Št. 71 V Gorici, v sredo dne 6. septembra 1905. Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob t!. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom« ob novem letu vred po pošti pro-jemarm aH v Gorici na dotn poSiljana: vse leto .......13 K dO h, ali gld. 600 pol leta.-.......« » (>(> » » » 3-30 četrt leta.......!i » 41) » » » 1-70 Posamično številke stanejo 10- vin. - •'¦»,,• . ¦ , - --' Naročnino sprejoma upravništvo v Gosposki ulici 5tcv. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. GabrSček \salc dan od 8. uro zjutraj do 6. zvečer; ob nedelja); pa «.l 8. do 12. ure. Na naročila brez doposlane na | ročnine se ne oziramo. j Oglasi in poslanice se lačunijo po petit-vrstah če.«-tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat G kr. v.sata ,-rsta. Večkrat po dogodbi. — Večjo črke po prostorih — Keklame in spisi v uredniškem delu lo kr. vrata — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako od- ji)\>.KiOSt Tečaj XXKV. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K- Lavrič. Uredništvo so nahaja v Gosposki ulici št 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. ¦ dopoludno ter od % do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. : Naročnino in oglase je plafiati loco Gorica.. Dopisi naj se pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in druge reči, katero ne spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiliafo le upravništvu. »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto, 3 K 20 h ali gld. 1-tiO. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v asi knjigarni, v tobakarui Schwarz v Šolski-ulici,-clleršitz v Nunski ulici in v Korenski ulici St. 22; — v Trstu v tobakarni L Caserma. enčič na trgu della Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. ~- Telefon št. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavee) ti3ka in zal. t (Soriški Slovenci, ' k Prešernovi slavnosti! Vabimo h kar najobilnejši udeležbi pri Prešernovi slavnosti. n Zagotavlja pa se nam že tako, da bo udeležba prav obilna. S Kobariškega in Bovškega pojdejo ¦ez Predel, Cerkljant čez Škofjoloko, [Vipavci deloma čez Postojno in Logatec, f deloma po železnici čez Gorico z ostalimi Goričani. I Skupen nastop goriških Slovencev ]c mogoč torej le tedaj, ako se zberejo v Ljubljani. Vabimo torej vse udeležnike iz naše dežele, da se zberejo pred »Narodnim gdomom" v Ljubljani ob 10. uri dopoludne, kakor je določeno že v vsporedu, kajti tam se zberejo ob tem času tudi vsa društva in odposlanstva. Ob 10'/« Je odkorakajo vsi izpred „Narodnega doma" na slavnostni prostor. Ako bi se vršilo odkritje malo pozneje, da bi imeli z Goriškega do tje Irsaj en vlak, tedaj bi bila udeležba še veliko številnejša. Tako pa morajo biti vsi udeiežniki že prejšnji dan v Ljubljani. Le čez Koroško lahko pridejo isti jelan v Ljubljano, ako so se vozili — celo noč. Torej vsi udeiežniki pravočasno pred »Narodni dom", da bo naš nastop Žasten, kakor pritiče takemu slavnostnemu dnevu! flad strankami. I So ljudje, ki nočejo pripadati nobeni stranki, ne klerikalni ne napredni, mrveč se dvigajo visoko nad obe itranki, opazujejo in sodijo. Če pobliže poslušaš take vrste ljudi, uvidiš kmalu, da se nagibljejo po svojih naziranjih bolj na klerikalno fetran, ali ker jim kaže dvigati se ko-fmodno nad druge ter z resnim obra- k, zom izrekati sodbo na levo in desno, poznajo tudi naprednjake. Taki ljudje radi politiku jejo, ne delajo pa narodno pravzaprav nič. Če je tak človek Član kakega društva, če je obiskal kako veselico, če je dal kdaj kak krajcar v narodne namene, potem je pa že — rodoljub, ki ima vse pravice kritiko vati, ostro kritikovati pod zastavo svete sloge in edinosti, v kateri je moč! Izmed takih politikov pa se dvigne vsako toliko časa še višje kdo, ki misli, da ima žurnalistiško pero v roki. Napiše člančičali članek, kakor je pri volji in kakor kaže, skrbno brcne klerikalce in naprednjake, ali s pohvalo ali z grajo, potem pa zastoče : Pa kako bi bilo lahko še drugače! Ko je tako spihi svoj nadstrankarski članek, ga lepo pošlje v Trst »Edinosti«, kar je samo ob sebi umevno, in drugi dan čitamo iz Gorice dopis, pod katerim je podpisan - Rodoljub. Kdor jih pozna, si ne more misliti takega dopisa brez podpisa Rodoljub. In če bi ga ne bilo tam, si ga moraš misliti, kajti le nadstrankarski rodoljubi pišejo tako, kakor omenjeno in kakor je pisano tudi v »Edinosti« 31. pr. m. Le poalušajmo, kaj pravi Rodoljub iz Gorice: „I)a goriški Slovenci napredujemo in so precej lepo razvijamo, to je dejstvo, ki um ne more nikdo oporekati. Ali še bolj, podvojeno hi napredovali, ako ne bi bilo razmerje med našima strankama tako silno napeto, da se prenaša celo na gospodarsko polje, tako, da od te ali one strani nasprotujejo tudi ustanovam in podjetjem, ki niso v zvezi, s politiko in bi njiho,g vspevanje le koristilo skupni slovenski stvari. Da sta obe stranki kaj marljivi — to treba priznati — vendar ni pravega, tistega velikega vspeha. proti skupnemu sovražnika, kakor bi ga gotovo dosegli, ako ne bi bilo razmerje med strankama tako zastrupljeno, ako bi »se vsaj do neke mere ravnali po latinskem reku: Iu necessariis unitas, in dubiis libertas, in omnibus caritas". To se čila res jako lopo, samo resnici popolnoma ne odgovarja. Da jo bil spočetka razkola boj na obeh straneh jako hud, to priznavamo, ali že tu treba upoštevati, da so bili klerikalci tisti, ki so ga uprizorili ter so ga tirali tako daleč, da dalje že ni bilo mogoče. Saj je dr. Gregorčič segel celo po ovadbah v nadi, da njemu na ljubo poza-pro vse prvake narodno - napredne stranke. Boj pa je počasi dobil drugo lice, ker so so bistrili pojmi in ker so naprednjaki odjenjavali na celi črti. Brez dvoma ni bila umestna marsikaka popustljivost, in radi te popustljivosti trpi marsikaka dobra stvar, toda popuščalo se je le z dobrim namenom, ker napredni stranki je pri srcu splošni politični boj, ki naj bo naperjen proti skupnemu sovražniku. Od napredne strani so je le prevečkrat iskalo jiota, po katerih bi bil nastal nekak modus vivendi, ali klerikalci so vsak tak poskus dosledno odbili ter si ustvarili svojo organizacijo po uzorcu kranjskih klerikalcev, ki so jim hitro priskočili na pomoč. Začel se je biti prav tak boj, kakor na Kranjskem, in klerikalci so ostali trdovratni. Oni hodijo svoja pota, s katerih jih nikdo ne premakne, zlasti še, odkar so zlezli na vrh ob zadnjih doželnozborskih volitvah. Od tu naprej imajo za napredno stranko le preziranje ter bojkotujejo vse njene prireditve in jej mečejo polena pod noge — dasi so morali pač Čutiti, da se opušča reagiranja na razne napade z njihove strani, na razne poskuse, škoditi. Naprednjaki so šli že jako daleč v popustljivosti, ali vselej so se še varali v nadi, da vede to do kakega zbliževanja. Kdor ne živi z glavo v vreči, ve, da je to res. Takih slučajev je dosti. Na gospodarsko polje so zanesli boj oni, in dasi se jih z naše strani že zdavnaj pusti prav pri miru, Še ni dolgo od tega, ko so natihoma po ljudeh, ki so v naprednjaški družbi naprednjaki, v klerikalni pa klerikalci torej rodoljubi! — uprizorili grdo prikrito agitacijo, naperjeno na zavod, čegar obstoj je emenintne važnosti za goriške Slovence. Pa tudi v družabnem življenju ne poznajo nobenega pardoria. Tam po zimi so bojkotirali predstave v »Trg. domu« v zahvalo za to, ker smo delali reklamo za njihovo prireditev v »Trg. d.« in pa za veselico v korist »Š. d.« v Kobaridu, ki vendar ni klerikalen trg. Tako daleč so šli pri tem, da so pokazali s prstom na predstavo v laškem gledališču, češ, samo tje se ne sme iti, kjer kaj priredi napredna stranka, pa če je to še tako velike splošne važnosti za nas vse. Tako je, dragi rodoljub iz Gorice! Bolj pametno nego javkati na vse, strani, je pač — ker že sodi - obsoditi izdajsko početje klerikalcev v deželnem zboru in pa tisto hosano dr. Gregorčiča, katero je zapel našemu sovražniku dr. Pajerjv, prav ožigosati! Tam se je kazala vsa klerikalna hudobija, brezskrb za slovensko stvar. Če bi ne bilo tam 3 naprednih poslancev, niti jedne besede bi se ne bilo culo o našem zatiranju, o našem trpljenju. V lepi »slogi in edinosti« bi se bil cedil Gregorčič s Pajerjem, in svet bi moral misliti, da so goriški Slovenci najsrečnejši ljudje na svetu, da teče po naših ravninah in hribih med in mleko sladke ravnopravnosti! — S Kristusom slepa- . rijo ljudi, z vero in hudičem jim usi-ljujejo svoje kandidate, narodni boj pa so vrgli daleč proč od sebe, kar nam živo spričuje najbolje njihovo stališče glede »S. d.