je bil na smrt kaznovan, ma za s'lno armado. Šovinist, nazad- ! Ravnotako je v slovenski mitologiji sokol njak, reakcionar. Ako pomislimo, od I bil soInčnI sirT,bo1 ,n sokole kakoT tudi kre- koliko sovražnikov ie obdana naSa dr- I ^je, s^g0^i \s7v?t?h ho^m -Posveče- žava in ako primerjamo Ameriko, m o- ! * JT srtbsklh .modnih pesmih se , ii- «aj J , s unakl pogostoma imenmejo: sokoll.c ramo to nenaklonjenost do armade pri \ Trstenjak na to obSirno na starih spo- nas vselej m povsod odločno pobijati j menikih dokazuje, da je bn sokol v slo- In obsojati, pa v svesti si moramo biti, j Ta&sk! uokucBi simbol soinca. da ne VZdrŽUJemO armade Za napad, I 21. novembra zahtcn'a vlada fmenik marveč v obrambo svoje lastne države, I Sokolov. =5 Zunanja kritik« naše Opozicije. I Z 25. novembrom IR63. prične društvo »Jutro«: »Na nop. seji je prvi govoril i delovat-* kot zabavno dmStvo. To delova-kelrikajec Kohnjec, ki jo v kratkem nJ° Je 01,0 v Prvil1 Casin, v dethiskl dobi govoru pokazal, kako Italija VT§i SVO- siovenskega narodno-polltienega gibanja je ekspanzije In poizkuša italijanizirati *!,a v°tTtbr° tcr va2no ta pomembn°: to na5 narod.c »Slovenec«: Sijajen govor j dt]°v* plodonosno in uspešno - dr. Hohnjeca. Imel je dolg govor, ki ga S i! Z * , t ^h^no\nle okoUco ta Prinašamo samo v kratkem izvlečTcu. I slovenske dežele daIeč n*okTOZ' Poročanje o kratkih in dolgih govorih j ♦) Ta de| ^ Je ^ lzo. je značilno za opozicijonalno besnenje i stal in ga đacoe prlec&ijemo. — Urednl-o reJkem vprašanju, i nVOi Zabavni vc!«?r one novembra 1! 1 otvori p-.'^Lsednlk dr. Costa z pogovorom, ki v nj*;ii oinenja ie črri dr-b-i v ir.'.rJ- n Svljenju »Južnega Sokola«: prv.> dobo dolgega čakanja na reSHev prošnje za ustanovitev društva, drugo dobo neusml-!.;en?';a mrevarjenja in obrezovanja drn-Itvenifa pravil, tretjo drbo, ki se je v njej posreč;!o zdrv./enim mnčem vlade ter Nemcev, dn so nrm odcepIH nekaj članov ter ustanev!': p-.sebn^ dr:;š:vo — Turnverein; četrta ves&lo d^bo pa je Imenovati sedanjo, ki v njej Sokol st^.jl Čvrsto in krepko sredi mnogobrojnih prijateljev. Na tem prvem zabavnem večera so Sprejeli druStveni pizdrav »Na zdravje!« Drugi veeer sledi 12. decembra 1063. Na r.:cm Ima dr. Costa prvo predavanje: •Nekoliko besed o telovadstve«. Začetek telovadstva nahajamo v stari gr$k! zemlji. Imeli so tri vrste telovadstva: v o-' jaško, ktero je nčllo, kako je treba sovražnika zgrabiti fn braniti se mu: k r e p-Sa 1 no, kateremu Ie bilo namen, da je utrdilo človeku zdravje in b o r s k o, naj-slavneišo Izmed vseh, porojeno Iz razve-seljevanja in iz thte želie, po katerej je človek hrepenel očito pred gledavcl pokazati, kakor je močan in gibčen. Telovadci prve vrste so se urili s tem, da so tekal! peš, naglo Jahali in vozili se, skakali, borili se, metali In streliall z loki: telovadci druge vrste so devali k tem vaiam Se ples, kopanje In mazanje s dišavami In oljem; v tretjo vrsto pak Je spadalo vr,e, česar Je potreboval borec, da bi zmogel v Javnih Igrah. Tej vrsti so rekall atletika, ker io> se v njej učili bojevanja, tudi glmnika, ker so se naći borili, in asronlstlka, ker Je •pri javnih Ierah borrtev bila prva in glavna stvar. Telovndstvo (gimnastika) Je bilo poglaviten dol vsake mladeniSke Izrejej teloborstvo (atletika) se je pa starim zdelo samo rokodelstvo, ktero človeška telesa mnogokrat grdi, vendat pa duhu dale koristi. Telovadstvo pa si Jo prizadevalo Izuriti telo v zvezi t drhom... Se le v začetku našega veka so telovadstvo zopet vpeljali tn sicer najprvo na Nemškem. Jahn Ima to zaslugo, da je bil 1810. leta v I3e-rolinu osnoval prvo telovadstvo.... — Na Švedskem je Per Lfng prvi Izpoznal pravf namen te umetnosti... Med avstrijskimi Slovani so pokazali tud! tu kakor uže mnogokrat o druzih prilikah %* Cohl svollm bratom pravo c«to, In naša največja skrf> mof«a bi;!, pa tudi čast nam bodo, ako pol* d*nso f>o it»j poti xa njimi... Pri telovai-srvu je t«'o nzjvažneISa reč. Ule nekaj vekov je, odkar na$a lrreja gleda samo na dušo ln um, telo pak eanemarja ... Ml 6mo Iz duše In te telesa ... Uže večkrat se je govorilo o dušnej koristi, ki tzvira iz ttlo* vodstva; ali te koristi ljudje dan dtnes Še sploh ne verjemo. Najbolj Izkušeni odgojitelji trdijo, da se s telovadsrvom nailaže nekako zadovoljno ohrani med mladino nravno vedenj In uravna resnoba, tn da so i nJim premagajo največje napake naših drri, mehkužnost, hrepenenje po uiltJfU, oholost In razuzdanost...« Predavanje je bilo tn-fobč^rfTO v Novi. cah, a dr. Costa je je pustil še posebej na» tisnttl ter razdeliti med člane. Do zabave pripomoreta na tem večeru četverospev »Predivo je prela«, ter OarcaroH s svoje* harmoniko. Zastran občnega zbora, ki bi po pravilih moral biti koncem leta. sklene odbor, naj bi se občni zbor z ozlrom na kratko društveno dobo za letos ne vršil. Dne 26. decembra 1863. daruje Praški Sokol 60 kovlnastih sokolskih znakov. Nosijo jih naši Sokoli prvikrat na Silvestrov! veselici dne 31. decembra 1863. Deklamacija, humoristično berilo (V. Valenta) petje, godba, znamenita govora dra. Janeza Blehvelsa in dra. Coste — vse to daje veselo slovo staremu l«tu, ki Je dr. B!eiwels nazove najpomembnejšim v svojem življenju. Slovenci so mu za 30 letno narodno delo darovali srebrno pisalno orodje, ruska vlada mu je podelila red »Sv. Vladimira«, avstrijska pa mu je naložila — kazen. Dne 13. januarja 1664. Igrajo Vllharjevo igro': »Slep nI lep«. Ierralcl nastopijo Drahsler, Lorenc, Per, Steinmec. Tisen Ivan. Valenta, VoJteh in \VoIf. 20. januarja 1S64. zabavajo občinstvo samospevi Coloreta In dvojna červerospeva. Navdušenje je Izzvalo prisrčno pismo prvega češkega Sokola Jlndfiha Fiignerja, brata ob Vltavi, ki vabi brata ob Savi na slavnost v novi krasjij telovadnici. Novi veseličnl odsek namreč: Macak, RfcolL V. Valenta, Vidlc In Žajrar priredi prvo veselico dne 27. januarja 1S64. s sledečim zanimivim sporedom: 1.) M. Vilhar »Slep nI lep« Salolsni; 2.) predivanje dra. Orela »O Sokolu«; 3.) »Planinska^ četvo ro3pcv S5- Er2cn, Kobilca, Filoc, Dornrk; 4. ) »Trovatore« arija iz opere, g. Droit; 5. ) dr. PreŠern »Železna cesta«, dvogovor gg. Per Grasseill; 6.) »Luni«, deklamacija, g. rran Drenik; 7.) »Oglarj evo življenje* poje zbor. Omeniti je odborovo sejo dne 7. febf, 1864. Sklenejo nabaviti več novega telo. vodnega crodja, oeuaviU jel0Yadal r»A stran. i. »SLOVENSKI NAROOf dne 28 septembra l923. teliti telovadce po zmožnost! v trt vrste, vse druge člane podpornike pa uvrstiti v 4. vrsto, začetek telovadbe jo naznaniti z zvoncem; naročijo MandiČu, da sestavi vsaj za proste vaje terminologijo v nemškem jeziku, na slovensko jo pTevede prof. Vavru. Zastava naj nosi na drogu srebrnega sokola, na eni plati jugoslov. grb ter napis »Na zdravje«, na drugi plati grb Kranjske dežele. Plesno zabavo dne 9. februarja 1864. moremo nazvati prvo društveno maskera-do. V čitalniškl dvorani obišče to pred-pustno zabavo do 200 oseb občinstva. Spored koncertu: 1.) Polka, ijrra čit orkester; 2.) »Lahko noč« četvcrospev zložil Valen-ta; 3.) dr. Prešern »Učenec«, deklamacija; 