GL*\SILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV LJUBLJANA — it. MARCA 19«3 — LETO NHI. ŠTEVILKA * Izpopolnjevanje učnega in vzgojnega kadra Reforma šol, razvoj družbenega upravljanja in osamosvajanje šol in varstvenih ustanov kot samostojnih zavodov, z vedno bolj razvitimi elementi samoupravljanja kolektivov, so povzročili vrsto problemov in odprli številna nova' vprašanja. Eno izmed teh vprašanj, ki je prav gotovo1 v ospredju sedanje šolske in vzgojne problematike, je vprašanje izpopolnjevanja učnega in vzgojnega osebja. Na eni strani zahteva reforma šol poglobljeno in razširjeno strokovno znanje ter tekoče spremljanje napredka in razvoja znanosti, na drugi strani pa postavlja osamosvajanje šol zahtevo spoznavanja naših družbenih zakonitosti, družbeno-eko-nomskih razmer in socialističnega razvoja naše države. Da je vprašanje izpopolnjevanja danes že naravnost pereče, nam dokazuje pritisk in zahteva številnih šolskih kolektivov, ki čutijo, da brez izpopolnjevanja ne morejo biti kos sedanjim nalogam. Tudi dejavnost zavodov za prosvetno-pedagoško službo skupaj z republiškim zavodom za napredek šolstva je v mnogem usmerjena prav v to problematiko. Kot organizatorji in iniciatorji raznih predavanj pa se pojavljajo še delavske univerze, SZDL, sindikalne podružnice, strokovna društva in drugi. Prav to pa vnaša v sicer zelo enotno problematiko precej nereda in nesistematičnosti. Vprašanje izpopolnjevanja učnega osebja pa je preveč pomembno in važno, tako za šolo kot za družbo, da bi ga še smeli prepustiti trenutnemu reševanju in iniciativnosti, ne da bi imeli izdelan jasen in temeljit program, kaj dejansko hočemo in. kaj moramo dati ljudem v kolektivih. Brez načrtnega izpopolnjevanja učnega osebja na šolah in vzgojnega osebja v varstvenih ustanovah ter domovih ne moremo pričakovati potrebnega napredka v njihovem delu. Zato bo treba čimprej izdelati enoten načrt izpopolnjevanja za vso republiko, v katerem morajo biti zajeti sistem, vsebina, oblike in načini izpopolnjevanja. Načrt izpopolnjevanja bi moral, zajeti prav vse učnovzgojne ustanove, oct varstveno vzgojnih ustanov, osnovnih šol z razrednim in predmetnim poukom, vseh šol druge stopnje do vzgojnih domov. Posebej bi bilo treba izdelati programe še za upravitelje šol in prosvetno pedagoške svetovalce. Vsebinsko naj bi načrt vse- Gostje na I. boval: 1. pedagoški del, 2. družbeno politični in ideološki del, 3. .strokovni del. Podrobno naj bi bile navedene tudi oblike izpopolnjevanja z upoštevanjem vseh dosedanjih oblik, ki so že dale pozitivne rezultate. Načrt izpopolnjevanja bi moral biti dan v javno razpravo, končno pa naj ga sprejme Svet za šolstvo LRS kot priporočilo ali celo kot predpis o obveznem izpopolnjevanju pedagoškega kadra, kar predvideva tudi splošni zakon o šolstvu. Razen vprašanja rednega iz-'Popolnjevanja kvalificiranega kadra pa bo treba še dosledneje rešiti vprašanje izpopolnjevanja tistega učnega in vzgojnega osebje, ki nima ustrezne pedagoške in strokovne kvalifikacije. Vsem tem bodo morale šole in sveti Za šolstvo z ustreznimi olajšava-nu in štipendijami omogočiti izreden študij, da bodo dokončali šolanje na ustreznih kadrovskih solah. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi ostali tisti kadri, ki so dolga leta nosili breme šolskega UPIn 1 m X T~y r~\ ^ . 1 ■ --- _ rc USTANOVLJEN JE SINDIKAT DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Dejavnost družbenih služb uskladiti s potrebami skupnosti Naprej razvijali socialistične družbene odnose, osnovane na družbenem samoupravljanju in delitvi po delu - ena poglavitnih nalog sindikata tudi v bodoče 12. t. m. je bil v Beogradu na kongresu Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev sprejet sklep o združitvi tega sindikata z ostalimi tremi — sindikatom zdravstvenih, kulturnih, in delavcev javnih služb — v en sindikat: Sindikat delavcev družbenih dejavnosti. Še istega dne popoldne je bil ustanovljen novi sindikat, ki bo imel preko 5300 podružnic in okrog 450.000 članov. Ustanovnemu kongresu novega sindikata so poleg 459 delegatov prisostvovali nekateri gostje, med njimi predsednik Centralnega sveta sindikatov Jugoslavije Svetozar Vuk-manovič-Tempo, član Zveznega izvršnega sveta Moma Markovič in drugi. Uvodni referat o nekih problemih, družbenih služb in nalogah sindikata je imel dotedanji predsednik sindikata uslužbencev državnih organov in družbenih služb Milo Joviče vič. 13. t. m. je kongres nadaljeval delo; razen številnih diskutantov je govoril tudi tov. Vukmanovič in podrobneje očrtal stanje v posameznih družbenih službah in nekatere naloge s tega področja. Kongres je nato sprejel statut Sindikata delavcev družbenih služb Jugoslavije in pa resolucijo o