/Piiimski Št. 147 (15.591) leto Ul. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul, Montecchi 6 - Tel. 040/7796600_ GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tei. 0432/731190_ POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI B5S1RB banca di credito di trieste DVlIVJD trimka kreditna banka isoo lir NEDEUA, 7. JULIJA 1996 Dušan Kalc rojstvu poslušam . 7eno plošCo, na ka leJa vot-,-!— _• Jnova ponuja vedno h V: ^Štirideset let sme st^vljeni stradali, čas Pridemo v ospredje«. 011trapunkt: »Stiride smo pridno gradili, z korali sedaj vse poru! ozadju pa prav tak Havliain.o L ooremi Predsodka, zasvojen Nezaupanja, pa Ce Nojeni v senci še Seni zarasle oljkove Poslušamo to dol plodijo, trmasto z 111 v rešitev z neba, Zemlji ne sme nih( etiti niti za ped. Vem, da si bo ta stavek zamejske st Pnsluzil najmanj oe tunkvizma. Kajti m Nas, da je en sam e Prav in da je greh p< Njem. Seveda se s Pisanjem še zdalei “Nm postavljati v ”5 - vozle a so nove razi Seme revansizn % kontroli clnevnika. Ve sredstva javn, ss1«». * -c v dni sM-^V VP — privo« ,e PD- kar je vseh ne. Trmasta e "krivici Vanje, da s, vendarle uj s* celotne knjiži I Postaja Topokvo TOPOLOVO - V trenutku, ko se deželni upravitelji sprašujejo o bodočnosti in perspektivah hribovitega območja, se je v Topolovem, visoko v beneški občini Grmek začela tretja izvedba mednarodnega umetniškega srečanja Postaja Topolovo. Otvoritvena slovesnost je bila posebej pomembna, saj je uvedla mesec kulturnih pobud, ko se bodo v tej zakotni vasici, ki jo je malokdo poznal, srečevali in ustvarjali svetovno priznani umetniki. Po sporočilnosti manifestacije, ki se bo danes nadaljevala s procesijo ob vaškem patronu in večernem nastopu domaCe glasbene skupine Beneške korenine, sta na včerajšnji slovesnosti spregovorila Donatella Rut-tar v imenu prirediteljev in župan iz Grmeka Paolo Canalaz. (r.p.) RIM / SCALFARO NA SPREJEMU VOJAŠKIH PREDSTAVNIKOV Na mednarodni ravni naj Italija več pomeni RIM - »Na mednarodni ravni se mora Italija, ki ni največja sila, je pa vendar sila, povzdigniti na višjo raven in biti upoštevana za to, kar je.« Tako je včeraj dejal predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro na Kvirinalu, kjer je sprejel vojaške predstavnike Iforja v Bosni, ki sta jih spremljala načelnik vrhovnega obrambnega štaba admiral Gnido Venturoni in komandant brigade Garibaldi general Agostino Pedo-ne. Glede mednarodne vloge Italije je predsednik Scalfaro obsodil dejstvo, da je svet »urejen kot tržišča« in da teži k temu, da izkorišča napake drugih v upanju, da bi od tega imel lastne koristi. To pa je zgrešeno: ko se preveč izkorišča napake drugih, je dodal, je treba računati, da bodo tisti, ki te napake izkoriščajo, lahko postali žrtve kakega in Se hujšega dejanja. Na slovesnosti je predsednik Scalfaro, ki bo 11. t.m.obiskal italijanske enote v Bosni, odlikoval generala Pe-doneja. Vojaškim silam pa se je zahvalil, ker so Italiji izkazali »veliko politično uslugo« in opomnil, da je Italija preživela nelahko obdobje, pa Čeprav je trud teh let vedno zagotavljal pozitivne sunke. Sedaj pa se mora Italija povzdigniti na višjo mednarodno raven, biti upoštevana za to, kar je ter upoštevati, da ima »re- sno prebivalstvo«, ki je »vključeno v Sredozemlje in da obstajajo številna vprašanja, ki poudarjajo vlogo Italije«. OdloCno pa je Se poudaril, da je »razlikovanje med pravico in krivico »dolžnost in da »izkoriščanje stanja ni stvar pravice, ampak poneverbe.« Duma za sedaj podpira Lebeda MOSKVA - Medtem ko nacional-ko- spodnji dom ruskega parlamenta, kjer munisti ustanavljajo levosredinsko imajo večino prav nacional-komunisti. zvezo vseh strank in gibanj, ki so pod- General Lev Rohlin, predsednik komi-prle Zjuganova na predsedniških vobt- sije za oborožene sile, ki je vsaj na pa-vah, pa se v Jelcinovem taboru na- pirju Cernomirdinov Človek, se je kot ; daljuje ostra konfrontacija med pre- kaže ogradil od svojega šefa in odkrito mierjem Cernomirdinom in sekre- prestopil na Lebedovo stran, ker je jav-terjem sveta za varnost Lebedom. V to nosti posredoval podatke o korupciji v konfrontacijo se je vključila tudi duma, armadi. TRST / VČERAJ SLOVESNA OTVORITEV RAZSTAVE Praški zakladi v Miramaru TRST - Včeraj so v bivši konjušnici miramarskega gradu slovesno odprli razstavo Praški zakladi - beneško slikarstvo 17. in 18. stoletja v Čeških zbirkah (foto KROMA). Gre za skupno pobudo Trsta in Prage, ki tako utrjujeta medsebojno sodelovanje. Na razstavi, ki bo odprta do 7. januraja ’97, je prikazanih veliko umetnin, ki so bila doslej širšemu občinstvu skoraj nedostopna, saj prihajajo iz številnih Čeških galerij in tudi zasebnih zbirk. Razstavo, ki jo dopolnjuje »tržaški poklon Pragi« (vsega 21 del iz tržaških muzejev), bodo januarja prenesli na praški grad. Na 3. strani Cdne Divan' naznenja okorite/ novega prodanega centra neposredna prodaja 1 naslanjačev in sedežne garniture IN UCPDN6 CENE KDRAICOO WECf\ DOMA odprto vsak dan od 14.30 do 20.00 KONTOVEL, 531 - TRST Produkcijo: industrijsko-obrtniško cono Zgonik Neposredno prodajo: Kontovel 531 Steffi Graf sedmič dobila Wimbledon VVIMBLEDON - Nemka Steffi Graf (na sliki AP) je z zmago s 6:3, 7:5 nad svojo veCno tekmico Aranbco Sanchez Vicario osvojila že svoj sedmi naslov v VVimbledonu. Grafova je bila večji del precej boljša. Danes se bosta v VVimbledonu v moškem finalu pomerila Nizozemec Richard Krajicek in American MaliVai VVashington. Favorit je Nizozemec. Na 20. strani Danes v Primorskem dnevniku Dilema ni v sporu z vlado Tajnik DSL D’Alema je zanikal, da je prišel v spor z vlado glede napovedanih varčevalnih ukrepov. Stran 2 Preiskava proti Pelaggiju Milanski sodniki sumijo, da je Pelaggi s svojimi »delal usluge« tudi drugim podjetnikom in ne samo Ar-melliniju. stran 2 Sovodnje: novi regulacijski načrt Pogovor z županom Petejanom o novem urbanističnem instrumentu Stran 6 Na Touru velike spremembe V 7. etapi kolesarske (brke Tour de France je-priškr do velikih sprememb. Rumeno majico je v Alpah oblekel Rus Evgenij Berzin, velike težave pa je imel Spanec Miguel Indurain, ki je za zmagovalcem etape Francozom Leblancom zaostal več kot štiri minute Stran 20 Blaznež oklal 15 oseb Na Japonskem je neki neprisebnež v verskem raptu-su oklal najprej nekega šoferja tovornjaka, nato pa še štirinajst oseb na postaji v Kokuri. Stran 24 NOVICE Mafijci ustrahujejo sicilske časnikarje PAT .KRMO - Dopisnici dnevnika Giomale di Sici-lia Grazielli Di Giorgio iz Partinica je mafija zažgala avto, vozilo njenega moža Salvatoreja La Franca, ki je funkcionar na Deželi, pa polila z bencinom. Publicistka, ki je prejela solidarnostno brzojavko novinarske zbornice in sindikata, je dogodek označila kot opozorilo, »naj ne poročam niti o tem, kar imajo vsi pred očmi«. Aretacija kamoristov zaradi posesti orožja NEAPELJ - Na domu Antonia Riccia v mestni Četrti Soccavo je policija zaplenila puški s prežagano cevjo, brzostrelni pištoli Uzi, polavtomatski pištoli, dva revolverja, neprobojni jopic in karabinjersko uniformo; to naj bi bili kamoristi uporabili marca za ugrabitev Giuseppa Melisija, Cigar zoglenelo truplo so dan nato našli v Quartu. Skupaj z Ricciom so aretirali še Maria Ciotola, Giovannija Artiana in Roberta Marcheseja, to je pajdaše Čira Grimaldija, ki se skriva. Giorgio Aipi: Resnice ne marajo razodeti RICCIONE - Oče Ilarie Alpi, ki so jo ubili v Moga-dišu 20. marca 1994 skupaj z Miranom Hrovatinom, je na okrogli mizi ob podelitvi novinarske nagrade v spomin na pokojnico izrazil sum, da preiskovalci nočejo zadevi do dna. »Toda uboj ne sme postati še ena izmed tolikih italijanskih skrivnosti,« je dodal in obnovil hčerkino vprašanje, kam je šlo 1.400 milijard lir pomoči za Somalijo. So v zadevo res vpleteni vojska, diplomacija in tajna služba? POLITIKA / NAPOVEDANI VARČEVALNI UKREPI D’Alema: Nisem bil polemičen do vlade Vsedržavni tajnik DSL spet kritičen do novinarjev RIM - Massimo Dilema (na sliki-Telefoto AP) je pojasnil, da v svojih petkovih izjavah ni hotel biti polemičen do Prodijeve vlade, kot so tolmačili nekateri vsedržavni časopisi. Tajnik Hrasta je bil spet polemičen do novinarjev, Ceš da so z nekaterimi mastnimi naslovi ustvarili problem, ki ga enostavno ni. V zvezi z vladno napovedjo po znižanju letne inflacije na 2,5 odst. je D’Alema podčrtal, da to ne sme obvezovati bližnja pogajanja za obnovitev nekaterih delovnih pogodb pomembnih gospodarskih sektorjev, kot je npr. pogodba za kovinarje. »Nihče ne postavlja v dvom potrebe po sanaciji državnih blagajn in po znižanju infla- cije, blokada delovnih pogodb pa bi oškodovala stroke, ki se borijo za novo delovno pogodbo v primerjavi s strokami, ki so novo pogodbo že podpisale. D’Alema je potrdil tudi znano stališče, da je treba strogo ločevati vlogo in pristojnosti vlade od vloge družbenih komponent, v tem primeru strank in sindikatov. Ostre kritike na račun napovedanih varčevalnih ukrepov Prodijeve vlade pa še dalje prihajajo iz vrst Stranke komunistične prenove. Njen vsedržavni tajnik Fausto Bertinotti je s tem v zvezi zagrozil, da bodo komunisti v primeru odobritve strogih varčevalnih ukrepov umaknili parlamentarno podporo Oljki. Morda jutri upravni svet RAI RIM - Predsednika zbornice Vio-lante in senata Man-cino bosta morda jutri ali najkasneje v torek imenovala nove upravitelje radiotelevizijske ustanove RAL To se je neuradno zvedelo v parlamentarnih krogih levosredinske Oljke, kjer si nekateri, kljub hudim težavam, še vedno obetajo politični dogovor z desničarskim Kartelom svoboščin. Upravni svet RAI šteje pet elanov. Na osnovi sedanjega zakona sta za imeno-vaanje upraviteljev pristojna edinole predsednika obeh vej parlamenta. RIM / PO MAFIJSKEM ATENTATU LETA 1993 Obnovljena cerkev odgovor teroristom RIM - Včeraj so spet odprli cerkev s. Giorgia in Velabro, ki jo je julija 1993 močno poškodoval peklenski stroj. Slovesnosti so se udeležili državni poglavar Scalfaro, predsednik senata Mancino, podpredsednik vlade Veltroni, pravosodni minister Flick, predsednik Dežele Lacij Badaloni, župan Rutelli, prefekt Musio in firenški državni tožilec Vigna, ki vodi preiskavo o atentatu. Cerkev so popolnoma restavrirali tudi s pomočjo znanstvenega oddelka policije in prostovoljcev, izjemna kakovost tega dela pa je po Veltroni j evem zatrdilu najboljši odgovor teroristom, ki so načrtno napadli enega izmed simbolov kulture. Atentat je primerjal z nacističnim sežiganjem knjig. Tožilec Vigna meni, da je atentat speljala mafija po naročilu. Scalfaro in Veltroni pred restavrirano cerkvijo (AP) KORUPCIJA / PELAGGI Armellini je bil le eden od tolikih? Oprostilne razsodbe v škodo države SASSARI, MILAN -Agenti letečega oddelka iz Sassarija so v Porto Cervu skrbno prečesali vilo in jahto univerzitetnega rimskega univerzitetnega profesorja Antonia Staffe, ki so ga pred dnevi aretirali skupaj z drugimi štirimi osebami, med katerimi je tudi rimski sodnik Antonio Pelaggi. Kot se je izvedelo, so agenti zaplenili številne dokumente in drugo gradivo, tako v zvezi s preiskavo o podkupninah rimskega gradbenika Armellinija kot tudi baje o drugih ekspertizah. Med milanskimi sodniki, ki so sprožili to preiskavo, se namreč utrjuje sum, da je bil sodnik Pelaggi skupaj z drugimi vpleten v še druge nečiste posle. V rimskih sodnih krogih so Pelaggiu pravili kar »Božiček«, ker je marsikaterega zaradi davčnih utaj osumljenega podjetnika »obdaroval« z milimi ali celo z oprostilnimi razsodbami. Pri tem se je posluževal »strokovnjakov« Saffovega kova za ekspertize, ki so odškodovale državo in polnile žepe prevarantov. Nič Čudnega torej, da so se včeraj oglasili nekdanji upravitelji denarnega zavoda Banca Popolare di Sassari, ki jih je neka Staffova ekspertiza pokopala in s katero se je baje kdo okoristil. Milanski sodniki so si včeraj vzeli dan premisleka in so le preučili do sedaj zbrano dokazno gradivo. V takih primerih je potrpežljivost mati modrosti, saj je na dlani, da so sodniki na pravi sledi in da bodo prej ali slej odkrili še nove primere podkupljenih razsodb in ekspertiz. Vsi osumljenci seveda poudarjajo svojo nedolžnost in trdijo, da so bajne banCne vloge v njihovi posesti rezultat njihovega poštenega dela. HRIBOVITA OBMOČJA Posvet v Pušji vasi PUSJA VAS - »Deželna politika za hribovita območja v vidiku avtonomije in funkcionalne decentralizacije javnih uprav«. To je naslov posveta, ki ga je v Pušji vasi pripravila deželna koordinacija predsednikov gorskih skupnosti, ki ji naceljuje predsednik gorske skupnosti za Terske doline Armando Noacco. Včerajšnji posvet je bil priložnost, da bi »izmeri-li« pripravljenost zdajšnje deželne večine, da bi udejanila duh deželnega zakona St. 35, ki so ga izglasovali že pred desetimi leti. Zakon je predvideval sestavo deželne komisije za razvoj hribovitega območja, ustanovitev deželnega odbomištva za gorate predele ter posebnega fiančnega sklada. Zaradi navedenega so predsedniki gorskih skupnosti upravičeno zaskrbljeni, ker ne vidijo izhoda iz zdjasnjega položaja, ki je dokaj kritičen. V dokumentu, ki so ga predstavili na včerajšnjem posvetu, so postavili določene zahteve, na katere bo morala deželna uprava dati jasne in hitre odgovore. Priložnost bo že oktobra letos, ko je najavljena deželna konferenca o političnih izbirah za hribovita območja. Bistvene zahteve, ki jih postavlja koordinacija predsednikov gorskih skupnosti zadeva večjo avtonomijo teh organizmov, ustanovitev odbomištva, ki bo skrbelo izključno za to problematiko, združitev oziroma zmanjšanje števila zdajšnjih gorskih skupnosti upoštevajoč druž-beno-ekonomske specifičnosti posameznih območji. Novim gorskim skupnostim pa bo potrebno zagotoviti jasne pristojnosti, ki bodo zadevale okolje, energijo, kmetijstvo, gozdarstvo, obrtništvo, malo industrijo, turizem in trgovski sektor. Rudi Pavšič u VOLVO S40 NOVA OBLIKA VARNOSTI Motorji z 1.8 in 2.0 litra prostornine - 16 ventilov z elek-tronskim vbrizgom e ABS Airbag full-size e bočni Air-3-Tt.L. bag (SIPS Bag) • elektronska klima naprava s varno- ' V stne bočne luči • leseni grčasti vložki. % Volvo S40 1.8:40.600.000 lir; Volvo S40 2.0:42.800.000 &«* lir. Vse cene Volvo - ključi v roke (razen IET in APIET) SzkJ jn nespremenjene do prevzema. V'X8*, f VOLVO kakovost in varnost Love ■ Car$s.a Str. della Rosandra 50 (Industrijska cona) TRST - telefon 040 - 281365 - 830308 PRAŠKI ZAKLADI / SODELOVANJE TRST-PRAGA OPČINE NOVICE V Miramam na ogled umetnine iz čeških zbirk Gre za dela beneškega slikarstva 17. in 18. stoletja Kulturna vez med Tr-storn in Prago se vse bolj utrjuje, kot dokazujeta skupno snovanje in priprava velike razstave Praski zakladi - beneško slikarsko 17. in 18. sto-letja v Čeških zbirkah (foto KROMA). Razstavo so vceraj z vso potrebno slovesnostjo odprli v oivši konjušnici mira-juarskega gradu, dela, od katerih je bilo doslej sa-m° osem že razstavljenih v Italiji, pa bodo po za-Prtju tržaške razstave Predstavili tudi praške-uiu občinstvu. V Mira-uiaru bo razstava odprta 7- januarja, nakar jo oodo prenesli na praški grad. Ce je razstava sad povezovanja med mestoma, k1 se prištevata med Predstavnike srednjeevropske kulture, pa je z vsebinskega vidika zelo pomembna, saj bo omogočila širšemu občinstvu, da spozna doslej zakrite umetnine. Nekatera dela sicer prihajajo iz znanih galerij, npr. iz praške, druga pa iz manjših ali celo zasebnih zbirk, tako da sploh niso bila dostopna. Na včerajšnji slovesnosti so predstavniki Trsta in Prage, raznih kulturnih ustanov in ministrstev izpostavili oba pomembna vidika tržaško-praške razstave. Našli avto štirih roparjev Včeraj zjutraj so karabinjerji v gozdiču pri kampingu na Vejni našli avtomobil, s katerim so v petek pobegnili štirje roparji, ki so iz openske podružnice CRT odnesli nad 150 milijonov lir. Kot smo že poročali, so opel corso sive barve pred dnevi ukradli v Tržiču, kar pomeni, da je šlo za dobro premišljen načrt. Prijeli tata Starejši ženski je na cesti iz rok iztrgal torbico, vendar so ga agenti letečega oddelka dohiteli in aretirali. Ruggero Bozzai, ki je sodnim oblastem že poznan, je v petek zvečer skušal okrasti 65-letno Eddo Ulcigrai. ■ ■ Mesečno zborovanje društva Edinost Danesod 11.30 do 12.30 bo na sredini trga Ze- nost v znak protesta proti skoraj polstoletni zamudi pri izdaji ustreznih predpisov za varstvo slovenske manjšine. Posebna tematika zborovanja - beremo v sporočilu Edinosti - bodo obnašanje državne policije in službe za izterjevanje dajatev v primeru Lucijana Mala- volišču pan Illy predlagal slovenski manjšini. Skupina Anastasia drevi na Gradu svJusta Makedonska glasbena skupina Anastasia bo drevi ob 21.30 nastopila na Gradu sv.Justa. Koncert prireja zadruga Bonavventura v okviru poletnih prireditev na gradu. Skupina, ki je sinoči nastopila v Vidmu, je prispevala glasbo za film makedonskega režiserja Milka Mancevskega "Pred dežjem", ki je bi nagrajen z Zlatim levom na beneškem festivalu leta 1994. V Miljah festival komunističnega tiska V Miljah se nadaljuje festival komunističnega tiska, ki ga prireja SKP. Ob 19.uri bo deželni svetovalec Fausto Monfalcon predstavil knjigo prof. Paola Seme ”E1 maestro de Piran". Zvečer bo ples. Sporočilo Občine Nabrežina Občina Devin-Nabrežina sporoča, da bodo od torka, 9. julija 1996 v občinski zakladnici v Nabrežini (Zadružna kraška banka - fil. Nabrežina) izplačevali honorarje za predsednike volišč, tajnike in skrutinatorje, ki so bili zaposleni ob priliki deželnih referendumov o zdravstvu, ki so bili dne 30. junija 1996. RMV BO LETOS TABORIL V CERKNICI Priprave na taborjenje Pisana pripravljalna dejavnost predvsem za najmlajše ni • Plodom lepega vremena in to-P sjših dni (!) je zaživelo tudi delovanje Ornikov RMV. V pričakovanju najpo-t ^dnejše akcije v tabornikovi sezoni, v p6 dvotedensko taborjenje, ki bo letos t , er . loi od 15. do 29. t.m., so namreč i °rrdki sodelovali na raznih drugih Pripr ]' ^ na tad°r prišli Čimbolj 2V u ta^a akcija je bila na sporedu za M • *° na OPcinah bil športni dan j .c"ie- Srečanje smo sicer nameravali pe jati na prostem v Repnu, dež pa , tega ni omogočil. Vsekakor smo tu-rv telovadnici na Pikelcu gledali zani-j Va ln napeta tekmovanja, kot so med pofig13 °°niema’ Štafete, vlečenje vrvi in tnK*116 12'5' smo imeli pomladanski av-oousni izlet. Podali smo se v Slovenijo dal'106;, naPrei v Bistro, kjer smo si ogle-o- tehniski muzej, nato pa smo šli na v V?, Cankarjeve rojstne hiše Na klancu j rnniki. Pred vrnitvijo domov pa smo u Sa dovolj Časa za sprehod po parku Tivoli v Ljubljani. Skratka, izlet je Popolnoma uspel, Čeprav nam vreme ni 1 ° naklonjeno, saj je deževalo ves dan. mesecu maju so elani družine Su-ecih borov s Proseka priredili tudi pa-c slavnostni ogenj, in sicer nhl na ®ož)em polju ob priliki 40. etnice ustanovitve te družine. Na avje so bili povabljeni vsi elani RMV, rvši elani DSB in vaške organizacije. starših, ki so se množično zbrali, so e vsi dobro odzvali na naše povabilo aLo, da je programu ob ognju sledilo ad sto ljudi. Prvi del programa je bil orinalni del, na katerem so imeli svoj govor glavar OSB, starosta RMV, pred- tavnik skavtov in predstavnik bivših elanov DSB, med raznimi govori pa so se vrstile recitacije in smo seveda prepevali pesmi iz taborniškega repertoarja. Sledil je zabavni del s plesi in skeCi, nazadnje pa smo si privoščili še zakusko. Prav tako na Proseku je 15., 16. in 17. junija potekal tridnevni tabor. V prejšnjih letih je bil sicer tabor le dvodnevni, ker pa je dvodnevno bivanje v naravi prekratko, da bi predvsem najmlajši elani spoznali, ali se jim taborništvo prilega, smo se odločili, da bo tabor trajal dan vec. Udeležba na tabora je bila številna, mnogo je bila številčna, mnogo je bilo predvsem novincev, ki so se prvič seznanili s spanjem v šotoru in s taborniškim načinom življenja. Prvi dan smo postavljali šotore in uredili druge taborne objekte (kuhinja, prostor za taborni ogenj, itd.). Vsekakor pa je vse taboreče najbolj razveselila nočna igra, in sicer napad na sveCo, drugi dan je bil v celoti posvečen orientaciji. Zjutraj je bila gozdna šola o temeljih orien-tiranja, popoldne pa so mlajši in starejši taborniki zjutraj osvojeno znanje postavili-v prakso, in sicer z orientacijskim pohodom. Seveda je bil zvečer tudi ogenj, ki ima v taborniškem življenju pomembno vlogo, saj se ob njem vsi zduržimo, obudimo spomine in občutke odhajajočega dne in se skupaj veselimo. Tridnevno taborjenje smo zaključili z gozdno šolo o taborjenju in s podiranjem tabora. Zdaj pa vsi Čakamo še dvotedensko taborjenje, o katerem bomo še poročali. (bs) MAČKOLJE / OB ZAKLJUČKU PEVSKE SEZONE Zbor Primorsko v Brdih Letošnjo pevsko sezono je mešani pevski zbor Primorsko iz Mackolj zaključil na krajšem, a zelo pomembnem gostovanju na goriških Brdih in sicer v Krminu pri Gorici. Izbira cilja seveda ni bila naključna, saj je ta predel Brd prav dobro znan maCkoljanskim pevcem, ki so želeli na pristen in skromen način zaključiti pevsko sezono. Komaj minula sezona je bila po svoji naravi in vsebinah dokaj nenavadna. Dolgoletni dirigent Anton Baloh je namreč za letošnjo sezono planiral skoraj popolno prenovitev reper-tuarja, saj se s komaj snemano kaseto, ki nosi naslov VšeC so mi jasne in mrzle noči, v bistvu zaključile tudi desetletni ciklus dela in s tem tudi sklop že dokaj znanih skladb. Trud in energijo, ki jo je dirigent vložil v vadbo novega repertuarja, pa je po drugi strani zahteval nekoliko manj nastopov v javnosti, zaradi Cesar letošnja sezona ni bila posebno bogata z nastopi, Ce izvzamemo skoraj tradicionalne in klasične nastope po raznih revijah, prireditvah in komemoracijah. Zbor si Zeli torej novih izzivov, ohranja pa še precejšnjo mero notranje motivacije, s tem pa se temeljito pripravlja na naslednjo sezono 1996/97, ki bo, vsaj upamo, bolj bogata z nastopi in gostovanji. Obenem je ta nastop v Krminu pomenil za pevce kratek, a duhovno zelo bogat oddih, na katerega se je zbor odzval polnoštevilno in z velikim veseljem. Program gostovanja je bil v glavnem razdeljen na dva dela: že zjutraj je zbor spremljal Sv. Mašo na prelepem gričku, kjer stoji cerkvica Subide. Tam je zbor prvič izvedel latinsko mašo, po končanem obredu pa je nastopil z sklopom sakralnih (tujih in slovenskih) skladb. V zgodnjih popoldanskih urah pa je zbor nastopil v priznani (in izredno akustični) Gradnikovi kleti, kjer je ponudil vrsto furlanskih, italijanskih in seveda slovenskih narodnih pesmi. Za vsebinsko povezovanje pesmi je poskrbel kar sam dirigent, s tem dialogom in s kopico raznovrstnih posrečenih anekdot pa mu je uspelo vzpostaviti res prijateljsko in vsekakor manj uradno vzdušje s prisotnimi, ki so z navdušenjem podčrtali ta nenavaden pristop do koncerta. Predsednik KD Primorsko David Stepančič je nato z zelo kratkim, a pomembnim govorom, pozdravil prisotne in tako v bistvu zaključil uradni del programa. Poudaril je predvsem pomembnost dejstva, da je to srečanje, srečanje dveh slovenskih komponent, goriške in tržaške, ki sta si sicer oddaljeni le nekaj kilometrov, a večkrat pretuji. Obenem je izrazil upanje in željo, da bi do takih srečanj prišlo bolj pogosto in predvsem na obeh straneh. V imenu pevcev in zborovodje se je tako prisrčno zahvalil glavni organizatorki in pobudnici tega srečanja, domačinki Ester Buzzinelli, Ediju Kebru, predstavniku slovenske vaške skupnosti na plešivskem in okolici, duhovniku g. Simčiču za spodbudne besede v cerkvi pri Subidi ter gostiteljici gospe Gradnik, za enkratno prizorišče. KrminCani so nato poskrbeli za pravo presenečenje, saj so goste pogostili s številnimi domačimi specialitetami in z res vrhunskim vinom, ki je seveda ponos tamkajšnjih vinogradnikov. V krasni atmosferi Gradnikove kleti in ob prežlahtni kapljici pa se je razvil sproščen in prijateljski pogovor, ki se je nadaljeval tudi med nadaljnjim obiskom kleti Edija Kebra in Borisa ter Davida Buzzinelli. Nazadnje pa še obisk priznane restavracije La Subida, kjer nas je s toplimi besedami pozdravil in sprejel lastnik restavracije, Joško Sirk. Od prijateljev so se nato poslovili s prelepimi občutki, ki so zbor spremljali skozi ves dan na tem edinstvenem gostovanju. Tako se je zaključil dan lepih presenečenj, dan, ki so ga pevci preživeli med prijatelji, dan, ki je pevce obogatil z novim elanom za še uspešnejše delo v novi sezoni. DRAGO SLAVEC PRAZNUJE 70-LETNICO Na mnoga leta! Drago Slavec praznuje okroglih 70 let: kot kažejo že same priprave na to slavje, bo jutrišnji dan ostal zabeležen v vaški kroniki in še posebej v spominu vseh, ki tega postavnega moža, ponosnega Dolincana in zavednega Slovenca poznajo. Sedemdeset let mu je, Čvrst in žilav pa Se tako, kot bi ga zob Časa ne načel. Drago je sicer že nekaj let uradno v zasluženem pokoju, dela pa ima še vedno polnih rok: ni dneva, ko ne bi bil zaposlen s tem ali onim opravilom, Časa, da se ne bi posvečal tudi raznim dejavnostim, ki so prej, ko je Drago še bil Čislan zidar, zapolnjevale njegov prosti Cas. Resnici na ljubo je ta širom po našem svetu poznani DolinCan prisoten na družbeno-kultur-nem prizorišču kot malokdo: v seznamu niso samo obiski na prireditvah, prisotnosti na sestankih, zavzemanje za vaško »skupno stvar«, so predvsem še vedno delo v hlevu živinorejske zadruge na Brdu, udeležba na skupnih akcijah, od CišCenja vasi do sečnje na srenjskih pobočjih, vodenje pobud v okviru krajevne sekcije VZPI-ANPI in seveda vsa »domača« opravila, kot je obdelovanje njive in vinograda, pa skrb za družino, ki mu sicer v teh ritmih tesno stoji ob strani. Drago je bil pred sedmimi leti odlikovan z visokim priznanjem Zveze združenja borcev NOV Jugoslavije: ugledno odličje pa še zdaleč ne pove vsega, kar on sam nosi v sebi od tistih Časov, ko se je z ostalimi antifašisti