4. »Pod oknom« četverospev; 5. Dežman »Proklete grablje« deklamacija; 6.) Knltl »Sabljica« zbor; 7.) Vlastenčka«, kadrilja fgra čit. orkester. Po Izvršenem koncertnem sporedu prikorakajo v dvorano večinoma maskirani telovadci ter kažejo svojo urnost in gibčnost. Ples traja do ranega Jutra. Društvene zabave dne 27. februarja, 12. in 15. marca uspejo vse prav dobro. Na zadnji igrajo šaloizro »Na mostu« (Lorenc P-en, Steinmec, Stemberg, šlakar). Izredni občni zbor dne 15. marca 1864, določuje znova društveni kroj 1. navadne hlače s skritim pasom; 2. surkica s petimi gumb-nicaml In trakom za vratom 3.) rdeča srajca brez ovratnika (bele gumbe) nosi se čez belo. 4. malo pero s sokolskim znakom za klobukom, ki je napol čikol sivkaste barve. Kakor kurijozum je navesti, da je policija hotela prepovedati rdečo srajco, vendar je po energičnem nastopu dra. Coste odstopila od svoje namere. Dne 2. In 16. aiprlla sta zadnji zimski zabavi v tekočem letu. Pri slednji pojo prvikrat vojaški zbor Iz Vilharjeve »Jamske Ivanke«, zaključno pa Jenkov »Naprej«. Istega dne dobijo poročilo, da je društvena zastava odšla iz Prage. Zastavonošo določijo Fr. Drenika, njegovim namestnikom Škofica. Soglasno sprejmejo pravila za izlete in javne nastope. Prvi tak javen nastop je ob pogrebu ljubljanskega župana in prvega Čitalniškega predsednika Mihaela Ambroža. Neštevllna množica ljudstva spremlja 40 mož broječo se1 o'sko četo vračajočo se od Sv. Krištofa proti domu. 60 - LETNICA SOKOLSKEGA DRUŠTVA V LJUBLJANI. Na več vprašani naznanjamo, da naj se člani, ki imajo sokolski kroj, udeleže vseh slavnostnih prireditev v sokolskom kroju, in sicer akademij, pozdravnega večera, sprevoda, slavnostne predstave v opernem gledališču tet prijateljskega sestanki. Članice naj se udeleže prireditev v civilni obleki s sokolskim znakom; edinole pri slavnostnem občnem zboru in pri sprevodu naj nastopilo v telovadnem krofu. Ženski naraščaj na! nastopi v telovadnem krnit pri občnem zboru in pri sprevo-đn, moški naraščaj pa ob istih prilikah v slavnostnem kroja. Drča, moška in ženska se zbYa v krofu v nedcllo, dne 30. sept. ob 11. uri dopoldne. Predpisane trakove za znake, z napi" som društva in f.uve ima društvo v talogl. Dcbe se v društveni pisarni v Narodnem domu vKak dan od 5.—7. zvečer. — S^kol 1. vabi svoje članstvo, da se udeleži jubilejnih slavnosti 60 letnice So-kolskega društva Ljubljane v dneh 29. In 3n. tm. člani v kroju se pozivljaio, da se udeleže sprevoda po mestu. Zbirališče: Narodni dom v nedeljo 30. tm. cb 11. uri. Odbor. Turištifm In sngrt — V la?iVoa!e*fčnem dvoboju Franctja : PJnska, ki se je vršil prošlo nedeljo v Hel-«!nssforsu so zmagali Finci s 110 : 36 točkam. — V fcf>5! ttn Triglavskih lererfh je bilo let^s 1350 turistov, lani pa 1067. Poset te koče se le v zachMh letih zelo povedal, ker je koča ena nalbolj oskrbovanih In ker je pot čez Komarčo tako popravljena, da je izgrbila svojo »grozoto«. Pred vojno je posetilo to kočo največ 300 turistov. — fiAŠK : Ilirija Predprodala vstopnic za nosom, tekmo Hršk : Ilirija se vrši od petka n?prej prf tvrd. J. Goreč na Dunajski cesti. Sedež! I. vrste so numerirani, trko, da s! v predproda.il oskrbi lahko vsakdo določen prostor. Članske in znižane dijaške In vo'aške karte se bodo dobivale le v predprodall. Brez vstopnice je vstop na Igrišče nedovoljen; aktivni člani no^erm sekcije morajo dvigniti proste vstopnice v predprodall. — rT. A. S. K. (Zagreb) fgra v nedeljo v nedeljo 30. tm. v Ljubljani prijateljsko tekmo s ?K. Ilirijo. Hrvatski akademski Športni klnb, ki uživa čirom cele države največje simpatije, je tudi nam dobrodošel m mil g^sl, katerega je sprejela naša publika vedno z vellkhn navdušenjem. Hašk je proslavil nedavno dvajsetletnico svojega obstoia- Predstavlja torej enega najstarejših kh*bov v državi in velja povsem upravičeno za utemeljitelja vsega jugoslov. sporta. N'egov nogomet, moštvo, ki nastopi v nedeljo v Ljubljani, Je bilo g dvema kratkima presledkoma nepretrgoma T?rvak Zasreba. Letos je doseglo lepe uspehe tudi proti internacionalnim prvorazrednim protivnikom doma tn V inozemstvu, osobito v Pragi. Lehkoatlotična tekmovanja za prvenstvo S!oven?fe. (Nadaljevanje). V sredo 26. tm. so se nadaljeval* !ah-Jcr>a+1 etična tekmovanj* za prvenstvo Slovenije. Dosedai so dosegli Primorje 88 točk. Jadran 38. Ilirija 29 in Lask 6. Re» gullat tekmovanja Je bil sledeč: Tro s ko k: 1. Perpar (Pr.) 11.70 (nov slov. rrk.) 2. Jančigaj (Pr.) 11.10, 3L Vid-majer (II.) 11.5. Skok ob palief: 1. BeneS (n.) 2.) Sfcodlar (II.) 3. Dolenc (II.) Vsi trije so dosegli 2.63 m Odločil je žreb. Olimp. Itafeta 200X200*400 ^800. Iz predtekov Je Izpadla Ilirija ta so v finale prišli Prim., Jadr. tn Lask. V finalu je zmagal Jadran s 3:56, 2. Prim. 3. Lask. Štafeta je bila najlepša točka dneva. KregeU (J) je v krasnem stilu na zadnji progi tolkel Perperja In tako odnesel zmago za barve svojega kluba. Tekmovanje dam: V splošnem se mora priznati, da so dame od preteklega leta znatno napredovale ter so se bolje kvalificirale kakor moški. Glavni boj ki le ni končan se vrši med Primorjem In Ilirijo. V sredo je bilo poleg novih slovenskih postavljenih tudi več jugoslov. rekordov. Rezultati so bili sledeči: Tek 60 m: Preveč SSva (Pr.) 8.4, 2. Legan (II.) 3. Ahčln (Pr.) Tek 100 m: Preveč (Pr.) 13.4 v pred-teku (nov jugoslov. rek.) 2. Sirca (Ilj 14, 3. Ahčln (Pr.) Tek 200 m: Finale tega teka se vrši v Četrtek in sicer pridejo v finale Sirca, Oman (obe II.) In Preveč (Pr.) Metanje krogi J e: 1. Cemperrrran M. (n.) 7.08 (nov jugoslov. rek.) 2. Per* par (Pr.) 6.55, 3. VVider (II.) 6.52. Metanje kroglje: 1. Cimperman man (II.) 20.87 (nov jugoslov. rek.) 2. Preveč (Pr.) 3. Bloudek (IL) Skok v višino 2 zaletom: 1. Cimperman 1.325 (nov. jugosl. rek.) 2 in 3 mesto še ni odločeno In se nadaljujejo skoki v četrtek. Štafeta 4X60 m: V finale pridejo Primorje I. Ilirija in Frimorje II. Finale se vrši v nedeljo. H koncu omenimo, da se pri damah odlikujeta gdč. Cimperman !n Preveč, ki sta izvrstni športistinjl. — Organizacija tekmovanja tudi to pot ni zadovoljevala. *" Dopisi. — Iz Podčetrtka nam pišejo: V »Jutru« z dne 29. avgusta ti. napada nekdo tukajš-nega oddelkovodjo finančne kontrole gosp. Martina Berliska. Ker je ta napad s strani »Jutra« pooplnoma neumesten, ugotavljamo s'edeče: Dopisnik »Jutra« si je osvojil podpis tržanl, brez njih vedenja in dovoljenja, ker večina nas obsoja ta napad, ki Izvira le iz osebnega sovraštva dopisnika do Berliska. Zato bi g. dopisnika opozorili, da naj ne Izliva svojega osebnega sovraštva po časopisih, ker to ne spada v politiko, temveč je le navadno osebno obrekovanje. Ker pa nam je dopisnik debro znan, bi mu priporočali, naj najpreje sam sebi izpraša vest, potem pa še le sodi druge, kajti ne verjamemo, da bi mu bilo ljubo, če bi pričeli naštevati njegove grehe. Gola Istina je vsekakor da on s svojim vedenjem prej spada med hribovce, kakor g. Berlrsk; kar se tiče obnašanja g. Berliska, lahko mirnrm srcem trdimo, da je toliko izobražen, da se pač lahko meri v olfki z dopisnikom, pač