prihodnjih nalogah; izbral je novi centralni odbor, ki šteje 85 članov, predsedstvo 19 članov, katerim predseduje Krste Markovski, podpredsednik je ing. Tone Tribušon s še dvema članoma ter sekretarjem. Danes objavljamo resolucijo, ki so jo sestavili na podlagi referatov in diskusije. lavcev družbenih dejavnosti, poziva kongres vse organizacije in članstvo, da svojo aktivnost še bolj prilagodijo pogojem našega socialističnega razvoja. II. Kongres ugotavlja znaten napredek v razvoju družbenih dejavnosti pri naporih za izboljšanje materialnih in družbenih potreb delovnih ljudi naše dežele. Vendar je družbeno-ekoriomski razvoj odprl vrsto novih problemov, ki prihajajo v različnih okolnostih različno do izraza. Obstoječe oblike formiranja sredstev za družbene dejavnosti predstavljajo začetek iskanja ustreznih oblik, ki bodo omogočile vsaki družbeni dejavnosti pripadajoči del družbenega proizvoda, sorazmerno njenemu doprinosu skupnosti. Te oblike pa vsebujejo — ker temelje še vedno na proračunski osnovi — vrsto slabosti, kot neopravičljive podražitve uslug, neusklajene odnose osebnih dohodkov in sredstev za družbeni standard s skladi med posameznimi skupinami; posameznim družbenim službam niso zagotovljena tista sredstva, ki bi skladno z njihovim doprinosom za- dela in vzgoje ter niso imeli mož-n°sti študija, zaradi objektivnih razmer v našem šolstvu, brez ustreznih kvalifikacij. Vsem tem, Jlasti učiteljem na našem podenju, moramo omogočiti, da bodo sv°.ie delo v bodoče opravljali z ustreznimi kvalifikacijami. Branko Božič kongresu Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije — v sredini Vukmanovič-Tempo, predsednik Centralnega odbora Zveze sindikatov FLRJ RESOLUCIJA razvoj dejavnosti je pomanjkljiv; nezadostno je število kadrov; ne. Sindikat delavcev družbene de- valstva, težnje k izenačevanju zadovoljivo sodelovanje kolekti-javnosti Jugoslavije bo nadaljeval družbeno-ekonomskega položaja vov pri odločanju o vlaganju in tradicije združenih sindikatov, posameznih dejavnosti in delov- delitvi sredstev; odsotnost javno-razvijal svojo aktivnost v pogojih nih ]-iudi s Pol°ža.iem gospodar- sti pri reševanju aktualnih vpra- stalne krepitve vloge delavskega ^ f ?°Sle' ^ ’“• razreda in velikih družbeno-eko- delarcev vse 1» kaze na nomskih snr^mpmh našp zapletenost in oseg.,.nalog sindi- nomsKin sprememb nase skup- kataj njegovih organizacij in članstva. nosti. Spremenjeni družbeno-eko-nomski odnosi omogočajo delavcem, zaposlenim v družbenih dejavnostih, da skupno organizirajo Kongres je mnenja, da je v sedanjih pogojih naloga sindikata hodkov po rezultatih dela je narejena vsestranska analiza organizacije poslovanja in obstoječe delitve dela, uspešnosti opravljanja posameznih nalog, odnosa kolektiva in posameznika do skupnih nalog itd. V praksi uporabljene stimulativne oblike delitve osebnih dohodkov so vplivale na doseganje večjih rezultatov in zboljšanje kvalitete dela, ob izraziti tendenci zmanjševanja delovnih mest in prihranka pri stroških poslovanja. V večjem številu ustanov pa je proces delitve dohodka po delu še vedno na začetku svojega razvoja. Mnoge ustanove se še niso orientirale k izvajanju novega sistema, kaj šele k utrjevanju in izgrajevanju dolgoročne politike notranje delitve. Na osnovi, dosedanjih izkušenj je kongres mnenja, da je izgradnja in izpopolnjevanje mehanizma notranje delitve v ustanovah družbenih dejavnosti daljši proces. Kongres nalaga sindikalnim organizacijam nalogo, da skupno z ostalimi družbeno-političnimi činitelji v delovnem kolektivu in izven njega, s pomočjo strokovnih služb in strokovnih kadrov v ustanovah, zbirajo in posredujejo vse pozitivne izkušnje iz prakse pri uvajanju stimulativnih oblik delitve osebnih dohodkov, razvijajoč pri tem študijsko iskanje meril za ugotavljanje rezultatov dela. IV. Kvalitetno nov položaj delovnih ljudi v družbenih dejavnostih je pokazal konstruktivne težnje k izboljševanju družbenega standarda, povečanju osebnih dohodkov in večjemu vlaganju v objekte družbenega standarda. Kongres smatra, da so ta gibanja na področju osebnega standarda doprinesla k usklajevanju osebnih dohodkov delavcev družbenih dejavnosti in delavcev v gospodarstvu. Zaradi pomanjkljivosti v sistemu dfelitve so se pojavile nekatere neskladnosti v odnosih osebnih dohodkov in sredstev za družbeni standard med posameznimi družbenimi dejavnostmi oziroma družbenimi dejavnostmi in gospodarstvom, dalje v odnosih med naj nižjimi in naj višjimi osebnimi dohodki, med posameznimi kategorijami delavcev ipd. Kakor so bili delovni kolektivi že doslej aktivni pri izboljševanju osebnega in družbenega standarda, jim kongres nalaga tudi za naprej, naj se trudijo za takšno dovoljila družbene