in partizani boril za svobodo današnjih dni. (Ze iz okolja svoje kmečke družine se je priučil vrednot, ki so njega, brate in starše gnale v skupni boj za osvobodilno gibanje.) Vojna leta je preživel za nekaj mesecev v posebnem bataljonu v L’Aqui-li, nato v prekomorski brigadi, ki je iz Barija prečkala Jadran in se z dalmatinskih otokov spravila nad vojsko nemškega okupatorja. V Drvarju je korakal pred vrhovnim poveljnikom jugoslovanske vojske, Titom, ko so ga Nemci zajeli in poslali v ujetništvo v Jembach, je zbežal v Švico in se tod v Valtellini pridružil italijanskemu CLN, kjer so mu zaradi njegove narodnostne pripadnosti dali partizansko ime Tito. Večkrat pot nanese v Dragotovo klet, kjer so skrbno spravljeni mnogi spomini na njegovo preteklost: ob kozarčku dobrega vina postane tudi sam zgovornejši in rad pripoveduje o tem, kaj so on in njegovi soborci pretrpeli v Času, ki ga mnogi od nas niso doživeli. Klet z ognjiščem in krušno peCjo je dobrodošlo sprejela že nicko-liko gostov: vanjo Drago povabi prijatelje in znance, postane tako prostor, v katerem se razplete pogovor o preteklosti in modrovanje o sedanjosti. Marsikdaj pripoved seže še v povojna leta, ko je bil Drago navdušen elan društvene dramske skupine: natančno je zabeležil svojih 42 nastopov, še danes pa iz rokava stresa cele odlomke iger, ki jih je odigral. Vsako leto se v pustnem Času pri njem zbere na kosilu druščina našemljenih kolednikov, predvsem za majenco pa so ta srečanja pogostejša, Drago je namreč še vedno eden od glavnih mož dolinskega praznika. Tedaj se Čuti še posebno mladega, kot sam rad poudari, in ga zato nič ne teži, da se z vsemi svojimi anagraf-skimi 70 leti pridruži splošnemu po- doživljanju tega spomladanskega običaja. Težko bi v naši okolici našli človeka, ki ga ne pozna vsaj »na videz«; po poklicu je bil zidar in je sezidal hiš »za dobro vas«, po vojni je bil med postavitelji vaškega spomenika padlim, prvega na tržaškem območju, veC kot 30 let je bil občinski upravitelj. Skratka: Drago, kličemo Ti še na mnoga zdrava in tako polna leta! * Damiana Ota Na Proseku pripravili lepo razstavo noš Od petka zvečer so v Kulturnem domu na Proseku na ogled noše, ki jih je pod vodstvom Adriane Cibic Regent izdelala skupina domačink (foto KROMA). Gre za posamezne kose ali kompletne ženske, moške in otroške noše, ki so jih izdelovalke povzele po originalih. Razstava, ki bo odprta še danes (od 11. ure dalje) in jutri (od 18. ure), sodi v okvir vaškega praznika, ki ga na Proseku-Kontovelu organizirata domače Godbeno društvo in krajevni moški zbor »Vasilij Mirk«. V Dolini bo jutri slavil 70.rojstni dan nas dragi Drago Slavec Z njim se veselijo in mu iz srca Čestitajo ter kličejo Se na mnoga zdrava in srečna leta njegovi naj dražji Jutri bo praznoval pomemben življenjski jubilej Drago Slavec Iz srca mu voščijo in želijo vse najboljše brat Mario, sestra Elvira in svakinja Dori z družinami V Lonjerju hiša stoji, v njej jutri Jelka 80. rojstni dan slavi. Da bi bila Se mnoga leta Se naprej vesela, zdrava in korajžna ji iz srca voščijo mož Milan, Ljuba, Marjan, vnuka AleS in Davorin ter vsi, ki jo imajo radi. Dne, 5. julija 1996 je na jezikovni fakulteti Tržaške univerze z odliko in pohvalo diplomirala Manica iskreno in iz srca ji Čestita Mitja KonCno smo razumeli zakaj je naSa Manica Maver manjkala na vajah! Iskrene Čestitke novopečeni doktorici zbor Jacobus Gallus V torek, 2. julija je na tržaški univerzi doktoriral iz psihologije Andrej Zaghet Ob življenjskem uspehu mu iz srca Čestitajo mama, papa, sestra Neva, vse tete in strici ter bratranci in sestrične. Na fakulteti za politične vede v Trstu je uspeSno diplomirala dr. Debora Stegel Iskreno ji Čestita svetovalska skupina Sku-paj-Insieme občine Zgonik Na fakulteti za politične vede tržaške univerze je diplomirala dr. Debora Stegel Ob življenjskem uspehu ji Čestitajo mama, tata, nona Marija in sestra. Čestitkam se pridružujejo Se Dean in Nada, ter Diego z družino. KD RdeCa zvezda čestita svoji odbornici dr. Debori Stegel ob uspeSno opravljenem doktoratu iz političnih ved na tržaški univerzi. Na tržaški fakulteti iz političnih ved je v petek z velikim uspehom doktorirala Darija Colja Novi doktorici iskreno Čestitajo mama, tata in Tanja Včeraj je na tržaški ekonomski fakulteti za turistične vede uspeSno diplomirala Sabrina Gec Čestitajo ji odborniki KD Slavko Škamperle DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. S K B R D I N A prireja SMUČARSKI PRAZNIK v Prosvetnem domu na Opčinah. DANES, 7. 7.: odprtje kioskov in radioamaterske postaje sekcije A.R.I., ob 18. uri nastop VANČE in TONCE, sledi koncert Pihalnega orkestra V. Parma iz Trebč, nato zabava z ansamblom KRAŠKI KVINTET IN BRACO KOREN. JUTRI, 8. 7.: ob 17. uri odprtje kioskov, zvečer zabava z ansamblom HAPPY DAV. Vabljeni! PEVSKI ZBOR VASILIJ MIRK in GODBENO DRUŠTVO PROSEK priredita Vaški praznik danes, 7. in jutri, 8. julija na Proseku Danes, 7. julija: ob 16. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom ADRIA KVINTET. Delovali bodo dobro založeni kioski V prostorih kulturnega doma je na ogled razstava ljudskih nos Le rujno, rujno, vince pij 30 let ŠD Sokol v Nabrežini Pokušina domačih vin DANES, 7. julija: 17.00 odprtje kioskov; 19.30 nastop show dance skupine Saloma iz Trsta; 20.30 ples z ansamblom "Kvintet MI”. Praznik bo na igrišču SD Sokol v Nabrežini — Vabljeni! SKD SLAVEC RICMANJE ■ LOG priredi danes, 7. in jutri, 8. julija ŠAGRO V RICMANJIH naŽREBČEVEM Spored: Danes, 7. 7.: ob 16. uri odprtje kioskov, ob 18.30 koncert godbe na pihala Breg, zvečer ples z ansamblom Long Slunk. Jutri, 8. 7.: ob 18. uri odprtje kioskov, zvečer ples z ansamblom Status Symbol. - Delovali bodo dobro založeni kioski. - ŠPORTNO ZDRUŽENJE GAJA organizira na športnem objektu na Padricah ”ŠPORT IN ZABAVO” s turnirjem v odbojki in malem nogometu. Danes, 7. julija: igra ansambel HAPPY DAV Praznik se nadaljuje tudi v ponedeljek, 8., torek, 9. in v sredo, 10. julija z ansambli, Status Symbol in Long Zlunk. BAZOVICA bo danes, 7. julija 1996 pozdravila novega župnika ŽARKA ŠKERLJA Slovesna maša bo ob 10.30 Sledilo bo srečanje z njim v Slomškovem domu. ASSOCIAZIONE SP0RT1VA ŠPORTNO ZDRUŽENJE SV. IVAN, PODLONJER x\nio/7 ŠPORT IN PRIJATELJSTVO ŠPORT E AMICIZIA LONJER, KATINARA Prireja v BAZOVICI danes, 7. julija PRAZNIK ŠPORTA Kioski bodo delovali od 18. ure dalje - Ples Igrali bodo: LONG SLUNK, ZERO NEGATIVO, GLI ASSI 9 FC PRIMORJE priredi na Proseku 12. 13. 14. 15-julija in 19. 20. 21. 22. julija ŠPORTNI PRAZNIK H ČESTITKE Novopečeni doktorici iz optometrije KATJI SLOBEC iskreno Čestitajo in želijo obilo uspehov v nadaljnjem življenju bivši sošolci iz V. A. Ob praznovanju visokega jubileja MARIJE AŽMAN vsi njeni ji Čestitajo in želijo še mnogo zdravja in sreče. Novopečeni doktorici iz političnih ved DARIJI COLJA iz vsega srca Čestita in ji želi veliko uspeha nona Justa. Naša simpatična TAMARA TRETJAK je postala prava profesorica flavte. Iskreno ji Čestitajo Ana, Belina in Petra s starši. Na jutrišnji dan se je v Dolini pred 70 leti materi Marički in oCetu Karlu rodil sinko Drago. Zrasel je v pridnega, močnega in pogumnega moža in postal moj zlati nono DRA- GO. Dragi nono, zdaj sva skoraj enako stara: vzel boš mojih 7 in jim dodal 0. Želim ti, da bi z nono Sandro se neštetokrat praznovala in ti pošiljam 7x10 poljubčkov. Tvoja Jasna. V Dolini naša botra ICI stoji in lepi dan slavi. Vse najboljše ji želita Oskar in Tončka. Pred dnevi je praznoval rojstni dan VVALTER. Iz vsega srca mu voščita mama in papa. g___________ IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV -Trst sporoča, da je odhod avtobusa za izlet na Masun v sredo, lO.t.m., ob 8. uri s trga Oberdan. J PRIREDITVE CIRIL METODOVA NEDELJA bo danes, 7. julija, ob 17.30 na Vejni. Zahval- no mašo bodo darovali zlatomašniki g. Stanko Zorko, g. Angel Kosmač, pater jezuit Radko Rudež in novomašnik g. Maks Suard. Pel bo priložnostni zbor pod vodstvom Huberta Mamola in ob orgelski spremljavi Stefana Bembija. 3 ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča da je bil 14. junija objavljen v Uradnem listu natečaj po naslovih za prosta mesta na slovenskih srednjih in višjih šolah v Gorici in Trstu. Rok za prošnje zapade 13. julija. Podrobnejše informacije in obrazec prošnje dobite pri Sindikatu slovenske šole, ul. Carducci 8, II. nadstropje v torek in Četrtek od 16. ure do 17.30, v sredo od 10. ure do 11.30. GLASBENA MATICA TRST - Sola ”M. Kogoj” vpisuje za šolsko leto 96/97 do 30. 7., od 9. do 12. ure. Informacije - tel. 418605 vsak dan razen sobote (ul. R. Manna 29). VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 7. julija 1996 VILMA Sonce vzide ob 5.24 in zatone ob 20.55 - Dolžina dne-ya 15.31- Luna vzide ob 0.43 to zatone ob 13.03. Jutri, PONEDELJEK, 8. julija 1996 BETI VREME VČERAJ OB 12. temperatura zraka 24,3 stopinje, zračni tlak 1010,5 tob ustaljen, veter jugozahodnik 15 lun na uro, vla-8a 53-odstotna, nebo oblaC-j10, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,5 stopinje. ROJSTVA in smrti Rodili SO SE: Michele Impagnatiello in Martina Da-gnello. . UMRLI SO: 83-letna Mama Bancovich, 86-letna Elvi-ta Raccanelli, 74-letni Giu-sePpe Glavina, 88-letna Al-to® Braini, 70-letni Milan tul, 71-letna Dinora Orsini, 4-letna Leopolda Battigelli, 6-letna Giustina Bembich, 5'letni Vittorio Gironda, 54-letni Antonio Laforgia. Ul. Cavana 11 (tel. 302303), Largo Osoppo 1 (tel. 410515). BOLJUNEC (tel. 228124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Cavana 11, Largo Osoppo 1, Ul. Settefontane 39. BOLJUNEC (tel. 228124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 (tel. 947020). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO □ LEKARNE NEDELJA, 7. JULIJA 1996 Lekarne odprte od 8.30 uo 13.00 Largo Sonnino 4, Ul. Alpi tolie 2, Trg S. Giovanni 5, "•azzinijev drevored 1 (Milje). SESLJAN (tel. 299197). Lekarne odprte od 13.00 uo 16.00 Largo Sonnino 4 (tel. 060438), Ul. Alpi Giulie 2 Uel. 828428), Mazzinijev urevored 1 - Milje (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) -satoo po telefonu za najnuj-uejse primere. Lekarne odprte od 16.00 Uo 20.30 Largo Sonnino 4, Ul. Alpi rjuhe 2, Trg S. Giovanni 5, AT^zinijev drevored 1 (Milje). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnuj-ne)Se primere. nočna služba Lekarna odprta od 2 uo 8.30 Trg S. Giovanni 5 I 631304). O PONEDELJKA, 8 SOBOTE, 13. JULIJA 19E n •>«°?na(en u™ik lekan 19 30d° 13 00 in od 16 °' doH^OO116 0dprle 0d 1300 PODJETJE 3radi in prodaja v Nabrežini direktno večvrstne hiše z vrtom in aPartmaje različnih površin. informacije tel. 040-228245 ali 0336/792758 ARISTON - 21.30 »Un ra-gazzo... tre ragazze« r. Erič Rohmer, i. Mervil Poupud, Amanda Langlet. EKCELSIOR - 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »In viaggio con Pippo«, prod. Walt Disney. EXCELSIOR AZZURRA -17.50, 19.55, 22.00 »Two much«, r. Fernando Trueba, i. Antonio Banderas, Mela-nie Griffith. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Jura anji«, i. Robin VVilliams. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »I soliti sospetti«. NAZIONALE 2 - 15.45, 17.15, 18.45 »Balto«, risanka; 20.20, 22.15 »Paler-mo-Milano solo andata«,i. G. Giannini, S. Sandrelli. NAZIONALE 3 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »L’eserci-to delle dodici scimmie«, i. Bruce VVillis, Brad Pitt, Ma-deleine Stowe. NAZIONALE 4 - 15.45, 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »Giu le mani dal mio peri-scopio«. MIGNON - 16.00 - 22.00 »La massaia in calore«, pora., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.15, 20.00, 22.10 »Sabrina«, i. Harrison Ford, Julia Ormond. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »La sindrome di Stendhal« r. Dario Argento, i. Asia Argento. LUMIERE - 18.20, 20.15, 22.15 »Ninfa plebea«, i. Nina VVerthmuler. Jutri 20.30, 22.15. Milič in Grilanc SERVIS TV - VCR ANTENE TV - SAT Prosek 101 Tel. 040/251371 SKfINusNj“~ ALENKA Prosek 111 vam nudi ugodne popuste Loterija tttai&UU pAcftbbuctli A. Marsich cementni izdelki material za gradbeništvo TRST-Drž. cesta 202-III. km Rocol (Callaia) anagr. St. 1683 Tel. 910806-Fax 910924 6. julij 1996 bari 25 57 32 15 69 cagliari 44 69 72 74 14 FIRENCE 76 11 89 3 29 GENOVA 79 59 75 28 70 MILANO 4 90 10 12 43 NEAPELJ 67 13 33 54 81 PALERMO 61 77 49 84 35 RIM 26 27 66 84 23 TURIN 17 63 62 51 31 BENETKE 46 5 ENALOTTO 40 86 87 1 X 2 2 1 2 2 1 1 X 1 1 KVOTE 12 188.273.900.- 11 3.137.900,- 10 243.800,- 3____OBVESTILA SKGZ obvešča, da bo pisarna od 8. julija do 31. avgusta zaprta v popoldanskih urah. NADALJUJEJO SE VPISOVANJA v Poletna središča Sklada Mitja Cuk. 1) Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku: od 1. do 15. avgusta od 8. do 17. ure. 2) Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah: od 19. do 31. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126, na Opčinah, vsak dan med 10. in 12. uro, razen ob sobotah (tel.212289). 3) Poletno varstvo na Opčinah od 1. julija do 31. avgusta od 8.00 do 13.00 ure (Možno vpisovanje iz tedna v teden do Četrtka). POLETNI CENTER v LONJERJU bo letos, v organizaciji KD Lonjer-Katinara, stekel od 22. julija do 2. avgusta z urnikom od 8.00 do 13.00. Za informacije in prijave pokličite na tel. 910178 (Jana). KRUT ponuja svojim članom posebno promocijo za 10-dnevno zdravljenje v Dolenjskih toplicah od 25. avgusta do 5. septembra. Vpisovanje in informacije na sedežu Krožka v Ul. Cicerone 8. Tel. št. 3720062. IMAŠ od 11 do 15 let? Te zanima likovna dejavnost? Bi rad/a spoznal/la nove prijatelje? Vpisi se na 26. Mednarodno likovno kolonijo mladih, ki bo potekala od 25. do 31. avgusta t.l. v centru Strekelj v Sesljanu. Ce misliš sodelovati na koloniji je potrebno, da sprejmeš na dom vsaj enega sovrst-nika/co iz Slovenije, Koroške ali Porabja. Za potreb-nejše informacije lahko interesenti telefonirajo na ZSKD (tel.: 040/635626) ob uradnih urah. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV Trst bo svoj 26. poletni pevski seminar organizirala v Radencih od 11. do 17. avgusta. Vzporedno s pevskim seminarjem bo potekal tečaj za mlade organiste. Pevski, seminar bosta vodila Aleksandra Pertot in Ivan Florjane, orgelski pa Hubert Bergant. Vpisovanja sprejemajo odborniki ZCPZ. MALI OGLASI tel. 040-361888 IMATE star šotor, ki sameva nekje na podstrešju in vam je v napoto? Koristno bi ga uporabili otroci za igro v poletnem centru. Tel. 826527 pod nujno v mesecu juliju. DAJEM v najem stanovanje v Barkovljah 55 kv.m. Tel. 410476 od 14.30 do 15.30. KEMIČNA Čistilnica nujno išče žensko za likanje z večletno prakso. Tel. 228530. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: AGIP Drev. D’Annunzio 44 Miramarski drev. 49 Istrska ulica 50 Ul. I. Svevo 21 MONTESHELL Aquilinia (Milje) Ul. F. Severo 2/2 Largo A. Canal 1/1 Ul. D’Alviano 14 Nabrežje Grumula 12 Furlanska cesta 7 Ul. Revoltella 110/2 Miramarski drevored 273 NABREŽINA 129 ESSO Nabrežje N. Sauro 8 Trg Valmaura 4 Ul. F. Severo 8/10 Miramarski drev. 267/1 SESLJAN -drž.c. 14 n> Ul. Giulia 58 Ul. Carducci 12 SAMOSTOJNI SIAT Trg Cagni 6 (Barve LP) NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) UVOZNO - IZVOZNO tržaško podjetje išče uradni-co/ka z italijanskim državljanstvom, vsaj 5-letno izkušnjo v komercialnem sektorju ter dobrim znanjem slovenščine, srbohrvaščine, angleščine in nemščine. Lastne podatke poslati na Pu-bliest p.p 568 Trst pod šifrp "Komuradnik”. UVOZNO - IZVOZNO podjetje nujno išče uradni-co/ka z znanjem hrvaščine in angleščine. Interesenti naj se javijo na tel. št. 0335/285063. IŠČEMO tehnika predstavnika - Tomšič s.r.l. Tel. 0481-591275. POHIŠTVO raznovrstno novo in rabljeno po ugodnih cenah dobite v trgovini Koršič pri sv. Ivanu - Trst, tel. 040/54390-575145. MEDICINSKA sestra, pridna in poštena, sprejme kakršnokoli delo v juliju in avgustu, tel. 00386-61-753405. LABRADOR mladice z rodovnikom, odlični predniki, prodamo. Tel. 00386-66 31739. GORILNIK Riello 3000 na metan prodamo. Tel. 575752. KUPIM knjige za prvi razred Znanstvenega liceja - jezikovna smer. Telefon 213524 ob večernih urah. KUPIM knjige za prvi razred trgovske šole. Tel. 200050, ob večernih urah. KUPIM knjige za prvi razred geometrske. Tel. 413142 ob večernih urah. ISCEM knjige za prvi razred pedagoškega liceja. Tel. 912787 ob večernih urah. PRODAM Golf 1600 GL, letnik 89, bele barve, pet vrat, 103.000 prev. km. Tele-lefon 200783. PRODAM avtomobil Citroen BX 14, letnik 86. Telefon 327023. KUHARICA išCe delo v popoldanskem času, lahko tudi pri družini. Tel. 0038667-65288. PRODAJAMO stanovanje v predmestju Gorice z zelenim okoljem. Tel. 0481-21735. PRODAJAMO po zanimivi ceni dvostanovanjske vile v izgradnji v Dolini: dnevna soba, tri spalnice, taverna, box, vrt. Evoluzione časa tel. 040-639140. PRODAM stanovanje 108 kvm, VI. nadstropje, z lepim pogledom, v Trstu blizu sejmišča. Tel. 228390 PRODAM voz za frezo Goldoni 144. Tel. 228220. UVOZNO-IZVOZNO PODJETJE isce komercialnega referenta z znanjem slovenščine, nemščine in angleščine. Oseba mora biti pripravljena na občasna poslovna potovanja v vzhodne države. Pismene ponudbe v slovenščini poslati na Primorski dnevnik Gorica, Ul. XXIV Maggio 1, 34170 Gorica pod šifro "Trgovski potnik”. PODJETJE išCe čistilko za približno 20 ur tedensko. Pismene ponudbe poslati na Primorski dnevnik v Gorici pod geslo: »čistilka«. ZA OKREPITEV podjetja iščemo 12 področnih koordinatorjev, do 35.leta starosti, za organizirano delo v kraju bivališča. Dober zaslužek. Nobene investicije. Tel. st. 0421/75468. OSMICO sta odprla Mario in Ondina Gruden v Sama-torci. OSMICO ima v Koludrov-ci Janko Budin. OSMICO je odprl Arnaldo Belota, Tržaška st. 4, Doberdob. Pristno kraško vince. OSMICO ima Košuta Boris v Križu St. 422 OSMICO je odprl RadetiC Virgilij pri Sabljičih (Jamlje). OSMICO je odprla v Mavhinjah Gabrovec Norma (Angelini). Vabljeni. KMEČKI TURIZEM je odprl Lupine v Praprotu. OSMICA je v Slivnem na »Kračah«. MAGDA in Slavko Škerlj, Zgonik 15/a, sta odprla osmico. Vabljeni. Ob izgubi dragega Gi-gija izrekajo globoko sožalje družini Pavel in Giulia Petriča in Roberto z družino t Nepričakovano nas je zapustil naš dragi Milan Tul Pogreb bo v torek, 9. t.m., ob 11. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v cerkev v MaCkolje. Žalostno vest sporočajo sin Joris, žena Modra, sestra Zofija in brat Idle z družinama. MaCkolje, 7. julija 1996 Žalovanju se pridružujeta teta Lojza in stric Rodolfo. Ob nenadni smrti dragega Milana Tula se žalovanju svojcev pridružujejo Alojzija ter Nadja in Danica z družinama. Ob izgubi dragega Milana izreka sinu Jorisu, bratu, sestri in svojcem iskreno sožalje Duilio Tul z družino. Žalovanju svojcev se pridružuje družina Rupena Ob smrti dragega Milana Tula izreka svojcem iskreno sožalje KD Primorsko-Mackolje Nepričakovano nas je zapustil naš dragi Ferdinand Bogatez (GIGI) Pogreb bo v torek, 9. t.m., ob 10. uri v Križu. Žalostno vest sporočajo žena Lidija, sin Ennio in hci Neva z družinama ter ostalo sorodstvo. Ciao nono Gigi! Borut in Martina Križ, 7. julija .1996 Žalovanju se pridružujejo Rudi, Mari, Darko ter Kristina, Robi in Matjaž. Pokrajinsko vodstvo VZ-PI-ANPI sporoča, da nas je zapustil tov. GIGI BOGATEČ predsednik kriške sekcije VZPI-ANPI Svojcem izrekamo sožalje in vabimo vse partizane in antifašiste, da se udeležijo njegovega pogreba. Ob izgubi dragega očeta Gigija izrekajo iskreno sožalje predsedniku En-niu in družini Odbor in atleti SD Mladina Ob težki izgubi očeta Ferdinanda izreka Enniu Bogatcu in svojcem občuteno sožalje SK Devin Ob prerani izgubi dragega Gigija Bogatca izreka svojcem občuteno sožalje SKP-Krožek Kras Ob smrti dolgoletnega raznašalca Ferdinanda Bogatca (Gigija) izreka svojcem iskreno sožalje Primorski dnevnik SD Vesna izreka iskreno sožalje svojcem ob izgubi dragega Gigija Bogatca , elana in bivšega odbornika. Kriška zveza upokojencev SPI-CGIL izreka družini Bogateč iskreno sožalje ob izgubi dragega Gigija Ob izgubi dragega očeta, moža in brata Gigija Bogatca izražata družini občuteno sožalje kriška sekcija DSL J. Verginella in Krožek Brin Globoko užaloščeni ob izgubi dragega prijatelja in soborca Gigija izrekamo Lidiji, sinu Enniu, hčeri Nevi ter sorodnikom globoko sožalje Dušan in Božena Košuta z družino ZAHVALA Svojci Mirande Sossi vd. Prelec se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Opčine, 7. julija 1996 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Ob izgubi naše drage Olge Micali vd. Raseni se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali. Zahvaljujemo se g. župniku Žarku Škerlj, dr. Salvi, nosilcem krste, darovalcem cvetja ter vsem, ki so pokojnico spremili na zadnji poti. Svojci GroCana, 7. julija.1996 ZAHVALA Svojci Lucije Strain vd. Raseni se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in pokojnico pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku, nosilcem krste in cvetja. Trst, 7. julija 1996 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sožalja ob smrti našega Marjana Grgiča se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani Svojci Bazovica, 7. julija 1996 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob izgubi našega dragega Antona Bak se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Svojci Trst, 7. julija 1996 ZAHVALA Poslovili smo se od dragega moža in oCeta Elvinota Bubola Vsem sorodnikom in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti, se prisrčno zahvaljujemo. Svojci Zavije, 7. julija 1996 Ob 30. obletnici smrti mame Valerije Sancin in ob 1. obletnici smrti očeta Angela Veglia se ju z ljubeznijo spominjata hci Vilma in sin Livio z družinama Trst, Domjo 7. julija 1996 5.7.1995 5.7.1996 Bruno Kuk Si bil, si in boš. Savina Sempolaj, 7. julija 1996 SOVODNJE / POGOVOR Z ZUPANOM PETEJANOM JAMLJE / V OSNOVNI ŠOLI PRISPEVKI □_____OBVESTILA Novosti v novem regulacijskem načrtu Predvidena poleg drugega, tudi gradnja dveh vzporednic Prvomajski, selitev županstva in vrteča Še danes odprta razstava starih vezenin in oblačil Pobuda KŠD Kremenjak Po nekajmesečnih pripravah je sovodenjski občinski svet na zadnji seji (26. junija) odobril nov regulacijski načrt. Dosedanji urbanistični instrument je bil pripravljen že pred skoraj dvema desetletjema in kasneje večkrat popravljen. Občinski upravitelji so se odločili da izdelajo popolnoma nov načrt. Odobrili so ga soglasno, saj ni bilo razlogov za razprtije. V pripravah so namreč sodelovali tudi predstavniki opozicije. O vsebini, pravzaprav o novostih, smo se pogovarjali z županom Igorjem Peteja-nom. "Prva ugotovitev je ta, da nismo povsem obrnili na glavo izbire prejšnjih upraviteljev. Kljub temu pa smo v dokument, ki bo urejal našege posege v prostor vnesli kar precej novosti. V glavnem se novosti nanašajo na So-vodnje. Središče vasi se bo, tako kakor smo si zamislili, precej spremenilo. Ob Prvomajski cesti sta načrtovani dve vzporednici, kar bo nedvomno spremenilo oziroma ublažilo promet in prispevalo k večji varnosti.” Kje sta novi poti zamišljeni? "Prva cesta vzporedna Prvomajski bo potekala nekako od pokopališča do Potoka, do zgornjega dela vasi. Druga cesta je predvidena pri ljudskih hišah in se bo na Prvomajsko priključila v bližini kapelice. Vzhodna vzporednica bo s prvomajsko povezana z dvema cestama. Ena bo na trasi sedanje cesto, ki pelje v šolo, druga pa na drugem koncu nogometnega igrišča”. So taki odločitvi, razen prometnih težav, botrovali drugi razlogi? "Srednjeročno načrtujemo, da bi v bližini šole zgradili nov otroški vrtec, na prostoru vrteča pa županstvo.” So na tem območju predvidene večje površine za gradnjo stanovanj? "Evidentirali smo območje v bližini te ceste v smeri proti železnici. Gradbeni posegi bodo možni po sistemu lotiza-cije. Podobne območje je v gornjem delu vasi”. So v urbanističnem načrtu predvidene še druge ceste, v drugih predelih? "Pot, ki bo povezovala Stradalto z obrtniško cono na MalnišCu ob robu prodnate terase. Tu naj bi uredili tudi odlagališče za gradbeni material, gramoz, zemljo itd”. V zadnjem času je bilo veliko besedi o varstvu okolja, o Soškem parku, Kraškem parku itd. Kaj predvideva novi načrt? "Glede Soškega parka, ki je doslej samo na pa- Igor Petejan pirju, smo področje znatno skrčili in omejili na zelo ozek pas. Glede Kraškega parka pa ne zadeva teritorija naše občine. Vinkulacije so v prejšnjih letih prizadele predvsem krajane na Vrhu”. Kaj poleg omenjenega še predvideva vaš novi urbanistični instrument? "Precej sprememb je v izvršilnih normah. Skušali smo sicer v naj-veCji možni meri uskladiti potrebe in koristi gospodarstva in možnosti razvoja s potrebami in koristmi občanov. To velja zlasti za s kmetijstvom povezane dejavnosti (kokošje in druge farme). Na področjih namenjenih gospodarstvu ni bilo sprememb. No ja prekvalificirali smo območje ob Tržaški cesti (nasproti leatlišCa), ki je v glavnem pozidano. Prej je bilo to obrtniško -trgovska cona, po novem je pretežno trgovska.” So predvidene novosti glede obrtniške cone na Malnišču? ”Z izjemo nove povezovalne ceste v smeri Stradalte, ničesar”. Na isti seji občinskega sveta ste odobrili tudi okvirni načrt posegov, ki naj bi se financirali iz skladov Evropske skupnosti. Lahko obrazložite zakaj gre? ”Na enostaven način povedano: pripravili smo okvirni načrt posegov in zaprosili za denarni prispevek v znesku nekaj nad 800 milijonov lir. S tem denarjem bomo, oziroma bi uredili, zadeva je namreč vezana na dodelitev prispevka, močvirnato območje ob Soči (Ribok), kar zanima tudi ribiče in lovce, na Vrhu bi v okolici jamarskega doma poskrbeli za ureditev kraškega botaničnega vrta, stez in raznih drugih objektov, del denarja pa bi namenili za razširitev in posodobitev odseka ceste Gabrje -Vrh. To naj bi bil z našega vidika pomemben doprinos k razvoju turizma in gostinstva. Ne gre namreč pozabiti, da so sredstva za katera smo zaprosili namenska in posebej za pospeševanje turizma”. Koliko časa bo trajal postopek, da bo novi regulacijski načrt stopil v veljavo? "Upoštevati je pač treba zakonsko predpisane roke za objavo, za možne prizive itd. Končno pa mora dokument odobriti še Dežela. Predvidoma naj bi se celoten postopek zaključil do zaCetka prihodnjega le-ta”.