pa se splošno sliši, da prebivalci okolice Podčetrtka ki je zelo hribovit, niso zadovoljni z dopisom v »Jutru«, trm manj pa še tržani sami. Tudi se ni Še sesalo, da bi se vtikal g. BerHsk v kake osrbne zadeve, pač pa se čuje, da g. dopisnik rad vtakne svoj nos tudi tia. kjer bi ga ne bilo treba. Vsekakor pa ne moremo zameriti g. Ber-lisku, ako je natančen v službi, kajti strogost rn natančnost v tem ožim pač zahteva njegov poklic. Ker dopisnik »Jutra« grozi, da hoče še nadalje rovariti, bi mu kaj taksnega odsvetovali že v njegovem lastnem interesu. N;smo sicer za osebno polemiziranje po časopisih, pač pa nikakor nočemo, da bi se komurkoli godila krfvica, zato smo pripravlienl pravico braniti do skrajnosti in ne borne dopustili, da bi se radi osebnega sovraštva blatilo enega ali drugega po časopisih. —- Več domačinov. — Iz litijskega okraja. (Draginja). Pišejo nam: V časopisih čitamo razna poročila o ceni živil In drugih potreSČin. Iz teh poročil razvid ?mo, da se skoraj povsod cenejše živi, nego pr! nas v litijskem okraju. Tako čitamo, da je cena- moke in pšenice stalno nada In »Trgovinski glasniki poroča, da je padla cena moke za cel dinar (4 krone), a pri nas se kljub temu zahteva za črni kruh 7 in beH 8 din za kg. Povsod so se cene kruhu znižale, a pri nas pa ne. Naj bi meredajne in zato poklicane oblasti skrbele za to„ da se takemu samo-lastnemu prodajanju kruha napravi konec. Tudi doznavamo, da se govedina v Ljubljani ceneje dobiva, nego pri nas na vasi. Tam se dobi 1 kg govedine za 17 Din (68 kron), a pri nas 24 do 26 Din. Baš tako so druga jedila v LJubljani in v drugih okrajih cenejša feakor v Htiiskem okraju. O drugih potrebščinah niti ne govorimo, znano je nam vsem, da Je vse drugod eenejše. In vendar bi morale biti cene povsod enakomerne. Naj bi se določila neka komisija, ki bi določevala enakomerne cene. Draginja se vedno viša, namesto da b! padla. In to že pri sedanjih razmerah neupravičeno In Je to pravo oderuštvo za uradnike, učHe-Ue in one sloje, ki žive ob mesečnih svojih dohodkih. Komisija naj bi obstojala iz strokovnjakov, ki bi na pravični podlagi določevala cene vseh živil In potrebščin. Naj se uvažujejo cene med nabavnimi !n prodajnimi cenami In to na drobno In debelo. To naj merodajne oblasti uvažujejo, da se bodo lahko živeli tudi neimoviti sloji. —■ Poleg teh najpotrebnejših izdatkov aH stroškov za žrvljenske "potrebščine nas tlačijo in mučijo gorostasni stroški za šolske knjige naših šolooblskajočlh otrok. Malo be-rilce za osnovnošolske otroke stane nad 25 Din. to je preko 100 kron. Vsaka knjižica en dinar (4 krone) pere* 1 krono Itd. Knjiga za meščanske aH srednje šole m druge šolske potrebščine po nekaj sto dinarjev. Samo zemljepisni atlas stane preko 125 Din (500 kron). Kje naj vzame od svojih mesečnih dodatkov živeč! oče denar, da zadosti tem zahtevam? — Vsekefco bo trebalo imeti za te Izdatke poseben fond. Umestno bi bilo, da bi se dobivalo za otro- ke manj premožnih roditeljev knjige za znižano ceno al! pa celo tako Imenovane gratis-knjige, ki so se dobivale še za časa pred vojno. Ako je naša mladina dobivala take gratis-knjige še celo pred vojno, ko so bile knjige Se zelo poceni, Se umestne jse bi bilo to sedaj ob nehotično visokih cenah. Razgled po slovanskem svetu. — Jugoslovenske učiteljice v Bratislavi. Včeraj zjutraj je prispelo s posebnim par-nikom iz Beograda v Bratislavo 50 Jugosl. učiteljic in učenk, ki $o odšle na študijsko potovanje po ČečkoslovaŠki. Na pristanišču jI hle pozdravilo domače učlteljstvo In učenke dekliške šole, deputacija ženskega društva In Čsl.-Jugoslovenske lige. Ob 11. dopoldne je ekskurzija obiskala magistrat, kjer jo je prisrčno sprejel župan dr. Okanik. Nato si Je ogledala mesto In njegove znamenitosti. Po večernem posetu gledališča odpotujejo Jugoslovenke v Prago, kjer jih sprejme kot goste »českl srdce«. — Češkoslovaška - jugoslovenska liga v Bratislavi se udeleži danes v Dubravki pri Lamaču narodne svečanosti. Dubravka je hrvatska vas, čije prebivalstvo je ohranilo še prvotni jezik, običaje in narodne pesmi. Vsako leto na dan sv. Kozme in Dami-| jana se zbirajo tu Hdvati iz bližnjih vasi Lamač, Karlova vas in Nova vas, da skupno prirejajo svoj nacijonalni praznik. Pred prevratom so prihajali na to svečanost tudi j Hrvati iz avstrijskih krajev. Liga se udeleži i praznika na čelu s predsednikom dr. Oka-I nikom. — O narodnih društvih v Lnžlcl. Ce govorimo danes o Lužiških Srbih, misli večina vsekako le na ostanke naroda, ki je neizogibno obsojen k narodni smrti — k potopu v nemškem morju, v katerem se Srbi bore že iz dob Karla Velikega. Zagotavljam vas — piše dopisnik »C. D.« — da se varate vsi, ki tako mislite. Tako pesimistično ne sme gledat! na lužiške razmere Slovan, med tem so Srbi sami polni nad v boljšo bodočnost. Pa so tudi za srečno bodočnost dobro pripravljeni in zavarovani. Lužica preživlja dobo svojega končnega prerojenja tako kakor smo jo preživljali ml od sedemdeset let najprej. Geslo Sladkov-skega »Združimo sel«, ki je toliko zaslužnega dela Izvršilo med nami, je prišlo do razumevanja in veljave tudi v Srbih. Ze velika Slovana in srbska rodoljuba Arnošt Smolir in Mihal rlornik sta začela ustanavljati društva. »Sajedžen« (slavnost) luži-škega društva utrdi Hudstvo v narodni zavesti, da o notranjem življenju niti ne govorimo. In takih slavnosti je dosti v Lužici. Skoraj vsako nedeljo prirede kje kakšno slavnost. A pripomniti je treba, da so Srbi kmetiško ljudstvo. Srbska društva so današnji dan srečno združena v ^Domovini«, ki ji načeljuje znani zastopnik LužfŠkih Srbov na mirovni konferenci Arnošt Bart. Prava slast je citati statistiko lužiških društev, iz katerih se da posneti, kako se je narodna zavest po vojski oživila in se stalno oživlja. V Gornji Lužici saksonski je danes it 46 nr.rrdnih, 9 -pevskih, 6 poljedelj-s-kih društev ter 2 kolesarski društvi. V Gornji Lužici na Pruskem je delo n^pornej-5e, a vendar je tudi tam 10 društev. Do-lenia Lužica (ki je vsa na pruskih tleh), je dolgo spala. Slov*n*tvo je Imelo tam občutne izgube, ki bi Ime srbski živeli v kakih 100 letih zatrle, če bi se ne bila DoJotkt Lužica še ob pravem času predramila. Tu-tam se ie začelo daniti. Pred štirinajstimi dnevi so ustanovili prvo narodno društvo v Striazov! pri Hotezbuzu. Vsa Lužica je bila tega dogodka vesela. To je vsekakor sad nedavnega Izleta gornjih Srbov v Dolenjo Lužico, Lužiška Blota (nemški Spree-wald) se zopet narodno zaveda. Dal Bez, da bi Strjazov še druge občine posnemale. Največje srbsko društvo je pač »Mačica serbska« v Budišlnu (s podružnico Mačica serbska v Hotezbuzu), največja in najvišji kulturna instanca lužiških bratov. Toliko, da je utihnil vojni vihar, pa je nastopil v Lužici »Sokol« in se kar najleaše razvija In ?!rl. LužiSko-serbskl »Sokolski Zviazk« združuje danes 11 enot. Polagoma se mh> mičuie v Lužici rek: »Kar srn to Sok^i« j Naposled hočem vzeti v misel važno srbsko društvo, ki deluje že od 1. 