potrebe; dose- gibanje realnih osebnih dohodkov danji način vlaganja sredstev za in izboljšanje družbenega standarda, da se bodo zmanjšale neskladnosti v materialnem položaju med družbenimi dejavnostmi v celoti in gospodarstvom, kakor tudi med posameznimi vejami družbenih dejavnosti, temelječ poboljšanje osebnega in družbenega standarda predvsem na doprinosu ustanove in posameznika k zadovoljevanju potreb družbene skupnosti. ' Svetozar svoje delo in vplivajo na formi- javnostjo doprinese k razvijanju Kongres je ugotovil, da organi družbenega upravljanja še vedno ne obvladujejo dovolj ta vprašanja, kar ima za posledico nerealno postavljanje tarif, režijskega dodatka, ceno posameznih uslug, ranje sredstev ter samostojno delitev po načelu »od slehernega po njegovih sposobnostih — vsakemu po njegovem delu«. Družbene dejavnosti se vse bolj osvobaja- socialističnih družbenih odnosov, osnovanih na družbenem samoupravljanju in delitvi po delu; da svojo družbeno dejavnost še tes- na tem področju kot začetne, smatra kongres, da morajo sindikalne organizacije aktivno sodelo- —..... ,oc -o,--j —. . „ . , vati v izgrajevanju ustreznih jo administrativno-proračunskega ne!e poveze s po rebami in inte- oblik formiranja sredstev in si načina financiranja in centralizi- resi skupnosti m vseh delovnih prizadevati, da ranega plačilnega sistema. Tako Kongres ugotavlja, da rastejo organi samoupravljanja v družbe- Ocenjujoč dosedanje rezultate ni^ dejavnostih v nosilce nalog tem w Jeetn« =ma ustanove in njenega razvoja. Vzporedno z razvojem družbenega samoupravljanja pa se opaža nezadostna povezanost organov družbenega upravljanja s koristniki uslug ustreznih družbenih - K1. ------ r-----ua postanejo cene .............. —--------------------- Sa Lindi, da usposapija svoje član- uslug družbenih dejavnosti osno- dejavnosti in organov samouprav- se vedno bolj usklajuje interes stv0 za uspesno opravljanje funk- va njihovega planskega razvoja, bianja z delovnim kolektivom, družbene skupnosti in posamez- CIJe upravljanja, da naprej raz- skladno s potrebami in možnostmi Delo teh organov ni dovolj pod nika. c i o n a In e m 'trošenj Slu*jb ?b ra" skupnosti. V ta namen so potreb- vplivom in kontrolo javnosti. L sredstev - da z vsem temtzpo- stema^toSania^Snce 'in Kongres ugotavlja, da postaja- *£? * ' Kongres ugoravija, ua pu^jc,- iem izboljševanj pogdiev živio vloga, značaj m funkcija sindi- ljenja in dela svijih^fa°^ Ž1V kata ter njegove naloge vse širše, elanov, odgovornejše in zapletenejše. Številčnost družbenih služb, heterogenost po značaju njihovih funkcij in nalog ter njihova povezanost in vpliv na raznovrstne probleme gospodarstva in prebi- cionalnem ™.JU - —-kovanja izgrajevanja si- Kongres smatra, da je ena iz- formiranja, evidence in med osnovnih nalog sindikata na-kontrole cen uslugam družbenih daljnje razvijanje sistema druž-dejavnosti. benega samoupravljanja, krepitev jjj- in razvijanje demokratičnih od- nosov v ustanovah in ustvarjanje večje število ustanov družbe- Pogojev za neposredno sodelova-nih dejavnosti je doseglo pri nie delovnih kolektivov pri vi razprav na izrednih kongresih usvajanju stimulativnih oblik de- upravljanju in odločanju, združenih sindikatov, kakor tudi litve osebnega dohodka lepe Kongres poudarja poseben po-na prvem kongresu Sindikata de- uspehe. Pri delitvi osebnih do- men statuta, pravilnika, pravil in Sprejemajoč referat o nekih problemih družbenih dejavnosti in nalogah sindikata ter na osno- drugih samoupravnih aktov, s<]ča-terimi se ureja organizacija ustanov in njeni notranji odnosi, ter poziva svoje organizacije, da še naprej aktivno sodelujejo pri tem. VI. Delovni kolektivi imajo »a področju družbenih dejavnosti pomembno in odgovorno vlogo pri razvijanju socialistične zavesti delovnih ljudi, kakor tudi pri afirmaciji socialističnih pojmovanj v teh dejavnostih. Aktivnost sindikata delavcev družbenih dejavnosti je usmerjena v ustvarjanje družbeno političnih in materialnih pogojev za hitrejši razvoj prosvete, znanosti, kulture, zdravstva in drugih družbenih dejavnosti s ciljem nadaljnjega razvijanja socialističnih družbenih odnosov in vsestranskega razvoja delovnega človeka. V sedanjih družbenih pogojih pa se poleg pozitivnih rezultatov javljajo tudi razne slabosti in negativni pojavi, ki pridejo do izraza v različnih nerazumevanjih, v rezerviranih stališčih in odporu nasproti procesu novih družbenoekonomskih odnosov in osamosvajanju delovnih kolektivov tega področja. Razen tega naletimo na pojave lokalizma, pomanjkljivega medrepubliškega sodelovanja in nezadostnega vraščanja nacionalnih kultur v našo socialistično skupnost. Kongres v celoti sprejema stališča tovariša Tita v njegovih nedavnih govorih in