(V.K.) Pri KSD Kremenjak so se zaradi velikega zanimanja odločili, da bo razstava Starih vezenin in šiviljskih izdelkov na ogled še danes in sicer med 17. in 19. uro. Razstavo so pripravili ob koncu prejšnjega tedna, ko se je v Jamljah, na pobudo domačega kulturnega in športnega društva, odvijalo 2. Srečanje harmonikarjev Diaton 96, kjer se je zbralo trideset godcev na frajtonarco, priljubljenega ljudskega instrumenta. Predmete, oziroma izdelke za razstavo so posodili domačini in je v tem pogledu razstava res "domača”. Med eksponati prevladujejo prtiči za posebne priložnosti, (n.pr. ob vaški procesiji, obhajilu ali drugih cerkvenih slovesnostih), posteljno perilo, zanimivo pa je tudi razstavljeno staro pohištvo, ki je istočasno eksponat in vabljiva kulisa za razstavo, oziroma predstavitev drugih izdelkov. Razstava je v prostorih nekdanje osnovne šole v Jamljah. Na sliki - foto Bumbaca - obnovljena stara (orehova) kredenca in razstavljene vezenine. PRIJETNO LETOVANJE NA LOŠINJU Tržaški in goriški upokojenci Trenutno je na morju druga skupina dopustnikov Na Malem Lošinju je taCas druga skupina go-riških in tržaških upokojencev, ki so se odločili za skupno letovanje v organizaciji KRUT-a. Prva skupina je letovala od 20. do 30. junija in, kakor so nam sporočili nekateri od udeležencev, je bilo bivanje kar prijetno, kljub temu da je bilo vreme nekoliko muhasto. Poleg prave poletne pripeke, ki pa je na Lošinju še kar znosna, je nekaj dni nagajal dež. Nameščeni so bili v hotelu Bellevue, kjer je nastal tudi gornji spominski posnetek. Slika je v tradionalnem gasilskem slogu, a kaj ko tolikšno družbo ni bilo mogoče drugače spraviti na sliko. Pravi čas za zatiranje zavijača Opazovalnica za bolezni rastlin, ki v sodelovanju s konzorciji za zaščito briških, po-soških in kraških vin že nekaj let uspešno usmerja vinogradnike glede glede na najbolj primeren (in uspešen) čas škropljenja vinogradov proti napadom glivičnih, bolezni, daje navodila tudi glede uničevanja zajedalcev. Z monitoražo celotnega vinorodnega okoliša je mogoče ugotoviti najbolj primeren čas za škropljenje proti grozdnemu zavijaču, medenemu škržatu itd. Najbolj izpostavljeno je trenutno območje v okolici Bračana in Jasiha. Vinogradniki naj bi škropili že jutri in sicer s pripravki fenitrotion ali piridafenition ali qui-nalfos. Vinogradniki na drugih območjih naj opravijo škropljenja v času okrog 10. julija. V spomin Mirka Bago-na darujejo družine Erneste, Orlando in Giordano Semolič ter Alma Pernarčič 180 tisoč lir za KSD Kremenjak. Ob 10-letnici smrti Stefana - Karlota Vižintina, daruje žena Slavica 50 tisoč lir za zadrugo "Kras” Dol-Poljane in 50 tisoč lir za sekcijo VZPI-ANPI. Namesto cvetja na grob Franiču Peliconu daruje Franc Petejan (Potok) 50 tisoč lir za SD Sovodnje. V počastitev spomina očeta dr. Andreja Budala darujeta Breda in Gojko 100 tisoč lir za KD Oton Zupančič. Uslužbenci podjetja Grafica Goriziana so v počastitev spomina Franica Pelicona darovali 250 tisoC lir za cerkev v Sovodnjah. VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine od 29. junija do 5. julija. RODILI SO SE: Simone Cecot, Valeria Silvestri, Sara Chiaselotto, Giulio Scaramuzza, Mat-teo Visintin, Rossella Maresca, Alojz Felix ler-man. UMRLI SO: 84-letni upokojenec Giuseppe Volpi, 85-letni upokojenec Guido Santorelli, 76-letni upokojenec Bruno Petrosini, 87-letna upokojenka Anna Lon-dero vdova Di Biaggio, 83-letna upokojenka Ita-lia Castagnetto vdova Zoff, 76-letna upokojenka Julita Černič vdova Braini, 87-letna upokojenka Berta Marega, 72-letni upokojenec Giovanni Petarin, 53-letni upravni funkcionar Roberto Brazzale, 90-let-ni upokojenec Antonio Miniussi, 78-letni upokojenec Guerrino Tulisso, 94-letni upokojenec Manlio Bianchedi, 72-letna upokojenka Luigia Can-tarutti Cappelletti, 84-letna upokojenka Gio-vanna Virgulin vdova Politti. OKLICI: prokurator Carlo Ferrara in učiteljica Valeria Di Loreto, geometer Roberto Simčič in uradnica Ornella Sar-tori, mehanik Fabio Grendene in trgovska pomočnica Michela Ca-sagrande, zdravnik Angelo Catalano in farmaci-stka Paola Gratton, kemik Mario Delneri in učiteljica Adriana Span-ghero, tehnični uradnik Fabio Blanzan in trgovka Alessia Abuja, podčastnik vojske Salvatore Vinciguerra in trgovska pomočnica Elena Bensa, trgovski potnik Fabio Baldassi in psiholog Roberta Portelli. POROKE: šofer Livio Marega in delavka Simona Orzan, odvetnik Fla-vio Lazzaro in knjigo-vodkinja Paola Brumat, delavec Giordano Fran-ceschini in trgovka Barbara Colombo, elektrikar Matjaž Koler in učiteljica Daniela Allegrezza, uradnik Leopoldo Porcu in trgovska pomočnica Sara Balsamo, arhitekt Mario Fletzer in arhitek-tinja Hugues Rigonat, uradnik Michele Rui in Cecilia Anselmi. ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi na 40. redni letni občni zbor, v petek, 12. julija ob 20.30 (prvi sklic) in ob 21. uri (drugi sklic), v Kulturnem domu v Sovodnjah. NA SEDEŽU GLASBENE MATICE (ul. Croce 3) sprejemajo do 19. julija vpise in predvpise gojencev za šolsko leto 1996/97. Uradi so odprti od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure. SCGV E. KOMEL obvešča, da bo vpisovanje v šolsko leto 1996/97 od 26. avgusta do 4. septembra na sedežu šole, v drevoredu 20. septembra 85, tel. 532163. KD "Kras” Dol-Poljane priredi, ob zaključku sezone, prijetno družabnost, v nedeljo, 14. julija ob 17. uri, pri nekdanji šoli na Palkišču. Poskrbeli bodo za jedi in pijačo. Vpisovanje do 9. julija pri Igorju Krulcu tel. 78179. Na ekonomski fakulteti v Trstu je z velikim uspehom diplomirala Valentina Pahor Z njo se veselijo in ji iskreno Čestitajo pevci in prijatelji zbora Rupa/Peč ter vaščani IZLETI SPD GORICA priredi 13. in 14. julija izlet v Kamniške alpe z vzponom na Kamniško sedlo (prenočišče) in na Brano. Društvo bo zadnjo soboto in nedeljo julija priredilo izlet v Dolomite z vzponom na Tofano di Rozes in sicer po navadni poti (tri ure hoda od zavetišča Cantore) oziroma (za kondicijsko pripravljene in planince, ki nimajo vrtoglavice) po zavarovani poti skozi 800 metrov dolg rov iz prve svetovne vojne in nato po jugozahodnih ostenjih (skupaj 5 m'). Sestop za vse po lažji smeri. Prijave do 20. julija. Referent Faganel oz. Klemše. 3 SPISKE VESTI Sindikat slovenske šole -tajništvo Gorica obvešča, da bo enotedenski seminar za učitelje in profesorje slovenskih šol v Slovenj Gradcu od 25. do 30. avgusta. Prošnje sprejemajo odborniki SSS do 31. julija. KINO GORICA CORSO 16.00-18.00- 20.00-22.00»Gli anni dei ri- cordi«. 3 LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO’ (Olivetti), Ul. I Maggio 94, tel. 790338. POGREBI Jutri, 9.50, Mario Sarto-rio, iz splošne bolnišnice v Medejo; 10.00, Sergio Can-dosin, iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče; 11.30, Amilcare Bertelle. iz splošne bolnišnice v Ločnik. -J ŠOLA TRINKO POUČNA ZGODBA / PO DVEH VLOMIH V DVEH TEDNIH NOVICE Jutri bo župan razgrnil načrte Prijeli mladoletnike ki so vlomili v šolski center Ukradene predmete so skrivali v "bazi" na skrajnem koncu dvorišča šolskega centra - Našli so tudi ključe ■ 1 Jutri "kino pod zvezdami” pri županstvu v Doberdobu Na dvorišču županstva v Doberdobu se nadaljujejo filmski večeri “pod zvezdami”. Jutri, ob 21.30 bodo vrteli film makedonskega režiserja Milka ManCev-skega Pred dežjem, dobitnika zlatega leva na festivali v Benetkah leta 1995. V slučaju slabega vremena bodo film vrteli v župnijski dvorani ob isti uri. Pobudo je uresničila občinska uprava v sodelovanju z družbo Transmedia iz Gorice. Ciklus filmskih večerov se bo nadaljeval v ponedeljek 15. julija. Najslabše je Ce drugi odločajo o zadevah, ki se tičejo Jodi nas ali predvsem nas. Se |}uje je, Ce iz lagodnosti ali drugih razlogov odločanje Prepustimo drugim. Tako vprašanje, ki zadeva celotno našo narodnostno skupnost, Posebej pa starše, je šola. Irenutno si prizadevamo, da 1)1 rešili en, vendar ne nepomemben aspekt večplastnega vprašanja: gre za to da nižji srednji šoli Ivan Trinko v Prihodnjem in naslednjih le-Ph zagotovimo dostojne uc-ne prostore in stalni sedež. O vprašanju smo v zadnjih dneh, tednih in mesecih (zadeva se je začela zapletati lati poleti) velikokrat pisali, ^daj pa je nastopil cas sprejemanja odločitev. Jutri, ob 18-30, bo v zasilnem sedežu Sole v ulici Cappella srečanje, kjer bo župan Va-lenti javno predstavil profe-s°rjem, ravnateljici in Staršem zadnji predlog Obci-ne- Zaradi pomembnosti vprašanja in ker bo predvidoma, tudi na podlagi zagofo-vti ki jih bo dal župan treba reči da ali ne, je polnoštevil-na udeležba pravzaprav nuj- Pred dnevi je dvignila veliko prahu vest, da je skupina mladoletnikov v občinskem parku uničila zbirko umetniških del beneškega slikarja in kiparja Valleja. Umetnine so bile vredne nekaj deset milijonov lir. Večino ploščic iz muranskega stekla so našli v občinskem parku, vendar v črepinjah, nekaj ploSCic pa še išCejo. Proti storilcem menda ne bodo ukrepali, ker so paC mladoletni. Da pa so mladoletneži v Gorici bolj aktivni kakor sicer zgleda navzven je mogoče razbrati tudi iz druge zgodbe. V Četrtek je policija prijela skupino mulcev, ki je vsaj dvakrat vlomila v prostore šolskega centra v ulici Puccini in ki si je prisvojila različne drobne predmete. ”Na šoli smo dva ponedeljka zapored ugotovili-posledice vlamljanja”, nam je vCeraj povedal namestnik ravnatelja na liceju "Primož Trubar” profesor Ivan Bratina, ki je na policiji vložil prijavo. V Četrtek so mulce, ki so med drugim razpolagali tudi s ključi, prijeli. Po nepotrjenih vesteh gre za kakih šest ali sedem mulcev, doma so z območja Sv. Ane, ki so si območje šole, kakor je mogoče sklepati na podlagi predmetov, ki so jih našli v skrivališču, vzeli za svoj revir. Na hrbtni strani šolskega centra, kjer je še velik in z rastlinjem zaraščen kup zemlje, so si uredili nekakšno skla- dišče ali štab. Tu je namreč policija našla kar precej predmetov, ki so izginili iz šolskih prostorov. Nekatere predmete so na šolipogrešali že dalj Časa, zato je mogoče domnevati, da so člani "tolpice” bili aktivni ne samo zadnja dva tedna. V "štabu” so našli tudi nekaj materiala iz laboratorija, iz Cesar je mogoče sklepati, da so obiskali tudi ta prostor. Zadevo vsekakor ne gre napihovati, čeprav po drugi strani ne gre zmanjševati odgovornosti, oziroma se skrivati za mladoletnostjo. Zaskrbljujoča je ob tem tudi ugotovitev, da je šolski center (foto Bumba-ca) s tega vidika, vidika varnosti pred tatovi ali drugimi nepovabljenimi obiskovalci, namreč, zelo ranljiv. FINALNI NASTOPI OB 17.30, ZVEČER NAGRAJEVANJE Festival v Števerjanu Na zavodu "Ivan Cankar” so že objavili izide mature Izdelali so vsi kandidati Z objavo izidov se je tudi na poklicnem zavodu za trgovino "Ivan Cankar” zaključila matura. Vseh osemnajst kandidatov, ki je bilo pripušCeno k izpitu,dva sta bila namreč zavrnjena, je preizkušnjo uspešno prestalo. Včeraj dopoldne so izide objavili. Izidi pa so sledeči: Srečko Bratož 50/60, Iztok Četrtič 38/60, Borut Fjoreli 50/60, Kristina Gregorič 40/60, Aljoša Jakin 42/60, Gvido Kovic 43/60, Tamara Kristančič 37/60, So-nia Legiša 48/60, Andrea Marassi 46/60, Valentina Mavric 56/60, Anita Mermolja 44/60, Sandra Pinosa 44/60, Loredana Pucci 45/60, Erika Reja 46/60, Simon Remec 52/60, Ko-stanca Sitar 38/60, Katarina Vetrih 44/60, Borut Zavrtanik 42/60. Z maturo se te dni ukvarjajo še dijaki nekdanjega zavoda Žiga Zois. Jutri bodo pred komisijo zadnji kandidati. Sredi prihodnjega tedna pa naj bi objavili izide. Podobno velja za pedagoški licej. je v pei 26. fest: sbe v r ”f.b.s. stiio iz Ljc Cola, ] bri i2 bod nem bo j cev Kot NOVA GORICA / VCERAJ NA AJŠEVICI Oče in hčerka umrla v nesreči Trčila yugo in tovornjak vlačilec - Dve osebi hudo poškodovani Dve osebi sta umrli in dve sta bili hudo telesno poškodovani v srhljivi prometni nesreči, ki se je pripetila vCeraj ob 14.40 na Ajševici, v križišču odcepa magistralne ceste za Novo Gorico in stare magistralne ceste Gorica-Aj-dovšCina. Zivljenuje je izgubil 46-letni Jože V. iz Kočevja ter njegova 7-letna hčerka Ana. Hudo sta bila ranjena sopotnika Bohan O. iz Verda pri Vrhniki in Jožetova žena Marija Mojca. Po navedbah policije je Jože v svojem avtomobilu pripeljal iz smeri Kromberka, oziroma Nove Gorice, iz smeri Ajdovščine pa je pripeljal tovornjak, sedlati vlačilec, vendar brez priključka. V silovitem trčenju med težkim tovornim vozilom in yu-gom sta na kraju nesreče umrla voznik in komaj sedemletna hčerka. Cesto so takoj po nesreči zaprli za promet. Iz bolnišnice na Kati-nari pa smo izvedeli, da je Se zmeraj zelo kritično stanje 70-letne Marie Ines Schiavo iz Ronk, ki je v petek popoldne bila hudo poškodovana v prometni nesreči v Ronkah, v bližini svojega doma. Kakor smo na kratko že poročali, se je Schiavova peljala s kolesom in jo je med zavijanjem v levo z avtom zadela 22-letna Ilenia Sandrin iz Ronk. Pone-sreCenko so zaradi hudih poškodb glave s helikopterjem prepeljali na Katinaro. V tej bolnišnci se zdravi tudi 57-letni Vinico Gaddi iz Gra-deža, pismonoša po poklicu, ki je doživel nezgodo na delovnem mestu, med raznašanjem pošte. Nesreča se je zgodila v torek, nekaj pred 13. uro. Seghizzi: jutri prvi nastopi V veliki dvorani UGG na Battistijevem trgu se bo jutri, ob 16. uri pričel tekmovalni del letošnje mednarodne pevske revije C.A. Seghizzi. V polifon-skem petju bo nastopilo šest zborov, med njimi ”Ave” iz Ljubljane. Na večernem koncertu, ob 20.30, pa bo pelo sedem zborov. Danes zveCer ob 20.30 pa bo na gradu, v prireditvenem šotoru, koncert ljudskih pesmi v izvedbi osmih zborov. Koncert je izven tekmovanja. Občinski davek IC1AP je treba poravnati do 20. julija Županstvo obvešča na bližnjo zapadlost roka za vložitev prijave in plačilo davka na proizvodne dejavnosti (ICLAP). Rok poteCe 20. julija. Županstvo opozarja tudi na določila dekreta št. 287/96, ki predvideva, v primerih, ko ni prišlo do sprememb dejavnosti oziroma površin in drugih elementov, ki vplivajo na izračun zneska davka, samo plačilo davka in ne vlaganja nove prijave. Zneski, ki jih morajo zavezanci plačati, so enaki lanskim.Davek se plaCa preko poštnega tekočega raCuna in to na posebnem obrazcu. Prav tako je treba tudi prijave (nove) izpolniti na posebnem obrazcu, ki je na razpolago v davčnem uradu na županstvu. Rok za prevzem bonov nepreklicno poteče 13. t.m. Trgovinska zbornica obvešča da se izteka rok za prevzem bencinskih bonov drugega letošnjega kontingenta. Bone je treba prevzeti do sobote 13. julija, manjkajočo dokumentacijo (za nepopolne ah nove prošnje) pa predložiti do petka 12. t.m. Danes zadnje prireditve na srečanju ”Zuf de žur” V parku zavoda Lenassi se bo danes sklenil tridnevni praznik združenja Zuf de žur. Ob 17. uri bo Lucia Stoper izvajala (tudi za publiko) plesno šolo, ob 20 uri bo igral ansambel Bakan, kasneje pa še Scalembre in Big trans band ter Mitih. Konjski sejem na Travniku Včeraj in danes se na Travniku odvija "Konjski sejem”. Seveda ne gre za sejem v tradicionalnem smislu, ampak bolj za prikaz, oziroma razstavo konjev in to v velikem platnenem šotoru. Zgleda, da je sejem povezan s skorajšnjim gostovanjem cirkusa. Sicer pa je pobuda povzročila tudi nekaj slabe krvi in nejevolje, zlasti med trgovci. Konji so namreč vzeh parkimi prostor jeklenim konjičkom. Videokasete sumljivega izvora Finančna straža je na domu 37-letnega Goričana zaplenila večjo količino videokaset, ki so bile menda izdelane “na Cmo”. Slo naj bi za kasete pomo-grafske vsebine. Preiskava menda še ni zaključena. Po prvih ugotovitvah naj bi se "podjetnik” izognil plačilu pristojbin ustanovi SLAB. SKPD »F. B. SEDEJ« ŠTEVERJAN 26. festival domače glasbe STEVERJAN ’96 DANES: ob 17.30 v Borovcih, finalni nastop in zvečer nagrajevanje. Napovedoval bo Marjan Šneberger. Gost na današnji prireditvi bo ansambel FANTJE IZ VSEH VETROV Razstava slik in kompozicij, razstava in pokušnja vin ter jedi na žaru piasgio Center A. M. Motori Matu roli Alessandro ul. Duca D' Aosta 36 - GORICA Tel. (0481) 533410 - Fax (0481)536727 Zastopnik PIAGGIO In GILERA NRG-mc2 Zmagovita formula DANES ZAKLJUČEK 26. IZVEDBE Nove in stare, vse pa ljube »domače« melodije V števeijan je iz Pirana prišel ansambel »Primorski fantje« Danes pod večer bo že znan zmagovalec oz. zmagovalci letošnjega, že 26. festivala domače glasbe, ki ga že preko četrt stoletja prireja S KPS »F. B. Sedej«. V Steverjan so tudi tokrat prišle številne glasbene skupine, ki gojijo predvsem tako imenovano narodnozabavno glasbo, nad katero se še vedno navdušuje zelo širok krog ljudi. Med izvajalci je bilo tudi tokrat veliko več skupin iz Slovenije, v tekmovalnem delu pa sta nastopila tudi dva goriška ansambla, in sicer »domači« Briški odmev iz Steverjana in Zamejski kvintet iz Doberdoba. Kot je že ustaljena navada, so ansambli v tekmovalnem delu predstavili eno izvirno pesem, STEVERJAN, Vinogradniška Zadruga BRDA" 34070 Steverjan Bukuje, 6 (GO) Tel. (0481)884192 Fax (0481) 88492 .-ML T=t Oprema Jakin Mario notranja oprema po meh. Specializirano podjetje za zidne omare Steverjan Bucuje 15 - Go Tel. 0481/884033 £/o&ti/na PINTAR DANICA Grajska 5 Steverjan Tel. (0481) 884035 ZAPRTO OB ČETRTKIH drugo pa so povzeli iz bogate slovenske zakladnice tovrstne glasbe. Posebnega pomena je predvsem obveza, da se nastopajoči morajo predstaviti z originalnimi kompozicijami, kar seveda zagotavlja stalen dotok novih sklad, ki jih iz leta v leto prevzemajo druge skupine in tako obidejo celoten slovenski kulturni prostor. . Festival ima letos veliko pokroviteljev in tudi sponsorjev, saj so prireditev finančno podprli vinogradniki in podjetniki iz Steverjana, pokroviteljstvo pa so prevzeli Briška gorska skupnost, Svet slovenskih organizacij, Urad za Slovence pri slovenskem zunanjem ministrstvu, TV Primorka in Radio Trst A. Sicer pa so vinogradniki, kot doslej, na prireditvi sodelovali tudi s svojo cenjeno proizvodnjo, tokrat pa so organizatorji pripravili tudi razstavo slik in kompozij iz suhega cvetje, delo domačinke Dore Maraž. VINOGRADNIŠKO PODJETJE \mDyc ©SLAVJE Tel. (0481) 535153 - Fax (0481) 536705 OSLAVJE 5 GORICA VINSKA KLET Terpin BRDA Proizvodnja z zaščitnim poreklom (D. O. C.) ZLATA REBULA VALERISCE 6 - TEL. (0481) 884184 34071 STEVERJAN (GO) bA./. 04M KMETIJSKI IN GRADBENI STROJI import - export Sedež: ul. Sovenca, 20 - 34070 STEVERJAN (GO) Tel. (0481) 884050 Uradi in skladišče: S. S. 56 Km. 7,7 - 33040 PRADAMANO (UD) Tel. (0432) 670396 - 670589 Fax (0432) 670898 Telex 450329 CORSI -1 GOSTILNA K0RSIC BEDNAR ZVONKA JAZBINE, 16 - 34070 STEVERJAN TEL. (0481) 391633 - 390247 GORICA Trgovine obutve Ul. Raštel 7 - Ul. Oberdan? Tel. 0481/535162 pom Ul. Raštel, 19 Tel. 0481/531884 GORICA OTROŠKA OBUTEV Ulica Raštel 8 - Tel. 0481/33465 Od 10. julija 1996 dalje 6 tednov. Oprema Jakin Mario notranja oprema po meri. Specializirano podjetje za zidne omare Steverjan Bucuje 15 - Go Tel. 0481/884033 VINSKA KLET MIKLUS MILAN & C. 34070 STEVERJAN (GO) SCEDNO, 8 Tel.-Fax (0481) 884182 OGLASE PRIPRAVIL | PUBLIEST Srt Ul. Valdirivo 36 34132 TRST TEL. 040 - 7606529 FAX 040-768697 NA KONGRESU SINDIKAT Štiridnevna živahna in občasno polemična debata na trinajstem kongresu najmočnejšega sindikata v Italiji je bila vsebinsko nenavadna. Večji del razprave ni bil namenjen notranji dialektiki, kakor bi bilo naravno, temveč ekonomsko-politični problematiki. To je marsikoga razočaralo, posebno še vodji CI-SL Sergia D'Antonij a in UlL Pietra Larizzo, ki sta po pravici pričakovala, da bo mladi šef CGIL Ser-gio Cofferati v okviru obravnave izrazito sindikalnih vprašanj odločneje spregovoril tudi o načrtovanem zedinjenju vseh treh organizacij v nov subjekt. Tega potrjeni glavni tajnik največje konfederacije ni storil iz dveh razlogov. Prvič zaradi tega, ker je Prodijeva vlada ravno takrat odobrila triletni gospodarsko-finančni Program in proračunsko hstino ter napovedala potlačitev inflacije na 2, 5% v letu 1997, kar je močno razburilo Cofferatija, a Predvsem voditelja kovi-narskega sindikata FIOM Glaudia Sabattinija; medtem ko se drugim delav-cem pogodbeni poviški osebnih dohodkov naslonijo na predvideno stopnjo draginjske rasti 3%, ?aj. °i kovinarji potegnili krajši konec... rf~?ugic pa zato, ker UL ne mara prehitevati asa in se želi na združitev temeljiteje pripraviti. dtod tajnikov pozdrav »nasvidenje na 14. kongresu« leta 2000 in ne nasvidenje na prvem kongresu enovitega gibanja. Čeprav ni bila p otrdi-ev Cofferatija v dvo-rrrn, saj je še pred zborom v Riminiju računal z 87-odstotno večino prodrl je s 83%), je bila nevarnost, da se trdnost notranje večine okruši in s tem prizadene enovitost organizacije ravno v ča-sn, ki je zanjo velikega zgo- Sergio Cofferati utrdil enotnost znotraj CGIL in izbojeval ugodnejše izhodišče za pogajanja z levosredinsko koalicijo Drago Gašperlin devinskega pomena. Ko ne bi bil tajnik tako odločno zavrnil programirane inflacije 2, 5%, bi prišel navzkriž s kovinarji, ki so najmočnejša in najbolj bojevita komponenta CGIL, ti pa bi se še množičneje opredelili za opustitev metode sprotnega dogovarjanja z izvršno oblastjo (in podjetniki) ter za obnovitev konfliktnosti; to bi bilo kot naročeno za Fausta Bertinottija, ki mu ne odrekamo velikih zaslug v prizadevanjih za blagostanje delovnih ljudi, ki bi pa menda znotraj Cof-feratijevega sindikata že spet rad uvedel razdelitev na strankarske tokove, da bi bili njemu zvesti člani CGIL "vidnejši". Sergio Cofferati je na ta način ujel dve muhi na en mah. Z ene strani je opozoril, da je za CGIL dokončno minil čas tičnih sil - tudi od stranke Massima Dileme, v kateri se prepoznava pretežni del njegovih vodilnih članov - da mora ščititi vse delovne ljudi, upokojence, brezposelne, mlade, pa tudi priseljence, ne glede na njihovo po- litično prepričanje. V tretje tisočletje moramo vstopiti s korenito prenovljenim in pomlajenim sindikatom, v katerem bodo morale odigrati vidnejšo vlogo tudi ženske, predvsem pa s sindikatom, ki bo zastopal še ____ druge, nove poklicne 1 profile, izoblikovane po globokih družbenih in zlasti tehnoloških spremembah iz zadnjih let, je podčrtal Cofferati. Sicer pa je že dan pred kongresom izjavil: »Tudi mi se moramo spremeniti, kakor je bil to prisiljen storiti politični svet.« Po drugi strani je vodja CGIL dosledno s strateškimi tezami, ki jih je bil razvil ob prevzemu sindikatovega krmila, potrdil, da njegova organizacija ne spremlja pasivno dogajanj, ki pretresajo trg dela in socialo, temveč poizkuša prispevati k razreševanju kočljivih problemov z lastnimi tvornimi predlogi. Nikjer ni rečeno, da so poti, ki jih ubira osrednja vlada, edine možne, je poudaril in Prodijevo levosredinsko večino posvaril pred kršenjem tristranskega sporazuma iz julija 1993 o dohodkovni politiki, torej o ceni dela. Brzdanje inflacije je nujno, ne sme pa prizadeti šibkejših slojev in ljudi v podrejenem delovnem razmerju, ki so bili vselej prve žrtve klestenj javnih izdatkov. Politiko finančnega saniranja je treba navezati na točno usmerjene razvojne programe, katerih cilj naj bo postopna, a gotova odprava brezposelnosti, je bil odločen Cofferati; tako odločen, da je D’Alema dan zatem omenil možnost po- pravkov k programski in proračunski listini v parlamentu, da je podpredsednik ministrskega sveta VValter Veltroni v četrtek dal podobno zagotovilo in da je premier Romano Prodi celo prišel spregovorit kongresistom, česar poprej ni imel v načrtu. Sergio Cofferati je torej brez izsiljevanja, ampak samo s premočrtnostjo, izsilil obnovitev dialoga z Oljko, a še ni zadovoljen. Levica v vladajočem zavezništvu nima dovolj poguma, je poudaril in ji očital, da se otepa pojma "programiranje" kot maček vrele kaše. V resnici je bilo levico zmeraj strah pred krmilom vlade, čeprav je po njem tako hrepenela. »Tudi danes jo je,« je priznal sam Veltroni. Boji se nepopularnosti, kateri se izpostavlja vsaka izvršna oblast, boji se sindikata kot vmesnega člena med civilno družbo ter državnimi institucijami, boji se žvižgov, kakršnih je bil deležen pred leti pokojni Luciano Lama, in to ne iz vrst desničarskih, temveč iz vrst levičarskih študentov. Toda tudi CGIL bi moralo biti strah: zastopanje delovnih ljudi pred vlado, ki ti ni politično nasprotna, je mnogo težje kot pred vlado, ki te ideološko zavrača. Pri Cofferatiju bojazen ni opazna (vendar smo šele na začetku), vse pa kaže -kot smo zapisali v sredinem uvodniku - da bo jeziček na tehtnici D’Ale-ma. To je potrdil tudi oče delavskega statuta Gino Giugni rekoč: »Prodi in CISL se dobro razumeta, Prodi in CGIL pa sta drug do drugega malce nezaupljiva, zato bo zdaj razmerje znotraj vlade ter med njo in sindikatom odvisno v prvi vrsti od odnosov z DSL.