« Pota so jasna. Na jedni strani temni življi, ki silijo nazaj v srednjeveške razmere, na drugi navdušenje za omiko, svobodo in napredek. Načela so znana. Torej ni težko odločiti še ali na to ali na ono stran. Plavati nad strankami se pravi: nič delati, marveč le »rod olj ubn o« vseobsojati. Mi upamo, da se boj še bolj razbistri ter da končno uvidijo pravi pomen naših političnih bojev tudi tisti, ki se le zgražajo, tisti, ki še dandanašnji mislijo, da se bijejo na Goriškem le osebni boji, ker berejo verno le »Piccolo«, ter da drrof Montc Cristo. napisal fllexandre Dumas. (Dalje.) Sa to se približa Albertu ter se dotakne njegove rame. »"Kkscelenca," pravi, „ali se izvolite zbuditi?" Alberte iztegne svoje roke, si pomane oči ter se končno [budi. ¦•(,: o," pravi, „to ste vi, poglavar. Za Boga, pustili bi Pe '-'ib\ ila bi bil spal. Imel sem krasne sanje. Plesal sem pri lorloniu z grofico G..." Potegne iz žepa svojo uro, ki so mu Vustili, da vidi sam, kako pozno je. t-Volu dveh," pravi: „toda zakaj, vraga, ste me zbudili zdaj V- r"a vam povem, da ste prosti, Ekscelenca." ¦-»loj ljubi,«- odvrne Albert z naj vesel ejšim obličjem sveta, ¦iMiajte so v bodoče po načelu Napoleona Velikega, ki je re- /•budite mo vselej le zaradi veselih poročil.' Oo bi me pustili spati, da bi bil doplesal svoj ples, bi vam bil hva- eu za to vse svoje življenje... Moja odkupnina je torej pla- '•^e, Ekscelenca." ••Si kakšen način sem torej naenkrat prost?" nSekdo, ki ima popolno oblast nad menoj, je prišel ter M Vašo prostost« »Semkaj ?M »Sfimkaj." "°; vraga! Ta nekdo je pa zelo prijazen." Albert se ozre in zagleda Franca. li „I\ako?" pravi. .,Ti, moj ljubi Franc, se žrtvuješ za me v toliki meri ?" „Ne jaz," odvrne Franc, ..ampak najin sosed, grofMonte-Cristo." „0, za Boga, gospod grof!" pravi Albert veselo, sprav-ljaje v red svojo ovratnico in manšete. „Vi ste res krasen človek, in upam, da me bodete smatrali za svojega večnega dolžnika, jtfvič zaradi vaših prejšnjih uslug, zlasti pa zaradi te." Pri teh besedah poda grofu roko, in grofa obide pri tem čuden hlad, kar prikrije." Bandit opazuje ta prizor vas začuden. Bil je navajen, da so njegovi jetniki trepetali pred njim, in Albertu je ostala vsa njegova dobra yvolja. Franc je bil radosten, da je Albert celo napram banditu čuval narodno čast. „Moj ljubi Albert," mu pravi, ,,če se podvizaš, Še lahko prisostvujeva koncu plesa pri Torloniu. Ples, o katerem si sanjal, lahko plešeš resnično, in potem se ti ne bode treba jeziti nad gospodom Lnigijem, , ki se je vedel v tej zadevi res kot zelo fin r^ož." „Da,, res," odvrne Albert, „prav imaš, v dveh urah sva lahko tam. Gospod Luigi/' nadaljuje, „ali je treba še kakih formalnosti), predno se poslovim in priporočim Vaši Eksce-lenci?" „Nikakih, gospod," odvrne bandit, „prosti ste kakor ptič v zraku." „ Torej prav: zdravstvujte in bodite srečni. Pojdimo, gospoda, pojdimo!1' Vsi štirje odidejo po stopnicah ter se vrnejo v veliko, Štirioglato dvorano. Vsi banditje so stali tu z odkritimi glavami. „Peppino," pravi glavar, „daj mi bakljo." „Kaj hočete storiti?" vpraša grof. »Spremiti vas hočem," pravi Vampa; „zelo majhna čast je to, ki jo morem izkazati Vaši Ekscelenci." Vzemši bakljo iz pastirjevih rok, gre pred svojimi gosti, ne kakor sluga, ki vrši svojo dolžnost, ampak kakor kralj, ki spremlja poslance. Pred izhodom se pokloni. „In zdaj, gospod grof," pravi, „se vam opravičujem še enkrat in upam, da pozabite, kar se je zgodilo." „Da, moj ljubi Vampa," odvrne grof; „sicer ste pa svojo zmoto popravili na tako fin način, da bi vam bil za to skoro hvaležen." „Gospoda," pravi zdaj poglavar mladima gospodoma, »ponudba sicer za vaju nima morda nič vabljivega, a vendar ne morem drugače, kakor da vama zagotavljam, če me izvolita kdaj zopet obiskati, da mi bodeta dobrodošla, kjerkoli me najdeta." Franc in Albert pozdravita. Grof odide prvi, za njini Albert, Franc ostane pred izhodom. „Ali kaj želite od mene, Ekscelenca?" vpraša Vampa. „I)a, povedati vam moram, da bi zelo rad vedel, kakšno knjigo ste *itali tako pazljivo, ko sva prišla grof in jaz." „Cezarjeve »Komentarje" ; to je moja najljubša knjiga," odvrne band.".. „Kje si ostal, Franc ?" zakliče Albert. „Že prihajam," odvrne Franc in tudi zapusti katakombe. Napravijo nekaj korakov po planem, ;,Oprostite," pravi Albert, vrnivši se; „ali dovolite,' glavar?" . In prižge si smodko nav Vampovi baklji. „Zdaj, gospod grOf, pa hitimo. Neizmerno mnogo mi je na tem, da bi zaključil to noč pri vojvodi Bracciami." Voz najdejo, kjer so ga zapustili. Grof reče Aliju samo jedno besedo, in konji zdirjajo, kakor da plavajo na perotih vetra. ponehajo glasovi nadstrankarskih rodoljubov, ker ti pristopijo ali eni ali drugi stranki. Čas bi pač že res bil, da utihnejo tisti pusti glasovi farizejstva, frazerstva in sarlatanstva! DOPISI. \l Gsrkna. — Imeli smo zopet enkrat lep večer. „Gospodarsko bralno društvo" se je liki kralju Matjažu prebudilo iz spanja, s katerim je lani prespalo svojo desetletnico, in priredilo je 27. preteklega meseca s sodelovanjem priznanega pevskega in godbenega kluba „Struna" iz Idrije jako dobro vspek) Cel večer se je razdelil v koncertni in zabavni del. Prvi je obsegal orkestralne in pevske točke, ki so vzbujale največjo pozornost med navzočim občinstvom. Proizvajale so se težke in dolge skladbe, kakor Auber-jeva ouvertura iz opere „Nema iz Portici" in Rossinijeva iz flSemiramidew s tako preciznostjo in popolnostjo, da so tudi kritiki-strokovnjaki najla-skavejše izražali svoje priznanje. Da so posebno vgajali tudi Strausov valček iz operete „Fruhlingsluft" in Pannove nSlovanske cvetke", je skoraj nepotrebno omenjati, pač pa omenjamo z največjo radostjo Z. Prelovca potpouri »Slovanski ciklamni" in njegovo »Slava Prešernu", ker nam isti ne pričata samo o izredni pridnosti in vstrajnosti predsednika „Strune1', ampak tudi o njegovi posebni nadarjenosti. Tudi pevske točke so ugajale, le žal da vsled raznih vzrokov niso prišli vsi glasovi, kakor običajno, do popolne veljave. V resnici moramo čestitati gosp. kapel-niku M. Deželi, pevovodji Z. Prelovcu, kakor vsem ostalim BStrunašem" na vspehu, ki so ga dosegli ter na njih občudovanja vredni vstrajnosti, ker upoštevati je treba, da je „Struna" le klub dijakov, ki se zberejo samo o počitnicah k skupnemu delovanju. Po koncertu se j e razvila neprisiljena prosta zabava s plesom, pri katerem so se skušali plesalci in »Strunarji" v vstrajnosti. Bil je v resnici lep večer^ v katerem so se tudi cenjeni gostje iz Tolmina, Idrije in celo iz Gorice in drugod, ki so nas v našo največjo radost počastili s svojim obiskom, jako pohvalno izrekli. Udeležba je bila mnogobrojna, vendar smo pogrešali tudi take, od katerih bi se z gotovostjo pričakovalo, da se odzovejo vabilu; mnogim Cerkljanom bi pa priporočili nekoliko več točnosti, da se ne prične šele proti sredi koncerta polniti veseiični prostor. Kakor smo »Strani" hvaležni za lep, umetniški užitek, ki ga nam je nudila, tako nas veseli, da je „Gosp. bralno društvo" priredilo ta večer, in naša želja je le, da se »Struna" še večkrat oglasi v Cerknem in da v „Gosp. bralnem društvu" postane nekoliko živahnejše, za kar bi bilo potreba le malo več energije, ker naklonjenosti, in zanimanja od strani članov in pristašev ne manjka, torej..........I Iz OpatjegiSJla. — Dopisnik r »Primorskem Listu" št. 34. pravi, da nahujskana dru-hal v Opatjemselu je mirenske »Orle" tolovajsko s kamenjem napadla, in ako bi ne bili hitro vozili, bi jih bili s kamenjem pobili. Kako more ta sveti list prinašati take laži in napade na poštene mladeniče v Opatjemselu ! Radi tega so mladenči v Opatjemselu do skrajnosti razburjeni, da se take laži širijo v svet, na katerih ni niti pičice resnice. DruštveniM društva „Kras" so bili tudi v Kostanjevici ter so se vrnili šele potem, ko so mirenski Orli odšli! Le par mladeničev je bilo tam na trgu. Orli so prihrumeli s hrupom m se ustavili, poskakali so z voza ter se razšli po krčmah. Ko se 2opet zberejo, se je culo iz njih ust: Jitlo Kristus! P., a Madonna! Oštji, akranento! Kristjani smo ni!" Tako so se obnašr^. člani društva na katoliški podlagi. To nedostojno obnašanje je napotilo dva mla-denča do tega, da sta se na glas smejala in parkrat zažvižgala. To je bil tisti grozni