1907 sem med Čehi pod verstvom rtrof. dr. Pr.te, znanega slavista. To je »Češko-lužIŠko društvo Adolf Černy v Pragi*, tako imenovano po največjem pospeševatelju češko-hi-žiških stikov, ministrskem svetniku Adolfu Cernem (psevdonim Rckyta). Dejal 6em takoj iz početka, da le narodni razvoj Srbov zagotovljen. Vkljub temu jim je treba pomagati, kar naflsgje s+ore njih najbllžnj! sorodnik! — Čehi. Priglašujemo se k sodelovanju In postanimo člani »Češko-lužiške-ga društva v Pragi« in »Mačlee serbskeje v Budiiinu. Pomnite; da »Hišće Serbstvo njezhubjene« (narodna hlrrrna) hi da ne pogine, če bo deležno radostne podpore od srečnejših slovanskih bratov. — Kolere v Bratislavi nI Včeraj smo poročali o slučaju kolere v Bratislavi. Današnji bratislavski listi pa ugotavljajo, da se je bakteriologu prof Ružički posrečilo dognati, đa pri dotični ženski ne gre za cholero aslatlco, nego za akutno drisko, ki jo je dobila od uživanja melone. Bolezen je končala sicer s smrtjo, toda m* nihče drugi obolel, kar je dokaz, da so bile vesti o koleri pretirane. — Zbližan je med Japonsko In Rušilo. I« Moskve poročajo, da je japonska vlada izjavila, da z radostjo sprejme finančno pomoč, katero ji Je ponudila sovjetska vlada povodom potresne katastrofe. Japonska vlada jc odpravila prepoved, po kateri je bfl zabranjen ruskim ladjam prihod v japonska pristanišča. Zbiraj!s znamke za Ji^osJovensko Matica"! V Ljubljani, dne 27 Nemška gimnazija v Ljubljani Nemška gimnazija v Ljubljani je bila obsojena na smrt, ker ni v njo vstopalo v zadnjih letih dovolj učencev. Zato je Šolska uprava odredila, da se naj stopnjevaje od prvega razreda navzgor opusti nemški pouk radi pomanjkanja učencev ter se zavod tako polagoma spremeni v slovensko gimnazijo. Nedavno tega pa je ministrstvo prosvete odredilo, da so nemške gimnazije ne sme opustiti. Ker je bilo že razglašeno, da se le* tos opusti prvi razred, je ministrstvo ukazalo, da se naj odredi vpisovanje novih učencev v prvi razred in določilo rok za to vpisovanje do 25. t. m. Ako se v tem roku priglasi vsaj 30 učencev, se mora zopet otvoriti prvi razred nemško gimnazije. Vpisovanje se je seveda vršilo, toda imelo je slab rezultat, ker se ni prijavilo vkljub agitaciji z nemške strani zadostno število nemških učencev, da bi se mogel otvoriti prvi razred. Ostalo bo torej vse pri starem, to je, da letos odpade prvi razred nemške gimnazije. Ugotavljajoč s tem suha dejstva, se nam zdi umestno, da odkrito izrazimo svoje začudenje, da je ministrstvo prosvete kar kratkim potom s potezo enega peresa ugodilo z nemške strani izraženi želji, ne da bi smatralo za potrebno, da bi preje obvestilo o svoji nameri kompetentne činitelje, katerim bi se vendar morala priznati pravica, da povedo o stvari svoje mnenje in izreko svojo sodbo. Takšno postopanje prosvetnega ministrstva mora najmanj osupniti vso slovensko javnost, ki ji je še v živahnem spominu, da smo Slovenci pod Avstrijo morali voditi desetletja najobupnejšo borbo takorekoč na življenje in smrt proti istim Nemcem, ki pri nas dobe vse, kar požele, da so nam pnznal] bore slovenske paraielke v nižjih razredih gimnazij v Celju in Mariboru. Kar smo Slovenci v trdem boju proti Nemcem dosegli še lc po desetletjih, to je prosvetno ministrstvo sedaj dalo istim Nemcem zgolj na izraženo željo! Zato čutimo to pri nas v Sloveniji kot zaušnico, K\ se je zadala našemu polstoletnemu naredne-mu boju. To trpko čustvo, da na merodrijiiem mestu bagatelizujejo naso narodno borbo v preteklosti in naša narodna stremljenja, poglobuje še zavest, da se naši slovenski rojaki, ki prebivajo kompaktno na Koroškem in ne kakor Nemci pri nas sporadično, razsejani kot naseljenci po vseh kraili, še danes popolnoma brezuspešno bore, da M jim Nemci priznali v smislu zakona v varstvo manjšin vsaj osnovne Šole, da ne govorimo o gimnaziji in učiteljišču! Nemci nam torej ne dado niti ljudskih šol, mi pa jim prinašamo celo gimnazijo! Menimo, da bi bilo tu na mestu več narodne odločnosti, več narodnega ponosa in več spoštovanja do samega sebe. — Kako gospodarijo na mag?stra-tu? Ko je v Ljubljani Še županoval blagopokojni dr. Ivan Tavčar, je imela mestna občina sicer svoj avtomobil, vendar pa je bil ta avtomobil ves čas lepo spravljen v shrambi, ker je pokojni župan stal na stališču, da ni smeti zapravljati občinski denar, to je novce mestnih davkoplačevalcev za nabavo dragega bencina in da se ne spodobi, da bi se župan ali drugi občinski mežjo vozili v lukstirijoznern avtomobilu v času. ko strada na tisoče mestnih prebivalcev. Ko so pa na magistratu prišli na krmilo klerikalci in komunisti, nakupili so za težke tisočake dragi bencin ter ga porabili za nedeljske in druse zabavne izlete klerikalnih in komunističnih veljakov. Vsako nedeljo pa tudi med tednom so Ljubljančani imeti priliko občudovati ličen občinski avto, kako je švigal po mestnih ulicah in po cestah ljubljanske okolice. V njem so sedeli sedaj podžupan dr. Stanovnik, sedaj klerikalni kaponia Jože Pire, sedaj socijalni komunist T o k a n , največ pa so videli v njem sedeti g. P i r c a v ljubeznjivl damski družbi. Bencin za te vožnje In šoferja pa je plačevala mestna občina. Pretekli teden se je ta družba, seveda zopet v spremstvu dam napotila V Horjul in se je pozno ponoči preko Cernuč vračala v Ljubljano. Tukaj se je zgodila nesreča ali pa tudi nerodnost, da se je avto prevrnil in deloma razbil. Močno je poškodovan ves sprednji del in strokovnjaki pravijo, da bo popravilo stalo okroglo 200.000 K. Tudi ta denar bo seveda šel iz mestne blagajne. Stroške za zabavne izlete klerikalnih občinskih veljakov bo zopet moral poplačati mestni davkoplačevalec. Seve, saj so gospodje klerikalci in komunisti, če tudi se mimogrede zabavajo, vedno »delavni za blagor Ljubljane«. AH se le potem Čuditi, ako se Je mestna občina v nekaj mesecih zadolžila za 100 milijonov in al-:o so sedaj nahaja v takih gmotnih stiskah, da prvega oktobra ne bo mogla izplačati svojih uslužbencev. Vkljub temu pa lahko izplačuje 10.000 dinarsko podporo v liudem1 ki niso v nobeni zvezi z Ljub- nevne vesta. septemira 1923, liano! čudimo se, da vlada vse to mir- no gleda in ne ukrene prav ničesar, da bi napravila konec temu nezaslišanemu gospodarstvu magistrata. — Nemška gimnazija tudi v Celju? Mariborska »Straža« poroča, da je prosvetni minister na nemški pritisk pristal na to, da se v Ce.ju ustanovi nemška gimnazija, ako se priglasi zadostno število dijakov. Zdi se, da je mariborski list zamenjal nemško gimnazijo v Ljubljani z ono v Celju. — Maribor dobi brezžično postajo. Načelnik ministrstva pošte in brzojava Veiimir Nenadovič je izjavil, da ne dobi Novi Sad obljubljene brezžične postaje, marveč Maribor. V Mariboru se uredi tudi avtomatska teleionska centrala. — Odlikovanje. Na predlog linančnega ministrstva Je kralj odlikoval z retiom sv. Save III. stopnje pravnega svetnika »Prve hrvatske štedionice« dr. Janka tiaclna. — Jubilej dela. G. Albert Flassig, dr2. mojster slavi te dni tridesetletnico tvojega vzornega delovanja pri 40. pešpolku (bivši 2 gorski polk) v Ljubljani. Jubilantu, bivšemu dobrovoljcu v srbski vojski v letih 1SS5—iss6 In obenem našenn: najstarejšemu vojaku v ljubljanski garniziji, iskreno čestitamo in kličemo: Na mnoga leta. — Kaj je na tem resnice? Mar.borska »Stražac por.