« KAJ JE PISAL PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI Julij 1946 Organizirane skupine so ob opazovanju policije 30.6.1946 vdrle in razdejale sedeže sindikatov in sorodnih ustanov, krožkov, slovensko knjigarno na Korzu, gostilne v centru mesta, pretepali tiste, M so se jim zoperstavljali in ubili tov. Giorgiut-tija. Nekaj dni prej je Časopis Voce libera navedel spisek vseh slo-vanskin zbirališč in pozval svoje somišljenike, naj jezo zaradi preusmerjene kolesarske tekme znesejo nad le-temi. Zaradi tega so bile razmere v »slovenskem Primorju« tako napete, da so sindikalne organizacije oklicale 1. julija splošno stavko, M se je iz Trsta razširila na druge kraje. Stavkajočim so izrazili svojo solidarnost in jim gmotno pomagali kmetje in neodvisni delavci. PD poroCa, daje bila udeležba pri stavki 90 odstotna in da je ZVU »začela vsaj deloma nastopati proti banditom, M so izvrših vandalske napade«. V biltenu stavke št 5 z dne 3.7.46 med drugim piše »Fašistične skvadre je organiziral CLN. Vzdušje mržnje in plemenski pogrom je pripravila Voce libera« in zaključi: »Združeni in strnjeni bomo dosegli, da se v Trstu in coni ne bodo nikoli veC ponavljali fašistiCm podvigi; da ne bomo nikoli več videli policije, ki je sokriva ali pa ki noče zatreti fašistične dihali, temveč napada in ubija ljudstvo«. V Parizu se 29.7. ponovno začnejo mirovna pogajanja in na straneh PD izstopajo naslovi »ni nas strah novm žrtev«, »Mi ne odstopimo za nobeno ceno, hoCemo priključitev k Jugoslaviji«. Kntično poročanje lista Unita o položaju na Primorskem vhva nova upanja, da bo »resnica prodrla«. Škof Santin pa se poteguje za drugačno rešitev in pošlje westminsterskemu nadškofu Grijfinu brzojavko: »Pariški krivični sklepi tirajo prebivalstvo v obup. Ogorčeno zahtevam, ne izdajte etničnega načela, postavljenega v Londonu. Prebivalstvo zahteva združitev z Itidijo pretežno italijanske cone, in v vsakem primeru naj se odredi plebiscit« Verjetno je pa najhuje v Beneški Sloveniji, kjer so prebivalci odroCnih krajev žrtve podivjanega nasilja nahujskanih tolp. 5. julija se PD spomni praznika sv. Gnila in Metoda in obširen opis dogajanja v tisti dobi zaključi z ugotovitvijo: »Preganjanje Cirila in Metoda po nemških škofih nas spominja zelo na vse to, kar sta morala pretrpeti prevzvišeni vladiki Sedej in Fogar, kar so morali trpeti vsi slovanski duhovniki Julijske krajine po škofih, kot sta Margotti in Santin.« Tudi obletnica požiga Narodnega doma je priložnost za opozorilo k budnosti, obenem pa spodbuda za delo na kulturnem področju. Tega so se sicer povsod oprijeli z vso vnemo in pomočila o koncertih pevskih zborov, o poteku dramskih tečajev, o primerni opremi odrov, so v Časopisu na dnevnem redu. Posebno pomembno se zdi še obsežno poročilo o založniški dejavnosti z naslovom »slovenska knjiga v prvem letu svobode«, ki v veC nadaljevanjih od 21. julija dalje prikaže bogato knjižno žetev. BK PRIMORSKI DNEVNIK Oi-ASIlO o» V O «1 O D I t. M « »»»OHT«; »A »LOVUHBKO r » I M O B .) K Tl< ST' p<>t*h'12-3ultl* vm .. ,,-m-sat4..m »gg Mmorfr 1*Tat, eSti ČmriMi B&tMkegB. la " it v' b tem ettmlje poriva vw IJeKtee, 3* r tem te *e 031*1» n«la ttteda, l« tja« «ve> bom, K it voriftt V*e dokier »o bmkv »raMdteai i&etJt ti*otev| tmdtib jM-ijMorsltth sine* fe> ormaiteee astitei" Ijedetvi n*Se pokrajine, da *e priključi n dw*ttvs» ljudski MpaMlkf J«j? • - aeteve deterittg* niča zemlja t>-] DVANAJST DNI STAVKE iorili se bomo do zmage!' Isoč slavkujočlh preplavilo središče Trsta. - Kakor v Trstu, tako po vsej coni J “sivo obračunava z ostanki fašizma In saboterji borbe proti fašizmu ■ stavkokai Sporočilo kmetov stavkajočim Včerajšnji zločini skvadri-stov so zopet trčili na nepro-doren zid enotnega bloka našega ljudstva. Komaj so se zakadili prvi skvadristi na lokale naših institucij, komaj so zgoreli prvi svežnji slovenskih in naprednih italijanskih policist ubil našega človeka, že se je iz vse pokrajine odzvalo ljudstvo v pomoč ogroženemu demokratičnemu delovnemu prebivalstvu Trsta. Računajte na nas, podprli bomo vašo borbo proti fašizmu tudi mi, kmetje, kot ste nas doslej podpirali vi, delavci pesti in razuma, v naših pravičnih zahtevah! — Tako nam poročajo iz vsega podeželja. In te prve vrstice izrazov solidarnosti so kakor svečana obljuba kakor prise-a: enotni in složni bomo v orbi, dokler ne dosežemo končne zmage. Enotni in složni bomo ostali, ker tako smo nepremagljivi, mi delovno ljudstvo! (2.7.1946) Splošna stavka na Goriškem Trgovine, kavarne, sadni trg, vsi javni obrati in zasebne delavnice so zaprte. Tudi obnovitvena dela, ki jih vodi ZVU, so se prekinila. Avtobusno podjetje Ribi in Gianesini ne poslujejo. Tako tudi mestni promet. Delo je popolnoma ustavljeno v raznih tovarnah, kot v predilnici v Podgori (Cotomficio triestino), livarnah in tovarnah Safog in drugih podjetjih v mestu in okrožju. Že v noči od 30. junija na 1. julij se je ustanovil stavkovni pododbor iz osmih članov. V njem so zastopane vse množične antifašistične organizacije na Goriškem. Tudi v vseh okrajih so ustanovljeni odbori, ki imajo nalogo podpirati stavko z zbiranjem sredstev, hrane itd. Pripravljajo se skladišča in vse kar je potrebno, da se upravičena stavka tudi z materialnimi sredstvi popolnoma podpre. Ljudstvo na Goriškem ne pomni tako splošnega odziva na protestno stavko proti fašističnim pogromom v Trstu. (2.7.1946) Složni do končne zmage Menimo, da smo v glavnem dosegli cilje, zaradi katerih smo šli v borbo. S pomočjo teh ciljev bomo mogli to borbo nadaljevati. Ker ne obstoji več stavkovni odbor, ki so ga oblasti razpustile, vas podpisane organizacije, ki so bile solidarne s stavko, vabijo, da sprejmete njih nasvet prekiniti stavko danes v petek opolnoči ter se vrnete na svoja delovna mesta, strnete vedno bolj vrste vseh poštenjakov, dokler ne bo uničen fašizem in dokler ne bomo rešeni vseh terorističnih podvigov in izzivanj. Stavka je prekinjena, borba proti fašizmu pa se nadaljuje! Živela splošna stavka, borbeno sredstvo ljudstva proti fašizmu! Živela enotnost in borbenost našega ljudstva! Živela solidarnost med delavci in kmeti, med mestom in deželo, med Italijani in Slovani! Slovansko-italijanska antifašistična unija; Enotni sindikati; Antifašistična slovensko-italijanska ženska zveza; Zveza antifašistične mladine; Zveza primorskih partizanov: Mestni osvobodilni svet za Trst; Komunistična partija Julijske krajine. (13.7.1946) Nova italijanska vlada Rim - Štiri stranke, demokrščanska, socialistična, komunistična in republikanska so se sporazumele o novi vladi in so se včeraj ponovno sestale zaradi radelitve ministrskih položajev. Nova vlada je‘sledeča: Predsednik ministrskega sveta in notranji minister: De Gasperi, demokristjan. Zunanje zadeve: Pietro Nenni, ki bo ostal minister brez listnice do podpisa mirovne pogodbe. Do tega časa bo De Gasperi vodil ministrstvo zunanjih zadev. Pravosodje: Gnilo, komunist. Prosveta: Gonnella, demokristjan. Državni zaklad: Corbino, neodvisen. Finance: Scoccimarro, komunist. Vojska: Facchinetti, republikanec. Zunanja trgovina: Campilli, demokristjan. Javna dela: Romita, sociabst. Povojna pomoč: Sereni, komunist. Pošta telegraf: Scelba, demokristjan. Sklenili so, da bo v vladi tudi en republikanec kot minister brez listnice. Ministrstva mornarice, letalstva in kmetijstva ima v rokah demokrščanska stranka, medtem ko so ministrstva za industrijo in za delo izročili socialistom. De Gasperi bo predložil dokončno listo nove vlade predsedniku republike De Nicoh. (14.7.1946) ______FIZKULTURA_____ Turnir košarke fizkuhumih društev Prinašamo nekaj poročil o tekmah, ki so jih moštva fizkultumih društev odigrala minulo nedeljo v okviru turnirja košarke. Dugolin - Tomažič: 39:31. Proti vsakemu pričakovanju se je skupina Tomažiča, kljub temu, da ni zmagala, dobro postavila. V prvem polčasu je vodilo moštvo Dugolina, ki je uspelo spraviti žogo petkrat skozi mrežo. V drugem polčasu je sicer Tomažič skušal dohiteti nasprotnika, toda konec igre je to preprečil. Najbolj so se odlikovati Apollonio za Dugolin, Maraspin in Sauli za Tomažič. Zmagovito moštvo: Kolar 10, Guadagnan 5, Morfan 2, Mosetti 8, Dugolin, Apollonio 14. Tomažič: Cunja 3, Sauli 15, Maraspin 1, Bartolucci 4, Padovan 8. Tovarna strojev - Škamperle: 34:27. Igra je bila izvrstna. Moštvo Skamperleja si je skušalo kljub nasprotnikovi premoči priboriti zmago. Prvi polčas se je zaključil v korist Tovarne strojev. V drugem polčasu je Škamperle po zaslugi igraCa Vatte skoraj izenačil rezultat. Pred koncem je Tovarna strojev zopet prešla v napad in izšla iz tekme kot zmagovalka. Col - Acegat 42:20: Igra je bila zelo razgibana in polna lepih akcij na obeh straneh. Igrači Cola so se že v začetku zavedali, da hoče nasprotnik vztrajati in se upreti vsakemu poizkusu. Kljub temu pa ni uspel obvladati nasprotnika, Čeprav je stalno pošiljal v borbo rezervne igrače. Zmagovito moštvo: Visentini 10, Bertocchi 9, Flego 14. Lepre, Michelazzi 4, Renko 1, Sele, Bacchetti 4. Acegat: Gessi, Marcusa 2, Silič 4, Boškin. Marzari 14. Fizkultumi zlet v cono B. Izbirne tekme na Opčinah Kakor je razvidno iz okrožnice Zveze društev za telesno vzgojo bodo 11. avgusta na Opčinah ob 17. uri izbirne tekme za : 1) partizanski marš na 31 km, 2) štafeta 15 x 400 m, 3) »Vseljudski peteroboj«. Vaje 88. div. v ostrem streljanju »Public Relations Office« 88. div. sporoča, da bodo v četrtek 1. avgusta t.l. ob 10. uri blizu Brda pri Dombergu strelske vaje, kjer bodo uporabljati naboje manjšega kalibra. (30.7.1946) V Parizu so na dan francoskega narodnega praznika velike množice manifestirale za priključitev Trsta k Jugoslaviji (20.7.1946) Otvoritev jame "Dimnice” Minulo nedeljo zjutraj so prišli iz Trsta planinci, da prisostvujejo svečani otvoritvi kraške jame "Dimnice”. V imenu KNOO jih je pozdravil tov. Kastelic. Dejal je, da mu je v posebno Čast, da lahko pozdravi SPD iz Trsta na istem mestu, kjer ga je pozdravil pred letom 1923. Popoldne se je vršil dobro pripravljeni miting. V imenu prebivalstva Slivij je zbrane nagovoril predsednik vaškega odbora. Za njim je spregovoril predsednik SPD Trsta tov. Jelinčič. Spregovorila sta tudi zastopnik vojske in tov. Macarol. Na mitingu je bila posebno dobro zastopana DivaCa. Pionirji in pionirke, mladinci in mladinke so nastopiti s fizkulturnimi točkami. Celo članice ASIZZ-ja iz Divače so nastopile s posebno točko - žanjice v pestrih narodnih nošah s srpi in grabljami. (31.7.1946) NEDELJSKE TEME Nedelja, 7. julija 1996 1 1 STVARNOST PRED 50 LETI KAJ JE PISAL PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI Predstavniki JK štirim zunanjim ministrom Pariz, 13. — Danes so poslali predstavniki naroda JK, ki se mudijo sedaj v Parizu in sicer France Bevk, predsednik Pokrajinskega narodnega odbora JK in Trsta, advokat Pogassi, predsednik Osvobodilnega sveta mesta Trst, Diminie, tajnik Narodnoosvobodilnega odbora za Istro in Destradi, predstavnik Enotnih sindikatov JK, poziv štirim zunanjim niinistrom, naj podvzamejo potrebne korake, da se zaščiti prebivalstvo pred fašističnimi nasilnimi tolpami in pred civilno policijo. V pozivu navajajo vzroke za današnji težki položaj v Trstu in v coni A. Odkar so ustanovili cono A JK, so fašistični elementi vedno bolj ojačili svojo delavnost, ki se je v zadnjem času spremenila v prave pogrome proti antifašističnemu in jugoslovanskemu prebivalstvu in proti njihovim ustanovam in zasebnim stanovanjem. Civilna policija, ki je sestavljena ne glede na mnogoštevilne proteste, v glavnem iz agentov bivše fašistične policije, raznih Mussolinijevih fašističnih ttnportirancev iz Italije in pobeglih zločincev iz cone B, sodeluje odkrito s temu fašističnimi tolpami in ravna v zaporih z antifašističnimi borci najhuje. V pozivu končno ugotavljajo, da na žalost do danes niso upoštevali pravičnih zahtev prebivalstva in zato pošljejo ta poziv štirim zunanjim ministrom, da takoj podvzamejo potrebne mere, da bi se preprečilo nadaljnje trpljenje prebivalstva, ki je toliko prispevalo v skupni borbi proti fašizmu«. (14.7.1946) Edvardu Kardelju (K odhodu na mirovno konferco v Pariz) Nič več to ljudstvo hrbta ne ukloni, presilna moč je v silah prebujenih! Mi nismo kakor šibki trsi, čeprav namerjajo na prsi nam temni meč ponižanj in krivice. Odjenjati od svojega? Nikoli! Vse naše žrtve, kri, vse naše boli zdaj mečemo na tehtnico pravice! Vi greste nove stavit, nam mejnike in z roko v roki — silna svetla vrsta čez Rezijo, Trbiž, Kanin, do Trsta mi trdno z vami čuvamo branike. O, v nas je moč — in v vas je zgodovina... Na pot vam s soncem sije domovina. Peter Levec 1 SO « > vsjs* Nv ir W In bo tovode-o, tudi >riklju» zadnje iudstvo :bft do~ bl&ajo* id vra-pi&jo pria-Ih pod- i>nju ■»testna doljub-teatira-r&vniu •e novo Unje S krvjo smo začrtali meje za zeleno mizo jjih* ne morejo spreminjali pebtis Irtu ptetetevti«. M-.-odnaitno hm Jo, LJU5UJAMA Predložena mejna Irta nikakor ne zadovoljuje mlega ljudstva ttiit z narodnostnega niti s gospodarskega el-. dika. StevUnt elovemki kraji, ki so v vojni Irtvovali vse za osvoboditev in skupno zavezniško stvar, na) bi prim SsSpet pod starega zatiralca slovenskega naroda, pod italijansko driflvo. Požiganje slovenskih knjig na trlalkih ulicah, napadi na nale ustanove « Trstu in Go-■ rki so najbotjli opomin primorskemu ljudstvu in dokaz, da take meje ne popravljajo starih krivic, temveč povzročajo nove. Primorsko ljudstvo se hoče enkrat ta vselej tiruliU z ostalimi brati v Jugoslaviji in tisti imel Dih klet jih bori dom N elen tudi mo moč N in I jJl tu *tu, ae i ItAli bile Jani bori li jug rgoyin*. ■. takih mej ne mon e&r&tfk Benečani se ne puste križati Vslcd vesti, ki jih Sirijo ttakjanski Šovinistični caso-m ki se nanašajo na ^onje predloge ministrov v da bo Slovenska Be-n?cija ostala Italiji, so reak-cicmame tolpe Se bolj poo-strile kontrolo nad zavedni-“eneškimi Slovenci. r?11 ^ dnem vršijo pri njih in stanovanjske prei-Ve: nekaj dnevi je npma karabinerjev in ozopovcev iz Pnitane obko-^ nišo tov. TniSnjaka Da-* 12 &nika in izvršila v otnosti družinskih čla-0v preiskavo v njegovem anovanjii. Gospodarjev se Je ravno vračal s Ko je videl, kaj se godi . 1> je stopil h karabi-nerjem in protestiral proti ravnanju. Apuntat ^rabmerjev ga je nahrulil . ^f0 pretepeL Pri pueiska-so našli samo lovsko Puško, za katero je imel tov. rušnjak predpisano do-°Wje. Ne glede na to so ^ubinerji odnesti puško s nekaj dnevi so izpu-r~12 Cedadskih in videm- skih zaporov aretirane anti- fesjfe tov. Terlikarja Petra , nnistovja, Pauso Marija iz Kravanja ter še mnogo Izpuščeni tovariši se morajo dvakrat na dan javiti ua najbližji karabinerski po fn so pod strogim poli-^skim nadzorom. Ponovno in ponovno Pošiljajo beneški Slovenci Pozive štirim zunanjim mi-jushom v Pariz, naj ne od-s^ajo s pravično rešitvijo aph vprašanja, ker je v skem položaju življenje neznosno. Ne bo se izboljša-o tako dolgo, dokler ne bodo priključeni Jugoslaviji (28.7.1946) Ali je »Glas zaveznikov« četniško glasilo? Naslovi, ki z njimi »Glas zaveznikov« opremlja vesti, zelo pogostoma vzbujajo vtis, da ne gre za »informacijski dnevnik«, ampak za list, ki bi bil prav lahko glasilo več ali manj kompromitirane jugoslovanske emigracije. Višek »informativnosti« pa je vsekakor naslov, s katerim je »Glas zaveznikov« opremil vest o ustrelitvi izdajalca Draže Mihajlo-viča. Na razpravi, ki so ji prisost- vovali nešteti tudi novinarji, je Mihajlovič na vprašanje izjavil, da takoj po okupaciji Jugoslavije ni bilo pogojev za oboroženo borbo proti okupatorju, in priznal, da so z »oboroženo borbo proti Nemcem začeli prvi partizani. Na vprašanje, kdaj bi po njegovem nastopil ta ugodni položaj, je Mihajlovič izjavil, da šele takrat, ko bi se začeli Nemci umikati iz Jugoslavije. Po teh izjavah Mihaj- loviča samega, in po vsem, kar je o Mihajloviču pisal mednarodni tisk, je »Glas zaveznikov« smatral za »informativno«, da opremi vest o ustrelitvi MihajloviCa z naslovom »Začetnik vstaje proti Nemcem ustreljen!« Ne moremo si kaj, da ne bi glede take »informativnosti« in »ne-pristranosti« izrazili svojih tehtnih pomislekov*. (19.7.1946) Pišejo kot zmagovalci Samo za kratek čas so stopili zunanji politični članki v italijanskih časopisih v ozadje, in sicer samo v zadnjih dnevih volilnega boja za ustavodajno skupščino in glasovanja za državno obliko do proglasitve republike. Saj v tem času je bil tudi odmor v Parizu zaradi odgoditve sej zunanjih ministrov do 15. junija. Sedaj so stopila notranje politična vprašanja v ozadje in so ponovno glavni naslovi in članki posvečeni zunanje političnim vprašanjem. Premagana Italija je poslala v Pariz številne dopisnike vseh večjih italijanskih časopisov, da tako lahko iz prvega vira črpajo poročila o poteku razgovorov med štirimi zunanjimi ministri. Pri tem pa je značilno pisanje oziroma stališče, ki ga listi zavzemajo. Naj si bo že o vojni odškodnini, mornarici, kolonijah, mejah na vzhodu, severu ali zapadu, to je kadarkoli mislijo, da bi utegnili zunanji ministri skleniti nekaj nepovoljnega za Italijo, že dvignejo ne samo velik vik in krik, temveč celo grozijo, da ne bodo podpisali mirovne pogodbe oziroma, da ne bodo ničesar plačali, ker so že dovolj trpeli škode zaradi vojne in so se tudi borili proti fašizmu in nacizmu. Pozabljajo pri tem popolnoma na njihove zločine in dolžijo zato samo fašiste. Kdo pa je bil v Italiji fašist? Nihče, samo Mussolini in nekateri njegovih ministrov, tako vsaj bi radi danes stvar prikazali. Zanimivo je tudi utemeljevanje. Ko pišejo o Istri in Trstu, se sklicujejo na Atlantsko listino in na obljube, ki so jih dali zavezniki, da bodo bodoče mirovne pogodbe slonele na pravičnosti, akoravno bi tudi v tem primeru poštenje in pravičnost zahtevali, da pripade vse Primorska Jugoslaviji. Italijani živijo na tem ozemlju še danes po 25. letnem italijanskem zatiranju našega življa kot manjšina, in to samo v nekaterih medsebojnih nepovezanih jezikovnih otokih v obalnih mestih, kjer so se naselili v glavnem za časa procvitanja benečanske republike. Ko pišejo o južni Tirolski, kličejo na pomoč elektrarne in tovarne in pozabljajo Atlantsko listino. Prav tako je ne poznajo, ko skušajo zavrniti francoske zahteve. Ko pišejo o kolonijah, poudarjajo investicije in potrebo po prostoru. In končno, ko razpravljajo o reparacijah, se kažejo kot berači, ki so že toliko izgubili, da bi vsaka nadaljnja obremenitev pomenila zlom italijanskega gospodarstva. Svoj politični in vojaški poraz je po štirih letih sodelovanja z nacistično Nemčijo Italiji uspelo pretvoriti v delni politični uspeh. Vse kaže, da je italijanska demokracija neke vrste italijanska mednarodna valuta, s katero skuša Italija plačati to, kar zahteva od zaveznikov. Italija ostane demokratična, če boste postavili take mirovne pogoje, ki jih bo Italija lahko sprejela, če pa bi od Italije zahtevali kaj več, ne moremo več jamčiti za usodo italijanske demokracije. Tako so odkrito izjavili. Na trhlost tega argumenta je Italijane opozoril že Nitti in jim svetoval, naj v svoje dobro opuste podobne argumentacije, češ, da bi bilo zelo slabo izpričevalo za italijansko demokracijo, če bi njena življenska sposobnost bila odvisna od milejših ali trših mirovnih pogojev. Kljub temu pa sta italijanska diplomacija in pretežni del italijanskega tiska ubrala prav to struno, ker se očividno njihova ošabnost ne more sprijazniti z edino potjo resnično obnovljene demokracije, ki preko priznanja in obžalovanja grehov fašistične Italije vodi k mednarodnemu ugledu današnje Italije in k moralni prevzgodji italijanskega naroda samega. Do takrat pa ostane naš dvom v resnično demokratične osnove italijanskega javnega življenja in smernice njihove zunanje politike popolnoma upravičen. OBVESTILA Obvestilo delodajalcem Zavod za bolniško podporo delavcev javlja, da je ZVU odredila, naj ostane plačevanje zavarovalnine proti bolezni na sedanji višini (6% za delavce in 3 ali 3.50% za uradništvo), ki se zaračuna na vse prejemke v smislu določil splošnega ukaza št. 47 z dne 20. marca t.l. Odredba ima veljavnost prve plače po 23. maju t.l. Za nadaljnje informacije naj se delodajalci obrnejo na zavod (ulica Nordio 15, soba št. 2). Dijakom! Posebni tečaji za učence, ki imajo izpite v jese-ni.Roditeljski svet za slovenske srednje Sole poziva učence teh Sol, ki imajo kak popravni izpit jeseni, da se javijo v petek 5. trn. ali v soboto 6. t.m. od 11. do 12. ure v ulici F. Filzi St. 10,1. nadstr. Roditeljski svet bo skuSal organizirati posebne tečaje za te učence pod strokovnim vodstvom. Zveza primorskih partizanov sporoča družinam padlih in pogrešanih partizanov naslednje: ob vandalskem razdejanju naših uradov, ki so ga izvršile neofašistične tolpe 30. junija, so bili uničeni skoraj vsi spisi o padlih in pogrešanih partizanih ter njihove slike. Arhiv bomo čimprej obnovili. Pri tem prosimo družine, naj z nami sodelujejo. Podrobneje bomo poročali v dnevnem časopisju. SNG za Trst in Primorje priredi 7. t.m., ob 18. uri v Solkanu Jurčičevega "Desetega brata” na prostem. Ta predstava bo gotovo privabila veliko število Solkancev, Goričanov in okoličanov. Sodeloval bo ves ansambel, pomnožen s pevskim domačim zborom in gosti. Režiral bo Kosič. V četrtek, 11. t.m., bodo v Mirnu igrali "Raztrgance". 12. t.m., ob 21.30 bo ta predstava tudi v Prvačini. To bo petdeseta uprizoritev te drame, kar je pravi rekord za nas oder. Režira tov. Košuta. (4.7.1946) Kolonija Dijaške matice v Cerknem Pozivamo vse dijake zamudnike, ki nameravajo zaprositi za sprejem v zdravstveno kolonijo "Dijaške matice” v Cerknem, naj to store nemudoma. V kolonijo sprejemajo bolehne in okrepčila potrebne dijake obeh spolov. Sprejem v kolonijo je za revne brezplačen, ali z znižano vzdrževalni-no. Sprejemajo pa tudi dijake s polnim plačilom. Dijaki iz goriskega okrožja naj oddajo svoje prijave okrožnemu odboru "Dijaške matice” v Gorici, dijaki iz cone B okrožnemu odboru D. M. v Ajdovščini, dijaki iz Trsta in tržaškega okrožja TAKOJ v uradu "Dijaške matice” v Trstu, ulica Camdcci štev. 6-III, soba 18. (10.7.1946) NAŠI OTROCI RIŠEJO IN PIŠEJO Mi in Svetlana Makarovič Nastop Svetlane Makarovič ob podelitvi bralnih značk na osnovni šoli Prežihovega Voranca v Dolini. Ko smo poslušali Medeno pravljico pisateljice Svetlane Makarovič, smo ugotovili, da »sladko« ne pomeni za vse tudi »dobro«. Živali v njeni pravljici se HRANIJO vsaka po svoje. Medvod rad LIŽE med. Lisica prav rada HRUSTA kokoši. Jež se pogosto POSLADKA s sadjem. Jazbec si včasih POTEŠI lakoto z rastlinami, včasih z mesom. Čebela spomladi neutrudno išče in SRKA sladki nektar. Žaba si POTOLAŽI lačen želodec z žuželkami. Zajec najraje GRIZLJA korenček. Miška strašno rada GRIZE sir. Soja pa najraje ZORLJE semena. In kaj radi JESTE vi? Francesco, Elisa, Martin, Jessica in Saverio, 3. razred Jasna Komar, 1. razred Valentina Manin, 1. razred NAŠI OTROCI RIŠEJO IN PIŠEJO Iznašli smo nove besede Ce smo pri pisatelju Borisu Pangercu deCki lahko »ži-vahniki« in deklice »živahnice«, ki se pri pisateljici Svetlani Makarovič lahko »podežujejo«, pa poznamo mi »majhenCke«, ki se ponožijo, ponohtajo... Krokodile je poavtomobilil... Živel je majhenCek, ki je nekega dne skrivaj vzel oCe-tov avto. Ko se je vozil v njem, je srečal na cesti tri krokodile in jih poavtomobilil. Tedaj pa se je avto ustavil. MajhenCek ga je večkrat skušal prižgati, toda avto je ostal nem. Zato je majhenCek odprl pokrov avtomobila in dolgo Časa nekaj gledal in mečkal. Naenkrat se je zavedel, da je po obrazu ves pomotorjen. Se bolj se je potopil v ogledovanje motorja, tedaj pa se je pripetilo še nekaj: z žico se je ponožil po roki. Poiskal je obliž in ga zalepil na prst. Potem pa ni veC vedel, kaj bi naredil, nazadnje je pokole-nil in mobl, da bi sreCno prišel domov. Nato je spet poskusil prižgati avto. In res! Motor je zabrnel. MajhenCek se je odpeljal domov, se malo ponohtal in šel spat. Tadej Klun, 4. razred. Lovna rdeče dinozavre Nekoč, pred davnimi davnimi leti je tam v prazgodovini živel majhenCek po imenu Ficko. Nekega dne se je s svojim vozilom, ki ga je imenoval »avtokost«, odpeljal na lov na rdeče dinozavre. Njihovo meso je bilo zelo okusno. Po cesta pa je poavtomobilil veliko šapo strašanskega Tiranozavra. Velikan, ves jezen, je začel teci za roajhenčkom, toda Ficko je zdrvel na plažo, skopal globoko luknjo in se popeskal, da ga Tiranozaver ne bi opazil. Potem je ves miren čakal. Velikan je strašansko jezen gledal na vse strani, potem je na vso moC tekel in padel v luknjo. Ficko je tedaj s svojimi lesenimi noži ubil velikana, nato pa ga je ponožil in ga razrezal na velike kose. Le-P° jih je zložil in jih odnesel domov. Tu je zakuril ogenj in s starši pojedel odlično dinozavrovo pečenko. Po večerji so veselo zaplesati ob ognju. Nenadoma se je Ficko spotaknil in padel v ogenj. Starši so ga ponohtiti in odnesti v posteljo. Paolo Zobec, 4. razred MajhenCek je popeskal ljudi Nekoč, davno v zgodovini, je nek majhenCek vsako juto popeskal vse ljudi. Neko jutro ji je popeskal kar pet-ueset naenkrat. Vi so se razjeziti in ga zaceli loviti. Toda majhenCek jim je zbežal in popeskal še tiranozavra Rexa. tudi ta se je strašansko razjezil. Usedel se je v svoj avto m se pognal za majhenckom. Med vožnjo pa je poavto-mobilil bronkozavra Lexa. Tedaj se je Lex zapodil za Kexom in ga ponožil. MajhenCek je zbežal, Lex in Rex pa s*"a se zamišljeno ponohtala in odšla vsak na svoj dom. Naslednje jutro so vsi pokoleniti in prositi, da se kaj takega ne bi več zgodilo. Jan Foraus, 4. razred » Grrranmmmi.. V prazgodovini je majhenCek vozil avtomobil brez vozniškega dovoljenja. Nenadoma je zaslišal Čuden ”grrr-rammmm“. Ozrl se je in zagledal strašno žival ki jo je poavtomobilil. Vrnil se je domov in povedal mami, kaj se je zgodilo. Za kazen ga je mama poslala v kuhinjo, da m razrezal pošastine kosti. Toda, ko je rezal prvo kost, se le hudo ponožil. Na rano si je brž dal zdravilno drevesno smolo, toda pri tem se je ves poskorjil. Od velike žalosti N pokolenil na tla. Tedaj se je priplazil k njemu tiger roko. ZaCela sta se igrati. Ker pa je bil Piki večji od majhencka, ga je grdo ponohtil. MajhenCek se je utrudil m je odšel spat. Christian Sancin, 4. razred Kanmoforna kanmocesti Nekega dne se je majhenCek usedel v avtomobil in se začel voziti po kamnocesti. Privozil je do križišča in tedaj je v kamnoforju zabliskala rdeCa luC. Pridrvel je Dinovlak in popeskal majhencka od nog do glave. majhenCek je odpeljaol naprej in poavtomobilil dinozavra. Toda pri tem se je tudi sam hudo ponožil. Hitro je z avtokamnom zdrvel na karano križ. Tam so se najprej ponohtiti po glavi, nato pa so mu obvezali ponožen prst. MajhenCek je pokolenil, da bi se jim zahvalil. Potem je vstal in z avtokamnom zdrvel domov. Matevž Cuk, 4. razred Lejla Slavec,. 