smatra, da morajo sindikalne organizacije in forumi sindikata delavcev družbenih dejavnosti posvetiti največjo pozornost idejno političnim vprašanjem, odstranjevanju slabosti in negativnih pojavov v našem družbenem razvoju, izgrajevanju moralno-etičnega lika delovnega človeka —- s pomočjo in sodelovanjem ostalih družbenopolitičnih čini tel jev. VIL Kongres je mnenja, da zahtevajo novi odnosi od sindikata posebno aktivnost za organizacijsko-politično izgradnjo in prilagoje-vanje metod dela organov in organizacij. Težišče dela je treba predvsem usmeriti h krepitvi in usposabljanju podružnic in občinskih odborov. Podružnicam je treba nuditi stalno in sistematično pomoč, da bi se organizacijsko in kadrovsko usposobile za zelo odgovorne in zapletene naloge. Občinski odbori sindikata dobivajo v pogojih znatno povečanega števila članstva v občini ustrezno množično osnovo za razvijanje svoje aktivnosti. S krepitvijo njihovih funkcij in nalog ustvarjajo delavci družbenih dejavnosti neposredne j ši kontakt s potrebami, zahtevami in problemi komune. Z aktivnim sodelovanjem pri reševanju teh vprašanj imajo neposreden vpliv na razvoj komune, za skladno zadovoljevanje potreb. Obstoj okrajnih (mestnih) odborov sindikata je treba uskladiti s konkretnimi pogoji in potrebami članstva in organizacij. Organizacijska širina in notranja struktura našega sindikata ustvarja ugodne pogoje za osvoboditev od ostankov stanovske zaprtosti ter omogoča reševanje vseh splošnih in tudi specifičnih problemov celotnega področja družbenih dejavnosti. Pri tem se moramo bolj kot doslej okoriščati z vsemi ugodnimi oblikami konsultacije delovnih organizacij in njihovega aktivnega vključevanja k reševanju specifične problematike. Kongres še posebej poudarja potrebo po prizadevanju sindikalnih organizacij za vključevanje vseh delavcev v članstvo sindikata. VIII. Kongres odobrava dejavnost dosedanjih sindikatov za razvijanje mednarodnega sodelovanja s sorodnimi nacionalnimi in med-narodnimi sindikalnimi organizacijami in nalaga novemu sindikatu, da v bodoče razvija to sodelovanje v okviru enotne politike Zveze sindikatov Jugoslavije. Beograd, 13. marca 1963. PISMO »Tovariš urednik, Pošiljam ti pismo... Kp ga boš prebral, boš videl, da Je v njem toliko mladostnega navdušenja, toliko energije, idealizma, požrtvovalnosti in ne vem kaj še vsega, da bi bilo škoda, če bi ostalo samo v mojem predalu... Dekle je lani na našem učiteljišču maturiralo in bilo med boljšimi dijaki. Spada med silno revne, ki so se vzdrževali deloma s štipendijo, deloma z instrukcijami. Bila pa je vedno vedra in optimistična, čeprav se je zjutraj in zvečer hranila izključno z mlekom (za polento že ni bilo več)...« Spoštovani tovariš ravnatelj! Danes sem ravno dobre volje pa sem se pripravila k pisanju, čeprav bo ura vsak čas polnoči. Podnevi ni časa za take reči. Pravkar sem končala s pripravo za jutri, a spati se mi še ne da. Z današnjim dnem sem posebno zadovoljna. Vse tri razrede sem imela dopoldne — skupaj s starši. Od osmih do desetih sem imela 7. in 8. razred (biologijo in matematiko) nato pa pol ure razgovor s starši. Od desetih naprej pa 4. razred (SP in računstvo). Vse mi je lepo uspelo. Starši so bili zadovoljni, saj kaj takega še niso doživeli, da bi pri- | sostvovali pouku. Skoda le, da je čez noč zapadlo zopet precej snega in najbolj oddaljeni niso mogli priti v šolo. Včasih so me najbolj skrbeli roditeljski sestanki in sploh sestanki. Vedno sem mislila, da ne bi imela kaj povedati. A zdaj, ko sem pred dejstvom, se mi ne zdi nič posebnega. Treme sem se popolnoma otresla. Odkar opravljam tudi upra-viteljske posle, moram seveda voditi tudi seje šolskega odbora. Imeli smo že dve, pa sta obe kar dobro potekali. V glavnem sem se delu že kar privadila, le preveč ga je. Včasih komaj najnujnejše opravim. Čas tako hitro teče, da komaj sledim. S snovjo sem precej v zaostanku. Ne vem, kje naj še črtam učni načrt. Pedagoški svetovalec mi je sicer rekel, da moram število ur zmanjšati na 35, a potem bo še slabše. Najbolj me daje SD in slovenski jezik, ker imamo premalo časa za utrjevanje. Veliko ur nam tudi odpade. Včasih po več dni nimamo pouka zaradi snega in snežnih zametov. Učenci imajo povprečno 1—2 uri daleč in to preko hribov, po zelo slabih poteh, snega pa je še zdaj okrog enega metra. Zima je tu res zelo huda. A jaz moram skoraj vsak četrtek v Z. na razne sestanke in po drugih poslih. Cesta je popolnoma zaprta — celo za sani — zaradi plazov. Možno je edino peš. A v dveh urah ne pridem do avtobusne postaje. Zadnjič sem bila na seminarju za skupinski pouk in sem se šele čez dva dni vračala domov. Prav tisti dan je cesta močno poledenela, da je avtobus namesto ob petih šele ob devetih