ča ped naslovom »Javna tajnost«, da sta po prevzetju Južne železnice v državno upravo izginila iz Ljubljane dva gospoda, ker jima je postalo tako vroče, da sta se šla z milijonskimi svotaml hladit nekam v Švico. Nam v Ljubljani o tem nI ničesar znanega. Pozivamo Imenovani list da kride na dan z Imeni. — Poroka. Danes se je poročil g. dr. Ivan L r> v r e :\ č I č. odvetnik v Ljubljani, z go. Zoro R a n e r, rojeno Lenarčič hčerko veleuglednega Industrijalca g. Jos, Lenarčiča na Vrhniki. Bilo srečno! — Račun dohodkov in stroškov za spomenik pod Triglavom. Darila znnšajo 3608 D?n. Izkazana so bila v »Slov. Narodu«. Stroški: dovoz cementa, orodja itd. iz Bohinjske EistHce k »Zlatorogu«, prenos od »Zlatoroga« na Triglavska Jezera in 2 orientacijski tabli 1598 D!n, naprava spomenika, mezda 1 mojstru In 3 delavcem 2010 Din, skupaj 30^8 Din, s čemer so prispevki izčrpani. Računi se nahajajo v rokah g. nadzornika Knafelca na event. vpogled. — V Ljubljani, 26. sept. 1923. Za odbor: Rasto Pustoslemšek. Alojzij K n a f e 1 c. — Poštna čekovna s!"?ba se bo od 1. oktobra ti. dalje vršila po predpisih novega pravilnika. Glavni smoter je pospeši-totv izvrševanja čekovnih vplačil In Izplačil s tem, da se uvede neposredno občeva* n;e p^JStne hre.nflnice v Beogradu ter poHt-nih čekovnih zavodov v Ljubljani, Zagreba in Sarajevu z vsem! poštami v kraljevini. r^rfm so n. pr. do sedal prijavljale vse poŠte v Sloveniji Čekovna vplačila samo Ček. zavodu v Ljubljani in je šele ta naznanjal vplačila na položnice drugih pošt. ček. zavodov tem gavodom bo od orna* čenesra dne dalje vsaka pošta pošiljala po* ložnlce dirc'itno dotičnim zavodom, za ka-trre so bile vplačane, Rp.vnotako bodo v bodoče vsak zavod pošiljal Čekovne nakaznice direktno na Izplačujoče poŠte in ne več potom posestrinejra zavoda, v katerega področje spada pošta. — Naseljevanje v Juln! Srbiti In Vojvodini. Glasom poročil strokovnjakov, ki se pečajo z agrarno reformo v Vojvodm! in Južni SrbMI, se lahko naseli, m sicer samo na velikih privatnih posestvih, okrog 6 tisoč družin v Vojvodini In 25.000 v Južni SrbOl — Projekt zak. za sprejem ▼ nage držav-IlPfstv^. Nntran:e minnistr. ie predlo/ilo m'nfstrsVemu svetu načrt zakona za sprejem v n»Še državljanstvo, ki Je v ponatisih rasdeDen med člane vlade, da prtrjišejo svoja opombe. Ko bodo vsi ministri pregledan ta nftčrt, bo sprejeta mera točna redakcljn In predlofena narodni skupščini. — Poircs, Dobili smo to-le poročilo; Danes 2*3. tm. zjutraj rb 2. uri 18 min. so beležili vs! instrumenti bHznjI potres v da-!'"vi kakih 3o0 Vm. — Observatorij pod Triglavom. — Belar. — Sprejemanje poškodovanega papirnatega drobiža. Po odredbi finančnega ministra moralo biti finančne ustanove, ki zamenjavajo poškodovani papirnati drobiž, pri zamenjavanju kar najbolj postrežljive tako proti DosameznSfOiii kakor tudi proti usta-novr.m. Trd! pravi omenjena odredba, da nni rc boda fi^nčne ustanove predeč natančne pri presojanju poškodovanih bankovcev. Na to stran naj bodo občinstvu na roko kollker se da. Zamenjavajo naj brez ugovora parirati drobiž, tudi če mu m:nj-kajo posamezni manji! de'I, r^tem drrlriž, če ie tndl f"Vo ramazan in obledel, da se komaj š? (znosna kakor tudi drobiž, ki jo ž« tako rbrabPcn, da Je bolj podobno c*.:nj; kakor bankovcu. Zamenjevali pa se ne h popolnoma porrbni In za promet r.pojrbnl bankovci pt 0.25. 0.50 in po 1 dinar za iste novČantoe pa tudi ne bankove, katerim manjkajo cela Satrtrne, ker bi se asodi na ta način dogajati rlorabe, Državni b!afa> ne mora?o pri izravnavanja različnih d- ;v tev (pri poŠti na pr. poštnino, telefon, naročnino, carino, preds'nina Itd.) spre'emntl v neomejenih kcHč?nah papirnati d?r»-«.r državne Izdale. Državne btacajmee ne *meio vbodoče več Izplačevati Vidini om dela nju novih prejemkov v bankovcih po 2;" rnr kakor je bilo doVej odrejeno. prr.v T.v-, ;e prenehala veijati tudi naredbn -dr. J'. 48.098-2?, taJco da se zT?r>rej ne bodo v?:—ranjavali poškodovani bankovci po 50 p-»r z novimi bankovci po 25 par. ampak r |—-kovci isto vrednosti aH p* z tankove! pol Din, razen če občinstvo samo tako želi. štev. '221 »SI O V H S K I NAROD« dnr 23 septembra 1925, Stran 5 — Smrtna ko*«. Včeraj Je nenadoma umrl zadet od kapi gosp. Albert Derganc, brivec, posestnik, meščan ljubljanski in trgovec s starinami. Pokojnik je bil naroden mož, dober naprednjak, kl Je vsikdar storil svojo strankarsko dolžnost. Izvcžbai se je v izurjenega poznavalca starin in si je ustvaril lepo trgovino najrazličnejših antikvitet Bil je tudi velik prijatelj prirohe in navdušen planinec, ki je še letos marljivo posečal naše gore. Vso svojo rodbino je vzgojil v narodnem duhu. Njegovi otroci so odlični delavci na sokolskem polju. — Pogreb bo v soboto ob 16. — Pri Sv. Antonu na Pohorju je v sredo umrl Fran M ra vi jak, veleposestnik in ondotni župan. Pokojnik Je bij oče g. Frana Mravljaka. profesorja v Celju. Bil je odličen narodnjak, ki je vse svoje življenje posvetil narodni stvari na severni mej L Njegova smrt bo povzročila veliko vrzel v vrsti naših narodnih borcev na Pthorju. Pogreb bo v petek 28. t m. na Pohorja — V Zgor. Polskavl Je 24. t m. v visoki starosti 85 let umrla ga. Matilda Do-m i n k u š, vdova po znanem slovenskem odvetniku v Mariboru. Pokojnica Je bila babica odvetnika dr. Friderika Babnlka. Pokopali so Jo v sredo na Zg. Polskavi. Vsem pokojnim bodi ohranjen blag spomin. — Poštna vožnja Polhov gradeč —* Ljubljana se je s 16. t. m. Izprcmcnila, tako da odhaia iz Polhovega gradca ob 2. po* poTdne n prifa&j* v Ljubljano ob 5. url 30 min. Ob sredah in nedeljah ne prihaja v Li'bliano in ob četrtkih in ponedeljkih ne odh aajo iz Ljubljane. Odhod iz Ljubljane !e poleti fn pozimi isti, namreč ob 7. uri 20 minut zjutraj. — Bivši avstro-ogrskl ujetniki. Pišejo aam: Kakor Iz zanesljivih virov poročajo razni Usti, živi še mnogo bivših avstro-ogrskih vojnih ujetnikov na Ruskem in v Aziji. Samo na Mongolskem Jih je baje okoli 10.000. Ker Je med njimi še mnogo Južnih Slovanov, bi morala vlada potrebno ukreniti, da se jim omogoči vrnitev v domovino. Gotovo Je med njimi tudi več takih, ki so danes rroglašenl za mrtve. Doslej se nI 5e nič storilo za njih povratek. Ministrstvo za zunanja dela bi Imelo spraviti to vprašanje v tek In omogočiti nesrečnim ujetnikom vrnitev v domovino In daljnih vzhodnih krajev — Mestni dohodarstvenJ urad razpisuje javn! natečaj za napravo službenih oblek svojim uslužbencem, obstoječe Iz suknjiča, hlač In telovnika. Natančne uudatke daje ravnateljstvo na Gosposvetskl cesti St. 17 r dostavkom, da sprejema zadevne ponudbe do 4. oktobra ti. opoldne, — Kršenje obrt. reda. Pri podpfsanem ^remiju se je v zadnjem času pritožilo že -več trjrovcev glede kršitve obrtnega reda, storjene s strani trgovskih potnikov s tem, da se dotični prorl zakonitim določbam O rgovsklh potnikih bnvljo neposredno s protivio blaga trgovcem In netrgovcem, ki ga nosilo v svojih kovčegfh za vzorce. Oremlj