1. razred Malina Tedeschi, 1, razred Walter Vodopivec, 1. razred Maddalena Mura, 2. razred Jasna Pangerc, 2. razred MajhenCek Miha NekoC je živel majhenCek, ki mu je bilo ime Miha. Miha je vse vedel in znal, ni pa bil dovolj previden pri prečkanju ceste. Premišljeval je o svojih stvareh, ko je nenadoma zaslišal moCno cviljenje. Se isti hip ga je poavtomobilil velik rdeC avto. Na srečo se ni zgodilo nic hudega, le noga je bila zlomljena. Vsega popeskanega so odpeljali v bolnišnico. Tam so opaziti, da ima Miha tudi ponoženo roko, ker se je ponožil z nožem, ki ga je imel v žepu. Njegov oče je v bolnici pokolenil poleg njega, da bi videl, Ce je še kje poškodovan. Videl je, da se je ponohtal po hrbtu. Kmalu pa je Miha ozdravel in nikjer ni bilo veC niti sledu o vseh teh ranah. To pa se je zgodilo zato, ker je bil Miha prepričan, da vse ve in zna in da zato ni potrebno, da je previden. Vito Zuppini, 4. razred Sabina Zeriali, 1. razred Dejan Faraglia, 2. razred POMEMBNI IZLETI NAŠIH DIJAKOV Cordoba je bila za časa Arabcev eno najbolj cvetočih mest v Evropi Ce pogledamo danes na Plaza de la Coiredera, ker Cordobo, si težko predstavljamo Car, ki ga je imelo mesto v preteklosti. V Cordobi dobimo staro in novo mesto, ki ju loči dobro ohranjen zid. NekoC je bilo mesto rimska kolonija, in je pod Avgustovim cesarstvom postalo največje mesto Iberijskega polotoka. V tem obdobju (55 pr. K,-39 po K.) je tu živel Stari Seneka in sin Lucius Seneka, pomemben filozof in Neronov vzgojitelj. Njegov kip so postavili k Puerta de Alamodovar, ki je glavni vhod v staro mesto. Med 5. in 8. stoletjem je bila Cordoba pod Vizigoti, ki so uvedli krščanstvo. Dve stoletji kasneje so prišli na oblast Arabci. Prvi je bil emir Abd el Rahman I, moder in pogumen človek, ki je močno razvil ekonomijo in povečal vojsko. Cordoba je postala sedež kalifata. Pod kalifom Abd el Rahmanom m. je postala Cordoba ena najbolj civiliziranih mest v Evropi in z njegovim naslednikom Hakamom H. je že štela več kot 1.000.000 prebivalcev. Podpirali so humanistični in znanstveni študij in raziskave. Uvedli so šole za filozofijo, medicino in književnost. V 10. stoletju je bila ustanovljena velika univerza. Mesto je razpolagalo s 3.000 mošejami, 70 knjižnicami, s 300 javnimi stranišči in je bilo razdeljeno na 28 mestnih Četrti. Leta 1031 se je kalifat razdehl na predele imanovane taifas. 40 let kasneje je bila Cordoba podrejena Sevilli, dokler jo je leta 1236 kralj Ferdinand IH. osvojil in pokristjanil. Tedaj se je zaCel propad Cordobe, ki so ga pospešile tako selitve muslimanov kot tudi malomarnost kristjanov v ekonomiji in industrijsko-tgovskem poslovanju. Najboljši način, da si ogledamo mesto, je sprehod po starem delu, po ulicah, ki so potopljene v skoraj tropsko vegetacijo. Zanimiva je Juderia, judovska četrt, ki se razteza od Puerta de Almodovar do katedrale Mezquite. Najbolj znana ulica je Calleja de las Flores: to je romantična ulica, okrašena z va-" zami rož in rastlin, ki vsako leto cvetijo v času »Festivala cordobskih dvorišč«, praznika barv, pesmi in plesa. Pri vratih Almodovar se začne Calle Judios, kjer dobimo na hišni številki 18 sinagogo iz XIV stol. Sprehod po tem delu nas popelje mimo enega izmed najveCjih trgov na odprtem, Plaze Mayor, ki je znana tudi pod imenom so jo nekoč uporabljali za bikoborbe; tu se srečamo z značilnim videzom ljudskega življenja, s prodajalci na odprtem, s kavarnami ter s tavernami pod portali. Prav kmalu smo na Plaza del Potro, kjer se je tudi Cervantes ustavil, ko je pisal del slavnega Don Kiho-ta. Vodomet sredi trga s podobo žrebeta je tudi omenjen v tem delu. V stari bolnišnici, le malo stran od trga, hranijo v Muzeju za likovne umetnosti slike Francisca Goya, Ribere, Murilla ter drugih španskih umetnikov. Ob reki Guadalquivir stoji Alcazar de los Reyes Cri-stianos, ki ga dal zgraditi Alfonz XI. iz Kastilije. Leta 1482 je bil to sedež inkvizicije. Tu priporočajo ogled dvorišč, teras in vodometov. Na nasprotni strani reke, tik ob rimskem mostu, stoji arabska trdnjava Torre de Calahorra, ki je danes zgodovinski muzej. Ime Calahorra izvira iz besed calat (grad) in horr (svoboden), torej pomeni svobodni grad. Grad in stolp Malmuerta sta tipična spomenika Cordobe. Tloris Calahorre je v obliki križa, medtem ko je njen stolp olepšan s Čipkastimi ornamenti. V starem delu mesta moramo vsekakor paziti, ker se ceste vijejo v »zamotano klobko« in nas prav nepričakovano lahko pripeljejo tako na izhodišče kot tudi nikamor. Vendar je lepo, če se za hip izgubiš in potem spet najdeš svojo pot v takem mestu. Andrej Carli 5.a, Andrej Ban, Pierpaolo Brazzani, Aleksandra Rudež 4.geo Mezquita-danes katedrala nekoč velika in pomembna mošeja Glavno mestno mošejo je začel graditi leta 788 prvi kalif Abder ar-Rahman I. na ostankih vizigotskega templja. Tako so v najstarejšem delu stavbe še vidni stebri iz rimske in vizi-gotske dobe. Njegov sin Hasan I. je dokončal mošejo in zgradil minaret. Tedanjo zgradbo je sestavljalo 11 ladij. Njegov naslednik je med letom 833 in 848 povečal mošejo z podaljšanjem teh ladij. AJhaquen R je te ladje še podaljšal do maksimalne dolžine, ki sta jo dopuščala bližina reke in prostor. Dal je tudi zgraditi mihrab (niša za molitev), katerega dekoracijo smatrajo kot najpomembnejšo bizantinsko umetnino v Spa- Andaluzijski konji V Los Alburejosu se lahko seznanimo z nadvse zanimivimi jezdeci. Ti so oblečeni v strogo siva oblačila, ki so tipična za tako imenovane »rejoneado-res« (bikoborci na konju); obleka sestoji iz kratkega suknjiča, oprijetih hlaC in usnjene obutve. Zelo znana je andaluzijska šola v Jere-zu, ki ima zelo globoke korenine; verjetno segajo že v XVII. stol., ko so še na trgu Arenal uprizarjali prve javne nastope s konji. Kasneje pa se je ta konjeniška umetnost razširila še na Dunaj in v nam že dobro poznano Lipico. Strokovnjaki domnevajo, da so k razvoju andaluzijske pasme pripomogli predvsem Kartujci ali Kartužani, ki so se v XIV. stol. naselili v samostanu Cer-tuie (La Certosa) v neposredni bližini mesta. Tako so si poleg vseh nalog, ki so si jih zadali, nadeli še eno, in sicer da so s križanjem lokalnih konj z arabskimi ustvarili andaluzijsko pasmo. Danes ta šola šteje tisoč glav živine, od tega sto andaluzijskih konj. Leta 1983 je šolo Juan Carlos uradno priznal; štiri leta pozneje so jo priznali kot univerzo, v kateri se šolajo konji in jezdeci z namenom, da bi ohranili prestižnost konje-ništva, pasme ter kulturne deželne tradicije. Značilnosti pasme Na prvi pogled bi se laiku zdel anda-luški konj popolnoma sličen lipicancu in vendar sta to povsem različni pasmi. Njun izvor se sicer med sabo prepleta. Obe vrsti imata arabsko kri, lipicanec pa ima poleg te še andaluzijsko, angleško in hanoversko. Andaluzijec je kljub svoji močnejši strukturi nadvse eleganten konj. Sposoben je zelo težkih nalog v dresuri. Zelo znani so po svoji živahnosti, saj nikoli ne mirujejo. Imajo namreč zelo vitke, a moCne noge, ki izražajo eleganco in moC. Aleksandra Rudež, Massimo Babich 4.g niji. Almanzor je nazadnje še povečal dvorano za molitev na eni strani z dodatkom osmih ladij. Mez-quita je bila po Meki največja islamska mošeja na svetu. Za časa Karla V. so Mez-quito preuredili v krščansko svetišče in sredi gozda stebrov začeli graditi katedralo. Dela so se začela leta 1523 in so trajala 250 let. Zato je v katedrali mešanica slogov, od gotskega do baročnega. Prvi, zunanji del mošeje, Patio de los Naranjos ima več vhodov, glavni izmed teh je Puerta del Perdon. Ob tej je stolp, ki služi kot opora staremu minaretu. Iz patija, ki je značilen za vse mošeje, je mogoče vstopiti v mošejo, ki se nam prikaže kot prava kamena oaza. Loki, ki se križajo in naslanjajo na stebre, so podobni palmam. Ce prehodimo to oazo, ki ima čez osemsto stebrov, lahko zasledimo posamezne faze gradnje. V najstarejšem delu mošeje so rimski stebri in vizigot-ski kapiteli. Po kapeli de Villaviciosa, če za hip opustimo katedralo, pridemo v »qiblo«, to je skrajni predel, na katerega se opira Mihrab. Ta je najrazkošnejši del mošeje. Islamska umetnost se tu spaja z elegantno in baročno igro arkad, ki se krijejo in prepletajo. Quibla ima strop olepšan z mozaiki, nižje pa je alSz, lesena struktura, na katero so pritrjeni reliefi. Tu je tudi lok z obliko podkve, ki se naslanja na štiri stebre in je bogato okrašen. Notranjost Mihraba je pokrita s kupolo, ki ima obliko školjke. Ta predel mošeje je pokrit z mozaiki, ki dajejo vtis razkošja. Na desni strani je »maqsura«, to je prostor, kjer je kahf vodil molitve. Sredi gozda stebrov stoji krščanska katedrala. Zgrajena je v posebni evoluciji španskega baroka XVI. stoletja. Najvažnejši del katedrale je kor. V zakristiji in prostoru za kanonike je zakladnica: relik-varij, kelihi, slonokoščeni križ in srebrni tabernakelj. Gradnja katedrale v notranjosti mošeje je bila mogoča samo s sesutjem triinšestdesetih stebrov. Celo Karel V. se je kesal te spremembe in je zato tako pripomnil: »Ce bi vedel, kaj ste nameravali zgraditi, vam bi tega ne dopustil, saj to, kar gradite, lahko dobimo kjerkoli, tisto pa, kar smo imeli prej, je bilo edinstveno...« Ena izmed zanimivosti je »cruz del cautivo« (križ ujetnika) uklesan na stebru ob vhodu. Legenda pravi, da je neki kristjan, ki je bil arabski ujetnik, izdolbel z nohti v marmor Kristusa na križu. V resnici je le znak, s katerim so bojevniki zaznamovali komaj zasedene mošeje. Zanimiv je tudi ogled najstarejših vrat, Puerte de San Esteban, ki so kljub stoletjem eden izmed najlepših ostankov iz obdobja kalifov. Okoli mošeje so številne kapele, ki so še dobro ohranjene. Danes je potrebno veliko truda za ohranitev Mez-quite, ki je ena izmed najlepših mošej muslimanskega zahoda. SLOVARČEK: mihrab-polkrožna niša v južno ali južnovzhodnem zidu prostora namenjenega molitvi; daje smer Meke; mošeja (arah. masgid)-objekt namenjen predvsem molitvi; muezzin (turška izgovarja va arabske besede mu’adhadhin)-»tisti, ki naznanja«, oz. vabi vernike k molitid; muslhn-»tisti, ki se prepusti« (tisti, ki se prepusti bogu), od tod pripadnik Islama. Kalc Igor IV. geo POMEMBNI IZLETI NAŠIH DIJAKOV Arabci so v Sredozemlju pustili neizbrisno sled Arabci so bili znani kot poznavalci antičnih kultur v Sredozemlju. Bili so zelo ustvarjalni, radovedni in so predvsem uspeli izluščiti in združiti pozitivne elemente iz dveh popolnoma različnih kultur. Arabski poseg v kmetijstvu je bistven, vnesli so namreC mnogo novih kultur na Pirenejski polotok, saj so s seboj prinesli: špinačo, artičoke, limone, cedro, pomaranče, marelice, sladkorni trs, riž, začimbe (zeleni žafran, cimet, ingver, muškatni orešek, kar-damom, nageljnove žbice itn.). Poleg tega so se uveljavili kot živinorejci z ovčerejo in konjerejo, kot znanstveniki pa so prevedli judovska in arabska dela. Posvetili so se tudi astronomiji. Zaradi neugodnih klimatskih razmer so bili Arabci dobro podkovani v hidravliki, ker so morali dobro izrabljati vodne vire, ki so bili izredno redki. Znana je »Nuria«, ki se je ohranila vse do danes in je bila razširje-ua po vsem polotoku. Uporabljali so jo kot Crpalno napravo, ki je odvajala vodo v namakalni sistem in nam še danes priCa o njihovi iznajdljivosti. Massimo Babich, Aleksandra Rudež 4.g ARABSKA PISAVA Prvi zapiski o Arabcih segajo v IX stol. pred Kr.. Arabski jezik so ob razširitvi Korana kasneje ponovno preučili. Zanj je značilno, da pisava poteka z desne proti le-td> da nima soglasnikov, da vsebuje 28 crk, da ne vsebuje velikih začetnic, in da pozna en način za pretekli Cas in enega za sedanji in prihodnji. V VB. stol. najdemo dva načina pisav, in sicer »kufično« in »naskhi« (še danes v uporabi). Pisava »naskhi« se je kasneje razvila v dve veji: v »ta’liq« in »nastaliq«. Do I. svetovne vojne so se v Turčiji posluževati arabske pisave. Aleksandra Rudež, Enrico Bogateč 4.g ASTRONOMIJA Kalif al-Mamun je plačeval skupino astronomov z nalogo, da so se ukvarjali z opazovanji in zapisovanji, da so pregledali Ptolemajeva odkritja in preučevali sončne pege. Prepričani so bili, da je zemlja okrogla in so izmeriti zemeljsko stopinjo tako, da so iztocasno zabeležili sončno lego v Palmiri in na ravnini Sinjar; raCuni so pokazali 66,66 milj, kar je samo pol milje vec, kot je pokazala modema izmera; računali so, da znaša obseg Zemlje približno 35.000 kilometrov. Njihov postopek je bil popolnoma znanstvene narave in sprejemati so za resnično le to, kar sta potrjevala izkustvo ati izkušnja. Astronom Abu’1 Farghani je leta 860 sestavil razpravo o zvezdoslovju, ki je veljala 700 let za najboljši tekst v Aziji in Evropi. Se bolj znan je bil Al-Battani, Cigar štiridesetletna opazovanja neba so bila zelo obširna in natančna; znal je določiti veliko astronomskih koeficientov tako, da se zelo približujejo modernim; določil je precesijo enakonočij v 54° 5’ na leto in naklon eklip-tike na 23° 55’. Abu’l-Wafa, ki je bil kot študent varovanec prvih bagdadskih namestnikov, je odkril tretjo Irmino varacijo 600 let prej kot Tycho Brahe (veliki danski astronom, rojen leta 1546 in umrl leta 1601, ki je s svojimi ugotovitvami dal osnovo Keplerju za njegove zakone). Zgraditi so drage astronomske aparate, ne samo zvezdomere, ampak tudi kvadrante s polmerom 10 metrov in sekstante s polmerom 25 metrov. Zvezdomer (astrolabij), ki so ga Arabci izpopolniti, je prišel v Evropo v X. stoletju in mornarji so ga uporabljati do X\TI. stoletja. Arabci so ga načrtovati in gradili z estetsko ljubeznijo, tako da je postal znanstveno orodje in umetnina, azimut-arab. as-samt množ as-sumut: smer Fabio Jurindch, Pierpaolo Brazzani 4.g ALKIMIJA Mohamedanci so ustvariti kemijo kot znanost, ker so na tem področju, na katerem so se Grki omejevali le na proizvodne poi-skusne domneve, uvedli natančno opazovanje, nadzorovane poizkuse in dotiCna poročila. Izumiti so destilator in ga imenovati »alambik« kakor se še imenuje v nekaterih evropskih jezikih, razlikovali luge od kislin proučevali njihove lastnosti in izdelati na stotine zdravil. »Alkimija«, ki so jo mohamedanci prejeti od Egipčanov, je pripomogla pri razvoju kemije s slučajnimi odkritji in z metodo, ki je bila med vsemi srednjeveškimi vedami najbolj znanstvena. Vsi mohamedanski znanstveniki so biti prepričani, da so kovine naposled iste narave in da se ne da spremeniti eno v drugo. Namen alkimistov je bil pretvoriti kovine nižje vrste, kakor so železo, baker, svinec, kositer in srebro, v zlato s pomočjo »filozofskega kamna«. To je bila snov, ki so jo vedno iskati, a nikoli našli. Kri, lase, odpadke in druge snovi so podvrgli reakcijam, jih razplinjali, kalcinirali, izpostavljati sončnim žarkom in ognju, da bi odkriti, Ce je v njih ta magična snov. Kdor bi popil elizir, bi si lahko po miti volji podaljašal življenje. Najboljši alkimist je bil Jabir Ibn-Hayyan (702-765), znan v Evropi pod imenom Gebir. Bil je sin kufske-ga lekarnarja in po poklicu zdravnik. Skoraj vse življenje je posvetil napravam za destilacijo in taljenje. Obstaja vec del, ki mu jih pripisujejo, vendar jih je napisalo vec neznanih avtorjev v večini iz X. stol. ; mnogo jih je bilo prevedenih v latinščino in ta so silno pripomogla k razvoju kemije v Evropi. Po X. stol. se je alkimija, tako kot tudi druge vede, izgubila v nauku o skritih silah (okultizmu) in šele tristo let pozneje je ponovno postala samostojna veda. Igor Kalc, Aleksandra Rudež 4.g ZEMLJEPIS Zemeljski zemljevidi so biti važnejši od nebesnih, ker so Arabci živeti od poljedelstva in trgovine. Soliman al-Tahir je okoli leta 840 s svojim blagom dospel na Daljni vzhod; neznani pisec je spisal leta 851 pripoved o tem potovanju in to 425 let pred Milijonom Marka Pola. V istem stoletju je Ibn Khordadhbeh opisal Indijo, Ceylon, Vzhodno Indijo in Kitajsko, in to po lastnem opazovanju. Ibn Hauqal je opisal Indijo in Afriko, Ahmad al-Yaoubi je leta 891 napisal Knjigo dežel, natančen opis islamskih pokrajin in mest in številnih tujih držav. Muy-Ammad al-Muqaddasu je obiskal vse islamske dežele in leta 985 napisal Opis muslimanske države, najvecje zemljepisne knjige v arabščini pred Indijo, ki jo je napisal al-Biruni. Fabio Jurindch, , „ Pierpaolo Brazzam 4.g PMRODNE VEDE Zelo malo nam je ostalo od mohamedanskih bioloških študijev dobe. Abu Hanifa al-Dinawari ( 815-895 ) je napisal knjigo o vedah in se pri tem naslanjal na Dioskori-da Pedanija, zdravnika iz Vm. stoletja po Kr., ki je napisal razpravo v petih knjigah De materia. Abu Hanifa je preučeval številne rastline iz zdravniškega sveta. Mohamedanski botaniki so znati pridobivati nove sadeže s cepljenjem, združiti so vrtnico z mandljevcem in iz tega so nastati novi cvetovi. Othman AMr al-Jahiz, ki je umrl leta 869, je proglašal idejo o razvoju, ki je bila podobna tisti, o kateri je govoril al-Muqad-dasu, življenje se je razvijalo od kamenin do rastlin, od rastlin do živali, od živali do človeka. Pesnik-mistik Jadal ud-Din je sprejel ta nasvet in dodal, da ce se je to dogajalo v preteklosti, se bodo mogli v bodočnosti ljudje spremeniti v angele in bo- 8ove- Fabio Jurindch, Pierpaolo Brazzani 4.g Iz bogate andaluzijske kuhinje slascice Lorca je pravil, da se je treba približati mestom in spomenikom ako, da najprej pokusiš tipične An!C'Ce ^ra)a- Pradno si ogledamo hambro, lahko pojemo slastno medno slaščico ati nunine torte. Ze PJ?0! “biskom Sevilje bi se splačalo 0 k atj številne samostane mesta, v katerih je priporočena pokušnja S a®cic. ki jih od vedno pripravljajo nune. V starih časih so pripravljale 6 taščice, da bi jih darovale svojim dobrotnikom. Kasneje pa so Jm začele prodajati, da bi si za- OhŽ1le denaria za preživetje. ■skovalci samostanov že prej naročijo slaščice, kot npr.: slaščice za rojstne dneve, božične ali ve-onocne slaščice in razne specia-itete. Prodaja traja že stoletja in je ®dmi stik, ki ga imajo nune s sve-°m. Prodaja poteka tako, da nune Položijo slaščice v napravo, ki je podobna kolesu. Kupci snamejo iz naprave slascice, kar omogoča nunam, da se ne prikažejo, tarodavni recepti andaluzijskih slaščic so bogati z dišavami, kot so cimet, sezamova semena, sladki ja-než, ingver in še druge eksotične arome orientalskega izvora. Recepti so se ohranili iz generacije v generacijo, predvsem tistih domačih slašCic, kot so z vanilijo odišavljene natillas ali pa arroz con leche (riž z mlekom) s cimetom. Medtem pa so bili recepti slašCic ljubosumno shranjeni v ženskih samostanih. Samostan San Clemente el Real, najstarejši v Sevilli, je zelo poznan po svojih slaščicah. Slascice pripravljajo samo po naročilu in danes prodajajo le te: rosquitos, obročke, yemas de coco, kremine s kokosom ter bizcochos de San elemente. Poznane z imenom Giralda, arabski stolp, znamenje mesta, so yemas de san Leandro slaščice, katerih osnova je rumenjak in sladkor. Nune pripravljajo tudi druge slaščice, kot so božični pe-stinos, sultan as, paradižnikove, ce-drove marmelade in odlične grenke pomaranče v sirupu, katerih skrivnost je vsa v kuhanju pomaranč v istem sirupu, ki ga uporabljajo za yemas. Brošura, M so jo izdelali dijaki Žiga Zoisa, obsega se marsikaj, cesar zaradi -r—tO prOSimO mz.uu,,,. v ulij,,, u, ^ vouj ,,x,,xUu^u opravičili vsem tistim, ki katerih prispevkov nismo mogli objaviti, objavljajmo imena vseh dijakov, ki so sodelovati pri sestavljam! brošure. Zgodovinski pregled: Ivana Colja, Luisa Štor, Tatjana Tensi, Mojca Visitin, Danjel Beorchia; mesta in arhitektura: Adam Pahor, Aljoša Purie, Borut Pi-Pan, Marco Zaccaria, Alen Possega, Andrej Suligoi, Peter KrižmanCiC, Martin Košuta, VVemer Sancin, Fabio Jurindch, Peter Emili, Andrej Carli, Andrej Ban, Pierpaolo Brazzani, Aleksandra Rudež, Igor Kalc, Roberto Ellero, Ennco Bogatez; slikarstvo: Elvedina KalesiC, Karen Stoinev, Simon Vrabec, mec, Goran Ruzzier, Leo Braini, Tjaša Švara; glasba: Saša Prinčič, Jerneje Carli Andrej Močilnik, Christian Cherin, Adriana Longo; španska filmografija: Fabio Gobbo, Marko Ferfoglia, Danjel Beorchia; zanimivosti in običaji Valentina Hervat, Katja Glavina, Massimo Babich, Aleksander Rudež, Ivanc Golja, Luisa Štor, Tatjana Tenci, Kristina Škerli, Mojca Visintin, Enrico Bo gatec, Fabio Jurincich, Pierpaolo Brazzani, Igor Kalc, Andrej Ban, Martir Košuta, VVemer Sancin, Antonella Faimann, Marjana Debeljuh._________ Antonella Faimann 5.b spanske jedi Nasplošno je v španskih jedilih Čutiti pridih arabskih dežel, saj so se v Španiji že v preteklih letih razširile razne arabske začimbe: muškatni oreh, igver, cimet, koriander, meta, žafranika in bazilika. Papriko in paradižnike so arabski kuharji spoznali kasneje. Svinjine niso uporabljali, jagnjetino pa, saj so jo pripravljali z medom in limono ati česnom, ter jo zacinili z ža-franiko, mandeljni in papriko. Za pripravo bikovega repa v medu, v žafranovi ati paradižnikovi juhi, so potrebne bodisi španske kot arabske začimbe. Za špansko hrano je značilno, da je moCno zacinjena, kriv je skoraj vedno Česen. Druge značilne spansko-arabske jedi so tortille, ki so se razvile iz eg-gaha, nekakšnega arabskega jajčnega kolača z zelenjavnim ali mesnim nadevom, nato sardelice in tignije v escabechu, mešanici olja, kisa in začimb in še slana polenovka v Česnu s karamelom ter ledveni pečenki s Česnom in limono. Najbolj znana španska jed je pael-la. Ce obstaja danes ta jed, je to po zaslugi Arabcev, ker so prav oni prinesli v španske kraje riž, ki je glavna sestavina omenjene španske specialitete. Ta je nacionalna jed, ki je nastala v okolici Valencie, pravzaprav na otoku Palmar, kjer zaradi rodovitne in močvirnate zemlje riž odlično uspeva. Paella ni dobila imena po kraju, kot se dogaja ponavadi, temveč po načinu kuhanja, saj se jed pripravlja v značilni ponvi, v kateri se tudi jed predstavi na mizi. Jed se lahko predstavi kot revno jed ali kot jed bogatašev. Valencijska jed vsebuje riž, kokošje ali zajčje meso, školjke in rakce, zelenjavo, stročnice in žafran. Če si kdo po kosilu ali večerji ali kadarkoli zaželi osvežilne pijače, se lahko odlično zadovolji z san-grijo, znano pijaCo, pripravljeno iz Črnega vina, najbolje, Ce iz vrste priorato, ter sadja. Manj znana jed je gaspacho, hladna paradižnikova juha z visoko vsebino vitaminov in rudninskih snovi. To izhaja že iz rimskih Časov, ko je bilo njeno ime posca. Tudi gaspacho se pripravi na razne načine. Andaluzijski gaspacho vsebuje: paradižnike, papriko, kumarice, čebulo, Česen, jajca, ribani kruh, vodo, kis, žafran, kumino, sol in poper. Marjana Debeljuh 5.b VINA Tudi v Španiji obstajajo razne legende: zanimiva je legenda o sherry-ju. Govori se, da je leta 1594 angleški gusar Francis Drake priplul v mesto Cadiz in ga oropal v imenu angleške kraljice. Iz mesta Jerez je kraljici prinesel še 2.900 sodov vina. Kraljici je povedal, da je vino našel v mestu Chereth, katerega imena ni bil sposoben izgovoriti. Uspel je izgovoriti le Sherry, ki je nato postalo tudi ime vina. Vino jerez je zelo staro, saj so ga .poznali že v Kolumbovem Času. Prideluje se tako: najprej se nabere grozdje vrste palomino, grozde se pusti pol dneva pod soncem in se ga zvečer istega dne mečka, obvezno z nogami. Ko bo vino začelo fermentirati, se ga bo postavilo za 2 leti v lesene sode, imenovane anadas. Nato bo sledila pokušnja, ki bo določila, v kakšno kategorijo bo vino spadalo: palma, cortado ali raya. Ko bodo določili kategorijo, bo začela faza staranja, ki bo potekala kakih sedem let. V teh dolgih letih bo vino mirovalo v sodih v bode- gas, značilnih zgradbah arabskega stila z visokimi okni, skozi katera pronica šibka svetloba. Prav v teh zgradbah se odvija najpomembnejša značilnost, in sicer: igra s sodi. V bodegas ležijo sodi eden nad drugim v štirih vrstah v obliki piramide. Sodi so postavljeni tako, ker vino ne počiva vedno v istem sodu, temveč se pretaka iz naj višjega v najnižjega, ko dobijo najvišji sodi novo vino. Kar je zelo pomembno, je to, da se sodi ne spraznijo nikoli popolnoma in se tako vino različnih trgatev spaja in ostane vseeno homogeno. Poleg teh značilnosti se potrebuje za dobro vrsto sherry-ja še 300 dni sonca letno, vsaj 80% apnenčaste zemlje in mešanico grozdja s trt vrste palomino in Pedro Ximenez. Obstaja sherry različnih vrst: fino, amontillado," odoroso, palo cortado, raya, pedro ximenez, moscatel, color in manzanilla. To ni vse, saj obstajajo še druge vrste vin, ki jih pridelujejo v različnih krajih. V Cordobi obdelujejo vrsto montilla in moriles, v Malagi pa vrsto mala-ga, ki jo pridelujejo iz rozin. Sedaj, ko smo omenili vina, naj omenimo tudi to, kar se z vinom ze- lo dobro veže in je znano v Španiji zaradi mehkosti in aromaticnosti: govorimo o gorskem pršutu jamon serrano. Pridelujejo ga v sierras med Seviljo in Portugalsko zaradi primernega vetra, ki tu pihlja. V preteklosti so rezine pršuta rabiti za pokrivanje bokalov vina, kot obrambo proti mušicam in prahu. Jamon je bil poznan že v renesančni kuhinji, kjer je bila navada položiti na mizo gorski pršut iberskega prašiča, okrašen z raznimi cveti in zelenjem. Jamon se zelo dobro veže z vinom vrste montilla in moriles, predvsem ob značilnih španskih prigrizkih, imenovanih tapas. SLOVANI V ŠPANIJI Slovani so se pojavili v Andaluziji okoli 9. stoletja v Času vlade Adbar-Rahmana III. V tem obdobju je Cordoba doživela razmah, povečalo se je Število sužnjev, ki so bili pretežno slovanske narodnosti. Prekupčevanje s sužnji je trajalo vse do XI stol., ko je prišlo do propada Cordobe. Tri tisoč jih je bilo samo v kalifovi palači. To so bili mladi evnuhi. V X. stoletju so se številni Slovani osamosvojili. Postali so tako imenovani mavvali-svobodni in tako prevzeli pomembno mesto v muslimanski družbi. Nekateri so bili pisatelji in pesniki ali zgodovinarji, drugi so imeli obsežna posestva in Se pomembno politično vlogo ter pomembna mesta ob kalifu. Ivana Colja, Kristina Škerli, Luisa Štor, Tatjana Tensi, Mojca Visintin 5.a V področju, kjer pridelujejo to specialiteto, srečamo prave industrije: v vasici Jabugo se lahko kupi pršut po ugodni ceni. Kot vsaka tovarna ima tudi ta v notranjosti poseben prostor za degustacijo, podoben manjšim restavracijam, v katerih je priporočena pokušnja jamona in drugih raznih salam, imenovanih embutidos. Marjana Debeljuh 5.b PatBoone bo posnel album s pesmimi »težkometalcev« Pevec Pat Boone, oče štirih hčerk in dedek petnajstim vnukom, se je odločil, da bo presenetil najbolj zveste oboževalce. Po štiridesetih letih lahkotnih pesmic namerava zavreči videz ‘dobrega in čistega dečka1 in posneti album s pesmimi naj-~ bolj glasnih med glasbeniki - AC/DC, Guns ‘N‘ Roses, Metallica in Skid Row. Heavy metal je gotovo glasba, ki je popolnoma drugačna od pesmi kot so Love Letters In The Sand in Speedy Gonzales, s katerima je najbolj zaslovel. Pred kratkim je tudi podaril par svojih belih čevljev na katerih piše ‘Imel sem srečne noge' losangeleški kavarni Hard Rock Cafe. D vainšest desetletni Pat, ki je pred kratkim prevzel krščansko vero, ni preveč zaskrbljen za svoj image in skrbno vadi pesmi za novi album. Za nekatere pesmi trdi, da imajo skoraj biblično »težo.