napad s kamenjem! Radi tega napadajo tako surovo opajsko mladino. Hočejo pač svojo krivdo zvračati na druge. Naši mladenči so že napravili izlete na mnoge kraje, pa dosedaj se jim nima čisto nič očitati, da bi se bili kje nespodobne obnašali ali preklinjali. Kaj pa smo že mi doživeli od mirenskih klerikalcev! Mesto da so blagoslovili zastavo v Kostanjevici, bi bilo bolj potrebno, da so blagoslovili tiste svoje društvenike ter jim vcepili v glave malo več omike, da bi se vedii bolj dostojno in bi bili boljši ljudje nego so sedaj! Gaberje pri Šmarjah. — v „Soči" je bilo že parkrat objavljend, da priredi bralno-pev-sko društvo iz Gaberji veselico s plesom. Kaj to! Saj je letos veselic kolikor vasi, si bo mislil marsikdo, ali za nas Gaberce ni tako; odkar je bila prva hiša zidana do letos nismo imeli tu še kaj enakega. Še spomnil se ni nihče za našo skrito vas. Ali naj bo pa ta res pozabljena popolnoma? Ne! To ne sme biti. Zato s*no sklenili delovati. Letos, dne 17. septembra, bo postavljen v Gabrijah temeljni kamen, na katerem bo slonelo, upamo, narodno življenje v naši vasi. Z velikim trudom smo se pripravili za veselico, katere vspored je bogat in zanimiv. Da se društvo, ki se je poštene trudilo, podpre, zato prav uljudno vabimo sosede kakor: Štanjelce, Braničarje, Šmarence, Štjačane, Koprivčane, Žabeljce, Ajdovce in drage. Ne pozabite, da se skupno borimo za obstanek našega naroda. Pridite v obilnem Številu! Domače in razne novice. Razobesite zastave na slano Prešernu! V nedeljo bo v Ljubljani velika slavnost — odkritje spomenika našemu velikemu pesniku Prešernu. Od vseh stranlj Slovenjje je napo- vedana velikanska udeležba. — Slavlje pa se | ne sme omejiti le na Ljubljano, marveč mora biti splošno, vseslovensko. Radi tega je želeti, da bi se razobesilo po slovenskih mestih, trgih in vaseh kar največ slovenskih zastav, in Bi-cer edinole slovenskih! Zlasti županstva in društva naj tega nikar ne opustijo I Za Učiteljski kOlVikt daroval 10 K g. Anton L o kar, tovarnar v Ajdovščini. Bog plati! Saitna kosa. —• V Postojini je umrla gospa Antonija Goljevšček, soproga finančnega svetnika g. Goljevščeka v Trstu. Naše sožaljs! V Ljubljani je umrl gospod Makso Jo-sin, mestni učitelj, avak g. dr. A. Fimr-k o t a v Gorici. Niše sožalje! Iliri je v Inomostu upokojeni ravnatelj tukajšnjega ženskega učiteljišča Fr. Hafner. Imel je 76 let. Občinski svet v Kobaridu se udeleži po de- putaciji slavnostnega odkritja Prešernovega spomenika, »i bi našel posnemovalcev! Vojaške yOi.be niso igrale, kilor je bilo določeno, v soboto zvečer na Travniku, marveč v nedeljo. Dva komada so igrale skupno vse tri. Godba je bila lepa. Na Travniku okoli godb se je trlo ljudij. K« Učiteljišču V Kopni se bodo sprejemali gojenci in učenci počenši od dne 12. pa do vštetega 15. t. m. Dne 10. septembra se prične na vadnici redni pouk, na učiteljišču pa sprejemni in ponavljalni izpiti. Po izvršitvi le-teh bode stoprv uvodilna sv. mi»Ša. C. kr. priprailjalRlca z? učiteljišča v Totalne. — S 1(5. septembrom t. 1. prične svoje delovanje novo ustanovljena c. kr. pripravljal niča za učiteljišča v Tolminu. Namen pripravljav-nice je, pripravljati dečke na vsprejem na c. kr. učiteljišče. V pripravljalnico se sprejema dečke z dopolnjenim 14. letom, kateri so dovršili ljudsko ali kako drugo Šolo. Učenci, kateri žele vstopiti v pripravljalnico, morajo prinesti k vpisovanju, katero se bode vršilo 11». in 17. septembra od 9. do 12. ure predpoldne, zadnjo šolsko spričevalo, spričevalo o cepljenju kožic, zdravniško spričevalo o trdnem zdravju, krstni list. ('. kr. okrajni šolski svet v Tolminu, dne 1. septembra l'JOf>. Vojaštva smo imeli pretekle dni vse polno v Gorici. Vojaštvo se je vedlo jako dostojno. Na policijo ni prišla niti jedna pritožba ne o pretepu ne o tem, da bi ne plačal kak vojak v gostilni. Vipavska narodna čitalnica priredi mi Mali Šmaren dne H. sept. veliko ljudsko veselico v Vipavi. - ¦ Na vsporedu je pies po goriški šegi v dveh oddelkih : BPod kostanjem* in pri g. županu Hrovatinu. -•- Zvečer koncert s petjem in godbo, igra, srečkanje ..... Pri koncertu sodeluje iz prijaznosti gospica Klementina Hrovatinova iz Gorice. —• Pri plesu m koncertu svira 24 mož vojaške godbe pešpolka štv. 47. Velik ljudski škod tržaških SIovircov. Na praznik dne 8. septembra ob 4. uri popoludne sklicujejo slovenski narodno - radikalni visoko-šoki v »Narodni dom" v Trst velik ljudski shod. Prva točka dnevnega reda obsega sicer staro, a še vedno nerešeno slovensko šolsko vprašanje. Poleg govora o slovenskem vseučilišču in slovenskih srednjih šolah se ima kaj posebno obširno razpravljati življenska potreba tržaških Slovencev, ljudske šole, ki je ravno sedaj, ko se vrši vpisavanje otrok, zelo važno vprašanje. Druga točka je govor: V s e-slovenstvo in Trst. Znamenito politično predavanje Vseslovenstva, narodne -samouprave, ki naj jas^o in natančno utemelji; zakaj je Trst ena najvažnejših toček Slovenstva, zakaj in kako si Slovani v tej eminentni jugozapadni točki pridobitne stališče, ki je nam velevajo zavzemati na-avni zakoni. Predavanji e Prešerna priredi narodno-radt kalno dijaštvo dne 5. septembra t. 1. v veliki dvorani tržaškega »Nar. doma". Govoril bo Pavel Grošelj po naslednjem programu; 1. Prešernov životopis s posebnim ozirom na te danje socijalne razmere: 2. estetiška ocena Prešerna; 3. Prešern in Slovanstvo; 4. analiza Prešernovega življenja in 5. pomen Prešerna za Slovence. Predavanje bodo pojašnje vale naslednje slike: 1. France Prešern, por tret (Fr. Kur/ pl. Goldensteiu); 2. Prešer nova rojstna hi?;a - Vrbi, fotografija; 3. Ma tija Čop, portret {Amalije Oblakove); 4. Čoji utone v Savi (A. Karpellus); ».Mornar (Kar-pellus); (J. Ribič (Karpellus); 7. Nezakonski mati (Karpellus); H. Nuna in kanarček (Kur pellus); 1». Zdravilo ljubezni (Karpellus); 1»>. Zadnji boj h „Krsta pri Savici" (Karpellus*: 11. Begun iz „Krstn pri Savici" (Karpellus); 12. Slap Savice, fotografija; l.'{. Krst pri Savici, (Janez Snbio; 14. Stanko Vraz, portnt (U. I'tiger); 1». Prešernov spomenik, fotogra fija (Ivan Zajeo. Začetek ob \l uri zvečer. Vstopnina 40 vin., sedeži (»O vin., sedeži uu galeriji 40 vin. Preplačila se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor. Imt Industrijalcev je napravila v uedeljo izlet v Kanal, kjer se je vršilo mesečno zborovanje. Izletniki so si ogledali postajo m Blaiiči, most pri Solkanu, pri Ajbi ter postnjo v Kanalu. Zborovanje, se je vršilo v občiu^i dvorani. Pozdravil je došleee župan g. Ki;/ nič. Govorilo se je med drugim o razširjei^i telefona, o vladni predlogi za zavarovanje ,:i\ starost in invalidnost, o tarifah avstrijski ^ Llovda za levanto in skrajni vstok glede \v\ naše interese. Stavljenje kOZ. - Koze bodo stavili v ti« riei: 11. in 12. t. m. na magistratu, 14. v Stračicnh, 1K. v ulici Cordaiuoli v lošker. otroškem vrtni, 1U. v Soli in vrte« v ul',i CodellL V Ntlrau bode v kratkem voiitev žup:.i; s. Glede na glasove, katere Čujemo začuden! k tej volitvi, opozarjamo, da je dolžnost \>;;k.> občine, ne le i/brati za župana sposobna moža, marveč tudi vedno dosledno vur..-;;'"; (Dalje o pritoqf.) Baš ob dveh vstopita mlada prijatelja v plesno dvorano.! Njun prihod vzbudi pozornost, toda ker prideta skupaj, j takoj mine vsa skrb, ki so jo imeli za Alberta. „Milostiva," pravi grof Morcerf, stopivši pred grofico, „ včeraj ste bili tako dobri in mi obljubili strašak. Prihajam sicer nekoliko prepozno, da bi vas spominjal tega, a tu moj prijatelj, katerega resnicoljubnost poznate, vam lahko zagotovi, da tega nisem zakrivil sam." Ta hip zasvira godba valček. Albert položi svojo roko grofici okoli pasu in zgine z njo v vrtincu plesalcev. Franc razmišlja med tem o nenavadnem trepetu, ki je pretresel celo grofovo telo, ko je dotaknil Albertove roke, in kateri je Franc, ki je ves čas opazoval grofa, zapazil čisto jasno. xvn. Svidenje. Koj ko vstane drugo jutro, predlaga Albert svojemu prijatelju, da obiščeta grofa. Sicer se mu je zahvalil že ponoči, toda tako važna uloga, kakor mu jo je izkazal grof, zasluži pač dvojno zahvalo. Franc, katerega je vleklo h grofu neko ! :stvo, združeno s strahom, je bil pripravljen spremljati ga, v, tako obstaneta za deset minut pred grofom. »Gospod grof/ mu pravi Albert, »dovolite, da vam ponovim to, kar sem vam rekel sinoči, namreč, da nikdar ne pozabim, v kakšnih razmerah ste mi prišli na pomoč ter mi