zvečer prišel v Z., povrhu pa je še močno deževalo. Mislila sem prenočiti kar v Z., a tedaj je začelo snežiti. Mi ni kazalo drugega, kot da sem vzela pot pod noge, sicer bi čez noč zapadlo preveč snega. Na srečo sem imela sopotnika. V začetku je bilo kar v redu. Ko sva bila pa nekako na pol poti, sva pa ugotovila, da v D. že ves dan sneži. Vedno več snega sva morala gaziti. Kmalu sva ga gazila do kolen. Mislila sem, da ne bom zdržala. A sva bila ob enih ponoči le doma, oziroma sem bila doma, ker on je imel še eno uro poti pred sabo. Na srečo je še kar naprej snežilo, da potem tri dni ni bilo pouka in sem se lahko odpočila. Življenje v D, je zaenkrat res zelo naporno. Včasih smo popolnoma odrezani od sveta. Televizijo smo prodali, ker se vaščanom ni izplačalo (kupih* so jo organizacije ne šola!), radio je doslužil, časopisi pa — kadar je veliko snega — pridejo le enkrat na teden. Edina zabava nam je šah — igramo kar v gostilni. Včasih pa kdo potegne tudi harmoniko — da se malo zavrtimo. Na srečo je v vasi še veliko mladine, ki se ob nededjuh zbere v gostilni. A zdaj si je KUD zadal nalogo (sem tudi tajnik KUD), da odtegne mladino od gostilne in da se preseli v dvorano, kamor smo pred kratkim postavili nov radio z gramofonom. Upamo, da bomo počasi dosegli svoj namen. Z vaščani sem pa zelo zadovoljna. Se zelo razumemo. V stik pridem dosti z njimi, največ ob nedeljah dopoldne v trgovini, kjer pomagam prodajati, popoldne pa ali v gostilni ali v dvorani. (Ko omenjam gostilno, si ne mislite prav nič slabega. Če že kaj pijem, najraje spijem kak malinovec). Tudi za hrano ni problem. Mleko, jajca, surovo maslo, krompir dobim po najnižji ceni, vsega je tu dovolj. Zdaj, ko je čas kolin, so mi nanosili toliko mesa, slanine in klobas, da sem bila že kar v zagati, kam z vsem tem. Tudi z učenci sem zelo zadovoljna. Nobenih posebnih problemov nimam z njimi, najmanj pa disciplinskih. V glavnem so zelo pridni (seveda so tudi neke izjeme, redke); Včasih se jim prav čudim, da še toliko zmorejo. V četrtem razredu imam na primer enega fantka, ki mu človek ne bi prisodil deset let. Do šole ima dve uri, a manjka le takrat, ko na novo zapade sneg. A danes mi je njegova mama povedala, da se včasih prijoka domov, ker ga je strah. Kako tudi ne? Pot ga vodi skozi gozd, a.njihova hiša je popolnoma na samoti. Človek si ne bi mislil, da otroci toliko prenesejo. Kljub vsemu sem pa tako zadovoljna s tem službenim mestom, da ne bi zlepa zamenjala za drugega. Se tri mesece, potem si pa sploh ne morem lepšega želeti. Spomladi bomo lahko šti"na krajše izlete... Sicer pa zaenkrat dovolj. Pero mi hoče ze kar po svoje kaj napisati. Lep pozdrav Vam, vsem profesorjem, SO pa veliko uspeha! Francka ALI SO POKALI RES MERILO ZA TELESNO VZGOJO V ŠOLI? Šolski šport si utira pot. Ima- na mesta. S temi pokali hočejo na vzgoja« pove, da je to vzgoja, koristih telesne vzgoje lepo pove- mo vedno več tekmovanj: raz- učenci povedati vsem, da so zelo ne pa lov za pokali, redna, medrazredna, medšolska, dobri npr.: v rokometu, košarki dati, tretji; z merjenji psihofizičnih lastnosti pripravi učence do skoraj cela mladinska reprezen spremljali še tudi v zreiejših le- anca nekega športnega kluba ^ CeJtrli učitelj je učence nav_ ker radi tekmujejo oziroma me- stekleno omarico, polno pokalov L dušil za Plavanje in smučanje rijo svoje moči med seboj, to je in plaket. Pokal je priborilo šoli tesa umeha neJmoramo tako- d'J °° W" ,r°akn dejstvo. S tekmovanji jih tudi npr. samo 10 učencev, šola ima „„ .„l;’ „„ vračali občinska, tekmovanja v raznih proslav itd. Otrokom s ti tudi tovariš upravitelj, ki mi tem, da jim omogočimo udeležbo je govoril o uspehih šole na pod-na tekmovanjih, zelo ustrežemo, ročju telesne vzgoje in kazal na tih- Četrti učitelj je učence nav IrAr mrh’ tPiTrmnip-in rvzirrvmn mp- e+olrlcvnn rvmori/■'/-* rvnlr«/-* r>r»,Vcjlr\x7 vSallCajIlO SO D 11 tl IgraiCl UC©nCl plctVctnjfi in SmUČ&nj< da se bodo vsako zimo na smučišča in poleti na kopališča, peti zopet drugače. Tisti, ki je enkrat tekmoval, bo cev. Šolska telesna vzgoja je ob- trdimo^ra tolika- ':risti uditeli Pa> ki gleda preozko hot.pl ŠP t.pkmnvat.i kniti PP 1P trtvrno -za trcp 11nnmnn -frvrp-i cp ■’ _ c. > c in CP kni KnHn 1 K*pnr»i HpIpII ”o hotel še tekmovati, kajti če je vezna za vse učence, torej - - se zmagal, bo hotel še zmagati, če njen uspeh ne more meriti po je. bil poražen, se bo hotel z sposobnostih desetih najboljših, istim nasprotnikom še srečati. Če temveč po tem, v kakšnem Stašo bili učenci razočarani, ker niso nju je vseh tisoč učencev, dosegli zaželenega uspeha, jim bo skušal učitelj dopovedati,' naj pustijo šolo, toliko močni in poizkusijo ob drugi priliki in spretni, da priplezajo 4 