« Vendar pa zagotavlja, da ne bo zapel nobene pesmi, ki bi spravila v zadrego njegovo številno družino. Jelcinove »matrjoške« se dobro prodajajo »Matrjoške« z Jecinovim likom gredo po njegovi zmagi na volitvah še posebej dobro v prodajo. Te so raztavijene v bližini moskovskega Rdečega trga. (Foto: Reuter) Poplave prizadele več kot 20 milijonov Kitajcev PEKING - V hudih poplavah na jugu in vzhodu Kitajske, kakršnih ne pomnijo že pol stoletja, je v minulem tednu (od nedelje do danes) umrlo že več kot 300 ljudi, prizadetih pa je že več kot 20 milijonov Kitajcev. Reke in veletoki, ki so zaradi obilnega deževja v začetku tedna prestopili bregove, so uničili 211 tisoč hiš, tako da je brez strehe nad glavo ostalo na stotisoče ljudi, voda pa je poplavila tudi 1,6 milijona hektarjev polj s pridelki za približno 1,3 milijona Kitajcev.V poplavah, ki so prizadele devet pokrajin na jugu in na vzhodu države ter v osrednji Kitajski, je bilo od nedelje ranjenih že več kot 3708 ljudi, poplave pa so povzročile že za več kot 1,2 milijarde dolarjev škode.Za evakuacijo prebivalcev skrbi 400 tisoč vojakov, kitajsko ministrstvo pa je ob tej veliki naravni nesreči že v sredo pozvalo mednarodno javnost, naj pomaga prizadetim pokrajinam. Na poziv se je odzvala mednarodna organizacija Zdravniki brez meja, ki je obljubila, da bo »v prihodnjih 24 urah« na poplavljena območja poslala več letal s človekoljubno pomočjo.Na Kitajskem je samo v prvi polovici letošnjega leta v poplavah umrlo že več kot 400 ljudi, lani pa je število žrtev poplav preseglo številko 1500. Molitev gvatemalskih Indijancev Gvatemalski Indijanci so se zbrali ob ruševinah templja v Kaminal Juyu, da bi svojim bogovom izkazali spoštovanje. (Foto: Reuter) Na vlaku zabodel tirinajst ljudi, med njimi tudi očeta TOKIO (Reuter) - Preplah, ki ga je izzval napad japonske sekte Najvišja resnica s strupenim plinom sarin marca lani na petih vlakih tokijske podzemne železnice, se Se ni polegel in japonska policija Se vedno izvaja poostren nadzor. Zato tudi ni čudno, da je konec včeraj ljudi močno vznemiril dokaj nenavaden dogodek, ki se je spet zgodil prav v podzemni železnici. 21-letni brezposelni mladenič je namreč na vlaku zabodel - na srečo pri tem ni bil nihče ubit - kar trinajst ljudi. Potniki sprva sploh niso doumeli, kaj se je pravzaprav zgodilo, vse dogajanje pa je na policijski postaji pojasnil 51-letni oče brezposelnega Japonca. Skupaj s sinom je odšel na pogovor za službo. Po pogovom, kjer očitno ni bil uspeSen, je mladenič, očitno močno razburjen, kot je pojasnil oče, dejal, da gre na obalo, da se pomiri. Ko ga je oče skušal potolažiti, ga je sin zabodel v ramo, kmalu za tem pa je med begom proti podzemni železnici napadel tudi neko žensko. Na vlaku je ranil 13 ljudi; neka ženska in trije moški so bili pri tem huje poškodovani. Na zash-Sanju je fent pojasnil, da je vse skupaj storil po naročilu »božjega glasu«. Londonsko srečanje ■ visoke pete obvezne Gayji in lezbijke so ljudje z domišljijo. V Londonu so se zbrali, da bi dvignili zavest o nevarnosti AIDS-a. (Foto: Reuter) SKANDINAVSKA KRIŽANKA S? 5 H REPUBUKA ZDEBEUNA NA ZACEUENI RANI LAMARCKOV NAUK IZRAELSKI PREDSED. VVEIZMAN TONSKI NAČIN MESTO V SREDNJI DALMACUI LUPA NORVEŠKI SLOVNIČAR AASEN SLOVEN. ILUZIONIST (MIRAN) NEZNANEC RIMSKA IGRALKA SAVINA RUDARSKO MESTO V ZAHODNI SIBIRIJI avtor J. KRALJ POSLEDICA PSIHIČNE PREOBRE- MENITVE VRSTA PALME MORSKI OŽINI V SKLANDI-NAVUI PREKU- CUHINJA TONE ČUFAR GRŠKI MITOLOŠKI LETALEC ZAPIS SKLADBE Z NOTAMI IVAN TAVČAR INDIJANSKI NAZIV ZA BELCA ARGENT1N. TENIŠKA IGRALKA (GABRIELA) UMENJE TRPEŽEN IMPREGNIR. PLAŠČ PREŽIVNINA PREBIVALEC NOVEGA SVETA VRSTA VIŠNJE ASTAT ZVEZDA ALKOR (ena od pisav) ŠČIR VRHNJA HAUA MUSLIMANK KRAMA ORODJE ZA KOPANJE ENERGETSKI OBRAT PALEST1N. VODITELJ GRČUA RUSKA OBUKA IMENA IRENA ČLOVEK ZVEUK1M NOSOM ALUMINU SLOVENSKI FILOZOF (FRANCE) REDOVNICA HEKTOLITER IVAN MRAK MAKEDON. REVOLUC. (VERA) MESTO NA JV. TURČUE JAPONSKI OTOKZAM. OPORIŠČEM KRAJ PRI ČENT1V VOJVODINI NAJVIŠJI VRH KARAVANK ARHITEKT SAARINEN EKVADOR. KNJIŽEVNIK (JORGE) PREBIVALEC AVSTRIJSKE DEŽELE ILKNJIŽ. (CESARE) UTU • IZDELOVALEC SODOV EGIPČAN. BOGINJA, IZIDA NEKD. AM. POPEVKAR (HARRV) TEPKA GLAVNI ŠTEVNIK NEMŠKA POPEV- KARICA PERONOVA ŽENA DAN PRED SREDO MESTECE PRI ZADRU - GL. MESTO JORDANIJE RADU • ANTON TRSTENJAK MADŽARSKO ŽIME NEMŠKI RLOZOF (GEORG) •JSV ‘VNOH ‘IV ‘VH ‘NVJW ‘MN ‘N3HOI ‘V1IA3 ‘VNHN ‘VdVUl ‘aiMMVTHa ‘SIZI ‘waos ‘3SHAVd ‘Darom ‘VZVDI ‘JNOHO ‘VAVNDIO ‘m ‘TH ‘vsiavn ‘HO ‘VMivaDiaia ‘vws ‘HVZ ‘XV ‘vaaaviAiv ‘Nvoraam/ ‘10NDN3H1 ‘a(N -VA3WlZVa ‘INLLVEVS ‘aiNonooaaa roiiABJopoA :A3JJS3H KMETIJSTVO Nedelja, 7. julija 1996 -1________POLJSKA OPRAVILA V MESECU JULIJU_ Največ dela v vinogradu, ne manjka pa ga niti na vrtu V sadovnjaku škropimo proti breskvinemu zavijaču Muhastega in deževnega vremena res noCe biti konec. Vsakodnevne padavine ovirajo delo v vrtu in vinogradu, ki ga v tem Času ni malo. Kmalu pa bi se moralo vreme ustaliti in končno zavladati poletje. Pri trti nadaljujemo s pletvijo. Med poletna opravila spada tudi povezovanje mladja. To je vazno predvsem pri nizkih vzgojnih oblikah, saj omogoča boljšo prodornost sončnih Žarkov, obenem pa tudi boljšo porazdelitev škropila. Večkrat je zadosti, da mladice le porinemo med drugo rastje. O izbiri pripravkov za škropljenje trte smo že obširno pisali. Naj dodamo le, da je ob stalno deževnem vremenu priporočljiva uporaba sistemskih sredstev, ker jih dež ne izpere. V teh dneh, ko se začenja grozdna jagoda razvijati, se lahko pojavi botritis, bolj poznana kot siva grozdna plesen. Ugodni pogoji za njeno Sirjenje so visoka vlaga, a tudi zelo bujno rastlinstvo. Proti plesni uporabljamo Ronilan, Sumi-sclex, Serinal in druge. Zgleda, da na Benlate postane gliva kmalu odporna. Obilo dežja vsekakor Pripomore k izpiranju hranilnih snovi v zemlji. V tem Času lahko opazimo prve znake pomanjkanja mikroelementov. Pomanjkanje magnezija na trti npr. prepoznamo po bledici, ki se pojavi ob listnih robovih. Tipičen znak je tudi sušenje pecljevine. V tem primeru škropimo z raztopino magnezijevega sulfata, v količini 2 do 3 kg na hi vode. Omenjeni pripravek dobro učinkuje in je po ceni. Po potrebi škropljenje ponovimo. Lahko ga zmešamo s pripravkom proti perono-spori in oidiju. Sedaj škropimo proti breskvinemu zavijaču (Cydia molesta), ki povzroča črvivost plodov. Uporabljamo pripravke na podlagi fosalone (Zo-lone) in clorpyrifos-etila. Slaba lastnost omenjenih sredstev je ta, da imajo karenCno dobo 30 dni. Ker veliko sort breskve zori v tem Času, moramo biti na to zelo previdni. Lahko rabimo npr. diazi-none (Basuterex) ali tri-clorfon (Dipterex), ki imajo karenCno dobo le deset do petnajst dni. Ce bo dež v juliju končno le odnehal in se bo temperatura povzpela na sezonsko povprečje, se bodo napadi škrlupa na jablani nekoliko umirili, oidij pa je lahko še aktiven tudi brez dežja. Proti oidiju uporabljamo moCljivo žveplo ali dinokap. Na začetku meseca se pojavi druga generacija jabolčnega zavijača. Klasični pripravki so npr. na podlagi azinphos metila (Gusathion, Tiomide) ali fosalone (Zolone). Gre vsekakor omeniti škropilo na podlagi diflubenzu-rona (Dimilin, Du-dim), ki je zelo selektivno in zato ne škoduje številnim naravnim sovražnikom zavijača. Obenem so tudi tu že poskusili biološki insekticid na podlagi Ba-cillusa thuringiensis. V juliju pobiramo marelice, zgodnje sorte breskev in sliv. Sadež nekoliko zavrtimo, da se odtrga od peclja. Proti osam, ki nam lahko poškodujejo skoraj zrelo sadje, ukrepamo tako, da na drevo obesimo steklenice, v katere damo 2 cm plast sladkornega sirupa. To ose privlačuje, iz steklenice pa ne morejo. Proti ptičem obesimo na drevo kovinaste trakove, ki se v prisotnosti sonca bleščijo. Ovidij se lahko pojavlja še na breskvah. Škropimo kot pri jablani, posebno pri zgodnjih sortah pa moramo upoštevati karenCno dobo, to je Cas, ki poteka od zadnjega škropljenja do pobiranja sadežev. Prav tako moramo karenCno dobo upoštevati proti breskvinemu zavijaču. Diazino-ne (Basuterek) ali tri-clorfon (Dipterex) imajo npr. karenCno dobo le 10 do 15 dni. Veliko dela nas Čaka v zelenjavnem vrtu. V sončnih dneh moramo stalno zalivati, in to v jutranjih ali večernih urah. Drugo pomembno opravilo je odstranjevanje plevela, ki ga ne smemo zanemariti, saj bi drugače lahko izgubili dobršen del proizvodnje. Sedaj je Cas, da sejemo povrtnine, ki jih bomo uporabili jeseni ali pozimi. V prvi polovici meseca sejemo rdeči radie in zgodnje zelje. Ves julij pa sejemo endivijo, peso, por, petršilj, pozno solato itd. Presadimo pa cvetačo, zelje in druge kapu-snice. Začnemo s pobiranjem zgodnjega krompirja, paprike, bučk, kumar in drugih povrtnin. dr. Magda Sturman Do 17. avgusta vpis v Register za kmetijske obrate Tržaška trgovinska zbornica je v teh dneh razposlala vsem kmetom, ki so vpisani v seznam za plačevanje kmečkih socialnih prispevkov (ex SCAU) obvestilo, v katerem ta ustanova pojasnjuje, da je bil z zakonom št. 580 iz leta 1993 ustanovljen pri trgovinskih zbornicah Register podjetij tudi za kmetijske obrate. V omenjeni register se morajo do 17. avgusta 1996 vpisati vsi podjetniki, ki se profesionalno ali tudi običajno bavijo s kmetijstvom. Te obveznosti nimajo seveda tisti gospodarji, ki so svojo kmetijo izročiti drugim. V tem primeru je dovolj, da to pismeno sporočijo Trgovinski zbornici. Register je sestavljen iz dveh sekcij in sicer: - sekcija kmetijski podjetniki, v katero se morajo vpisati vsi kmetijski podjetniki, ki se običajno in profesionalno bavijo s kmetijsko dejavnostjo; - sekcija mali podjetniki, ki neposredno, običajno in profesionalno opravljajo kmetijsko dejavnost pretežno s svojim delom in delom svoje družine. Prošnja za vpis v Register mora biti sestavljena na pro-sebnih obrazcih, mora biti kolkovana (Lit. 20.000), podpis odgovornega ali zakonitega predstavnika mora biti overovljen pred notarjem, občinskim tajnikom ali neposredno pred pooblaščenim funkcionarjem Trgovinske zbornice. Na koncu želimo opozoriti vse zainteresirane, da je vpis v Register obvezen za vse profesionalne kmete in tudi za tiste, ki se običajno bavijo s kmetijstvom. Člen št. 2194 civilnega zakonika predvideva, globe od 20.000 lir do 1.000.000 lir za vse, ki ne spoštujejo te obveznosti. Vpis v omenjeni Register z razliko od deželnega registra Kmetijskih podjetnikov, ki je pogoj za pridobivanje denarnih prispevkov, olajšav in podpor, je le anagrafsko potrdilo, na osnovi katerega se kmetijsko podjetje lahko predstavi pred vsako javno upravo. Kmečka zveza vabi zato vse zainteresirane kmete in ostale obdelovalce, da se Cimprej zglasijo v njenih uradih v Trstu (sedež Ul. Cicerone 8), ali v podružnicah na Opčinah in Nabrežini od 8.00 do 12.00 ure. Kmetje z Goriškega pa so vabljeni, da se zglasijo na sedežu goriške kmečke zveze (Ul. Malta 2) vsak dan, z istim umikom. POJAVLJAJO SE OD MARCA DO JULIJA V POLETNIH MESECIH NAM ZEMLJA NUDI VELIKO SADOV Šparglji so zelenjava, ki so jo poznali že Egipčani Zeleni so močnejšega okusa, beli pa bolj mili red Časom smo pisali o posvetu o Parglju, ki je bil v Kopru ob udeležbi Jenskih strokovnjakov in okovnjakov iz Veneta in iz naše deže-e' V ciniku smo omenili, da se je tudi i.aS ZIlaru kolonkovški vrtnar Alojz Debe-is prav letos lotil pridelave te znimive, itne in okusne zelenjadnice. Danes bi e eii s pomočjo tiskovine, ki jo je izdala roetijska svetovalna služba Slovenije, Povedati še kaj več o špraglju. Spargelj se na tržišču pojavlja že od toarca in tja do junija. Je trajnica, ki v Pri-jnorju uspeva samoniklo (po domače rSciki) kot divji spargelj, gojeni pa ima vehko debelejše poganjke, ki dosežejo tu-1 oo 3 centimetrov premera. Poznamo V6C sort z zeleno ah vijolično obarvanimi Poganjki. Pridelovanje poteka na dva načina. V Sredozemlju prevladuje pridelava zelenega, v srednji Evropi (in tudi pri nas) pa obeljenega šparglja - beluša. Beluše zgodaj spomladi osujemo z zemljo in tako dobimo obeljene poganjke, ki so milejšega okusa z manj grenkim okusom, zeleni ah vijoličasti pa imajo ostrejši okus, močnejšo aromo in veC vitaminov ter učinkovin. Uporabljamo mlade poganjke, seme in korenine, ki jih izkopavamo jeseni. Mladi poganjki vsebujejo veliko mineralov in vitaminov A, C (zeleni in vijohcni), Bi, B2. Spargelj so na Kitajskem uporabljati že 3000 let pred našim štetjem za zdravljenje kašlja in tumorjev, v starem Egiptu pa proti jetrnim boleznim. Je odličen diuretik in zato spodbuja izločanje seCa in delovanje ledvic. Preprečevanje miksomatoze in hemoragične bolezni kuncev Kot v prejšnjih letih se tudi letos s prihodom poletja pojavlja nevarnost dveh hudih virusnih bolezni, ki napadata vzrejališCa kuncev. Proti tema dvema okužbama, miksomatozi in hemoragični bolezni kuncev, se priporočajo preventivni posegi in profilaksa s cepljenjem na celotnem deželnem območju. Dežela je preko Deže-lega združenja rejcev finansirala tudi za letošnje leto deželni plan za zajezitev omenjenih bolezni. Zdi se nam zato umestno, da obvestimo vse rejce kuncev, ne glede na obseg vzrejališCa, da se vključijo v program prostovoljnega in brezplačnega cepljenja. Interesenti naj se za podrobnejše informacije in posege obrnejo na tržaški sedež Deželnega združenja rejcev (tel. 251361) v dopoldanskih urah ali na živinozdravnico Diano Bartoli (tel. 942374) ob uri kosila. Skrbno pobiranje povrtnin se odraža tudi na kakovosti V poletnih mesecih nam zemlja nudi veliko sadov in nam s tem poplača trud, ki smo ga vložili za to sezono. Pravilno pobiranje povrtnin je važno opravilo tudi za manjše vrtnarje, ki sicer v glavnem proizvajajo za lastno uporabo. Skrbno pobiranje se obenem izraža tudi na kakovosti. Za pobiranje povrtnin potrebujemo enostavne in poceni pripomočke. Pri tem opravilu rabimo lesene ali plastične zaboje. Slednji so zelo praktični, saj so lahki in obenem močni, zlahka jih zložimo enega nad drugim. Poleg tega jih zelo hitro operemo in Ce so dobre kakovosti, so zelo trajni. Za pobiranje uporabljamo tudi navadne pletene košare, nylon vrečke pa odsvetujemo. Pri pobiranju potrebujemo tudi nože, kosirje in škarje. Glede Časa pobiranja delimo povrtnine v dve skupini: v tiste, ki jih poberemo vse hkrati (Česen, čebula, krompir, ...) in v tiste, ki jih pobiramo v različnih trenutkih (solatnice, korenje, paradižnik, peteršilj, ...). V večjih kmetijah, kjer se s kmetijstvom bavijo poklicno, skušajo pobirati istočasno, in to predvsem zaradi mehanizacije in trgovanja pridelka. Tisti, ki se s kmetijstvom bavijo le za domačo proizvodnjo, pa obratno skušajo to storiti večkrat. Najboljši Cas za pobiranje pridelkov je pred mrakom, ko so ra- stline suhe. Posebno to velja za ze-lenjavnice, od katerih uporabimo zelene dele. Ko ob sušnem vremenu zalivamo vrt, je najbolje, da počakamo kako mo ali pa poberemo naslednji dan. Na ta način bomo imeli bolj trdne liste. Pri pobiranju moramo paziti, da ne ranimo nobenega dela rastline. Skrbno položimo pobrane plodove v zaboje ali košare, katere medtem hranimo v senenem prostoru. V slučaju, da smo pred kratkim škropili, se moramo strogo držati ka-renene dobe, ki je navedena na konfekciji škropila. Po končnem pobiranju vseh povrtnin, rastlino izrinemo, posebno Ce je med gojenjem obolela. Na ta način preprečimo širjenje bolezni na novo rastlino, ki jo bomo pozneje gojili na istem kraju. Pri pobiranju paradižnika ni potrebna uporaba noža ali škarij, razen v slučaju, ko gojimo sorte, kjer se plodovi težje odtrgajo od rastline. Za pobiranje jajčevca pa je raba noža ali škarij potrebna, in to zaradi bodic, ki jih plod ima na časnih listih. Iz istega razloga je priporočljiva raba rokavic. Jajčevec ima trd pecelj, zato moramo paziti, da ne rabimo mehkejših vrst plodov, npr. paradižnika, Ce se slednji nahaja v košari. Bucke imajo na listih SCetinaste dlaCice, ki lahko razdražijo kožo. Zato pri pobiranju uporabljamo dolge hlaCe. Bucka ima širok pecelj, ki ga odrežemo z majhnim nožem ali kosirjem. Buče pa poberemo ko so popolnoma zrele. To se zgodi takrat, ko se pecelj in ostali deli rastline popolnoma posušijo. Z jagodami moramo ravnati precej previdno. Jagode, ki rodijo velike sadeže, poberemo s Cašnimi listi vred. S palcem in kazalcem odtrgamo pecelj. Rastline pa, ki rodijo manjše sadeže, se zlahka odtrgajo od Čaše. Po pobiranju jih po možnosti položimo v majhne posode, in sicer take, ki vsebujejo 150 do 350 g sadežev. Take posodice so tudi primerne za prodajo. Pri pobiranju rabimo večje posode le v primeru, ko jagode prodajamo. Stroke fižola, graha in drugih stročnic pobiramo z venčnimi listi in pri tem pazimo, da ne poškodujemo rastline. Korenje pobiramo z vilami ali motiko. V težki zemlji se namreč z roCnim pobiranjem korenje lahko zlomi. Prav tako pobiramo Česen, čebulo, por in krompir. Ko pa čebula dozori, jo lahko pulimo z rokami. Pri baziliki poberemo liste in tudi vršičke. Na ta naCin preprečimo, da gre rastlina predčasno v seme. Obenem z odstranjevanjem vršičkov proizvaja rastlina veC listov. dr. Magda Sturman SVET Nedelja, 7. julija 1996 BiH / MUSLIMANI IN HRVATI SO SE LE SPORAZUMELI Začasen dogovor o združitvi vojsk Živčno vojna med Iforjem in Srbi pri Han Pijesku SARAJEVO (Reuter, B.Z.) - Bosanski Hrvati in Muslimani so včeraj dosegli začasen sporazum o združitvi hrvaških in muslimanskih oboroženih sil. Dogovor naj bi po besedah voditelja bosanskih Hrvatov KreSimirja Zubaka veljal do septembrskih volitev. Medtem pa so Natovi predstavniki sporočili, da so v Han Pijesku, kjer je vrhovno poveljstvo vojske bosanskih Srbov, odkrili manjše Število tankov in lahkih oklepnikov, ki bi jih morali v skladu z daytonskim mirovnim sporazumom umakniti na območja pod Natovim nadzorom. Sporazum o združitvi voj- nem vprašanju dosegli po vo- sk bosanskih Hrvatov in Mu- litvah. Dejal je tudi, da je do slimanov je začasen zaradi te- začasnega dogovora o »civil-ga, ker se predstavniki obeh nem poveljevanju federalni strani niso mogli sporazumeti vojski« prišlo po več medse-o poveljevanju združeni voj- bojnih zasebnih srečanjih ski. Zubak je dejal, da naj bi med njim in muslimanskim dokončni dogovor o tem spor- voditeljem Alijo Izetbegovi- Pozivi k izdaji zapornih nalogov za Karadžiča in Mladiča BONN (Reuter) - Nemčija je včeraj pozvala k takojšnji izdaji zapornega naloga za Radovana Karadžiča in Ratka Mladiča, ki ju obtožnica haaškega sodišča bremeni sodelovanja pri obstreljevanju Sarajeva in pokolu muslimanskih civilistov v Srebrenici. Klaus Kinkel je dejal, da so pričanja pred haa-škim sodiščem dovolj zgovoren dokaz za izdajo zapornih nalogov. »Ne smemo jima dopustiti, da bi se kjerkoli na svetu počutila varno,« je dejal Kinkel in dodal, da so dokazi proti Karadžiču in Mladiču iz dneva v dan bolj obremenjujoči. V Haagu pričakujejo, da bo sodnik Claude Jorda potrdil obtožnice in izdal zaporni nalog za razvpita voditelja bosanskih Srbov in iz njiju tako naredil ubežnika, ki ne bosta mogla zapustiti domovine, ne da bi tvegala aretacijo. čem. Na nekaterih od njih je kot posrednik sodeloval tudi ameriški vojaški odposlanec v Bosni James Pardew. Združene države so namreč sprejem zakona o združeni hrvaško-muslimanski vojski postavljale kot pogoj za uresničitev obljube, da v Sarajevo pošljejo sto milijonov dolarjev vredno vojaško opremo - tanke, puške, strelivo in ostalo opremo - in tako Hrvatom in Muslimanom omogočijo, da se bodo lahko enakovredno kosali z vojsko bosanskih Srbov. Vprašanje pa je, ali bo zgolj začasen sporazum zadovoljil Američane. Poleg tega mora sporazum potrditi še bosanski parlament, kjer med hrvaškimi in muslimanskimi poslanci glede skupne obrambe vladajo razlike, ki so že večkrat povzročile, da je parlament zavrnil dosežke pogajalcev. Nato je včeraj sporočil, da so njegove sile v petek med rutinskim izvidniškim helikopterskim poletom v Han Pijesku odkrile manjše število tankov in lahkih oklepnikov, ki bi jih morali bosanski Srbi v skaldu z daytonskim sporazumom umakniti na ozemlja pod Natovim nadzorom. Nato je po odkritju proti Han Pijesku, kjer je vrhovno poveljstvo vojske bosanskih Srbov, poslal svojo pehoto, mesto pa so preletavala tudi letala in helikopterji. Vojska bosanskih Srbov je zahtevala umik, vendar je Nato odgovoril z grožnjo, da bo vojaško posredoval, če Srbi tankov in oklepnikov ne bodo takoj umaknili na dogovorjeno mesto. Kot je povedal podpolkovnik Max Mariner, so Srbi na Natove zahteve pristali in težko oborožitev umaknili iz Han Pijeska. Kljub vse ostrejšim zahtevam mednarodne skupnosti po odstranitvi Radovana Karadžiča je Natov poveljnik v Bosni, admiral Leighton Smith, dejal, da njegove sile nimajo ukaza, da aretirajo Karadžiča. Smith je tudi dejal, da Nato Karadžiču niti ne namerava omejiti svobode gibanja. Edino, kar je Nato po Smithovih besedah pripravljen storiti, je poostritev kontrol po vsej Bosni, vključno s Palami. Ko so novinarji Natovega poveljnika v Bosni spraševali, ali namerava na Karadžiča izvajati pritisk s patruljami, ki bi nadzorovale neposredno okolico Karadžičevega domovanja in mu tako onemogočile gibanje, je bil Smith zelo odločen: »Nobenega ukaza za hišni pripor Karadžiča nimam. Prav tako nimam navodil o stalni prisotnosti v bližini njegovega bivališča, tako da se ne bi mogel nikamor ganiti. Dokler ne bom dobil ukaza za posredovanje, ne bom deloval na ta način.