rešili življenje ali vsaj prostost." „Moj ljubi sosed," odvrne grof, Bto, kar sem storil za vas, cenite previsoko. Prihranil sem vam samo dvajset tisoč frankov, to je vse. \idite pač, da to ni vredno besed. Dovolite pa nasprotno vi, da vam izrazim svoje priznanje, kajti bili ste čudovito hladnokrvni in brez strahu." „Kaj hočete, grof V pravi Albert. „Mislil sem si, da sem zakrivil prepir, ki se ima končati z dvobojem, in hotel sem tem banditom pokazati, da se byejo ljudje sicer po vseh deželah, da pa se bjjejo s smejočim obrazom samo Francozje. Vendar moja hvaležnost napram vam zaradi tega ni manjša in prihajam vas vprašat, Če vam jaz ali pa kdo izmed mojih ne more izkazati kake usluge. Moj oče, grof Morcerf, Španec j»o rojstvu, je na Francoskem visok dostojanstvenik in ni bre/. vpliva v Španiji. Prihajam vam povedat, da smo vam jaz in vsi, ki me ljubyo, na razpolago." ,Torej," pravi grof, „povem vam, da sem vašo ponudbo pričakoval in jo sprJemam s hvaležnim srcem. Že sem bil namenjen, da vas poprosim neke velike prijaznosti/ »Namreč ?u „Še nikdar nisem bil v Parisu, in torej Parisa ne po- nRes?" VBklikne Albert. »Tako dolgo ste odlašali iti si niste šli pogledat Parisa V To je neverjetno/ „Vendj»r je tako. Toda z vami vred čutim, da je nemogoče, da bi mi ostalo glavno mesto odličnega sveta neznano še v bodoče. In še več: morda bi se bil že napravil na to neob hodno potrebno potovanje, če bi bil imel človeka« ki bi me vpeljal v ta svet, v katerem sem jaz popolnoma tuj." „0, mož kakor vi!" vsklikne Albert. „Vi ste zelo prijazni. Toda ker se ne morem ponašati z drugo zaslugo kakor s tem, da glede milijonov lahko tekmujem z vašimi najbogatejšimi bankirji in torej ne grem v Pariš da bi igral na borzi, me je zadrževala ta okoliščina. Zdaj je dozorel moj sklep vsled vaše ponudbe. Prizadevajte si, moj ^ubi gospod Morcerf," ¦-- grof spremlja te besede z nekim posebnim smehljajem, — „ prizadevajte si, če pridem na Francosko, da mi odprete vrata tega sveta, v katerem sem tuj kakor Košinšinec/ „0, kar se tiče tega, gospod grof, zelo rad," odvrne Albert, „in to tem rajše, — ne smej se mi preveč, moj ljubi Franc — ker sem dobil danes pismo, katero me kliče »lomov zaradi zelo važne zadeve, namreč zaradi zveze z zelo prijetno hišo. ki je v najugodnejšem razmerju s pariškimi visok krogi." ,Torej se oženiš Y~ vpraša Frane. smej*'. „0 moj Bog, da. Ko se vrneS v Pariš, ;ne ttajde> v proga in morda očeta. Z mojo prirojeno resnostjo se i lepu Mtriujnlo, ali ni res V V vsakem slučaju vam ponav ¦'/'¦• prof, da smo vam jaz in moji udanL z duAo in tele>om.* .Sprejemam,- pravi prof. „kajti prisegam vam, da ,n: v vresnifenje načrtov, ki jih gojim že dolgo, manjkalo s tako ugodne prilike.1* Franc ne dvomi niti trenutek, da so to isti načrti, o !> terih je grof Monte-Cristo že enkrat govoril, ter se o*re • ± vorečega grofa, da bi spoznal, kakšni načrti naj bi ga pei;:i'. Pariš. Toda v dušo tega moža je bilo videti težko, zla>ti t<~ je zastrl s smehljajem. „Toda, grof,* pravi Albert, radosten, da mu bo i; .-vpeljati v Pariš moža, kakor je grof Monte Cristo, Pali v a.- ; l*otni načrt ni samo grad v oblakih, kakortath je tako nv-hišica iz kart, stavljena na pesek, kt jo razmeče prvi vet-': „NV\ na mojo čast/ odvrne grof, „jaz hočem. ja/. m¦ " potovati v Pariš. " „Ia kdaj>* »Toda kdaj !>odete tam vi sami !'¦* „JazVu pravi Albert. .O moj Hogt V Štirinajstih <-najpozneje v treh tetinih, t as ki ga rabim za |H>t»va::.'¦' Pariš, to je v>e.u .Torej prav J* odvrne grof, ».laz vam dam tri n s časa/ „In če/, trt tueseoe potrkate na moja vrata V Albert veselo. ».Ali hočete, da določiva dan in uro svidenja?" eJ' grof. „l'oda povem vam naprej, da sem mIiio točen/ ^Dan in uro/ vsklikne \lbert, „U> je divno!" »Torej naj tK»de/ Z roko jteJto po koledarju, ki je \ ogledala. „ Danes imamo 21. februvarja"; nato pogled - v?kl:»:"'' S imuna «. (i. z one d. sepiemora iaua. sto} narodni značaj! Miren j© važna, velika ] slovenska občina — zategadel pa pričakujemo, da se ne obistinijo oni glasovi, marveč da izvolijo za župana moža, kakor pritiče zavedni slovenski občini i Vrači 8ff v Gorico, dasi je izgnan iz nje, neki 48-letni Jos. Kušterle s Tolminskega, in sicer si ogleda mesto, potem pa se gre sam naznanit policiji, da ga pošlje zojpet domov,, Sano slovenske občinske pečate i" v Tolminu' so imeli iz prejšnjih časov občinski pečat v slovenskem in nemSkem jeziku. Sedanji g. župan pa je odpravil dvojezični pečat ter ga nadomestil s samo slovenskim. — Kjer je Je kak dvojezičen); pečat; proč ž njim! * ' -***-¦ S kolesa {e padel v pabatisču iu-ietm pek Iv. Jakob ter se močno poškodoval na glavi. Ostal je na cesti nezavesten, na kar so ga hitro prenesli v (iliubichevo lekarno, kjer mu je dal dr. Kramo prvo pomoč. Dopis Iz Kostanjevice na Krasu v zadnjem JVismojenctr je podel izbruh nekrščanske duše. Posvečeni dopisnik vedno grabi po osebah, zadene pa veduo napačnega. Tako dela to pot krivico g. podžupanu Fr. Trampužu, Naj-prv»> ga napada, da je pisal dopi.s v »Sočo" glede demonstracije 1H. pr. m. 1*at g. Tram-p u ž ni nič pisal i n it i č p o r o č a I. Torej je popolnoma po krivem napaden. Jeza, katero izliva dopisnik na g. Trampu/a, kaže le, kako v živo je zadel dopis v ..Soči". Na predvečer cesarjevega rojstnega dne so pritr-kavali tistim, ki so napadli znanega delavca, kakor so se poprej zmenili, dragi dan na cesarjev rojstni dan p°i je bila proti navadi tiha maša brez molitve za cesarja. Tako Se niso nikoli praznovali ce>arjevega rojstnega dne v Kostanjevici. Slepec bi bil, kdur n«' vidi, da se je to zgodilo namenoma ter da je to v •/.vezi s -katoliško- v »celico in -/»porom. Skrajna nesramnost je, da radi vsega trga /vrača dopiMiik krivdo na g. podžupana. Da je bila maša tiha, lega vendar ni kriv g. podžupan, ampak g. nune. Saj vendar ne bere maše. podžupan, in ukazovati tudi nima, kakšno ma>o naj bere g. nune /a cesarjev rojMnidun. Pričakovalo se je, da bo v m« po starem. Podžupan je poskrbel za topiče ter zatika/al, naj se strelja. Ali v veliko začudenje vseh ni bilo [»»¦le maše: seveda se potem tudi .streljalo ni. \h< izgovarjanje radi pevcev, urganista, je le puhlo besedičenje bre/. jedra za notranjo sloveMiost v cerkvi .skrbi g. nune. on imli tako hoče vedno imeti, za zunanjo j« poskrbel pa g. podžupan, ti. Trampuž je torej .storil v«e, kakor navadno vsako leto, letos pa je štrajKul g. mm**, ker je opustil peto mašo! Sedaj naj bi se utikal podžupan v pevce in orgije, ko pa ima pismo doma. da se nima utikati v cerkvene reči, in ko je dosiej za te poskritel vedno g. nune. Asi ni torej jasno, da je. ta napravit demonstracijo na cesaijev rojstni dan, da je naredil vse to ?.,. nahišč. Sedaj pere zamorca po -Pii-mojem-ir, ali zaman. Črnec ostane fruec, kakor je g. Tnanpu/ čist po tem napadu \ -Piismojer.nr ^ako. kakor je bil poprej I Podla duSa očita g. Trampužu tudi zani-kernost, dasi je dopisnik le sam zanikern. Takrat pa ni bil zanikern, ko mu je robotal za cerkev, ko se je trudil in mučil, o takrat ga je hvalil, sedaj pa je kar nakrat zanikern. — Tako podtikanje se mora maščevati, in zato upamo, da se dobijo v Kostanjevici možje, ki bodo znali storiti prav primerne in občutne korake proti tistemu, ki seje prepir, namesto da'bl-Tan^aT!**- *--»¦—------ • -**»-* Ker že toliko napadajo povsem*mirne ljudi po ..Prismojeru-u", je prišlo sedaj na dan, kako so se bili ,.katoličani" /.men' i že več dnij pred veselico, da nabijejo onega delavca. -¦-Lepit reč se razvije iz te klerikalne komedije. Padla je »»2-letna Katarina (iorjan z Vo-gerskega, ko si je ogledovala železniški most pri Solkanu. Padla je kakih f> m globoko ter si polomila rebra. Prenesli so jo v tukajšnjo žensko bolnišnice. Laški šolski vrtec pri Barki. „Legai; otvori v kratkem novo trdnjavo pri Parki, naperjeno '¦-¦¦»ti Slovencem. Šolski vrtec pri Uarki je p...