poziva, da trgove! v lastnem Interesu javl-Jo rmena takih potrrfkov, da bo mogel napraviti ovadbo na obrtna obrastva. OremfJ trgovcev, Liubljana. Fran Stupica, načelnik. — Celjske vesti. Ljudsko vseučilišče prične s predavanji v začetku meseca oktobra. Podrobnosti o delovanju našega ljudskega vseučilišča v letošnji sezoni se bodo objavile v kratkem. — G o-stilnlčarska anketa se Je vršila v torek 25. tm. v Celju. Udeležili so se )e gostilničarji rz Slov Štajerske, Prekmurja In Mežfške doline. Razpravljali 80 o raz-nft zadevah tičočih se njihovih Interesov. Med drugim so razpravljali o lastni bolniški blagajni, o gostllnlčarskl šoli, o ustanovitvi gostllničarske banke, nakupovalne zadruge za vmo Itd. Poslala se je NJ. Vel. kralju udanestna brzojavka. — Vlak je povozil pri Petrovčah nekega gluhega Miho Ter glava m ga težko poškodoval. Prepeljali so ga v celjsko bolnico. — »M a-rija S tu ar U se predstavlja jutri v petek v mestnem gledalfšču. Ssenerljo bo sestavil za to predstavo g. arh. prof. Kre-gar Iz Ljubljane. — Mariborske vesti. — NemSkapre-' drznost V neko brivnlco na Aleksandrovi cesti Je prišel neki, o razmerah nepoučeni trgovec Iz Bakra in je pozdravil kajpada slovenska Odzdravili so mu nemški. Mož Je dobil utis, kakor da namenoma provociralo z nemščino, ker si nI mogel misliti, da bi se tudi rojen Nemec v petih letih ne mogel naučiti vsaj kratek slovenski od-zdrav. Ker se tam blizu nahaja tudi briv-nica znanega zavednega narodnjaka, se večkrat zgodi, da Jugosloveni. posebno vnanjl, pomotoma zaidejo v sosedno nemško brlv-nico. Ta slučaj seveda ni posamen. V zadnjem času se sploh opaža, da Je nemška predrznost zopet na povratku, torej da se mariborski Nemci zopet čutijo domače, kakor so se pod Avstrija Ako bomo to predrznost mirno gledali, lahko v par letih ponovno zavladajo stare razmere. To velja tudi za trgovine in gostilne ter sploh za vso javne lokale. Omenjeni trgovec se Je pozne* je, ko se ga Je o razmerah informiralo, nemalo začudil, da so Slovenci, ki so tolikanj trpeli ravno v Mariboru, postali zopet hlapčevske duše. Vse navduševanje po zborovanjih ne pomaga nič, ako mariborski Slovenci svoje narodnosti ne znajo uveljavljati tudi praktično v vsakdanjem življenju. — Smrt pri delu. V torek zvečer se Je poleg že sporočenih dveh slučajev pripetil še en slučaj nezgode, ki Je končala s smrtjo mladega delavca, očeta šestero otrok. Ta tretji slučaj se Je pripetil Izven Maribora v lesni tovarni Kobila pri Llmbušu. Pomožni delavec Avgust Razborčan, |e s kolom skušal ustaviti kolo ozlr. spraviti Jermen s Birola, pri tem ga Je stroj z dotičnim kolom tako pritisnil, da se Je mož tako! zgrudil onesveščen. Rešilni oddelek Iz Maribora Je sicer takoj pohitel na lice mesta In poskušal vse mogoče, da spravi težko poškodovanega k življenju, pa Je bilo že prepozno, notranje poškodbe so bile pretežke. Mož Je umrl, ter zapušča ženo s Šestero otroci. — Požar v Sch erbaumovem mlinu. V paromlinu tvrdke Scherbaum v Bistrici pri Rušah Je v sredo dopoldne na podstrešja i^r^ jpj;enj J^bJJfelL iffllSOHix**L I celo poslopje, da niso, še predno je prišla ! domača požarna bramba, poskusili ogenj za-j dušiti z 18 minimaks aparati. Na lice mesta je prihitela tudi mariborska požarna bramba z auiobrizgalno. Toda, kakor rečeno, glavno delo so med tem že opravili minimaks aparati. Ogenj je nastal najbrže vsled samovnetja pri strojih. — Črevesne bolezni. Med tem ko v okolici Maribora ogroža kakor vsako leto v tem času griža, se razširjajo po mestu različne črevesne bolezni. V Mariboru je to popolnoma naravno. Kdor vidi strašno nesnago na živilskem trgu, kdor ve In sam poskuša, kaj vse se gostom nudi po mariborskih gostilnah in tudi nekaterih kavarnah in kdor ve, da od prevrata sem še ni funkcijonirala nobena komisija za pregled živil po Javnih lokalih, da si še danes ni ogledala smrdečih mariborskih pisarn In kdor poskuša po gostilnah" namesto zdrave masti smrdeči loj ali celo konjsko mast, ta se mora sploh čuditi, da ni na različnem zastrupljenju pomrlo že polovico Maribora. Do sedaj oblasti, ki Imajo dolžnost kontrole, rlso v tem oziru še ničesar storile. — Tatvine v LJubljani. Izpred skladišča za brzojavno blago na glav. kolodvoru v LJubljani je bilo ukradeno trgovcu Lado Khamu kolo znamke «Gorec» vredno 2000 dinarjev. — Podobno kolo Je bilo ukradeno tudi Francetu Erjavcu v Črni vasi in sicer Iz podstrešja. Obenem je odnesel tat več perila In obleke In 2 konjski opremi v vrednosti 8OO0 Din. — Gosrllnlčarkl Mariji Kramar na Sv. Petra cesti je bil ukraden zelen ročni voziček vreden 400 Din. — Neznani zllkovec je vlomil v barako branjev-ke Katarine Knavsove v RakovnišVI ulld fn je odnesel 9 bankovcev po 100 Din. — Raz Relchove strehe na Poljanskem nasipu je bila ukradena velika volnena ruta vredna 300 Din. Ukradlo Jo je dekle, ki Je bilo slično od zadnje porotne obravnave znani beli Čepici. — Na Krakovskem nasipu je bilo vlomljeno v stanovanje Adclfa Porša In ukradena železna ročna blagajna v kateri je bilo 800 Dtn, gotovine, zlat verl-žast prstan, srebrna ženska ura In pa 3 hranil knjižice Mestne hranflnice ljubljanske z vlogo 25, 50 In 87 Din. — Trije samomori v Beogradu. V Beogradu tudi menda razsaja »epidemija« samomorllstva. V ponedeljek 24. tm, se Je zastrupila 191etna služkinja Ivanka Hagar rodom Slovenka Iz Litije. Zapustila je pismo, v katerem namanja, da gre v smrt, ker jo je zapnstfl fant. Istega dne je skočila v Savo neka ženska, katere Identitete niso dosedaj ugotovili. — V torek zjutraj si je pognal strel v glavo ©rožnik Svetlslav Drnrltrljevlć. Težko ranjenega so prepeljali v beogradsko bolnico. Zdravniki upajo, da ga ohranijo pri življenju. — Tragedija dveh roških hegtmcev v Beograda. V soboto 21. tm. ob 18. se Je odigrala v Beogradu pretresljrva tragedija dveh ruskih beguncev. Dijak Andrej Jer-molln je ustrelil svojo ženo m nato samega sebe. Tudi svoje dveletno dete je obstre-111 vendar bo osra.ro pri življenju. Jermolln In njegova žena »ta ostala mrtva. — Beogradski Sokol I. prestonasled-nlku. Beogradsko sokolsko društvo I. Je na svoji zadnji seji Izbralo prestolonaslednika za prvega svojega dobrotvornega člana. Kraljevič je bil obenem obdarovan s po/poln bn narašČajsVlm solmlsklm krojem ki sta ga dva Sokollča oddala dvorrtemti maršala. Kraljica Je blhr nad ljubkim darilom vidno vzradoščena. — Velika tatvina v Pazhro. Iz blagajne občinskega urada v Pazlrra v Istri Je bflo ukradenih ponoči od sobote na nedelio 35.000 lh*. škoda pa Je krita z zavarovalnino. DosodaJ so aretirali dve osumljeni osebi. RICTNOVO OLJE. ~~ Ne govorim o riclnovem olju znanstveno, kakor o fašlstovskem argumentu, nego popolno lalško hočem razpravljati o mastnem ricinovem olju* kot takem. (OleJ Brockhausov konverzacljtkl leksikon, trinajsta knliga, PerugJa bis RudersportT. »Oleum rlcinl, angleški Castor-Oil se mrzlim aH gorkim potom pridobiva iz izlu-ščenega semena rastline Ricinus communis L. Olje Je brezbarvno ali rumenkasto, gosta milega a naknadno praskajočega okusa In se Btrdl šele pri — 15* C. Sestavni deli tega olja so gliceridl od kisline rlcinovega olja, štearinova In palmitinova kislina. Medicinsko se uporablja rlclnovo olje kot odvajalno sredstvo In za pomade ter dodatek k lasnim oljem, tehniško se rabi pri fabri-kaciji mila in kot strojno olje,- posebno dobro pa Je za mažo vrhnega usnja za čevlje«. Takol In je 5e rečeno, da ga Je na Francoskem dosti In na Laškem posebno veliko. Pa da je ono iz vzhodne Indije slaba najslabše. Veljalo Je olje (leta 1894.) 