metre naj se za ta dvoboj še bolj pri- visoko po leseni žrdi, ali pa, če pravijo. .imneliuiiuu ufi« »uiu, n.ao ULenLi aeidii, xere moštvo je duo na tekmova- ko bodo zapustili šol0i ne zani. ma, ni opravil svoje dolžnosti, pa čeprav je s posebno skrbjo za odlične športnike pridobil šoli nju npr. v rokometu med prvimi, ali celo prvo, vendar so bili igralci vzgojeni samo v šoli. V l je vecu tieoc uccnccv. okviru rednega ka se u6ili Ah so vsi učen«, predno za- vgi učenci ,n to sistema_ veliko pokalov Tisto ki m sh da tična ■ Med tolikim številom na napai£fpoti £ lahki’ SJ ta|^ Sljlih^injrv^vS S “ vzgoji več škoduje so spretni toliko, da preskočijo k J Jmnin i-7rwwinn~ koristi- v preveliki vnemi za okviru šolskih športnih ^aSVaioVSo^ Prakti6no 80 znali ^ na tej krožkov ali sekcij šolskega šposrt- sfl>0-1. dol, ali znajo pravilno po osnovni šoli rokomet vsi učenci nega društva učimo učence ko-! ®tavljati^ stkala jiri^hop^iiziroma, razredov, pri tem pa uči- moštvo včasih kar pri rednem pouku, ostali učenci, ki imajo na šarko, rokomet itd. Pouk , bo us- ali sPloh vedo- da je hoja s po- telj ni zanemait1 tudi os^lih na: urniku sicer telesno vzgojo, pa pešnejši, če bomo imeli pred stavljanjem stopal preveč nav- j telesne vzgoje. V takem pri- trenmS opazujejo. V takem pri- seboj določen cilj; to bi bil npr.: ?ven nepravi na?^ Ali so prepn- meru je pridoSblJjen pPle. ™ru je pokal dobljen na škodo udeležba na občinskem nrven- cam v pravilnost hoje tako, da dj pravilne telesne vzgoje na ?°}ske telesne vzgoje in je za pazili na njo tudi takrat, žoli šolo pravzaprav brez vrednosti bodo udeležba na občinskem prvem stvu, ali morda celo doseči eno , , , , , boljših mest na nekem prvenstvu, k°Jlh, učdelj bo gledal, saj ali morda zmago na dvoboju s kodo hodili vse življenje in ne sosednjo šolo itd. samo Prl Pouku. m ali nima po- uk telesne vzgoje prav ta namen, je na šoli, ne pa edini, Naloga šole ni vplivati lesno vzgojo ali v ravnateljevi pisarni. Drugače povedano, šola Janez Tome Večkrat se nam zdi, da svoje pripraviti vse učence za živi j e- sredstvi telesne vzgoje na učen- mora pokale opravičiti na ta učence poznamo, na tekmovanju nje? Ali so učenci toliko gibljivi, ce samo v času, ko jo obiskujejo, način, da je telesnokulturno živ- pa so okoliščine. take, da odkri- da lahko pravilno vzročijo, nare- Vzgojiti oziroma prepričati mo- Ijenje vidno ne samo iz pokalov, jemo njihove lastnosti, za katere dijo lep predklon v razkoračni ramo učence tako, da se bodo pač pa tudi iz izgleda in vedenja pred tekmovanjem sploh nismo stoji, ali imajo vsi učenci na šoli telesnokulturno izživljali tudi po- učencev, iz njihove drže, higi- vedeli. Najbolj discipliniran uče- toliko ravnotežja, da brez padca tem, ko bodo že v službi, pravza- ene, iz urejenosti igrišč in telo-nec pri pouku se bo na tekmo- prehodijo 2 metra visoko gred, prav vse življenje v primerni vadnice itd. Na vsakem koraku, vanju zaradi nenamerne sodniko- ali obvladajo vsi učenci enega obliki. Za to prepričevanje ima- ki ga slučajni opazovalec opravi ve napake razburil in bo ugovar- lazreda tisto, kar predvideva za mo več načinov. Neki učitelj ima v šoli in okoli nje, bi se moral jal; takšnega učitelj sploh ni njih učni načrt, ali vedo učenci, veliko uspeha v tem smislu zato, srečati z mnogimi drobnimi poznal. Zaradi ugovarjanja bo kako se morajo sleči pri naporu ker uporablja sredstva telesne stvarmi, ki skupaj dajejo vtis, sodnik dosodil tehnično napako, in zakaj se morajo obleči po na- vzgoje prvo sam za sebe, potem da si je telesna vzgoja na tisti če bodo igrali košarko, in učenec poru, ali so učenci zainteresirani šele z njimi pomaga drugim, šoli priborila mesto, ki ji pripada, bo drugič vedel, da se na tekmo- za svoj telesni razvoj itd. Sicer učenci ga nimajo za vzornika, vanju ne sme ugovarjati kljub pa že Samo ime predmeta »teles- Drugi učitelj zna učencem o temu, da je bila napaka storjena in da^ je sodnik zato poklican, da to rešuje. Tako se bo učenec naučil, da je tudi sodnik -zmotljiv, oziroma naučil se bo obvladati v napetih trenutkih. Obvladati se bo znal morda tudi takrat, ko bo gneča v avtobusu kriva, ne pa človek, da mu je nekdo stopid na nogo, in bo kljub temu, da ga bo bolelo, kulturno reagiral. Tekmovanje je potemtakem samo eno od sredstev telesne vzgoje, ne pa njen edini in glavni cilj. Torej je bil učitelj, ki nii je dokazoval kako je telesna vzgoja na njegovi šoli na visoki ravni zato, ker je bilo moštvo Z"" njegove šole prvak na okrajnem prvenstvu v rokometu in dobilo pokal, v zmoti. Vsak uspeh zasluži pohvalo. Navada je, da se po tekmovanjih da zmagovalcem različne pokale ali plakete, kar je popolnoma pravilno. Pokale prinesejo učenci V šolo in jih postavijo na vid- Risalnica strojne stroke na Srednji tehniški šoli v Ljubljani Šolske plesne prireditve — zdrava in kulturna zabava Priprave za H. kongres jugoslovanskih pedagogov Odbor za organizacijo II. kongresa vanskega socialističnega patriotizma, 7. Pedagogov Jugoslavije je na svoji seji vzgoja za samoupravljanje, 8. sistem dne 8. marca 1963 v Zagrebu določil vrednosti v družbi kot faktor vzgoje, program dela kongresa. Osnovna ple- Druga plenarna tema na kongresu: narna tema kongresa bo: »Vzgoja so- »Program nadaljnjega razvijanja znan-cialistične osebnosti v naši družbi««, stveno raziskovalnih ustanov in ka-Ob tej temi bodo še sledeči korefe- drov v pedagogiki.