*' nevarna laška vaba za slovenske otroke, Vsled klerikalne politike v „Sol. domu1* ne moremo v (Jerici delati proti „l.egi\ kakor Iti lahko, zato pa le apelujemo na .stariše, naj nikar ne oddajajo otrok Lahom v roke. ker se odtujijo in spridijo! Zavednejši ljudje naj nplivajo na stariše v takem smislu ! VOZ Se je prevrnil, Izdorice so se vračali domov proti Plaveiu v nedeljo zvečer okoli 11. ure 2 gospoda iu ena gospa. Konj „se ie splašil ter tekel po (Josposki ulici na Koren, kjer se je voz prevrnil ter so padli iz njega vsi trije, (Jospa seje malce poškodovala. -La Voce deli' Asine" - pardou! »dol Po- polo1* se imenuje nov list, ki bo izhajal vsak ponedeljek dotle, da ga ..ponedeljkarji" zapijo. List ima program nacijonalno hujskaški. Takoj v prvi številki se zadira v Slovence. Značilno, da li krat ti brani laško diur-niste na soduiji. Kaj tudi ti stojijo za listom ? • List imenuje naš je/ik „ii tlialetto della gr.mde nation". Seveda se razvidi iz zmešnjavo v listu, da list ni niti »semiserio", tpolttresen) kakor se imenuje, marveč popolnoma neumen. In urednik take hške oslarije je neki Koinel, tiskar pa <;iusepp<> Jinh, nekdaj Josip Jug iz Solkana ! rI'uro saugue" potem že umevno udtihaiije po Slovencih, katero pa nam ne bo nič škodovalo! Skupaj Sta trčila z biciklji na voglu Seme-itiške iu . septembra t. 1. Vpisovanje bodo dne 14. in In. septembra od S). 12. ure predpohulne v tamoš-njem šolskem poslopji. V ta zavod se sprejemajo krepki in zdravi dečki, ki so dosegli 14 ali več let, ali pa vsaj 13 V8 leta svoje starosti in so dovršili, z dobrim vspehom ljudsko šolo ali pa kak razred srednjih šol ter se žele posvetiti učiteljskemu Kanu. Za sprejem se zahteva: zadnje šolsko spričevalo, krstni list, spričevalo o stavljenji koz in zdravniško spričevalo, da je dotičnik zdrav in brez telesnih hib. Šolnine se ne plačuje, temveč dobe še celo pridni pa potrebni učenci na tem zavodu nekaj državne podpore. Druga predstava »Desetega brata" v Dornbergu se je sponesla dobro, kakor je bilo pričakovati. Pred dvema letoma je privabila mnogo občinstva v Dornberg, tako je bilo tudi v nedeljo. Igra je težka, zato pa je toliko bolj upoštevati trud, katerega so imeli diletantje, da so se priučili dolge igre ter jo tudi igrali v splošno zadovoljnost. Krjavlja je igral tudi to pot igralec Verovšek iz Ljubljane, Molek je nastopil v ulogi Piškava, Uric je igral Martina Spaka, Pelicon grajščaka, Pavlica Dolfa, njegovega brata itd.; nastopili sta tudi dye gospici Kizjakovi in gospica Peliconova, ki so pripomoglo mnogo k uspehu igre. Seveda ostanejo pri diletantskih predstavah, zlasti na prostem, hibe, ali upoštevati pač moramo tuintam dobro voljo in trud. Po igri je pričel živahen ples. Vsa prireditev dela vso čast prireje-valcem. »Goriško kmetijsko društvo" bo imelo dne 14. t. m. svoj prvi občni zbor. Da bo to društvo, ki je prevzelo naloge prejšnjega c. kr. kmet. društva, uspevalo in se krepko razvijalo, dobiti mora na čelo ljudi, ki so za kmetijstvo vneti in ki se hočejo zanje tudi žrtvovati. Zato je želeti, da se vdeleži tega zborovanja čim veče število kmetovalcev in kmetijskih prijateljev. . Iv. društvu je pristopilo že ogromno što- m vilo članov. V občinah, kjer so bolj napredni kmetovalci, pristopajo ti kar od kraja. To je prav, da se tudi kmet stanovsko zveze. Da hi se le tudi po drugih občinah raztegnilo zanimanje za društvo, potem smo gotovi, da mu ne odrečeta tudi vlada in dežela svoje naklonjenosti. Vsi kmetovalci in vsi prijatelji našega kmetijstva pristopijo naj društvu, in pokažejo naj s tom, da niso Slovenci krivi, če je prišlo v c. kr. kmet. društvu do žalostne odločitve, marveč Italijani, ki niso hoteli sprejemati napredka-željnih slovenskih članov. »Narodna prosveta" v Gorici praznuje odkritje Prešernovega spomenika v Ljubljani na zelo primeren način. Nakupila je 200 izvodov brošure »Slava Prešernu", kijih razdeli brezplačno po Goriški okolici. Gotovo najboljše sredstvo obvestiti kmetsko ljudstvo o našem velikem narodnem prazniku! — Vrh tega se društvo udeleži odkritja Prešernovega spomenika po deputaciji. »Sokol" V Gorici se udeleži odkritja Prešernovega spomenika po deputaciji. Vabi se tem potom vse člane k udeležbi v društveni obleki. Prijave sprejema tajnik Zadel. Kolesarsko dniŠtVO »Gorica" se udeleži odkritja Prešernovega spomenika, kakor že na- uro, ura je po'u jediuijVtih. Ali me hočete pričakovati 21. nnj.'s tet»a letu ob j olu jeduajstih doponidnc .-• •»Krasno !~ piavi Alitert. .Zajtttivk bode pripravljen." J\je stanujete.-" J lica Helder. štev. «7.- ,Stanujete jmč za se kot ml.tjf-nič, iu w bom vam delal ¦..'¦[¦: mr -Stanujem v hW mojega očeta, toda na dvorišču v pa--.;ij":.u, ki je čisto ločen od drugih stanovanj.* „Prav." <»rol vzame tablico in napiše: -Ulica Helder, štev. 27., .'L maja. ob |Ktl jednaj^tm dopoldne." »In xdaj.- pravi grof, -bodite prepričani, da kazalec vaše r;?r- ne bode točnejši kakor ja/.* .Mi v a* bom pred svojim odhodom še videl V vpraša v!'*ft -Kakor pač btnle: kdaj t/dpotujete'.-" -Jutri i»opoludne ol> ^U!.u »V tem sdtičaju se m.-.sras:! zdaj posloviti od vas. Opraviti i'«::;!;i v >Vapolju, iu vrnem se šele v soboto zvečer ali v ne-•Wj..,.- Jn vj. j,'o-|>oo, katerega je poslušal nehote. Končno pride na dogodke zadnje noči, na svojo zadrego, ko je opay.il, da mu manjka do zahtevane svote šest-do sedemsto piastrov, in kako se mu je končno porodila misel, obrniti se na grofa, misel, ki je imela tako zanimiv in dober uspeh.. Albert je Francove besede takorekoč požiral. »Torej," pravi končno, »kaj se ti zdi pri vsem tem tako^ pomisleka vredno V tfrof je popotnik in ima svojo ladijo, ker je. bogat. PojdivPortsmouth in Southampton in-videl boš celo pristanišče pokrito z jahtami, ki so lastnina bogatih zasebnikov. Da bi imel dom, kjer si lahko odpočije, da bi ne bil nave- zan na to strašno kuhinjo, ki zastruplja mene štiri mesece in tebe že štiri leta, da bi mu ne bilo treba polegati po ostudnih posteljah, v katerih človek ne more spati, si je dal na1 otoku Monte-Cristo napraviti počivališče. Ko je bilo to gotovo, se je bal, da bi mu toskanska vlada ne delala neprilik, je kupil otok ter si nadel njegovo ime. Pomisli nekoliko, moj ljubi, in mi povej, če ne poznaš mnogo ljudij, ki so si nadeli imena posestev, katerih niso nikdar imenovali svojih 1" „Toda," pravi Franc Albertu, »tikorziški banditje, nahajajoči se v njegovem spremstvu?" i;Kaj je čudnega na tem? Znano ti je prav tako dobro kakor meni, da korziški banditje niso tatovi, ampak čisto navadni begunci^ ki jih je iztirala kaka vendetta iz domovine. Človek torej lahko občuje z njimi, ne da bi škodovalo to njegovemu ugledu. Jaz za svojo osebo ti povem, če pridem kdaj na Korziko, da se predstavim najprej banditskemu poglavarju Colombi in potem šele guvernerju otoka. Zde se mi diyni ljudje," »Toda Vampa in njegova tolpa," odvrne Franc, „to so vendar ljudje, ki kradejo in ropajo. Upam, da tega pač ne boš tajil? Kaj praviš k vplivu, ki ga ima grof na te ljudi?" „Pravii» ti, moj ljubi, da mi je ta vpliv najbrže rešil življenje in da ga zato ne smem soditi preostro. Torej mi moraš že dovoliti, da mu to oproščam, mesto da bi ga zaradi tega obsojal kakor ti, meni, ki mi je rešil, če že ne življenja, kar je nekoliko pretirano, pa vsaj štiri tisoč piastrov, v našem denarju osemdeset tisoč liber. Sicer," pristavi Albert smeje, »bi me pa na? Francoskem ne bili cenili tako visoko, kar je le dokaz, da ni nihče prerok v domovini." »Torej to je ravno! Iz katere deželo je grof? Kateri jezik je njegova materinščina V Od česa živi ? Od kod ima svoje neizmerno bogastvo? Kakšno je bilo njegovo preteklo življenje, ki je skrivnostno in neznano ? Kdo je razlil Čez njegovo sedanje življenje to medlo, človeštvu sovražno luč? Na tvojem mestu bi želel vedeti to." (Dalje pride.) Kakšna sleparstva uganjajo posvečenci zsLur-ško vodo! Srce papeža Plja X. — „L'Avveriire" v Pulju poroča, da je neki bogati Španjee zapustil papežu 00.000 frankov. Ko je pa izvedel papež, da je ta mož pozabil svojih dveh bratov, ki živita v revščini, je odredil, da se ima ta svota razdeliti med uju. Prav! Nana Miličič, rojena Ivano viševič v Makarski v Dalmaciji je zapustila papežu 130.000 K, bratoma z deco, ki živita v veliki revščini, ni zapustila niti krajcarja. Do danes ni iz Vatikana nika-kega povračila. Kaj se cerkveni oblasti ni zdelo vredno poseči tu vmes, ali Vatikan noče nič vedeti o povračilu ? O tem se bo govorilo Še v parlamentu pa tudi pri dunajski ntmcija-turi storijo v tem pogledu primerne korake. Književnost J Metodika zemljepisnega pouka v ljudski šoli. { Spisal Gabrijel Majce t Tiskala in založila I »Goriška tiskarna" A. Gabršček v Gorici. 