50 do 75 nemških mark sto kil; tukaj pa se ml zde* podatki nekoliko zastareli in bi ne mogel Jamčiti, da cena ie drži, ker se Je med tem položaj marke močno zasukal. Vsekakor pa bi se morda za sto kil nemških mark še vedno dobilo 50 do 75 kapljic rlcinovega olja... Tvrdka BenutI Mussoli-nl naznanja Iz Rima, da je tendenca čvrsta, ker se posebno v novo osvobojenih krajih še vedno močno vprašuje po riclnovem Iju« ki gre tam pod imenom »Ollo di argumenta:! one fascisto«. Kjerkoli Jim Človeška pamet ni razsodnost odpovesta. In to Je zelo pogosto, tam s pridom vporabljajo Mus-solinijevi zastopniki ricinovo olje, in ta argument vselej drži. Zato mislim In sem prepričan, da je Brockhausov leksikon pomanjkljiv ter priporočam in predlagam, naj se ob prihodnl izdaji nJega uredništvo pogledom rlcinovega olja obrne za podatke do firme Benuti Mussollnl, Roma, Piazza Corso Grande 1. T. Ricinovo olje je učinkovito sredstvo: MoJ najmlajši, Urh mu je Ime, pa vso čast dela svojemu patronu, nedavno Je Imel neko bolezen. Tn zdravnik — glejte ga — mu zapiše... rlclnovo olje? Tako in tako. In da bo pomagalo! Pa Je šel Urhek samo enkrat na led In Je raje brez obljubljenih sladkorčkov okreval. Ker sem takrat dobršen del svoje uradniške plače In-—Bal ■ P»« imenico rjdnoraga olia^A ki mi je sedaj staia brez haska v napotje, zato sem si pa nekaj »mislil ter nekega jutra zgodaj zbobnal vseh dvanajstero slečenih parov stebalov, ki jih šteje moja familija ,in sem jih jel po vrsti in z Iegnaijo na vrhu, na podplatih pa in na kopitih mazati, mazati, mazati z ono medicino. No, in tega je sedaj že par mesecev in čudom se Čudim, čevlji se kar ne strgajo in se ne trgajo! Gospod Peter Kozina &. Ko., ki sva si biLa preje dobra znanca in iskrena prijatelja na kontokorentnem računu z nizkimi obrestmi, ta gospod^pravim, me Je že popolnoma zgrešil. Morda celo misli, da sem šel h konkurenci, pa Je le ricinovo olje povzročilo, da mi več ni treba prestopiti predragi prag, kateresibodi čeveijske prodajalne... Odvajalno sredstvo, da ga ni para! Kar dajem osobito stalno nameščenim na znanje! Probatum est, saj treba se marsičem odvaditi! — Oglejte si v Izložbah oblačilne Industrije A. Kune, Ljubljana, Gosposka ulica 7, najnovejše raglane, njih nedosežno lep kroj In nizke cene pri Izvrstnem blagu. — Češkoelovaška umetniška razstava na Dunaju. Te dni se Je otvorila na Dunaju v navzočnosti zveznega predsednika Halni-scha Češkoslovaška umetniška razstava, ki Jo je priredilo društvo upodabljajočih umetnikov »Manes«. Predsednik društva arhitekt Novotny je hnel nagovor, v katerem je naglašal, da Je društvo zelo rado prišlo na Dunaj, da pokaže svojim avstrijskim prijateljem, da se kljub politično izpremenje-nlm razmeram nI ničesar izpremenilo glede skupnosti med »Manesom« fn »Hagenbun-dom«. Upa, da pride »Hagenbund« v Prago In ga tem povodom oficijelno vabi. Zvezni predsednik Hainisch je naglašal, da umetnost ne pozna nacrjonalnlh in državnih mej In zelo ga veseli, da je orvorjena na Dunaju mednarodna razstava. — Zlkov kvartet Našo včerajšnjo notico o Zikovem kvartetu popravljamo v toliko, da koncertujejo umetniki tudi v Sloveniji. Ravnotako je bila napačna naša Informacija p nazadovanju kvarteta, ker je novi 2. vljolinlst g. Herbert Berger, ki je vstopil v kvartet po posredovanju starega ČeSkega kvarteta, priznan kot eden najboljših učencev slavnega Ondrička, Graška kritika, kjer so Zikovcl koncertrlrall 20. sept., je polna hvale In priznanja. Zato se veselimo, da bomo slišali naše stare znance zopet v Ljubljani — Jurčič-Bajuk, Tihotapec, Ljudska Igra v 5 dejanjih. Ljudski oder tv. zvezek. V LJubljani 1923, Cena 22 Din. Založna Jugoslovenska knjigarna. 53 strani. Strža-jeva dramatizacija Jurčičevega Tihotapca Je že dolgo pošla. Zato Je bilo povpraševanje po tej priljubljeni ljudski Igri prav veliko In Bajtrk je ustregel živi potrebi, da je na novo priredil to priljubljeno povest. Šestnajst moških vlog ln tri ženske nosijo vso igro. Kar bo ljudstvu posebno ugajalo bo originalno moževanje dolenjskih kmetov. Intrigant tekmec aH Fortunatek je krasna komična vloga za zahrbtnega se-blčneža, ki Je obenem tako dovtlpen, da bi ranjkl Verovšek tekmeca priklopi! k svojemu Mozolu, Krjavlju, Ježu. Tudi Kokoša-rlca je prav Izvrstna ženska vloga, ki s svojo Jezflcavnostjo vzbuja salvo smeha. Tihotapec France ln Graničarski stražmoj-ster Peč sta pa dve vlogi, ki zahevatl resno zasedbo, ker »ta prav težki. Igra je efektna, morda je malo preveč pretepaž-kega v njej, slog pristno Jurčičev, konec spravljiv in blago vplivajoč, scenerija preprosta, da jo zlahka zmore vsak podeželski oder. Dejanje je bogato, le v skrajni sili, ob tehničnih nezmožnostih stepi namesto delanja pripovedovanje, Id pa ni nikjer utrudljivo. »Tihotapec« se bo gotovo pritihotapil po vseh cdrih slovenskega ozemlja z velikim uspehom. Društvene vesti. — »Bratstvo« v LJubljani sklicuje za v p^tek 28. tm. ob 8. uri zvečer v Narodnem domu (soba pod tajništvom NSS) Izredni občni zbor. Dnevni red: poroda predsednika, tajnika, blagajnika in volitev novega odbora. Člani In članice naj se občnega zbora udeleže točno ln polnošte-vilno. — Odbor. — BeloVmnlsko nčltelistvo priredi dne 7. oktobra v Metliki razstavo sadja, ki Ima namen pokazati Belokranjcem In tujcem kaj raste v Bclokrajinl. Poživljajo se sadjarji, da razstavijo — sadni trgovci pa, da si razstavo ogledajo. Podrobnost! pri Belokr. učit. društvu v Metliki. — Cercle francals, 5 poukom v francoščini se prične dne 1. okt. In neha koncem aprila. Pouk se bo vršil v priiličja 1. drž. gim. (pri Nar. domu) in sicer za začetnike v I. kurzu po 3 ure na teden, ob ponedeljkih In sredah od 18.—19 in pol, (poučuje proi. g. dr .Novak), v II. kurzu za obiskovalce ten-skega I. kurza po dve uri na teden, ob torkih in petkih cd 18.—19. (prof. g. dr. Novak); za obiskovalce lanskega II. kurza se uvede TT.b kurz, v katerem bo Istctsko nadaljeval pouk po Pichonovi knjigi g. dr. Novak ob četrtkih od 18.—19., v III. kurzu bo predavala Mme. Jeras o franc. literatur! cb ponedeljkih cd 18.—19., ob sredah !n petkih od 18.