«« rati: 1. pedagoško izobraževanje učite- Kongres je zamišljen kot pregled Ijev kot vzgojiteljev socialistične oseb- dosežkov naše pedagoške znanosti (po nosti, 2. vloga šole pri vzgoji sociali- predvidenih temah), pregled rezulta-stične osebnosti,'3. oblika in metode tov znanstveno raziskovalnega dela in vzgajanja socialistične osebnosti, 4. vzgojne prakse pri nas, zato naj se razvijanje delovne kulture učencev, 5. pedagogi vnaprej seznanijo s progra-vsebina sodobnega izobraževanja, 6. kongresa in jih vabimo, da pri- vsebina in metode vzgajanja jugoslo- j a vino svoje sodelovanje. Rok za prijave, z oznako problema, o katerem želi prijavljeni govoriti, traja do 20. maja 1963. Kongres bo v maju mesecu t. 1. Prijave pošljite na naslov: Odbor za organizaciju Drugog kongresa pedagoga Jugoslavije, Zagreb, Trg Mar- šala Tita 4. prizemlje. Mnogi vzgojitelji so proti uva- za to poklican, je učitelj telesne razvijajo občutek za ravnotežje jan ju plesnega pouka in plesnih vzgoje. To nalogo lahko reši na in orientacijo v prostoru, itd., vaj v šolo. Bojazen pred plesom dva načina: Splošno pedagoški, ki je pa je neutemeljena, če je ples na rednih urah telesne vzgoje usmerjen predvsem na estetsko, pravilno organiziran in če stremi tako, da vnaša na osnovi dolgo- glasbeno in družabno vzgojo, za vzgojnimi cilji. Mladina si ple- ročnega programa v program vad_ Estetska komponenta je zastopa-saieU jn b1 J® dmžabKr?1. ples. sr.ed' ker plešejo večinoma samo dekli- ci počutijo dobro in odpade pre- stvo družabnega zbliževanja,^ sola ški pari, fantje pa se v zadregi cej zadrege in treme, ker plešejo uglajenega obnašanja in obceva-stiskajo po kotih. Večina teh z vrstniki, ki se dobro poznajo iz n-ia z ljudmi, ki se s plesisca pre-učencev pozneje, ko zapusti šolo, šolskih klopi. Tudi obleka in obu- ”asa tudl v vsakdanje življenje, nima več možnosti, da bi se na- tev je lahko mnogo skromnejša kot na javni plesni prireditvi in je zato taka oblika lahko dostopna večjemu številu učencev. učila plesa. Danes imamo po osnovnih šolah glasbeno, Tikovno-tehnično in celo filmsko vzgojo. Plesna vzgoja pa je zanemarjena. Zato menimo, da je prav, če se dekleta in fantje nauče osnov družbenega plesa do zaključka nimi šolskimi plesnimi vajami tudi odvračamo mladino od raznih nekvalitetnih plesnih prireditev . in plesov po javnih lokalih, ki } D°mu kulture v Kostanjevici Namen družabnega plesa v soli nimajo ničesar skupnega z vzgoj- 'e 0|iprta razstava perorisb in mora biti trojen. nimi smotri družabnega plesa. akvarelov lužiškosrbskega aka- uiu^ucuega piesa ao zaKijucKa Telesno-vzgojni: v mislih ima- Družabni ples je odlično sred- damskega slikarja Mercina Neobveznega šolanja. Ti učenci bodo mo Pr.edvsem kultiviranje določe- stvo za rekreacijo, razume se, ta- 'vaka-Njechornskega. Rojen 1900 brez dvoma šoli hvaležni da iim gibalnih sposobnosti in teh- krat, ko ga toliko obvladamo, da v maibni lužiškosrbski vasici, se je nudila nekai tudi s teea nod- n^k® gibanja. Tudi fiziološki uči- nam izvajanje gibov in posamez- i® Mercina Novvak-Njechornski ročja, nek ne smemo podcenjevati, zla- nih figur res nudi neko »gibalno« navdušil predvsem za ljudsko Potrebo po plesni vzgoji mla- sti še’ 6e •’® ples v čistem’ zrae_ in psihično zadovoljstvo. Pravilno motiviko svojega majhnega na-dine poudarja tudi Zveza prijate- nem pr°stoTU ali cel° na Planem- organizirane plesne prireditve v r°“a ln ji posvetil vse svoje de- Ijev mladine in orsanizaciie Tiiid* Vem0> da ie Polka prav utrud- šoli so sredstvo za zdravo in kul- to. Razen tega je tudi eden naj-ske mladine, s sodelovanjem Ples" ljiva in treba Preceišni° turno zabavo. Družabni ples med uglednejših lužiškosrbskih pisane zveze Slovenije na se že od rnero vzdl7ljlvostl. da bi odple- vadbeno uro pa doprinaša k po- teljev in Časnikarjev. — Razsta- pirajo pionirske plesne šole 5311 dv® ah, ^ P011*® zaP°vrstjo; živitvi dela, saj zlasti dekleta ra- va bo odprta od 23. do 31. mar- polka s poskočnimi koraki je do- da plešejo, pa tudi večina fantov, ca- - « g < 5 REFORMA