1 Cena 2 K, po pošti K 220. I Znani c. kr. učitelj g. Majcen v Ma- 1 riboru je napisal metod čno knjigo edino te I vrste v slovenskem jeziki, Slovensko učiteljstvo 1 mora biti hvaležno g. tovarišu, ki je sestavil I delo, kakoršnega zares nimajo niti večji na- I rodi. Tu je zbrana in ol delana vsa snov, ki I spada v zemljepisni poi k. Vrhu tega je po- 1 dana tu vsa zgodovina, la ima učitelj popolno I sliko tega važnega predmeta. — Priporočamo I knjigo najtopleje s pripomnjo, naj bi ne bilo 1 učitelja, ki si je ne omisli. I „Potop", spisal Henrik S i e n k i e v i č, 1 poslovenil Podravski. — Druga knjiga tega 1 obsežnega romana je. izšla. Šteje za 7 snopi- I čev »Slovanske knjižnice" od št. 1 150—156. I Naročniki so dobili ves ta ogromni ro- I man za samili K 4'80, t. j. ceneje nego v t kateremkoli jeziku. To je zopet najbolji dokaz, 1 kako se »Goriška tiskarna" trudi za povzdigo I slovenske književnosti. Knjiga je tiskana jako I lično in se bo prodajala v knjigarnah po K i 0'40, s poštnino K 6*70. § Zdaj je v tisku „Ana K aren in a", i velik in slaven roman profaLeva Tolstega, h „V LJubljano jO dajmo". — Veseloigra v t treh dejanjih. Spisal Josip O g t i n e c. I Druga popravljena izdaja. Izšla v zbirki p „Talija" št. 18. založbe „Goriška tiskarna" i A. Gabršček. -~ Cena 60 v. P Ta narodna igra je Slovencem dobro r znana. Ali potrebovala je korenite popravo, i da bi odgovarjala zahtevam današnjega že bolj tj razvajenega občinstva. Mnogo nepotrebnega je i črtano, mnogo podano v lepši obliki. Zato jo I toplo prii>oročamo. I V tisku je več novih iger. Stoletnico § „'/. u p a n o v e M i c i k e" proslavi „Talija" s i prav lepo knjižico, na katero Že danes opo- I zarjamo. | znanjeno. Udeležniki naj odidejo, kakor jim je drage. Sestanek je v Ljubljani v „Narodni kavarni" v nedeljo ob 8. uri zjutraj. S TmOKega pri Kobaridu nam pišejo, da se bodo vršile tam jutri 7. t. m. občinske volitve. Čudno se zdi občinarjem, da je te volitve naznanil g. nune v cerkvi, rekoč, da naj se varujejo hudobnega duha, da jih ne premoti in premaga, da se ne bo delal greh. Omenil je, da ima tudi on pravico voliti. —-. Če se bode delal greh s preklinjevanjem in prepirom, bo tega kriv le g. nune, ako se umeša v volitev. Sicer je pa že ucepil v mirne občane toliko sovraštva, kakor nikdo drugi. Njegovi predniki so tudi imeli volilno pravico, pa se niso umešavali v volitve. — Torej naj ostane lepo doma, tako mu svetujemo, bo najbolje sanj; in volilcem se ne bo treba bati hudobnega duha! — Volilci naj stopijo trdno na noge ter naj se nikar ne da premotiti nihče po „hudobnem duhu"! Na policiji se nahaja nekak „rucksack", v katerem je obleka in druge reči. Sodi se, da ga je moral zgubiti kak mehanik. Odprti lekanl. ~ V petek na praznik bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Gliubich. Sprejme se na stanovanje in hrano 2 učenca ali dijaka iz boljših rodbin. Naslov pove" upravništvo. Išče se učenca za fotografsko stroko. Naslov pove upravništvo. 5-6 dijakov sprejme na hrano in stanovanje jako dobra družina. Kje", pove upravništvo „Soče". Vujua M Rusi in Japci. Spopad iK':d Rusi In Japonci f Kcrsji. General Liaevič je dne 3. t. m. brzoja-vil carju Nikolaju: Dne 3. septembra predpo-ludne je naš oddelek v Koreji odbil več energičnih napadov 6 japonskih batalijonov z 12 topovi. Istočasno so Japonci stopili v ofenzivo proti našim oddelkom pri Kiankernjenu in v soteski Penčngolev. Wltle odstopi? Iz Pariza javljajo, da je Witte izjavil dopisniku „Matina" v Portsmouthu, da setekOm enega tedna povrne v Evropo ter da je sklenil umakniti se iz javnega življenja in se de-finitivno zahvaliti na svoji dosedanji službi. Ufis mirovne mti na Japonskem. . Iz Londona javljajo od 1. t. m.: Vest o sklepu miru je bila v Tokiju znana še le včeraj opolunoči. Toliko časa so zadrževali brzojavke. Demonstracij ni bilo nikakih, niti zastav niso izvesili, kakor je navadna sicer tudi ob najmanjib povodih. Vest o sklepu miru je provzročila v prebivalstvu in v časnikarstvu veliko nevoljo. Širi se govorica, da minister-stvo odstopi. Vlada skliče izredno zasedanje državnega zbora začetkom oktobra. Brezdvomno vlada nevolja. — Novinarstvo in občinstvo ne umejeta, zakaj da je vlada opustila zahtevo po vojni odškodnini. Masa ljudstva označuje mir kakor sramotno kapitulacijo. Mnogo listov je prioftčilo vest pod naslovom: »Poniževalen mir" ter so dotično vest obrobili s črnim robom. Le malo število razumnih ljudi govori z zadoščenjem o miru. Isti pokazujejo na dejstvo, da je Komura storil, ¦). je mogel in da so ciliji vojne zavarovani. Tako vedo ceniti ,tudi mržnjo cesarjevo do prelivanja krvi. Glasove teh razumnih ljudi so pa nadglasili ne-voljni klici ljudstva. Komunike ruske vlade o miru. Petrogradska brzojavna agentura priob-Čuje komunike* ruske vlade o sklepu preliminarnih pogojev za rusko-japonski mir; o tem komunikeju se nadrobno opisujejo posamezne faze mirovnih pogajanj v Portsmouthu. Naglasa se, da je Roosevelt v hipu, bo je bila nevarnost, da se mirovna pogajanja razbijejo, ker je Japonska zahtevala, da se 11 plačajo vojni stroški in izroče v raznih azijskih lokah internirane vojne ladije, apeliral na carja, naj bi pritrdil novemu japonskemu predlogu, kije meril na to, da se odstopi Japonski južni del otoka Sahalina. Car Nikolaj je izrazil Roose-veltu svojo zahvalo za njegov trud, da bi omogočil sklep miru, vendar po je izjavil, da je predlog, ki je v bistvu temeljil v tem, da se plača vojna odškodnina, nesprejemljiv. Ko i so bili japonski delegati o tej carjevi odločbi I obveščeni, so podali v smislu instrukcij, ki so j jih prejeli od svoje vlade, v seji dne 29. av- J gusta izjavo, da Japonska ne zahteva več j vojne odškodidne, slejkoprej pa še terja, da se ji odstopi južni del Sahalina, obenem pa j obljublja, da ne bo na otoku zgradila nobenih utrdb in ne bo zatvorila morske ožine La Pe- J rouse. S tem je bil dan temelj za sklep mi- j rovne pogodbe. J Stalni ruska posadka i vshodnl Aziji. Iz Petrograda se poroča, da ostane od J Linevičeve armade 300.0 0 mož kot stalna posadka v vshodni Aziji. I Mirovna pogodba. Mirovna pogodba- je dovršena in podpi-I sana. Pogodba sestoja iz 17 členov in iz kratkega uvoda. Izpisek mirovne pogodbe sporoče brzojavnim potom v Petrograd in Tokio, do-čim bo taktično besedilo vladam v stolnicah priobčeno še le, ko se povrnejo mirovni komisarji. Ratifikacije se morajo izmenjati tekom 50 dni. Banketa ne bo. »Berliner Tageblatt" poroča iz New Yorka, da banketa, ki ga je po podpisu mirovne pogodbe nameraval prirediti Roosevelt, ne bo, in to na željo Japoncev. Mirovna soba. Soba v Portsmouthu, kjer se je vršila mirovna konferenca, je prazna. Bogatini so pokupili vse pohištvo. Mizo," pri kateri sta sedela Vite in Komura, so kupili za 875 K. Revolucija na Japonskem ? Kakor se poroča z raznih stranij, narašča nezadovoljnost s pogodbo o miru na Japonskem. Čuje se celo, da je izbruhnila prava l revolucija ter da so bile v Tokiju velikanske | demonstracije z revolucionarnim značajem. I Podmorski kablji, ki vežejo Japonsko s konti- | nentom, so prevezani. * * Mirovna pogodba j e bila podpisana 5. t. m. popoludne. Podpisal jo je prvi Vite, potem Komura. Razgled po svetu. Sklicanje državnega zbora. ---. Sedaj zatrjujejo I od raznih stranij, da so vesti o bližnjem skli- j canju državnega zbora popolnoma neuteme- t ljene. Dosedaj ni vlada v tem oziru ničesar I ukrenila, najbrž skliče pa koncem septembra deželne zbore. Državni zbor se pa snide pred sredo meseca novembra. 0 Strossmaiferju poroča dr. Zahar v „Ob-zoru" med drugimi tudi tole anekdoto: Leta 1896. kasno na jesen je šel biskup Stross-maver v Rim. V Zagrebu se je ustalil ter se sešel z Mrazovičem, Račkim in drugimi. V tistem času so delali Nemci in Madjari složno i proti biskupu ter so iskali vzrokov, da bi ga spravili s škofovske stolice v Djakovem, Tr- j dili so celo, da zanemarja gospodarstva, da dela škodo, ali vse preiskave so skončavale le ugodno za biskupa. In tako niso mogli sovražniki njegovi ničesar opraviti pri papežu. Mra-zovič je takrat prosil biskupa, naj nikar ne hodi v Rim. Bal se je namreč, da bi biskup s svojo opozicijo v Vatikanu ozlovoljil papeža, da bi se tako končno posrečile nakane sovražnikov — in kaj bi počeli Hrvatje brez njega. Ali Strossmaver je rekel dobroveljno: j Vi vsi tega ne razumete! Prvi govornik na I tridentskem koncilu je bil Hrvat DraŠl 3vič (zagrebški biskup), prvi govornik na vatikan- I skem koncilu bo pa Hrvat Stro?.°mayer. In šel J je v Rim, in tako je bilo, kakor je rekel. I Inkvizicija, ta najstrašnejši pojav duhovniških sodnij v srednjem veku, je zahteval samo v Španiji, kjer je pod vodstvom dominikancev najbolj divjala, tekom 400 let 13 0.912 žrtev, ki so bile žive sežgane; 17.659 je bilo v podobi (in effigie) sežganih, 291.450 drugače kaznovanih. Ko se je poročil Karol H., kralj španski in zadnji španski Habsbur-žan, leta 1680. v Madridu s princezinjo Marijo Lujizo Bourbonsko, je bilo sežganih njima na J čast 19 ,,brezvercev". Vsi so gledali na viso- I kili odrih, maša se je brala, in med ofertorijem so prižgali grmade. Pod velikim j inkvizitorjem dominikancem Torquemado (1481-1498) je bilo sežganih samo v Španiji J 8000 »brezvercev" živih, 90.000 se je odvzelo imetje ali pa so bili drugače kaznovani. S tem imetjem se je polnila kaša svetega očeta v Rimu! In papežSikst IV. je pisal, ko je slišal o dejanjih T^roue-made, oziroma ko je uvidel, kako se m tačin polni vatikanska bisaga, da občuti veliko ve- | selje nad takim dejanjem, in ako Torquemado | tako nadaljuje, si lahko pridobi največjo pa- I peževo naklonjenost. Za časa Karola V. je bilo na Nizozemskem najmanj 50.000 ljudij žrtev klerikalne krvoločnosti. V mestnem panoptiku na Dunaju imajo nekaj prizorov izza časa inkvizicije. Seveda mestni sluga razlaga, najbrže se je moral navaditi to ne pamet, da so bila vsa tista orodja v rabi posvetne justice. Pod gospodarjem Lue-gerjem seveda se ne sme drugače govoriti 1 Iz vsega delovanja naših klerikalcev se razvidi, kako hrepenijo po časih inkvizicije! Razstava Učil V LJubljani. — Med naobra-ževalnimi sredstvi za ljudskega učitelja, kijih priporočajo vsi pedagogi in poleg teh tudi šolski^ zakoni, moramo prištevati I^stave učil med prve in najboljše. Zato ni čuda, če si i ustanavljajo napredne dežele in napredna me sta svoje stolne razstave učil in šolske muzeje. Tudi Ljubljana se ponaša z lepo stalno razstavo učil na L mestni deški šoli v Komen- | skega ulicah, kjer je nastanjen tudi šolski mu- I zej nZaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev", ki pa, žal, zaradi pomanjkanja pro- J štorov ne služi svojemu namenu. Začasne razstave učil se pa prirejajo običajno ob učiteljskih zborovanjih in konferencah. Dne 4. septembra se je ©tvorila deželna učiteljska konferenca v Ljubljani, ki se je je udeležilo poleg učiteljskih delegatov in nadzornikov tudi mnogo učiteljstva. To ugodno priliko sta uporabila deželni šolski nadzornik, g. prof. Leveč in g. župan Ivan Hribar ter sta povabila ljubljansko učiteljstvo, da priredi ob tej priliki posebno razstavo učil ter pismenih in risalnih izdelkov učencev in učenk. Ljubljansko učiteljstvo se je temu vabilu odzvalo ter je združeno z uči-teljstvom z dežele, s tamkajšnjim c. kr. učiteljiščem, in s tvrdko Pichlerjevo z Dunaja priredilo tako krasno, velikansko in dovršeno razstavo, ki ni zanimiva samo za šolnika, ampak tudi za vsakega lajika. Šestkratni «BI0r. — Iz Draždan poročajo, da je v hiši steklarskega mojstra Linka izbruhnil ogenj. Ko so gasili, so našli ženoLin-kovo, njeno mater in štiri male otroke umorjene in sicer z razbitimi glavami in napol zgorele. Linke jih je umoril, zažgal hišo in ubežal. Vendar so ga kmalu ujeli. Laški delavec pobil z gorjačo slovanskega delavca. — Na gradnji nove železnico pri Trstu so se hoteli v nedeljo nekateri laški delavci peljati z vozičkom po tiru proti Koloniji od Martežina. Ker pa spada ta voziček pod drugega akordanta, je rekel Ot. Krejči, delavec, da morajo pustiti voziček, ker ga sami rabijo. Namesto pustiti voziček, je udaril neki Lah Krejčija z gorjačo. Krejči je pahnil na to Laha na tla. Tu pa so skočili Lahi pokoncu, in eden je rami s kamenjem Krejčija v sence, j da se je ta zgrudil na tla. Prenesli so ga v bolnišnico v Trst, kjer je urml. Areto- I vali so enega izmed laških delavcev, ki je bil udeležen pretepa, in ta je povedal, da se piše zločinec Brugnotini. Kolera V Nemčiji. — Konštatovano je, da štirje slučaji bolezni v Pade\vnarodowa (okraj Mielcc), kakor je dokazala bakteriologiška i preiskava, je 'cholera asiatica. V okuženi rodbini je na novo umrl za koTr**o en otrok. Policij- | ska oblastnija v Hamburgu je prepovedala prevažanje ruskih izseljencev preko Hamburga. Parobrodna družba Hamburg-Amerika je vsled tega odredila, da se ne smo do daljne odredbe pošiljati več ruskih izseljencev v Hamburg! „Beesmannov brz. biro" poroča: Vsled slučaja kolere, ki so ga konstatovali v Hamburgu, je ameriška izseljevalna oblastnija izdala odredbo, j glasom katere se imajo radi veče varnosti pot- ' niki nahajati v lukah šest dni, predno smejo I nastopiti potovanje. j Do 3, sept. je obolelo v Prusiji za kolero na novo 13 oseb, 3 so uwrle; do 4. je bilo objavljenih 10 novih slučajev, 3 so umrli. Oboleio je skupno 65 oseb, 2? jih je umrlo. Bolezen se širi po raznih krajih. Kolera se je pojavila tudi že v G a 1 i-ciji. V Padevnarodovi je obolel najprvo neki orožnik. Skupno je obolelo v tem kraju 6 oseb, 2 so umrli. Z turško vodo je zdravila otroke. — Na Dunaju je zapisal zdravnik materi dveh otrok zdravilo za otroka, ki sta bila bolna na očeh. Mati pa je na to rekla, da ima ona boljše zdravilo, namreč — Lurško vodo. Pokazala J mu je kalno, smrdečo vodo, s katero hoče po-mazati oči otrokoma. Dasi jej je zdravnik od-I ločno odsvetoval, je vendar rekla, da to stori, j potem ga je pa še ozmerjala, češ, kakšen ka-I toliški zdravnik je on. Zdravnik je moral I oditi; umevno, da ni prišel več blizu. — Žrteu jezuitou. (Dalje.) Pričevanj e : Dne 18. jan. je bil zaslišan rektor samostana Giampietro B e 11 i n i. Izpovedal je, da je odsoten iz svoje sobi> vsak večer od 73M do 9',: nahaja se pri skupni molitvi in večerji. Vratar-lajik Josip Meneghetti mu je prinesel po običaju 12. jan. po Ave Mariji, ko se 2apira samostan, v sobo 5 ključev, od katerih je jeden od glavnih vrat na cesto. Tudi ono soboto je odšel ob 7-'.4 zvečer iz svoje sobe v kapelo, zaklenil vrata ter utakuil ključ v žep. Ko se je vračal ob 9'/4 od večerje, je vzel ključ iz žepa ter ga utaknil v ključavnico. Ali ključa ni mogel obrniti —- vrata niso bila zaklenjena. Takrat ni mislil na nič hudega, mislil je, da je bil pač pozabil obrniti ključ. — Legel je in zaspal. Drugo jutro je Šel ob 4. brat mašo v kapelo. Isti čas je laik Giovanni Spetti pospravil njegovo sobo ter odnesel, kakor običajno, ključe od stranskih samostanskih vrat. Okoli 103.., dop. mu je sporočil vratar, da .so našli gojenci na dvorišču 3 ključe. Na to nni je prišlo na misel, da je dobil sinoči vrata svoje sobe nezaklenjena. Pregledal je pisalno mizo in shrambice denarja v njej, ter naštel končno, da je zmanjkalo 6545 K 70 v. Ob 4. pop. mu je sporočil Gattin, da sumi Nazariju Kelerja. V t o r e k i 5. p a m u je naznanil Karol Beretta, da je srečal v soboto z v ečer ob 3/49 N a z arij a K e-lerja na samostanskem hodniku, ko je Šel iz prvega nadstropja, ter je pozdi a vil Keler Bere t to: »Hvaljen Jezus" I Ta Beretta je doma iz Sirone, pokrajine Como v Italiji, takrat je bil klerik v samostanu v Kraljeviči, kasneje pa prefekt in profesor v jezuitskem kolegiju Leva XIII. v Mi- lanu. Sedaj se nahaja ta mož v j e-zuitskem kol e gij u v Gorici. Ta je izpovedal pred sodnijo, da je po večeri Sel sain na hodnik, ki je bil razsvetljen. Tam je videl po stopnicah iti dobro mu znanega Nazarija Kelerja. Ko je Sel mimo, je pozdravil: Hvaljen Jezus in Marijal Bilo jh točno 3,,9, kakor je kazala velika ura na hodnik«. Čudno se mu je zdelo, da ,takp kasno vidi Kelerja na samostanskih stopnicah, alf" mislil je, tla prihaja iz kabineta profesorja Bettineschija, kamor je-Casto zahajal. O tatvini je izvedel v nedeljo pop. okoli 5. ure. V torek, ko je videl, da se sumi Kelerja, je povedal vso reč' rektorju. --» » -»*- Pater Mihael Gattin je le „čul" o raznih rečeh. Ko je razmišljal, kdo mora biti -tat,—se- je spomnil, da je bil Keler vsaki čas v samostanu, ter da samo on mora poznati sobo in miznico rektorjevo. „Čul,i je to in ono, iz svojega opazovanja je vedel le to, da je videl Kelerja 9. jan. blizu rektorjeve sobe, aH da ga ni nagovoril, ker mu je bil že od nekdaj antipatičen. Vratar Josip Meneghetti, lajik, je nesel tisti večer vseh 5 ključev v rektorjevo sobo. Rektor je bil navzoč. Drugo jutro je nagel v oni sobi le 2 ključa. Matej Bettineschi iz Dezzo pri Bergamuj profesor fizike v samostanu v Kraljeviči, je navedel točno, kako je bila tatvina izvedena: kako je prišel tat notri, kako je odprl miznico, kako in kod je šel ven itd. — čeprav tega ni videl neon ne ni-k d o dr u g i •, vsaj kolikor je sodniji znano. p'^r3dn6"-s^*flhri^ad<^-4*-lifileE iifi..ptfihnjfl. v samostan samo radi fotografiranja, marveč po drugem poslu in z drugim namenom, pa je radi tega vedno pazil nanj! Julijana Keler, mati obtoženčeva, je po-j-trdila^da je.bil sin ono kritično* noč ves čas doma ter je izdeloval fotografije. Ana Marijanovič, ki prebiva s svojo materjo Petro v isti hišT ter ju deli od sobe Kelerjevih le tenak zid, je povedala, da je Čnla Nazarija do 7 V* zvečer. Petre Marijano-vičeve niso zaslišali. Pacifieo Borzag?. je rekel, da je videl Kelerja, kako je obledel, ko ga je srečal, pa ga ni pozdravil. (Pride še.) ZBORI možki in mešani. ŠEST MOŠKIH ZBOROV, uglasbil Anton Ncdvfid. 1. Pevčeva molitev. —- 2. Ljubezen hi pomlad. — 8. Lahko noč. — 4. Planinsko dekle. —¦ 5. Popotna pesem. — 6. Pri poroki. (G. M. 1889.) K no OSEM MOŠKIH ZBOROV, uglasbil Anton Nedve-d. 1. Zastavenička (kantata). — 2. Po-nofini pozdrav. — 8. Ne žabi me. •- 4. Podoknica, r.. KO gledam ti v oči. — ti. Dekletu. — 7. Nagrobna pesem. — 8. Avstrija moja. . («. M. 1891.) K 1-10 SEDEM MOŠKIH GLASOV, uglasbil P. Ilngolin Sattncr. 1. Zjasni zvezde mu temne! — 2. Kakor nekdaj (čveterosucv). — .'i. Pogled v nedolžno oko. — 4. Za d<.:n med bujni grom. — 5. Zdravijea. - 0. Veseli zbor. - 7. Na planine (Partitnra s Štirimi glasovi. (G. M. 1804.) K 2'flO NA VRELU BOSNE. Velik možki zbor. UKlastiil F. S. Villiar. (G. M. 1900.) K PflO NAPEVI ZA ČVETEUO IN PETERO MF.SANIH GLASOV, zložil P. .Ilugolin Sattner. 1. Nazaj v planinski raj. — 2. Po zimi iz šole. 3. Studeneku. — 4. Majniku v pozdrav. — "i. Detetu. — «. Opomin k petju. (G. M. 1888.) K 0-70 NAPEVI ZA 4 IN 5 GLASOV, zložil Anton N cd ve d. I. Oblakom. -- 2. Na poro. — A. Nazaj v planinski raj! (O. M. 1HH7.) K 0-70 NAPEVI ZA 4 IN 5 MEŠANIH GLASOV, zložil Anton Focrster. 1. Ah, ni li žemljica krasna? - 2. Domovina. - 3. Nase gore. (G. M. IKH7.) K «-70 TRIJE MEŠANI ZBORI, n-rlasbil Anton Nedved. 1. Naša zvezda. — 1. Veseli pastir. — .{. VJjolein vonj. (G. M. 18D1, 'XXII.) K lin TRIJE MEŠANI ZBORT, uglasbil Stanko Pirnat. 1. Naša zvezda. -— 2. Bog je moj ščit. 'A. Oblaku (tj-glasen meSan zbor). (G. M. 1898, XXVIII.} K 130 DVA MOŠKA IN DVA MEŠANA ZBORA. I. Obči,tki, moški zbor s samospevom za bariton, zložil Jakob Aljaž. — 2. Pomlad in jesen, možki čveterospev, zložil Stanko Pirnat. X Kitica, mešan čveterospev, zložil Anton Fuerster. 4. Žalost, nsmeroglasen mešan ztmr, zložil Stanko Pirnat. tO. M. 1895, Partitnia s t! glasovi.) K 3-10 DVA MEŠANA ZBORA, »glasbil P. lin-H»lin Sattner. - 1. Vrbica. - 2. Na*a pesen;. (Partitnra in glasovi.) iG. M. 1898, XXIX.) K I-.".o VZPOMLADNA PESEM, velik mešan zbor, uglasbil Stanko Pirnr t, J .-{'titura in glasovi \G. M. 1SDS, XXVII.) K d-10 LJUBICA. Mešan zbor, zložil Anton FosMPter. (Partitura in glasovi.) ('J. M. 1SU4, XXV.) K 1-70 VENEC VODNIKOVIH IN NA NJEGA ZLOŽENIH PESMIJ, za možki, mešani zbor, samospeve, - s klavirjem. Druga izdaja. Uglasbil Anton Foerster. (G. M. 1804.) K 210 MAT. HUBAD. a) Slovenske duhovne pesmi iz 16. in 17. stoletja, (Mešani zbori.) — — b) Slovenske narodne pesmi. —- 1. Rožmarin. — 2. Sem slovenska deklica. -3. Srečno, srečno ljubca moja. — 4. Čukova ženitev. —- 5. Bom šel na planine. —• (5. Potrkan ples. (Mešani zbori. Partitura in zbori) (G. M. 1900, XXXI.) K 3-20 SLOV. NARODNE PESMI, Iiarmonizoval in za koncert priredil Mat. Hubad. 1. Stoji, stoji tam Beligrad, — 1. Ko b' sodov ne b'lo. — 3. Zmiraj vesel. --- 4. Lovska. — 5. Jo pa davi slan'ca padla. •- (i. Prišla jo miška. -¦•-7. Luna sije. - 8. Bratci veseli vsi. — 9. Ljubca povej, povej! - 10. škrjanček poje, žvrgoll. (G. M 1894.) K 2.50 SLOVENSKE NAHODNE PESMI, za koncert priredil Stanko Pirnat, besede uredil prof. Ant. Štritof. 1. Miličino slovo. — 2. Delaj, delaj dekle pušelje. - 3. Bom šel na planince. — 4. Na Gorenjskem je fletno. - - 5. Po noč' budin. — 6. Kak hištno je po le*,'. — 7. Log je stvaril žemljico. — 8. Kadar boš na rajžo šel. ¦- i). Uvedel sem nekaj novega. — 10. Kukavica. — 11. Glej, glej, kak' mimo gre. - 12 Jaz pa pojdem na Gorenjsko. - Večinoma so mešani zbori. (Sch.) K 2 40 S3 MEŠANIH IN MOŽKIH ZBOROV, uredil Matej Hubad. — To je velik zbornik dovršenih večjih ali manjših skladb, primernih za vse možne prilike. (G. M. 1903.) K 8-20 JADRANSKI GLASOVI. Zbirka moških zborov in čvoterospevov, zložil Anton Hajdrih. 1. Slava Slovencem. — 2. Mladini. — 3. Cerkvica. — 4. Pod oknom. - f>. Lahko noč. — 6. Slovo od lastovke. — 7. Jadransko morje. -- 8. Nisem Nen ec, dekle lepo. ~ 9. V tihi noči. — 10. Pri ok-ui sva molče slonela. — 11. Zagorski zvonovi. — 12. Mornarjeva tožba. (G. M.) K 310 GORSKI ODMEVI. Zbirka možicih zborov in čveterospevov, uglasbil Janez Lah ar n ar. 1. Mi vstajamo. - 2. Moja domovina. ~- 3. Bratje, v kolo se vstopimo. - 4. Napitnica. -."i. Slovan na dan. Lovčevn slovo. - 7. Z vencem tem ovenčam Slavo. 8. Vinski hram. - 9 Dijaška. - 10. Naša zvezda. 11. Lahko noč. SLOV. NARODNE PEoMI (mala oblika) 1. Zbirka Malenšck-Gerbie, 17 pesnij (G. M.) K 0-24 2. r Martin Bajuk, 35 pesnij. (G. M.J K 1-- :i. c Janko Zirovnik, a) I. zvezek, 50 pesnij, vezano K P20 « • b) II. zvezek, 30 pesnij K r— Jfen)lje$id polc grofije (Soriško io ^radiš^c s &>&**&>¦ rp^sfon) ii) okolico «¦ *& *& narisal E. Pombig izdala in založila 5'ovanska knjigarna A. Gabršček v Gorici. Nategnjen na platnu s palicama zgoraj in spodaj (obseg 90x130 cm) s poštnino vred K 9 — Isti zemljevid ukusno opremljen z oglasi narodnih fcvrdk, tudi na platnu in s palicama, s poštnino vred K 5 —. Papir m smotčice (cigarete.) Na drobno in na dcbolo so vedno na razpolago te vrste: flbadie (riz in lalflij) - flida - flristo-craflgue ~ Club ha f leur - Dob - Riual Regal. t Zaloga higijenižkih „RossijSkih giHz" iz Odese, pa tudi drugih vrst, za izdelovanje smotčic. — Medena cevka za izdelovanje smotčic. |)rek 1.991.340-— m Andrej Fajt j pekovski mojster v Gorici Gorso Franc Gius. it. t TiliJAlkA V isti ulici št. 20. Sprejema naročila vsakovrstnega \ peciva, tudi najfinejega, za nove ; maše in godove, kolače za bir-mance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, i fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. Za veliko noč priporoča goriške pince, potice Itd. Odlikouana pekarija in sladčičarna. Hat^ol Di*ašči% pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu v (lastni hiši.) Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmanee, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah." Prodaja tudi različne moke. 5 kron in še več zaslužka na dan. Družba za domača dela in strojev za pletenje. Iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem stroju. Lahko in hitro delo ' skozi celo leto. Ni treba ¦nobenih znanostij. Se ne 3 gleda na oddaljenost in delo prodajamo mi. Družba m domača dela In strojeu za pletenje Tomaž H. Whi!tick & C.o ~~ praga trg sv. Petra 7< I. 434. — Trst, ul. Campa-nile 13-434. Sveže maslo jajca Nujfineje in ukusno maslo razpošilja vsak dan, sveže, neslano, sodček 5 kg nelto 47« kg franko za K 8*50. Jajca, debela, sveža, v zaboju v 84 zavojih k 60 kom. 1440 kom. ali polovico 12 zavojev 720 kom., vsak zavoj k 60 kom. K 2*70 na kolodvor 6ryb6w. Razpošilja po železnici. Zagotavlja reelno in solidno postrežbo. Kmetijsko oskrbništvo „Gloria", zavod za razpošiljanje pridelkov v GryllfiW (Galicija) št. 11. II. nadstr. I Ako hočete zares - j kupiti, vedno solidno in lepo blago po primernp nizkih cenah in se ne 1 pustiti samo radi nizkih cen slepiti, Vam morem s prepričanjem zagotoviti, ; da se blagovolite obrniti zaupno, v Vašo popolno zadovoljnost, ob vsaki i potrebi do domače tvrdke J. ZORNIK - Gorica sedaj Gosposka ulica štv. 10. ki nudi največjo zalogo vedno zadnjih novosti krasnih okraskov za obleke I perila in ovratnice za gospode, solnčnikov, dežnikov, svil, modercev, pred-j pašnikov, pasov itd. j — Zaloga vseh potrebščin za g. šivilje in krojače. — Zahtevajte pri nakupu Schicht-ovo Štedilno milo _W ¦¦^¦¦¦¦¦¦¦¦^¦i a- znamko „JELEN". -»ti Ono j« flMT* zajamčeno ČlStO "fMfl In brc« vsak« kiodljlva primesi. Pora Izvrstno. Kdor no6o dobiti zaras Jamfiano pristno, parilo aoikodl|t«* milo naj dobro pazi da bo lajal vsak komad Ima „»CHICHT" In varstveno zannrto »JELEN". «..r. .rtlrtS »BMlg .. t _ ..,„.„. _ ,. „,.,. .. .„„,.,.,-------,,„, DoWDa se pQUS0d! = Zastopnik: Umberto Bozzlni - Gorica, Magistratom ulica. = Jedilno olje po 28 kr.