—19. bo pa vodil družabne r^zo-vore g. baron Knorring. Obiskovalci I. kurza bodo tudi smeli obiskovati II. kurz. oni II. kurza bodo pa lahko obiskovali tud; III. kurz ter se udeleževali literarnih ur ln pa družabnih pogovorov. Kdor se hoče udeleževati pouka, naj se ustmeno ali pismeno priglasi pri šolskem slugi I. drž. gim. gosp. Schottu. Učnlna, ki znaša mesečno 5 din. se bo nlačevala potom poStnih čekovnih položnic, ki lih Je dobiti pri imenovanem Šolskem slugi. Ker bo pouk prvovrsten t^di letos, pričakuje društvo obilne udeležbe. Če se priglasi zadostno Število frekventantov. se otvori za I. kurz paralelka In obenem Izdatno razširi ostali učni načrt. Kakor lani. tako trdi letos vodi blagajniške posle društva g. F. Abulner, knjigovodja Mestne hrnu!ln?ce, knjižnico pa oskrbuje še nadalje In irpnsofrj-je knjige v Mladiki vsak ponedeljek od 17. —18. proi ga. M. VVlrglerJeva. Borzna poročila. ZAGRFBSKA BORZA. Pno 27. septembra. Sprejeto ob 13. Na današnji borzi je bilo trgovanje zelo rezervirano. Padi prečil velikega pomanjkanja gotovine je bilo le malo zahteve po devizah. Da pa ne bi radi tega tečaji Še bolj na za dr.-aH. se le tudi blago zadr?avn!r>. V snlošnem je tendenca še vedno slaba, nI pa izključeno, da se bodo tečaji z ozirom na to, da v soboto nI borze, zopet nekoliko učvrstili. Intervencija Narodna banke je za sedaj prenehala. Beogradska borza radi praznika ni poslovala. Na efektnem tr£u Je bila z istega vzroka, kot na državnem, precejšnja rezerviranost. Se nadalje so sc poslabšala Trboveljska deloma rudi Guttmann in Šečerana. Precej povpraševanja j* biio tudi za delnico »Union-paronillne- Ob zaključku so notirale: Devize: C-rih 15.45—15.495 Paril 5.30—5.^25, London 3f'3—395, Berlin 0.0000$ —0.000011, Dunaj 0.12—0.122, Praga 2.60— 2.53, Trst 3.00—4.01, Ne\vyork 85.5—87.50, Budimpešta 0.40— 0A\ Efekti: 7% invest. drž. pos. od t* 1921 71—72, LjubU. kred. banka 222.50, Pn» va hrv. šted. Zagreb 1150, Slav. banka Zagreb 110, lirv.-slav. rem. h!p. banka, Za* greb 145. Hrv. esk. banka Zagreb 179—* 130, Jugoslov. banka Zi;:rcb 155—156. Tf* bovlj. prem. dr. 1000. Slavonija 275—292.50 Fsp'oatacija 250—252, Guttmann 202| 2100, Scčerana 2515—2600, Nar. krnska tnd 150—165. Valute: Ura 3.95—3.97. INOZEMSKE BORZEi, — Cin-rh 27. sept. (Izv.) Današnja pre<^ borza: Beograd 6.60, Berlin 0.^00425» Amsterdam 220.73, Ncwyorlc 6X50.75, Lon* don 25.55, Pariz 34.9;\ Milan 25.72. Prag* 16.80, ĐudlnrpeSta 0.03, Bukarešta 2.60 Sofija 5.37, Varšava 0.0017, Dunaj 0.007S. av. ?lg. krone 0.0793. _ Trst, 27. sept, Predborza. Pe^grad 25.10— 25.30, Berlin 0.000015—0.00002 P naj 0.0306—0.031, Praga 64.25—65, Parle 135.25—135.75, London 99—99.25, Ncwvork 21.70—21.80 Curlh 388—391. — Dunaj, 26. sept Devize: Be^nS 820—824 Praei 2127—2137, MIlan ?:i4— 3226, Pnriz 41°2—440S. Curih 12.635—12.^5» Ncwvo~k 70.935—71.185. Valute: dinar S0O —815, češke krone 2109—2125, lira 31°0_;. 3210. frrnc. frank 431'—4375. Sv!c franJČ 12.520—12.600. dolar 70.560—70.960 Ra^3 stvara * P-Tlarnl sovlotsk! nodnUrl. Nefcg klubova jahta Iz Gdanskega Je prišla v Psegu ca. 1000 m8. — Ponudbe ie poslati pod šifro: »Tovarna 10f?0 10.245« na upravo »SI. Naroda«. Stanovanje zamenjam 2 sobi, kuhinja (zraven je vrt), poleg državne* ga kolodvora, s stanova* njem, le da je spalnica prostornejša, event, tudi z eno sobo in vsemi dru* gimi pri ti kimam i. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 10.314 i * Mesečna soba lepa, velika, se odda Mestni trg St. 13. Poiz* ve se v trgovini istotam. 10.275 Mesečno sobo z električno razsvetljavo išče gospod za takoj. — Ponudbe na Bujas Frn* njo, Univerza. 10.253 Na st^ncv?^fe in hrano se sprejmeta dva gospo* da. — Naslov v imrnvi »Slov. Naroda«. T0.327 Sobo Išče gosnod s 15. oktobrom. — Ponudbe na »F. K., Zndr"?na tiskarna« — Ljubi j ana.__10.329 Sobo išče v sredini mesta, z dek* tri eno razveljavo, soli* den gospod. — Ponudbe pod »Klcktrična/10.252« na unravo »Slov. Nar.«. Stanovanje v Ljubljani v novozgrajeni hiši, obstoječe iz 3 sob. kuhinje, kopalnico, oddam za oktober t. 1. Sijajna lega. Mesečna najemnina 3000 K. Plačljivo za 3 mesece na* nrej, polet* posojila 200.000 K z varstvom na ugodnem mestu. — Več pove uprava »Slov. Naroda«. 10.238 Službe i Slnzbo potnika i5Če 361etni penzijonirani železničar. — Ponudbe »Cargo«, postno le Ječ* Jesenice. 10.255 Mizarskega vajenca sprejmem takoj. — Ig. Rep"?. Poljanska c. 19. Ljubljana. 10.207 Absolvent državne dvorazredne tr* govske šole išče mesta praktikanta, — Cenjene ponudbe pod »Absol* vcnt/10.313« na upravo »Slov. Naroda«. Zlatarski pomočnik. Ie prvovrstna moč, se proti dobri plači takoj sprejme. — LudL Čeme, zlatar-juvelir, Ljubljana. \Volfova ulica 3. 9727 Perfektno stenegrafinjo in strojepisko išče ra takoj aH pozneje odvet* niška pisarna dr. J os. Hacin in dr. Jas. Sajo* vic v Ljubljani, Kolodvorska 8. 10.2 IS Trgovski pomočnik man l; faktorne stroke, 35 let star, išče službo, gre tudi na deželo, — Ce» njene ponudbe pod »Do* bra moč/10315« na upravo »Sov. Naroda«. Iščem me*; to blagajni čarke, prodajalke ah* pisarniške moči kjerkoli Grem tu* di kot vzgojiteljica. — Cenjene ponudbe pod »Uporafcna/10.322« na upravo »Slov. Naroda,« Naprodaj razna vinska uosodn m 5 velik'h b-2:'.r!rh sodov, dokler tra\*. loga. — Avguštin, >-Šiška, St Jerneja c. 2 10..: i ? • osojiia : Pletarje imrjcTre, sprejme proti dobri pai-i. od komada, Pletarrm v Strnišču, Slovenija L 1 I & I Stanovanje preskrbljeno. — Delo stalno, 10.297 Dobrega šoferja iščem nujno za tovora! atrto »Bussing«. Najboljše je, če je te okolice Čakovca, Ptuja, Maribo* Ponudbe pod »Bi* ra. himen«, poštno ležeče Ormož. 10.085 Kot učenko v trgovino z mešanim blagom dom ITletno de* klico, močno in zdravo ter pošteno vzgojeno, z deSele, po možnosti z vso oskrbo v hiši. — Cenjene pomidbe pod »T T čenka /10.323« na upr. »Slov. Naroda«. Mlad Istran il6e služI?©, veSč sloven* ske|?a, hrvatskega, itali* janskega jezika (tudi cirilice), knjigovodstva, strojepisja, dober kores^ pondent. Voljan sem iti v vse kraje naše države. — Cenjene ponudbe je poslati na Viko Siro* tič, 5t. Vid nad Ljt*. Ijano. 10^49 um ......•......m Trinadstropna h^ša v sredini mesta, na jako prometnem kraju. pri* pravna za vsako trgovino aK obrt, se proda za 225 t?soč dinarjev. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 10.025 2500—3000 P?n iščem posojila proti d brim obrestim. — N.tj slov pove uprava »S' v. Naroda« 10. "2 j R;zns Bnkova drva ponuditf z navertrn cr--, Družbi Ilirija. Ljubljana, Kralja Petra trg S. 10.2>6 Ža^o oddam v najem pod zr» lo ugodnimi pogoji — Naslov pri upravi »Slov, Narod3«. 10.311 Oglejte s! volčje pse. gar. čista p*-srna, izredno lepi. — Vila I inner, Begunje ;ir: I cah. 10.2p0 V najem se odda vedji pritlični lokal na cesto, v novi hiši, pri* praven za prodajalne in pisarne, na eni glavnih ulic v Ljubljani, blizu južnega kolodvora. — Ponudbe pod »Pritlični« na Aloma Companv, Ljubljana, 10318 Francoščino in klavir rK>učo-je učiteljica, izpr.n šana v Parizu. — Aneia Potočnik, Aleksandrova cesta 1L, pritličje, levo, 9933 Profesor da^e sistematičen p^-k iz nemščine in nemške literature za dijake in odrasle. — Naslov pri »Slov. Narodu«. 10.317 Zobozdravnik (dr.) fz Nemčije, bivajoč i Ljubljani, išče mesta kot asistent aK namestnik. — Ponudbe pod »Zobr* zdravnik/10303« na upr »Slov. Naroda«, Kot družabnik želim vstopiti k dobre vpeljanemu podietjn s kapitalom 70.000 Din če* nekaj časa še 50.0OC Din. — Ponndhe pod »Družabnik / 10.310« je poslati mi opravo »Slov Naroda«, Inserati t »Malih oglasih« imajo neoporečno velik tispeh v »Slov. Narodi: