KULTURNI NAČRTI MESTAIN OBČINE 1981—85 Tesna povezanost Ko govorimo o kulturni dejavnosti v naši občini in o nairtih za pri-hodnje srednjeročno obdobje, ne moremo mimo načrtov mestne kut-turne skupnosti. »Vkljuaijemo se namreč v celoten program Ijubljan-ske kulturne skupnosti,« je povedal Avgust Vižintin, predsednik skupšdne samoupravne interesne skupnosti za kuhuro naše obdne. »Sodelovali bomo pri vseh opravilih, ki so v zvezi s Cankarjevim domom in seveda tudi v zvezi z našim domom španskih borcev. Kot dragje v Ljubljani, bomo tudi v naši občioi spodbujali delo kulturno-prosvetnih društev in skupin ler se zavzenuli za razvoj knjižničarstva. Kulturno-prosvetna dejavnost v krajevnih skupnostih se je v zadnjih letih razmahnila bolj, kot smo pričakovali. Za naprej pa še niso povsod pripravili delovnih načrtov. Vedeti je namreč treba, da ne bo v prihodnjih letih mo-goče uresničiti tistega, kar ne bo zapisano vsrednjeročnih načrtih. Zato je zdaj zadnji čas, da tudi tiste krajevne skupnosti, ki še niso pripravile razvojnih načr-tov, to storijo. Pričakujemo, da se bo tudi knjižnjičarstvo v občini zelo ra-:zvj!o, šezlastipotem, kobozgra-jen dom španskih borcev. Knjiž-mjica Jožeta Mazovca dela zdaj v zelo utesnjenih razmerah. Pove- čali bomo število knjižnjic, usta-novili naj bi jih namreč tudi v Za-logu in Dolskem. Želimo pa se-veda pridobiti tudi več braicev! Poleg redne dejavnosti, ki sicer bolj ali manj teče, pa bo pomembno tudi to, kako se bomo organizirali in poiskali primerne prostore v novih nase-Ijih. Je potemtakem na Fužinah in Štepanjskem naselju predvidena gradnja kulturaih domov? Mi smo to zapisali v naš sred-njeročni načrt, čeprav vemo, da za novogradnje ne bo na razpo-lago veliko denarja. Zato pa se bomo trudili vzdrževati in po-pravljati poslopja, ki jih že imamo. To pa ni odvisno le od denarja, temveč tudi od naše skrbi zanje. Katerim stvamn pa bo v pri-hodnje treba posvečati več po-zornosti kot do§lej? Vsekakor bi morali več pou-darka dajati kulturni dejavnosti v delovnih organizacijah. Od tam bi tudi morale priti spodbude in predlogi, saj mi lahko poma-gamo le strokovno in organiza-cijsko. Kultumo dejavnost v po djetju bi morala načrtovati vsaka delovna organizacija sama. Dobro bi bilo, če bi v vseh večjih delovnih organizacijah imeli člo-veka, ki bi se ukvarjal le s kultu-ro. Na življenje delovnih Ijudi se gleda premalo kompleksno. To pa je tudi naloga mladinske or-ganizacije, šol... »Zavedati pa se je treba,« je končal najin pogovor Avgust Vi-žintin, »da je ^ubljanski kuhurni načrt tudi naš načrt in da ni naše le to, kar je v Mostah.« D. J.