« Smith je še dejal, da ima mednarodna skupnost na voljo tri poti za rešitev omenjenega problema - diplomatsko, gospodarsko in vojaško. Do sedaj Natu po Smithovih besedah ni nihče ukazal, naj zaplet reši po voja- ški poti. Smith je na kratko ocenil tudi trenutno stanje v Bosni. Dejal je, da ne more govoriti o stanju miru, temveč zgolj o stanju brez vojne, ki se le počasi izboljšuje. Do tam pa bo treba po mnenju admirala Smitha prehoditi še dolgo pot. Smith je včeraj prisostvoval tudi podpisu sporazuma med bosanskimi Hrvati, Srbi in Muslimani o štiridesetih spremebah meja, ki jih je uvedel Dayton. »Spremembe predstavljajo zmagoslavje pogovora nad bojevanjem, zmagoslavje kompromisa nad silo,« je dejal Smith. SREČANJE PALESTINSKEGA IN JORDANSKEGA VODITEUA KONFERENCA V SOFIJI . NOVICE Kako prepričati Izraelce? Vodstvo skrajnega gibanja Hamas poziva k obnovitvi intifade AMAN (Reuter, B.2.) - Palestinski predsednik Jaser Arafat se je včeraj sešel z jordanskim kraljem Huseinom (na sliki, telefoto: Reuter), od katerega si je prizadeval pridobiti podporo v pritiskih na izraelsko vlado Benjamina Netanjahuja, od katere Palestinci zahtevajo spoštovanje mirovnih dogovorov. Skrajna palestinska organizacija Hamas je medtem pozvala k novi palestinski vstaji v Jeruzalemu in Hebronu. Zaplet z Makedonijo kot indic balkanskih nesoglasij Uradniki so povedali, da sta se Husein in Arafat na kratkem srečanju pogovarjala o tem, kako naj bi Jordanija pritisnila na Netanjahuja, da bi ta spoštoval dogovore, ki jih je podpisla prejšnja laburistična izraelska vlada pod vodstvom Simona Peresa. Arafat je Huseina pozval, naj mu pomaga organizirati srečanje z Netanjahujem, da bi lahko Palestinci in Izraelci začeli s pogovori o spornih vprašanjih, kot so meje in prihodnost vzhodnega Jeruzalema. Jordanski kralj je Arafatu zagotovil, da bo podprl palestinske težnje po samostojni državi z vzhodnim Jeruzalemom kot glavnim mestom. Analitiki menijo, da utegne Jordanija, ki je najtesnejši arabski prijatelj židovske države, odigrati zelo pomembno posredniško vlogo pri pogovorih med Izraelom in Palestinci. Kralj Husein je namreč med arabskimi voditelji pokazal najmanj zaskrbljenosti zaradi Netanjahuje-ve zmage nad Peresom. Hamas je včeraj pozval k obnovi intifade v Jeruzalemu in Hebronu. Palestince je ta skrajna organizacija pozvala k ostrejšemu uporu proti Izraelu, s čimer bi utrdili palestinsko enotnost. Hamas je z včerajšnjim pozivom podprl pripadnike Fataha v Hebronu - glavne frakcije znotraj PLO -. ki so v mestu, iz katerega bi se morala izrael- ska vojska umakniti že marca, pozvali k obnovitvi intifade. V odgovor na takšne pozive so paletinske varnostne službe v četrtek aretirale voditelja Hamasa v Hebronu Azmija Sujuhija. Hamas je palestinske oblasti tudi pozval, naj izpusti vse tiste, ki so jih »priprti zaradi suma, da se upirajo okupaciji«. Pri tem je imel v mislih več sto svojih aktivistov in podpornikov, ki so jih zaprti po samomorilskih napadih palestinskih skrajnežev. Palestinske oblasti so včeraj na Zahodnem bregu v mestu Jenin že izpustile enajst zaprtih muslimanskih skrajnežev - večina njih je pripadala Hamasu -, vendar še ni znano, ati je to začetek osvobajanja vseh zaprtih skrajnežev. Palestinski zakonodajni svet se je odločil, da bosta notranji in varnostni odbor preučila vsak primer posebej, preden bosta predlagala izpustitev. SOFIJA (Reuter, B.2.) - V bolgarski prestolnici se je včeraj začelo dvodnevno srečanje zunanjih ministrov balkanskih držav, na katerem razpravljajo predvsem o varnosti in regionalnem sodelovanju. Srečanja se udeležujejo zunanji ministri Bolgarije, Grčije, Romunije, 2RJ in BiH, namestnika zunanjih ministrov Turčije in Albanije, opazovalce pa so poslale Slovenija - zastopa jo veleposlanica v Makedoniji Jožica Puhar -, Hrvaška, Italija in Madžarska. Da bi srečanje dobilo globlji pomen, so svoje predstavnike v Sofijo poslale tudi ZDA, Rusija, Velika Britanija, Nemčija in Francija, ki sestavljajo Skupino za stike, ki je bila ustanovljena z namenom pomagati pri reševanju konflikta na območju nekdanje Jugoslavije. Makedonija se srečanja ni hotela udeležiti, ker je organizatorji niso povabili pod njenim »pravim« imenom, to je Republika Makedonija. Srečanja se udeležujeta tudi mednarodni predstavnik v Bosni Carl Bildt in generalni sekretar Sveta Evrope Daniel Tarchys. Namen dvodnevne konference je okrepiti gospodarske in varnostne vezi na balkanskem polotoku. Glavni poudarki konference so na pospeševanju medsebojnih vlaganj in trgovine, na razvojnih projektih na področju transporta, energije in telekomunikacij ter na skupnem boju proti organiziranemu kriminalu - predvsem boju proti preprodaji mamil in terorizmu. »To srečanje je izraz naše politične volje, da okrepimo regionalno stabilnost, varnost in sodelovanje na osnovi načel dobrososed- skih odnosov,« je dejal ob otvoritvi srečanja dejal bolgarski ministrski predsednik Zhan Videnov in izrazil pričakovanje, da bo konferenca med drugim dala nov zagon tudi bosanskemu mirovnemu procesu. Makedonska odsotnost je že na samem začetku konference sodelujoče opozorila, da so razmere na Balkanu vse prej kot rožnate. Na to dejstvo je opozoril tudi namestnik albanskega zunanjega ministra Arian Stanova, ki je svoje kolege opozoril, da ne smejo zanemariti Kosova. Dejal je, da lahko Kosovo postane še večja nočna mora kot Bosna, če se reševanja problema ne bodo lotiti hitro in učinkovito. Carl Bildt, ki je na konferenci govoril o prelomnem pomenu, ki ga bodo imele septembrske volitve v Bosni, in je vnovič izrazil upanje, da se bo Radovan Karadžič končno le umaknil iz političnega prizorišča, je svoj nastop zaključil z mnenjem, da dvodnevno srečanje zunanjih ministrov balkanskih držav pomeni nov korak proti integraciji balkanskih gospodarstev. »Mir pride z integracijo in do sedaj smo v jugovzhodni Evropi opažali pomanjkanje obojega,« je dejal Bildt. Danes naj bi udeleženci konference sprejeli Sofijsko deklaracijo za stabilnost, varnost in sodelovanje. Kljub temu pa diplomati menijo, da zaradi nezaupanja in rivalstva med balkanskimi državami, konferenca ne bo dala konkretnih pobud, kar pa še ne pomeni, da temu srečanju ne bi smeti pripisovati simboličnega pomena za vzpostavljanje dobrososedskih odnosov na Balkanu. Nemška policija lovi irske atentatorje BONN (Reuter) - V Nemčiji so včeraj začeli z lovom na domnevne atentatorje, pripadnike Irske republikanske armade, ki naj bi prejšnji teden izvedli napad na britansko vojaško bazo v Nemčiji. Za pomoč pri iskanju dveh moških in ene ženske so zaprosili tudi javnost in objavili natančne opise osumljenih. Za glavnega osumljenca, 31-letnega britanskega državljana Michaela Dic-ksona, so že izdali zaporni nalog. Na Severnem Irskem v Portadovvnu pa je policija prepovedala protestni sprevod protestantskega reda Orange, ki naj bi prečkal tudi mestno katoliško četrt. Predstavnik varuhov miru in reda je povedal, da so protest preprečili zato, ker so se bali, da bi v katoliški četrti izbruhnili neredi. Meksi je znova albanski mandatar TIRANA (STA, dpa) - Albanski predsednik Šali Berisha je Alexandru Meksiju vnovič zaupal sestavo vlade, je včeraj v Tirani sporočil tiskovni predstavnik albanskega voditelja. Meksi je od leta 1992 vodil že prejšnjo vlado Berisheve Demokratske stranke, ki je zmagala tudi na zadnjih volitvah. Predsednik najmočnejše opozicijske stranke v Albaniji Fatos Nano, ki je trenutno v zaporu, pa je od svoje Socialistične stranke zahteval, naj prekine s sleherno ideološko dediščino komunizma. Cilj tega naj bi bila sprememba stranke v sodobno socialdemokratsko stranko zahodne vrste, je zapisano v pozivu, ki ga je včeraj objavilo albansko časopisje. Nano je bil na zaporno kazen obsojen zaradi korupcije, vendar pa sam meni, da je žrtev političnega procesa. Turški pariament jutri glasuje o zaupnici novi vladi ANKARA (STA, dpa) - V ozračju strankarskih prerekanj je turški parlament v Ankari včeraj začel splošno razpravo o programu islamsko-konservati-vne vladne koalicije. Pred začetkom večurnega besednega spopada med vlado in opozicijo je še en poslanec Stranke prave poti (DYP) napovedal svoj izstop iz strankarskih vrst. S tem se je število parlamentarnih sedežev DYP, ki jo vodi nekdanja premierka, zdaj zunanja ministrica Cillerjeva, zmanjšalo na 128, medtem ko ima islamska Stranka blaginje (RP) ministrskega predsednika Necmettina Erbakana v 550-Clanskem parlamentu 158 poslancev. Koalicija ima s tem še vedno zadostno večino, da bo lahko vzdržala jutrišnje glasovanje o zaupnici. Po ocenah opazovalcev pa se krepi znotrajstran-karska opozicija proti Cillerjevi. Enajst zelo vplivnih poslancev DYP je javno izjavilo, da želijo koaliciji svoje stranke z islamisti odreči zaupnico, vendar pa iz stranke nočejo izstopiti. FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA SNG OPERA IN BALET MESTNO GLEDALIŠČE METELKOVA trst Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Mednarodni festival operete 1996 d 9. do 14.7. bo na programu opereta »Can-dndo sotto la pioggia«, glasba Nacio Herb rown; od 27.7. do 2.8. opereta »Scugnizza« Maria Coste. edprodaja vstopnic za vse predstave je že ^ teku pri blagajni Dvorane Tripcovich (9-12, r®'2l) ali 0336/264842). okviru Festivala operete se bodo v raznih tajih Furlanije odvijali koncerti orkestra todalisca Verdi z naslovom »Operetna fantazija«. Naslednji koncerti bodo: v nedeljo, 21. julija v Morteglianu - Villa di Varmo; v torek, 23. t. t®-, ob 21.30 v Sacileju na prireditvi Estate Giovani; v sredo, 24. julija, ob 21. uri v Trstu, na Pomorski postaji; ter v petek, 26. ju-tja, ob 21. mi v Lignanu, Arena Alpe Adria. Predprodaja vstopnic pred koncertom ali v dvorani Tripcovich. Trg pred katedralo sv. Justa Glasbeno-gledaliSki festival Krožek Jacques Maritain v sodelovanju s tržaško občinsko upravo, podjetjem za turistično promocijo in tržaško trgovinsko zbornico bo od 14.t.m. do 4. avgusta predstavil Štiri »srednjeveške« večere. KOPER 3.Primorski poletni festival Vrt pokrajinskega arhiva : V ponedeljek, 8 t.m., ob 21.30 -Premiera lutkovne predstave M. Jesih »Zvezda in srce« , režija Matija Milčinski. V torek, 9. t.m.: Kopališki park: ob 18.30 -»Teatro del sole« - Italija; Titov trg: od 19.00 do 21.30 - Papilu delavnica - Buffeto (Rusija) in Billy Bernhard (Nemčija); Vinakoper klet: ob 21.30 - VeCer z Izstokom Mlakarjem. koroška Župončičeva 1. Ljubljana tel: 061/331-945 »w*oe«w v Poletna sezona v sodelovanju s Festivalom Ljubljana: 15. julija, ob 21. uri: F. Mendelssohn: SEN KRESNE NOČI 22. in 26. julija, ob 21. uri: J. Massenet: MANON 24. julija, ob 21. uri: E. d’Albert: MRTVE OCI LJUBLJANSKO. Čopovo 14 tel: 061/210-852 T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI Sreda, 21. avgusta, ob 20.30, v Ljubljanskih Križankah. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Ljubljana tel: 061/312-860 A. T. Linhart: TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI Sreda, 10. julija, ob 20. uri, za IZVEN. PREMIERA. Cetotek, 11. julija, ob 20. uri, za IZVEN. Petek, 12. julija, ob 20. uri, za IZVEN. Predstave bodo na Ljubljanskem gradu. Ljubljana GROMKI FESTIVAL Torek, 9. julija, ob 21. uri: Gledališka predstava Teatra Gromki: PRAVA REC, EDO. Nastopata Metka Trdin in Drago Mili-novič. Sobota, 13. julija, ob 21. uri: Teater Gromki: TRIKUMA. Nastopajo: Jana Menger, Nataša Jereb in Andrej Morovič. FESTIVAL LENT MARIBOR ŽIVA URA Turn - Narodni dom Ulična gledališča na festivalu Lent: Danes, 7. julija, ob 12. uri: Gledališče Fourklor (Slovenija). CANKARJEV DOM RAZSTAVE KABISE Kulturni dom SPD Radise: Danes, 7. t.m., ob 4.00 - Slavnostno odkritje Spomenika preganjanja. RiJLCOVS Miklavžin Danes, 7. t.m., ob 18.00 -utkovna predstava »Leteči žabon« - nastopajo lutkarji iz Šmihela nad Pliberkom. pOBRLA VAS y Samostanu - SPD Srce: v sredo, 10. julija, 0 °b 20. uri koncert »Dežela ob Dravi - Land an der Drau«. Sodelujejo: kvartet bratov Smrtnik, MePZ iz Grebinja, MePZ Srce in kvartet Almrose iz Radentheina. BEKŽTANJ Grajska arena: Jutri, S.t.m., ob 20.00 - Bekš-tanjski festival: Koncert Pasadena Roof Orkestra iz ZDA. V sredo, 10. t.m., ob 20.00 - Operni sanji TINJE Dom prosvete Sodalitas: Jutri, S.t.m., ob 20.00 - Predavanje »Amerika pred volitvami - dvoboj med generacijama«. Razstave Miro Potočnik: SKRIVNOSTI LJUBLJANICE. Razstava podvodne fotografije. (do 28. julija) Arheološka razstava ljubljanskega poletja 1996: POZDRAVLJENI, PREDNAMCI! Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka. (do 25. avgusta) Blagajna je do 1. septembra odprta le eno uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. RAZNE PRIREDITVE fURLANIJA-JULUSKA KRAJINA ______________________ IB§T Sesljan -Karavela cetotek, 11. t.m., ob.21.00 - Projekcija filma Braveheart, v priredbi odbornistva za kulturo evinsko-nabrežinske občine. Vstop prost. glasba ^rad Sv.Justa sk?’t,m'. ob 21.30 - Koncert makedon-pr°yKupine Anastasia. Predprodaja vstopnic sporoči0 d=nceuno druStvo Pričela se °° koncertna sezona 1996/97 2i. aprila igg°Vemkra 1996 ™ se zaključila Trg Unita Poletni koncerti tržaške občinske godbe na pihala: Jutri, 8. t.m., ob 20.30; naslednji koncerti bodo, 15., 22. in 29.t.m. Muzej Revoltella (Ul. Diaz 27) V četrtek, 11. t.m., ob 21.00 - Film Luisa Bu-nuela »Nage d’or» . Glasbena spremljava v živo Massimo de mattia (flavta), Giovanni maier (kontrabas), Giulio Angelini (violina) in Andrea Cernecca (Celo). VIDEM Danes, 7. t.m., koncert Vasca Rossija. Folkest Na trgu Castello v Vidmu bo v torek, 9. t.m., ob 20.30 - Koncert Loua Redda. Podbonesec(Cicigolis): V torek, 9. t.m., ob 21.30 - Adio Leon. V Pagnaccu danes, 7.t.m., ob 20.30 - Etienne Grandjean. Speter Slovenov (Clenia) : V sredo, 17. t.m., Tony Maude in Rattle'n’reel (Vel.Britanija). PASSARIANO Villa Manin- Folkest Jutri, , 8. t.m., - Koncert Boba Dylana. KOPER Danes, 7. t.m., koncert Briana Adamsa. Razstave trst Doartori° (Largo Papa Giovanni cin °ktobra je na ogled razstava risb (193^^993) razstava umetnin Nina Perizija v-^uu- ig93j A|i,er’)a Bassanese: na ogled je razstava i a Cavaliereja z naslovom »Pian Cordova, °magnano Sesia 28078». aska turistična ustanova-Ul.S.Nicold 20 0 9- julija je na ogled razstava del slikarke Lucie Danielis. ^urrsticna ustanova v Sesljanu Finii * m Da °^ed razstava slikarja Piera BOI.JUNEC - Pivnica III. generazione: raz-stavlja Giusy Grisafy. šlAitilL ^ razstavišču Stolp na vratih je na ogled raz-Terc3 >>^ras 1 " P°d drobnogledom« Davida KOROŠKA filLOVEC Bom umetnikov - Do 13. julija je na ogled razstava Jusefa Mikla. Galerija Ars Temporis: Do 15. septembra je na ogled razstava nakitni objekti »Cermak und Cermak» Deželni muzej -Do septembra je na ogled posebna razstava »Zgodnje krščanstvo na Koroškem« Deželna galerija - Na ogled so dela Melitte Moschik. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: do 13.7. je na ogled Fotorazstava »Asservate-Auschwitz, Buchenwald, Yad Vashem« - Naomi Teresa Samon. Od 13.t.m. bo na ogled etnološka razstava o lanu. BELJAK Muzej mesta Beljak: na ogled je razstava Skriti zakladi (mineralogija in zgodovinsko rudarstvo na Koroškem). TINJE Dom prosvete: Na ogled je razstava Erike Jellitsch »Spomini na svili». DOBRLA VAS Samostan: Do 17. julija je na ogled razstava del Valentina Omana. ROŽEK Galerija Sikoronja: Do 28. t.m. je na ogled razstava del Konrada Kollerja. Grajska galerija - Do 30. septembra je na ogled razstava del (pokrajinarstvo) Veronike von Degenfeld . GLASBA KOPRSKI STADION Danes, 7. julija, ob 20. uri: BRV AN ADAMS. Gosta: Melissa Etheridge in Sank rock. Pop rock koncert. HALA TIVOLI Celovška 25. Liubliana Torek, 9. julija, ob 21. uri: SEX PISTOLS. Punk koncert. FESTIVAL LENT MARIBOR Danes, 7. julija: SOUL FINGERS. Veliki oder, ob 21.30. AD LIB QUARTET. Pri Minoritskem samostanu, ob 21.15. ALL CAPONE STRAJH TRIO. Jurčkov oder, ob 20. uri. MARTA ZORE & BAND. Oder pri Stari trti, ob 21. uri. METELKOVA Ljubljana GROMKI FESTIVAL Jutri, 8. julija, ob 21. uri: solo nastop violinista Branka Brezavščka, sledi literarni veCer pesnika Uroša Zupana. Četrtek, 11. julija, ob 21. uri: jazz koncert Tomaža Groma (kontrabas) in Draga Ivanuše (klaviature). Petek, 12. julija, ob 21. uri: solo koncert kitarista in kiparja Boštjana Novaka. FESTIVAL LJUBLJANA 44. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL: Križanke, jutri, 8. julija ob 21. uri: UNA NOCHE DE FIESTA Y BAILE. OSCAR D'LEON EL LEON DE LA SALSA. Križanke, 9. julija ob 21. uri: Plesna skupina RIRIE - VVOODBURV iz ZDA. Križanke, 10. julija ob 21. uri: LATIN JAZZ: ARTURO SANDOVANS LATIN TRAIN. Informacije in prodaja vstopnic pri blagajni Festivala Ljubljana vsak delavnik med 11. in 19. uro (rezervacije med 10. in 11. uro), v soboto med 11. in 13., ter uro pred predstavo na prizorišču. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Liubliana PET LET ZBIRKE FOTOGRAFIJ V MODERNI GALERIJI Skupinska razstava (Do 20. julija) Na fotografiji Božidar Dolenc iz cikla Ljudje so postali podobe. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14, Ljubljana Gtinter Brus Bliskoviti vpadi v vnaprej dane ideje Razstava bo na ogled do 25. avgusta. MALA GALERIJA Slovenska 35. Lubljana Zora Stančič CHIAROSCURO. Razstava bo na ogled do 1. septembra. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI Trg celjskih knezov 8. Celje SODOBNA SPANSKA GRAFIKA Razstava bo na ogled do 20. julija. GALERIJA MEDUZA čevljarska 8. Koper Karel Zelenko Pregledna razstava grafik. (Do 24. julija) BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31. Ljubljana Marko A. Kovačič Zatišje pred viharjem. Razstava bo na ogled do 9. avgusta. GALERIJA ZDSLU Komenskega 8. Ljubljana Junos Miklavc LOKANTAVA-WORLD'S END Razstava bo na ogled do 27. julija. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI Trg celjskih knezov 8. Celie SODOBNA SPANSKA GRAFIKA Razstava bo na ogled do 20. julija. GALERIJA LOŽA Titov tra. Koper TELO ANGELA Skupinski razstavni projekt umetnikov iz Slovenije in Italije. Slike, kipi, fotografije, videoinštalacije, prostorske postavitve in posegi virtualne resničnosti. (Do 15. avgusta) DOLENJSKI MUZEJ Muzejska 7, Novo mesto 4. BIENALE SLOVENSKE GRAFIKE OTOCEC. Razstava bo na ogled do 30. septembra. GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI Glavni trg 24. Slovenj Gradec Stefan Marflak Pregledna razstava slik 1981-1996. (Do 21. julija) GALERIJA AUSTROTEL Miklošičeva 9. Liubliana V galeriji je do 10. avgusta na ogled razstava grafik akademske slikarke Milene Gregorčič. GRAD PODSREDA KOZJANSKI PARK EVROPSKO UPORABNO STEKLO Pregledna razstava, 600 predmetov devetdeset oblikovalcev iz dvanajstih evropskih dežel od Skandinavije do Sredozemlja. (Do 29. septembra) WIMBLEDON / PO ZMAGI NAD SANCHEZOVO Sedmi naslov za Steffi Graf Danes moški finale Krajicek-Washington VVIMBLEDON - V svojem osmem nastopu v wimbledonskem finalu je najboljša teniška igralka sveta Nemka Steffi Graf osvojila svoj sedmi naslov. V finalu je včeraj pramaga-la svojo »večno« tekmico Arantxo Sanchez Vicario s 6:3 in 7:5. V prvem setu je Grafova odvzela servis Španki v Četrti igri in nato brez večjih težav dobila niz. Tudi nadaljevanje je bilo v znamenju Nemke, ki je v drugem setu povedla s 4:0 in vse je kazalo, da je finale že odločen. Toda San-chezova se nikakor ni vdala v usodo in z veliko vztrajnostjo ji je uspelo najprej zmanjšati zaostanek na 3:4 in nato, ko je Nemka pri vodstvu s 5:3 v igrah imela servis, dobiti deveto igro in potem še svoj servis. Toda enajsta igra je bila za Španko usodna. Grafova ji je odvzela servis in nato zanesljivo dobila še naslednjo igro na svoj servis in se zasluženo veselila. Včeraj so v VVimbledo-nu najprej odigrah nadaljevanje polfinalnega spopada pri moških med nepo-stavljenim MaliVaijem Washingtonom in 13. nosilcem Toddom Martinom. Presenetljivo je zmagal VVashington s 5:7, 6:4, 6:7 (6:8), 6:3 in 10:8. Njegov nasprotnik v današnjem finalu bo Nizozemec Richard Krajicek. Potem ko je v Četrtfinalu izločil prvega nosilca Sam-prasa, visoki Nizozemec ni izpustil velike priložnosti. S topovskimi servisi je dobesedno uničil Avstralca Jasona Stoltenberga s 7:5, 6:2, 6:1. Krajicek (na sliki AP) je izrazit favorit tudi v današnjem finalu. KOLESARSTVO / 7. ETAPA TOUR DE FRANCE Benin v rumeni majici Velike težave Induraina Prvo etapo v Alpah dobil Francoz Luc Leblanc - Padci in odstopi - Indurain v zadnjih kilometrih izgubil 4 minute LES ARCS - 2e prva etapa v Alpah je močno zrevolucionirala vrstni red najboljših na kolesarski dirki Tour de France. Dramatično sedmo etapo je dobil Francoz Luc Leblanc, Rus Evgenij Berzin pa je kljub skoraj enominutnemu zaostanku oblekel rumeno majico najboljšega v skupni uvrstitvi, vendar znaša njegova prednost pred Abrahamom Olanom vsega 16 stotink sekunde! Vodilni po šestih etapah, Francoz Stephane Heulot je v joku razjahal kolo 37 kilometrov pred ciljem včerajšnje etape in odstopil tik pod vrhom prelaza Cormet de Roselend. Leblanc si je zmago zagotovil na strmini proti zimskošportnemu središču Les Arcs, za njim pa sta pripeljal na cilj Švicar Tony Ro-minger in Avstrijec Peter Lutten-berger. Švicar je za leblancom zaostal 47 sekund, Avstrijec pa je bil še pet sekund počasnejši. Veliko presenečenje pred- stavljajo tudi težave Spanca Migue-la Induraina, ki naskakuje svojo šesto zaporedno zmago na Tomu. Toda tokrat je imel v strmini izredno velike težave in je za zmagovalcem v zadnjih treh kilometrih in pol zaostal za vec kot štiri minute. Za včerajšnjo etapo so bili značilni tudi številni padci, protagonist najbolj spektakularnega pa je bil Belgijec Johan Bruyneel, ki je na spustu s prelaza Cormet de Roselend zletel preko nizkega zidu v obcestni jarek. Njegov »let« se je na sreCo konCal brez posledic. Ce je Indurain močno zmanjšal svoje možnosti za končno zmago, pa se je od te najbrž že poslovil Laurent Jalabert, ki je včeraj zaostal za vec kot 12 minut. Nove spremembe pa lahko pričakujemo že danes, ko je na sporedu gorski kronometer v Val D’ Isereu, ki bo dolg 30, 5 km. Vrstni red 7. etape, Ghambexy -Les Arcs, 200km: 1. Luc Leblanc (Fra-Team Polti) 5 m 47 minut 22 sekund, poprečna hitrost 34, 545 km na uro, 2. Tony Rominger (Svi) + 47 sekund, 3. Peter Luttenberger (Avt) +52, 4. Richard Virenque (Fra), 5. Lament Dufaux (Svi), 6. Abraham Olano (Spa) isti Cas, 7. Bjame Riis (Dan) +56, 8. Femando Escartin (Spa), 9. Jan Ullrich (Nem), 10. Pjotr Ugrumov (Rus), 11. Evgenij Berzin (Rus) isti Cas, 12. Leonardo Piepoli (Ita) +2:19, 13. Bo Hamburger (Dan) +3:14, 14. Aitor Garmendia (Spa) +3:29, 15. Alex Zulle (Svi) isti Cas, 16. Miguel Indurain (Spa) +4:19, 17. Udo Bolts (Nem) +5:09,18. Manuel Fer-nandez Gines (Spa) +5:17 itd.; skupni vrstni red: 1. Evgenij Berzin (Rus) 40 ur 47 minut 53 sekund, 2. Abraham Olano (Spa) isti čas, 3. Tony Rominger (Svi) +7 sekundm 4. Bjame Riis (Dan) +8, 5. Jan Ullrich (Nem) +30... 11. Alex Ziille (Svi) +2:30,...14. Miguel Indmain (Spa) +3:32 itd. NOVICE Scottini pri Triestini TRST - Tržaški nogometni C2 ligaš Triestina je vCe- v svoji karieri pa je igral s (C2) in v meddeželni ligi. Virfus najel Lorenza Albertija RIM - Rimski košarkarski prvoligaš Virtus Nuova Tirrena je za naslednjo sezono najel 204 cm visokega centra Lorenza Albertija (letnik 1970), ki je v komaj končani sezoni igral za državnega prvaka Ste-fanel iz Milana. V Trentu Macchiutova tretja TRENTO - V petek je bil v Trentu tradiciopnalni mednarodni atletski miting »Dorma sprint«, na katerem nastopajo samo ženske. Pred številnimi gledalci je nastopilo precej atletinj iz mnogih držav, najboljši tehnični dosežek pa je bil državni rekord Vime de Angeli, ki je 400 m pretekla v Času 51.95. V teku na 100 m z ovirami je nastopila tudi slovenska atletinja Margaret Macchiut (Sisport Fiat Torino), ki je novim osebnim rekordom 13.52 osvojila tretje mesto za Carlo Tuzzi (13.23) in Kanadčanko Leslie Tashlin (13.40), ki bosta obe nastopili tudi na olimpijskih igrah v Atlanti. Macchiutovo od 11. do 13. julija v Brbotu Čaka nastop na posamičnem državnem prvenstvu za kategorijo upov do 22 let. (A. Lasich) Košarkarji Cicibane dobri tudi v nogometu Košarkarji Cicibone so očitno zelo uspešni v nogometu. Tokrat so premagafi postavo TKB, ki ima v svojih vrstah tudi nekaj bivših nogometašev. Tekma je bila v pravem nalivom, moštvi pa sta se kljub temu hrabro borih do zadnje minute, cicibonaši pa so dosegli Četrto zaporedno zmago. Cicibona - TKB 6:3 (3:1) CICIBONA: Volk, D.KovaCiC, KrižmanCiC, Battila-na, Possega, Tomšič, Jogan, Filipčič. Na klopi: L.Furlan. TKB: Crociati, Umek, Umari, Vidali, Bitežnik, VV.Kalc, Timeus, Zonta. Na klopi: Glavina, Svagelj. Sodnik: Pejo (BIH) Strelci: Filipčič in Jogan 3, Vidali, Kalc in Umari 1. (VJ) Obvestila ZSSDI obvešča, da bosta urada v Trstu in v Gorici v juliju in avgustu odprta od 8. do 14. ure. SK DEVIN obveSCa člane in prijatelje, da bo društveni Športni praznik 27. in 28. julija v Praprotu. Seja za organizacijo praznika bo v torek, 9. julija ob 20.45 na sedežu v Cerovljah. TPK SIRENA - Športni ribolov organizira od 15. do 20. julija 1996 celodnevni tečaj Športnega ribolova za otroke in mladino. Vpis in informacije na sedežu društva vsak dan po 18. uri ali po telefonu 422696. ^ NOGOMET / EVROPSKI POKALI h) Hit Gorica z Vardarjem, SCT Olimpija z Levskim ŽENEVA - V Ženevi so včeraj izžrebali pare predkol v nogometni ligi prvakov, pokalu pokalnih zmagovalcev in v pokalu UEFA. V vseh treh tekmovanjih se bodo nosilci, med katerimi so tudi vse italijanske ekipe, vključili šele kasneje, kvalifikacije pa morajo igrati tudi nekateri znani klubi. V Ligi prvakov je tudi nekaj zanimivih spopadov. Gre predvsem za tekme med grškim prvakom Panathinaiko-som in norveškim Rosenborgom, kijevskim Dinamom in dunajskim Rapidom, Grasshopperjem (Svi) in Slavijo Praga. Skozi kvalifikacije bodo morah tudi vsi trije slovenski predstavniki. V Ligi prvakov Slovenija nima svoje ekipe, saj bo moral prvak HT iz Nove Gorice je dobila SCT Olimpija v pokalu pokamih zmagovalcev, ki se bo v predkolu pomerila z Levskim iz Sofije, medtem ko se bo Mura v pokalu UEFA pomerila s predstavnikom Jugoslavije BeCejem. V Ligi prvakov bodo tekme na sporedu 7. in 21. avgusta, v pokalu UEFA 6. in 20., v pokalu pokalnih zmagovalcev pa 8. in 22. avgusta. TENIS / MLADINSKA PRVENSTVA Gaja pri dečkih do 12 let do polfinala v deželi Ostali nabirali izkušnje Pri mladincih poškodba prekrižala načrte V ORGANIZACIJI SOKOLA / KONEC TEDNA V Nabrežini spet 24 ur odbojke Eno leto je že mimo, odkar se je v Nabrežini uspešno zaključil 1. turnir »24 ur odbojke«. Turnir, ki je morda zaradi svoje posebnosti, morda pa tudi zaradi potrebe po takih manifestacijah, privabil v Nabrežino izredno veliko število mladih in manj mladih športnikov, ljubiteljev odbojke in radovednežev. Lani smo slišali veliko spodbudnih besed, nekaj tudi neprijetnih (mogoče neutemeljenih) opazk, vendar smo si obljubili, da bomo s takim navdušenjem še prišli na igrišče Sokola na prostem. Pred vrati je drugi 24-urni odbojkarski turnir. Pri športnem društvu Sokol so priprave stekle že pred dobrima dvema mesecema, saj je za temeljito organizacijo potrebno tudi veliko časa. Odziv na povabilo k vpisu je bil zelo dober, saj so v nekaj tednih ekipe s Tržaškega in Goriškega zapolnile vseh razpoložljivih 12 mest. Ekipe (v mešani zasedbi) bodo razdeljene v dve skupini po šest ekip. Turnir je razdeljen na tri fa- ze. Tako bo od 20. ure v soboto (13. 7.) do 8. ure v nedeljo (14.7.) vsaka ekipa odigrala dve tekmi v skupini. Od 8. ure do 14. ure se bodo ekipe iz prve skupine pomerile z ekipami iz druge skupine glede na njihovo uvrstitev v prvi fazi, od 14. do 20. ure pa se bodo ekipe glede na osvojene točke pomerile v finalnih tekmah za posamezna mesta. Skupini kot pare za prvo fazo bo organizator določil z žrebom. Da bo tudi letošnji turnir »24 ur odbojke« res pravi praznik, vabimo vse, ki so jim mladi pri srcu, da se udeležijo te manifestacije. Turnir bo potekal v Nabrežini na igrišču Športnega društva Sokol na prostem, od sobote, 13. julija (od 20. ure), do nedelje, 14. julija (do 20. ure), neprekinjeno 24 ur. Na turnir in na zaključno nagrajevanje ter družabnost so vabljeni navijači in prijatelji odbojke ter vsi ostali, ki lahko s svojo prisotnostjo pripomorejo k uspehu te manifestacije in tudi k ohranitvi odbojke v Nabrežini. (MB) V teh dneh so se končala najrazličnejša deželna mladinska ekipna teniška prvenstva, v katerih je imela tudi Gaja svoja zastopstva. Pri padriško-gropajskem društvu so seveda največ pričakovali od moške mladinske 'ekipe, ki sta jo sestavljala Aleš Plesničar in Tiziano Del Degan. Žal pa Gajina dvojica ni imela sreče, saj je po dveh zmagah v prvih dveh tekmah Gaja zaradi poškodbe Aleša Plesničarja predala dvoboj s Cordenonsom, ki je imel potem prosto pot do deželnega naslova. V nižjih kategorijah so imeli gajevci in gajevke za cilj predvsem nabiranje izkušenj. Zato so še posebej pri dekletih v kategoriji do 12 let igrale prav vse igralke, da bi se tako lahko soočile z deželno konkurenco in nabrale prepotrebne tekmovalne izkušnje. Za rezultate imajo Morena Cal-zi, Urška Daneu in Anja Pertot Cas tudi v naslednji sezoni, saj bodo lahko še eno leto igrale v isti konkurenci. Precej zahtevno prvenst- vo so imela dekleta do 14 let. Ekipo Gaje so sestavljale Staška Cvelbar, Erika Ghezzo, Erika Gregori in Dajana Kočevar. Tu je bila konkurenca precej huda, saj nekatera društva razpolagajo z že kar izkušenimi tekmovalkami, zato gajevke niso mogle računati na vidnejše rezultate. Najprijetneje pa sta presenetila Jurij Daneu in Alessandro Cossutta (na sliki od leve) . V prvenstvu do 12 let sta Startala z edinim ciljem, da si nabereta čimveč izkušenj, na koncu pa sta se prebila do deželnega polfinala, kjer sta morala po precej hudem boju priznati premoč Cordenon-sa. Gajina ekipa se je udeležila tudi prvenstva Intercast. Gre za promocijsko deželno prvenstvo za mešane ekipe do 10 in 12 let. Ob dekletih in fantih, ki so sestavljali Gajini ekipi do 12 let, so bili v eklipi še elani Gajine teniške šole, ki jo vodita Cirila Devetti in Mira Grgič, in sicer Veronika Carli, Matej Cigui, Katarina Gregori in Erik Pertot. KOTALKARSKO BOGAT JUNIJ ZA POLET POGOVOR Z DEVANOM KOŠUTA / JADRANJE KOT POKLIC Junija vrsta prireditev, od jutri dalja pa čaka Majo Berzi nastop na DP Poletovke so se no različnih ravneh zelo dobro odrezale - Berzijeva v Rimini z dobrimi možnostmi S prekooceanske regate v posadko Monfalcona na jadralnem Giru Giro d'ltalia je ena najtežjih preizkušenj Najmlajše kotalkarice openskega Poleta so bile tudi Prejšnji mesec zelo aktivne, na nekaterih tekmovanjih pa 80 dosegle tudi lepe uspehe. Ker gre še za precej mlade tekmovalke je zelo važno tudi to, da iz tekmovanja v tekmovanje kažejo stalni napredek. Tako je Mateja Piccini Oa deželnem finalu mladinskih iger v kategoriji začetnic osvojila zelo dobro 3. mesto. Uspeh predstavlja zanjo lepo spodbudo za še bolj zavzeto delo. Štiri tržaška društva pa so prejšnji mesec organizirata tudi štiri tekme za tiste kotalkarje in kotalkarice, ki na Pokrajinskem prvenstvu ni-80 prišli na oder za zmago-Valce. Zadnja tekma je bila v organizaciji Poleta, ki se pri začetnicah tudi lahko poh-^ali z zelo lepim uspehom, tu štirih tekmah je namreč skupno prvo mesto osvojila Poletovka Mateja Milic, ki je oila na vseh štirih tekmah druga. Takoj za njo je bila ttaša Hrovatin, ki je zmagala ua treh tekmah, ene pa se ni udeležila, ker je imela istoCa-sno tudi nastop na državnem prvenstvu in je tako zmaga pripadla Miličevi. Mateja Piccini je bila četrta, Francesca Močnik pa šesta. Kep uspeh v precej številni konkurenci je s 4. mestom med narašCajnicami dosegla tudi Fiancesca Roncelh. . Posebej velja omeniti, da 1® Polet pred kratkim organi-fiml tudi interno društveno ekmovanje, na katerem je Predvsem približno 40 najmlajših pokazalo zelo lep napredek. 2e jutri pa Čaka F kotalfcarico Majo Bt sliki) v Riminiju na uržavnem prvenstvu movalke deželne B nje, kjer ima lepe m ua se izkaze, saj je m nem prvenstvu pred mesecem osvojila pi Nekoč je bilo v naših krajih za nekatere vasi morje vir življenja, saj se je velika večina prebivalcev bavila z ribištvom. Zdaj je ribištvo v tedanji obliki v bistvu izumrlo, vendar morje, pa čeprav z jadranjem, ostaja za koga zelo dragoceno. Devan Košuta (letnik ’67, na sliki) se recimo že nekaj let preživlja z jadranjem. Pred kratkim se je udeležil čezoceanske regate in se takoj po povratku odpravil na jadralni Giro d’ Italia, kjer je bil edini Slovenec iz zamejstva. »Na tej regati, ki se v obliki etap odvija okoli Apeninskega polotoka, sem bil član posadke Monfalcona (po 10. etapah je v skupni uvrstitvi na 3. mestu op. ur.), katere krmar je Mauro Pelaschier. Prav on me je povabil na svojo jadrnico.« V čem se Giro d’ Italia razlikuje od ostalih regat? »Vse posadke (na začetku jih je bilo 18, op. ur.) tekmujejo na istem tipu jadrnic, to je Jeannot one design. Posadke so sestavljene iz šestih članov, ki pa v glavnem ne opravijo cele regate od Finale Ligure do Trsta, ker bi bilo to prenaporno. Izmenoma so na sporedu dolge etape, ko se jadra iz enega kraja v drugega, in krajše etape v neposredni bližini obale. Predvsem pa se Giro d’ Italia razlikuje od drugih regat, ker se paC seli. Zato ima vsaka jadrnica svoj avtodom, ki skrbi za logistično pomoč ob pristanku. Moram poudariti, da je organizacija Gi-ra izredno dobra, saj so v pristanih razen redkih izjem res dobri pogoji. Začetni organizator in glav- ni pobudnik Gira je bil Cino Ricci, ki še zdaj daje v najem jadrnice, s časom pa sta se z rastočim uspehom te regate Ricciju pridružila še jadralna zveza in posamezni jadralni klubi.« Kakšen je nivo te prireditve? »Nivo jadralcev je zelo visok, saj so krmarji v glavnem zelo znani v državnem in tudi mednarodnem merilu. Razumljivo, ker so določene etape izredno zahtevne. Od Anzia do Castel-lamareja je recimo pihal veter s hitrostjo več kot 50 vozlov in kar tri jadrnice so odstopile. Na 210 navtičnih milj dolgi etapi od Castella-mareja do Catanie nismo zatisnili očesa kar 29 ur. In prav tu se je pokazala izredna izenačenost posadk: skozi kontrolno točko pri Stromboliju je kar deset ja- ŠPORTNA GIMNASTIKA IN ŠPORTNA RITMIČNA GIMNASTIKA PRI ŠZ DOM Po pestri sezoni vsi na zaslužene počitnice Telovadci in telovadke goriškega društva bodo spet začeli z redno vadbo v začetku septembra S telovadno akademijo se je sekcija SG SRG pri SZ Dom, tako kot vsako leto, predstavila vsem simpatizerjem in tako zaključila sezono 1995/96. Letos je bil zaradi najrazličnejših okoliščin in potreb ta zaključek razdeljen v dva dela. V petek, 31. maja, je bila na sporedu zaključna ritmično-gimnastič-na akademija, v torek, 4. junija popoldan pa so se ob uri treninga zbrali še orodni telovadci ter s trenerjem Markom Batističem staršem prikazali, ko- liko spretnostnih veščin so se v letošnjem letu naučili. Sezona tekmovanj in nastopov se je za rit-mičarke in orodne telovadce pričela prve dni meseca januarja - po božični akademiji, ko se je v telovadnici vršilo srečanje v skupinskih sestavah (Gym-show), na katerem so sodelovala tudi tri društva iz Nove Gorice. Številna udeležba je bila meseca marca tudi na turnirju v ritmiki (rdeče-bela kolebnica Doma), ki je letos bilo sicer internega značaja, na katerem pa so se mlade ritmičarke med 5. in 15. letom starosti predstavile v posameznih vajah in povsem izpolnile pričakovanje svojih trenerk. Poleg internih društvenih in meddruštvenih nastopov, srečanj in tekmovanj so se pripadniki in pripadnice Domove sekcije udeležili še srečanja CONI-CAS Centri Olimpia, oz. troboja otrok s Koprivnega, Ločnika in goriškega Doma, ki že vsa leta zastopa vsa društva, ki delujejo v samem mestu in se ukvarjajo z malčki. Dom je letos to srečanje tudi organiziral. Zaključno srečanje predvideno meseca maja v GradeZu je pa tudi letos odpadlo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev s strani samega Conija. Z nedavnim nastopom pred številnim občinstvom, ki je sledilo zaključni akademiji v športnem centru v Zgoniku, kjer so ritmičarke kot gostje sodelovale s petimi točkami, povzetimi z zaključne akademije, so pri Domovi sekciji zaključili sezono in odšli na zaslužene počitnice v pričakovanju 1. septembra, začetka nove sezone, ki že kaže, da bo zelo pestra, saj bo prvi nastop ritmičark takoj s pričetkom pouka, ko bodo »Sneguljčico in 7 palčkov« ponovili za svoje vrstnike vseh slovenskih goriških šol. Ob koncu bi se radi zahvalili vsem, ki so pripomogli k izpeljavi programa in (posebno letošnjega) zaključnega uspeha: deklicam, staršem, trenerkam, sodelavcem ZSKD, ter upravi Kulturnega doma. Damijana Ceščut dmic, ki so si na odprtem morju izbrale različne smeri, prijadralo v razmahu nekaj desetin metrov! Glede na to, da jadranje v Italiji ni najbolj razširjeno, pa ima Giro predvsem to vlogo, da reklamizira to panogo. Mislim, da je ta formula zelo dobra, saj smo bili povsod deležni velike pozornosti. S tem se tudi poveča zanimanje sponzorjev za to prireditev, ki ima za razliko od mnogih drugih jadralnih tekmovanj precej prostora tudi v medijih.« Precej krmarjev in jadralcev na jadrnicah iz cele Italije je Tržačanov. Komu se lahko Trst zahvali za tako uspešno jadralno tradicijo? Kje so vremenski pogoji za jadranje posebno dobri? »Trst ima probleme z vetrom, to se pravi, ah ga ni, ali pa ga je celo preveč. V teh pogojih jadralec izpopolni svojo tehniko in postane zelo občutljiv za malenkosti. Pogoji za jadranje so izredno dobri na ceh tirenski obah, kjer vetra le redko ni, da ne govorim o Sardiniji, kjer je Eol prav vedno na delu in zato tam tudi prirejajo več tudi zelo znanih regat Na Jadranskem morju je bolj primerna Dalmacija, italijanska obala pa ne preveč. Precej je vsekakor odvisno od oblike obale: čim bolj raznolika je obala, tem večja je možnost, da bo pihal veter.« D. Križman OB KONCU ŠOLE ZAKLJUČENE TUDI MLADINSKE IGRE ZA OSNOVNE ŠOLE Naši osnovnošolci dosegli nekaj lepih uvrstitev Deklice in dečki so se pomerili v teku, skoku v daljino, metu kroglice in štafeti 4x50 mezrov Pouk se je za naše osnovnošolce že končal, v zadnjih tednih šolskega truda pa je marsikdo ^relbarve svoje šole na mladinskh igrah v atle-rea Predstavniki in predstavnice prvih treh raz- 80 nastopih v teku na 50 metrov, njihovi redov ^srejsi prijatelji pa so imeli na razpolago Se tek-feti4x50 V metU skoku v daljino in šta- l.,.Tudi tokrat so nas naši osnovnošolci razvese-1 *' Pohvalo za svoj nastop zaslužijo prav vsi, nekateri med njimi pa so se še posebno odrezah. ^o je med dmgošolčki Anja Malalan osvojila prvo mesto v teku, prav tako je bila prva Roberta °retti med četrtošolci. V isti disciplini je bil učenci prvega razreda Danjel Paulin drugi, Mateja Piccini pa med tretješolci četrta. V metu Kroglice je bil najuspešnejši Žiga Razem (5. razred), ki je osvojil prvo mesto, četrtošolec Matija Dolenc pa je bil četrti. Ker pa so se res čisto vsi zelo potrudili, je Prev, da navedemo vse njihove uvrstitve! Letnik 1989 Tek na 50 metrov , Deklice: 7. Tanja Babudri (Bevk) 10.02, 39. Martina Mezgec (Trubar) 10.84, 41. Marta Čermelj (Bevk) 10.85,45. Kaja Koren (Ribičič) 10.96, 55. Adrijana Jarc (Bevk) 11.02, 63. Eva Pučka (Tomažič) 11.28, 71. Tjaša Bajc (Ribičič) 11.48, J'9-Tina Šinigoj (Tomažič) 11.76, 92. Vesna Pahor (Ribičič) 11.78,101. Rene Calzi (Tomažič) 12-P6> 113. Ayesha Anglaani (Ribičič) 12.57. Dečki: 2. Danjel Paulin 9.35, 6. Nilu Meriggio-n 9.64, 15. Saša Ferfolja 9.94 (vsi Bevk), 21. Er-vm Tavčar (Tomažič) 10.03, 39. Alberto Antoni (Bevk) 10.37, 77. Tjaž Petkovšek (Ribičič) 11.02, 80. Martin Magris 11.12, 86. Marko Iscra-Skerl 11.26 (oba Tomažič), 87. Michael Škabar (Trubar) 11.33, 91. Matteo Bellini 11.42, 95. Dario Stojkovič 11.51 (oba Tomažič), 102. Danjel Si-monettig (Bevk) 11.71, 107. Martin Milkovič (Trubar) 11.85. Letnik 1988 Tek na 50 metrov Deklice: 1. Anja Malalan 9.46, 6. lisa Merrig-gioli 9.88, 25. Jasmin Pečar 10.32, 26. Laura Vat-tovani 10.39 (vse Bevk), 38. Sara Colarich (Ribičič) 10.75. Dečki: 9. Peter Carli (Tomažič) 9.06,14. Dean Guštin 9.30,15. Luca Bergagna 9.31 (oba Bevk), 18. Andrea Skerlavaj (Tomažič) 9.36, 38. Marin Mikulič (Bevk) 9.36,40. Federico Destefani 9.76, 44. Andrea Finessi 9.82 (oba Ribičič), 47. Nikolaj Covacio 9.92, 52. Jernej Sček 10.10 (oba Tomažič). Letnik 1987 Tek na 50 metrov Deklice: 4. Mateja Piccini 8.88, 5. Martina Gantar 8.93 (obe Bevk), 11. Taisija Cesar (Tomažič) 9.16, 41. Valentina Ronconi (Ribičič) 10.01. Dečki: 16. Simon Rožac (Bevk) 8.93, 20. Sebastjan Fabris (Ribičič) 8.97, 26. Jadranko Jovanovič (Bevk) 9.15, 62. Tomaž Ceh in Marko Ceh (oba Ribičič) 9.81, 72. Olaf Simonettig (Bevk) 10.50. Letnik 1986 Tek na 50 metrov Deklice: 1. Roberta Coretti 8.18, 25. Sophia Kralj 9.33, 29. Greta Barbieri 9.47 (vse Tomažič), 33. Elena Racman (Trubar) 9.64, 39. Denise Bel- lini (Tomažič) 9.74. Dečki: 34. Kristjan Stopar (Bevk) 9.45. Met kroglice Deklice: 16. Margherita Vascotto (Ribičič) 9, 54 m. Dečki: 4. Mafija Dolenc (Bevk) 28, 30 m. Skok v daljino Deklice: 12. Maja Sancin (Bevk) 2, 76 m, 27. Andreja Koren (Ribičič) 2,22 m. Letnik 1985 Tek na 50 metrov Deklice: 5. Karin Malalan 8.36, 8. Eda Prpič 8.41, 13. Saša Sossi 8.56, 13. Urška Daneu 8.56 (vse Bevk), 16. Morena Calzi (Trubar) 8.64, 55. Katarina Rakič 9.60, 56. Martina De Stefani 9.62 (obe Ribičič), 59. Metka Šinigoj (Tomažič) 9.79, 63. Lara Škrinjar 10.21, 64. Aleksja Leone 10.23., 65. Tatjana Gregori 10.28 (vse Ribičič). Dečki: 24. Ferenc Vajtho, 26. Ivan Zupan 8.79 (oba Bevk), 35. Aljaž Milič (Tomažič) 9.24. Met kroglice Deklice: 5. Fanika Starec 21, 00 m, 7. Daša Pangerc 20, 20 m, 12. Katja Križman 17, 80 m, 19. Jasna Košuta 16, 80 m, 30. Branka Jovanovič 12, 22 m (vse Bevk). Dečki: 1. Žiga Ražem (Tomažič) 41, 82 m, Denis lozza (Trubar) 31, 74 m. Skok v daljino Deklice: 17. Alja Sturman 2, 66 m, 29. Federi-ca Dercole 1,90 m (obe Bevk). Dečki: 34. Matej Iscra (Bevk) 2,49 m. Štafeta 4x50 metrov Deklice: 6. Bevk (Daneu, Starec, Prpič, Malalan) 34.83. INKA NOGOMET / CICIBANI Za najmlajšimi nogometaši Brega res uspešna sezona Tudi za najmlajše nogometaše Brega se je sezona zaključila. Pri Bregu so imeli namreč letos dve ekipi, ki sta sodelovah ena v prvenstvu cicibanov v organizaciji FIGC-ja, druga pa v prvenstvu najmlajših cicibanov v organizaciji CSI-ja. Obe ekipi sta odigrah po dve prvenstvi, eno v jesensko-zimskem delu, drugo pa v spomladanskem delu. Ekipa cicibanov je v obeh prvenstvih dosegla zelo dobre rezultate, končnih lestvic pa zveza za cicibane ne objavlja. Za pravo presenečenje so poskrbeli najmaljši, saj so prvo prvenstvo, kjer je sodelovalo 19 ekip, zaključili na prvem mestu, potem ko so v finalu premagah San Luigi s 5:4. V naslednjem prvenstvu pa so zasedli tretje mesto. V mesecu juniju pa so mladi Brežani odigrali tudi dva turnirja. Prvega v Trstu v organizaciji društva Chiarbola, kjer so zasegh 9. mesto v konkurenci šestnajstih ekip. Preteklo nedeljo pa so odigrah mednarodni turnir v Ljubljani v organizaciji društva Ježica. Zal so koncah na zadnjem sedmem mestu, saj so imele vse ostale ekipe starejše igralce. Turnir pri Chiarboh Chiarbola A - Breg Grmada 3:1; strelec za Breg Mihe Breg Grmada - Altura Muggia 1:1; strelec Milič Breg Grmada - Esperia 3:0; strelci lozza 2, Mihelčič Zaide - Breg Grmada 0:7; strelci Cheber 4, Lovrečič 2, lozza. Breg Grmada: Bemetič, Slavec, Sancin, Franko, Ota, lozza, Mihelčič, Klun, Mihe, Gej, Cheber, Lovrečič. Turnir v Ljubljani Breg Grmada - Ježica 0:2, Breg Grmada - Maribor 0:3, Breg Grmada - San Luigi 0:4, Breg Grmada - Črnuče Ljubljana 0:3 Breg Grmada: Slavec, Sancin, lozza, Mihelčič, Klim, Lovrečič, Cheber, Romano, Ghezzo, Merlak, Carli. E.B. Nedelja, 7. julija 1996 TV SPORED ZA DANES RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Kotiček: Filip TV DNEVNIK Športna tribuna Na počitnice Tle pr’ nas doma RAI 2 RETE 4 ITALIA 1 fr- Slovenija 1 Ul Koper RAI 1 Aktualno: Euronevvs Dok.: Kvarkov svet - Avstralija B. Croppa - Pozabljeni otoki ( vodi Piero Angela) Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan-dra Bellini, Marco Del Buono), vmes risanke Variete: L/albero azzurro - Piavo drevo Variete: La banda dello Zecchino, vmes risanke in nan. Harry’s Mad Dok. : Guarda come cre-scono - Psiček Dok.: Velike razstave Maša Nabožna odd. Sedmi dan Angelus, papežev blagoslov Aktualno: Linea verde -Poletna Zelena Črta (vodi S. Vannucci) Dnevnik Variete: Gelato al limone (vodita M. Pani in B. Boccoli) Film: Una nave tutta matta (kom., ZDA ’64, i. R. Walker, W. Matthau) Dnevnik Variete: Gelato al limone (2,del), vmes vreme in (20.00) dnevnik Športni dogodki Nan.: Occhio di falco (i. G. Gnocchi, M. Messeri) Dnevnik Film: Dove la terra scotta (vestern, ZDA ’58, i. G. Cooper, J. London) Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori in vreme Aktualno: Potihoma - Lu-ciano Pavarotti Operetna kronika: Francoska opereta od Offenbacha do Gannea Nan.: Paradise Beach Nan.: Wings, 7.00 Love Film: Un viaggio perico- Boat, 8.00 Družina loso (pust., ZDA ’87) Bradford, 9.00 Jeffersono- 10.00 dnevnik vi, 9.30 Giudice di notte, Nedeljski Disney, vmes 10.00 11 medico in mon- dok. Compagni di banco tagna a quattro zampe Aktualna odd. o gospo- m Nan.: Blossom darstvu: Re Mida, vmes B Dnevnik (11.30) dnevnik B Nan.: Velika dolina Nan.: Hiša v preriji Dnevnik, oddaja o mo- Dnevnik Tg4 torjih Tg2 Motori Film: La furia di Ercole Film: I dne- crociati (pust., i. B. Harris) (kom., It. '69) Nan.: Christy, 17.00 Ar- Aktualno: cercando cer- nold, 17.30 Arianna cando (vodi I. Moscato) Dnevnik in vreme Film: I 4 di Chicago Variete: Game Boat (kom., ZDA ’64, i. F. Si- Film: Ore contate (krim.. natra, Bing Crosby) ZDA '89, i. J. Poster) Nan.: Ispettore Tibbs Film: Blow Up (dram., Vreme in Domenica VB '66, r. M. Antonioni, sprint i. Vanessa Redgrave), Risanke: Classic Cartoon vmes (23.30) dnevnik Dnevnik Tg2 Pregled tiska Film: FBI - Operazione Film: La cosa buffa gatto (kom., ZDA ’66, i. (kom., It. ’72) H. Mills, Dean Jones) Aktualno: Scanner - Por- tret Marlene Dietrich Dnevnik in vreme 18 CANALE5 Zidovska kultura TGR Sredozemlje v sodelovanju s France 3 Na prvi strani Nan.: Neverjetni Hulk -A.G.D. 4 (i. Lou Ferrigno) RAI 3 Film: Un amore di genio (fant., ZDA ’91, i. Paul Le Mat, G. Levvis) Nan.: Nonno Felice Variete: Fuori orano Glasba: Superclassifica Dober dan, glasba! Lestvica LP (vodiAmbra Film: Un giorno in pre- Angiolini) tura (kom., It. '54, i. P. Dnevnik De Filippo, A. Sordi) Risanke: Simpsonovi Jadranje: Giro d’ Italia a Aktualno: Paese che vai vela (vodita Licia Colo in Gor- Aktualno: V Evropi rado Tedeschi) Dok.: Pingvini Film: A piedi nudi nel Deželni dnevnik parco (kom.. ZDA '67, r. Šport: avtomobilizem. Gene Sacks, i. R. Tour de France, 18.00 Redford, J. Fonda, C. atletika, 18.10 tenis Boyer) Vreme, dnevnik, deželne Film: Una botta di vita vesti in šport (kom., It. '88, i. A. Sordi, Aktualno: Gospodarstvo B. Blier, A. Ferreol) Variete: Blob Soup Nan.: Robinsonovi (i. Bill Film: 11 Campione Cosby) (dram., ZDA '79, r. F. Dnevnik TG 5 in vreme Zeffirelli, i. John Voight, Variete s Candid camero: Faye Dunaway) Telecamere a richiesta Dnevnik, deželne vesti (vodi A. Ippolito) graj Športna nedelja Nan.: N.V.P.D. - Nevv Rygjj Nočni dnevnik York Police Department Mg Film: La croce' di ferro (i. D. Caruso, D. Franz) (vojni, ZDA '77, r. S. Dnevnik Peckinpah, i. J. Coburn) Film: Ercole cContro i ti- Variete: Fuori orario, ranni di Babilonia (pust., vmes Cose mai viste It. '64, i. R. Stevens, M. Nad.: Dov’e Anna Petri, H. Linnč) Otroški variete, vmes nan. in risanke ter variete Bim Bum Bam Risanke, vmes variete »Sorridi, c’6 Bim Bum Bam» Variete: 8. Festival fitnes-sa (vodijo Marco Balestri, M. Trevisan, Y. Scio) Odprti studio Nan.: Agli ordini papš Športna odd.: Grand Prix Film: Mak Pigreco 100 (kom.. It. ’87, i. Rosita Celentano, C. Bouquin) Film: Tre moschettieri e 1/2 (pust., ZDA ’94, i. David Hasselhoff) Nan.: Tarzan Odprti studio, vreme Aktualno: Fatti e misfatti Nan.: Palm Springs, 20.00 Gli amici di papa (i. David Coulier, J. Sta-mos, Bob Saget) Film: Fratelli d’ Italia (kom., It. ’89, i. M. Boldi, C. De Sica, J. Gala) Film: Manolesta (kom., It. '81, i. T. Milian) Italija 1 šport Film: Qualcuno in ascol-to (krim., It. ’88, i. Vincent Spano, O. Benny) Nan.: Palm Springs # TELE 4 MONTECARLO 20.00, 22.30, 1.00 dnevnik, 13.15,19.45 Šport Nedeljski šport Papežev blagoslov Nan.: Charlie’ Angels Šport: avtomobilizem, 16.00 Tour de France Nanizanka Oddaja o motorjih Crono Film Montanellijeva nedelja Film Šport: Retta d’ arrivo Ljudje in zemlja Euronews 15. republiška revija Tenis - Grand slam, finale ■>. s MPZ Zagorje, 4. del (M), prenos fmm Poročila Slovenski program Hugo, pon. tv igrice Kam vodijo naše stezice ra Atlas človeškega telesa, Korenine slovenske lipe: 3. del ameriške izobraže- Domači obrti na sloven- valne serije skem, 11. oddaja Karaoke TV dnevnik Nedeljska reportaža NoCni sodnik, Dlan v dlani tv nanizanka Ko zorijo jagode, Vesolje je... slovenski film Žrebanje loto TV dnevnik 1 Istra in... Po domače Ples v temi, Risanka ameriška komedija Loto Vsedanes - TV dnevnik TV dnevnik 2, vreme, šport Tenis - Grand slam, finale Zrcalo tedna " (M), prenos Igre brez meja Piratke, 4. del M TV dnevnik 3, vreme Sova: OtO Hrvaška 1 Kobra, 1. del ameriške nanizanke r~ 21.50 Dogodki in odmevi Nad.: Amore gitano Film: La bella Otero 119.30 Športni oddaji Dok.: Sodobna umetnost Nan.: Napoleon in ženske Poletna športna odd. | Beverly Hillibillies Slovenija 2 4x4, oddaja o ljudeh in živalih Motociklizem za veliko nagrado Nemčije, prenos Tenis - Grand slam, finale (M), prenos Motociklizem za veliko nagrado Slovenije, posnetek EP v košarki za paraplegike, posnetek iz Ljubljane Večerni gost: Andrej Majcen Umazane ulice, ameriški fdm SP v padalstvu, reportaža iz Cerkelj ob Krki Poročila Kmetijska oddaja Folklora Mir in dobrota Duhovni klic Opera Box Vedno v nedeljo Oprah Winfrey Show Poročila Ubiti na koncu, poljski barvni film Kremenckovi, 4. del ameriške risane nanizanke Tv fortuna Dnevnik Bravo! Hrvaška spominska knjiga Dnevnik Zakonske vode, 18. del Človeška žival, 2. del dokumentarne serije Poročila OVEN 21. 3. - 20. 4.: Partner se bo z veseljem pridružil vašim sanjarijam, čeprav bodo njegovi pogledi na skupno prihodnost precej drugačni od vaših. Zeli namreč pospešiti trenutek pokopa vaših iluzij. BIK 21. 4, - 20. 5.: Jasno vam bo. da boste morali vztrajati, če boste želeli dokončati postavljeno nalogo, vendar boste hkrati opažali, da vam zmanjkuje volje. V trgovini je žal ni mogoče dobiti. DVOJČKA 21. 5.-21. 6.: Okolica se bo danes zelo fleksibilno odzivala na vaša skrita pričakovanja, zato boste že prepričani, da jo na skrivnosten način obvladujete. Vse dokler se ne bo zgodilo presenečenje. RAK 22.6. - 22.7.: Kljub dolgovom boste zelo zadovoljni s seboj. V vzdušju optimizma boste pripravljeni spremeniti marsikak svoj visokoleteči načrt in se sprijazniti z pritlehnejsim, vendar uresničljivim. Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Perspektive; 9.30 Sledi časa; 10.05 Prizma optimizma; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Gost; 16.20 Pod lipo domačo; 17.20 Minute s...; 18.05 Reportaža; 18.35 Zborovska glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20,00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22,25 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni noktijmo. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.50 Kulturne prireditve; 9.35 Popevka; 10.40 Gost; 11.45 Gori. Doli. Naokoli; 13.00 Športno popoldne z aktualnimi informacijami, vmes zimzelene melodije; 14.00 Predolimpijska odd.; 15.00 Morda niste vedeli; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 19.30 Top albumov; 21.00 Drugi val; 22.00 Zrcalo dneva. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00,Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Orkestri in solisti; 10.00 Maša; 11.05 Koncert; 13.05 Pevski zbori; 14.05 Zabavna igra; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Glasbeni portret; 22.05 Sodobni portret; 22.30 Orgelska glasba; 23,55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 -100,6 -104,3-107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 8.00 Otvoritev, napoved, vreme; 8.15 OKO obveščajo; 8.50 Zvočna reklama za «Nedelo»; 9.15 Kmetijski nasveti; 9.30 Glasb, reportaža; 10.10,11.00 Primorski kraji in ljudje; 10.40 Power play; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Humoma odd.: Du, jes?l; 15.00 Power play, 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba + Športni prispevki; 18.00 Večer večnozele-neh T. Pirca; 19.00 Dnevnik; 22.00 Zrcalo dneva; 22.15 Iz diskoteke Radia K. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30.19.30 Dnevnik; 8.00 Igralka bere; 9.00 Kulturna poročila; 9.30 Knjižne novosti; 10.00 Film tedna, gledališče; 10.35 Souvenir d' ltaly;11.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Veliki interpreti; 13.40 Bella Bel- lissima; 14.30 V nedeljo; 17.45 Lestvica LP; 18.45 London Calling (lx mesečno Alpe Adria Magazine); 19.30 Šport; 20.00 RMI. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski ode: Potopljena galeja (A. Ingolič, r. M. Prepeluh); 10.20 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice; 12.30 Poletne melodije; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena -Kom, nad: Brezmejna ljubezen za mejo -Alberto se mora poročiti (r. J. Povše); 14.45 Zabavna glasba; 15.00 Z naših prireditev, nato Slov. lahka glasba; 17.00 Glasba za vse okuse; 17.30 Iz studia z vami; 18.20 Re-vival; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30,15.10, 17.10 Poročila; 10.30 Jutranji val. Radio Koroška 6.00-7.00 Dobro jutro, Koroškal - Guten Morgen, Karnten - Duhovna misel (s. Ambrozija); 18.00-18,30 Domače uspešnice. m k£~ LEV 23.7, - 23.8.: Vase počutje se bo spreminjalo kot list na vetru, odvisno pač od tega, kako bodo igrali tisti, brez katerih ne morete. Ne spreminjajte jih na silo; raje odplesite po svoje. DEVICA 24.8. - 22.9.: Pred znanci boste izjemno zadržani, kajti bali se boste, da bodo zdaj zdaj odkrili vašo slab