POUKA GLASBE NA OSNOVNIH ŠOLAH Vsi vemo, da je pouk glasbe na marsikateri osnovni šoli še danes več ali manj pereč problem. Razlogov za to je več, vendar sta poglavitna vzroka v bisrtvu dva: — pomanjkanje strokovno in splošno izobraženega kadra in — vsebina pouka glasbe. Ko se je pojavil pred vojno Avgust Šuligoj s svojim mladinskim zborom »Trboveljski slavček«,' ki je dosegel evropski sloves, smo videli, kaj zmore naša . mladina pod vodstvom spretnega in za glasbo navdušenega pedagoga. Naravna posledica dela Avgusta Šuligoja in njegovega kroga sodelavcev, kakor so bili prof. Srečko Kumar, skladatelj Emil Adamič, Slavko Osterc, Danilo Švara in drugi, je bil porast kvalitetnih mladinskih zborov na Slovenskem. Obenem pa se je pojavila Potreba po notnem materialu, kar je poskušal rešiti . prof. Srečko Kumar s svojo »Grlico«. Kmalu po vojni se je pojavilo isto vprašanje, namreč, kako oskrbeti notni material. Društvo glasbenih pedagogov je to vrzel izpolnilo z našo »Grlico«, ki je Postala neobhodno potrebna vsem, ki se bavijo « mladinsko glasbo. Veliko elana mladini in glasbenim pedagogom na osnovnih šolah je vlila tudi Zveza Svobod z organiziranjem Celjskega pevskega festivala, ki postaja iz leta V leto pomembnejši. Ne glede na to, da je tudi Srednja glasbena šola v Ljubljani oziroma njen Teoretsko-učitelj-ski oddelek skušal reformirati svoj pouk tako, da bi čimbolje Usposobil svoje absolvente predvsem za delo na osnovnih šolah, Pa tudi v ljudski prosveti, in pri tem dosegel znatne uspehe, smo se šele v zadnjih letih začeli spraševati , kako je s poukom glasbe v tistih razredih osnovne šole, v katerih je norfnalno Velika Večina učencev in učenk podvržena mutaciji. To zadeva 5., 6., <; in 8. razred. Dokler je pouk glasbe usmerjen praktično le na zborovsko Petje, je skoraj nujno, da v teh razredih ostane le teoretični Pouk, ki pa sam na sebi'pravzaprav ne sodi na osnovne šole, če ui v zvezi z praktičnim muziciranjem. Učence prej odvrača od Veselja za glasbo, kot pa koristi njihovemu bodočemu odnosu za Slasbo. Pomislimo še na nekdanji, tradicionalni pouk glasbe na učiteljiščih, kjer so se dijaki učili klasičnih instrumentov, kot sta' Violina in klavir. Vsi vemo, da se hiti klavirja, še manj pa violine v štirih letih povprečen dijak ne hauči dovolj, da : bi mu to zna-hie uspešno služilo pri pouku Slasbe. Poleg tega vemo tudi to, da lolina ni akordičen instrument, klavirja pa tudi ne bomo našli na vsaki osnovni šoli. Te pomanjkljivosti se skuša reševati z večjimi eksperimenti. °rffov instrumentarij rešuje Problem na osnovnih šolah delno, *6lo uspešno pa pri delu z predelskimi otroki. (Mira Voglar na prednji vzgojiteljski šoli, prof. f^avle Kalan na učiteljišču). Teoretsko-učiteljski oddelek na Prednji glasbeni šoli je, sledeč ^remljenjem po vzgoji čim bolj-“ega kadra za pouk glasbe na ovni h šolah, uvedel obvezen P°uk kitare za vse svoje dijake. Uvedbo tega instrumenta je povzročil pomislek, da dostikrat absolventu na delovnem mestu pomaga znanje klavirja zelo malo ali nič, če na primer klavirja na šoli ni. Poleg tega je kitara akordi,-čen instrument, ki lahko zelo uspešno nadomesti klavir pri pouku glasbe na . osnovnih šolah. Ima pa še to prednost, da je do uporabne stopnje znanja razmeroma lahko priučljiv, ne predrag in lahko prenosljiv. Pravzaprav je bil ta instrument, glede na bogato tradicijo od renesanse (ogromna literatura za lutnjo, ki je v bistvu le drugačna oblika kitare)" preko Bacha, Paganinija in drugih vse do Se-govije, na naših glasbenih šolah po krivici zanemarjen. V svetu je ta stvar precej drugačna; saj je pouk kitare vpeljan skoraj na vseh evropskih in ameriških konservatorijih odnosno akademijah, pa tudi na učiteljiščih. Vzrok za to je iskati verjetno v preveliki usmerjenosti v profesionalizem, pa v premajhni v ljudsko prosveto in splošno šolstvo. Seveda kadrov, ki bi bili sposobni uporabljati kitare pri pouku glasbe na osnovnih šolah, zaenkrat še ni, jih moramo pač vzgojiti. Teoretsko-učiteljski oddelek na SGS in takoj zatem VPŠ v Ljubljani in SGS v Mariboru so storili potrebne korake v tej smeri. Da je bila uvedba pouka kitare na SGŠ in VPŠ upravičena, dokazuje , predvsem uspeh eksperimentalnega razreda na eksperimentalni šoli »Frana Levstika« v Ljubljani, ki jo vodi z uspehom prof. Stankp Prek. O pionirskem delu tega našega prvega strokovnjaka in umetnika na kitari bo trena še obširneje spregovoriti. V letu 1961 je bil uveden obvezen pouk kitare v VI. b raz- P0T0VAXJA jugoslovanskih prosvetnih in znanstvenih delavcev v tujino redu osnovne šole »Frana Levstika« v Ljubljani. Danes že lahko rečemo, da je eksperiment uspel v tolikšni meri, da je vzbudil splošno zanimanje v celi državi in vse kaže, da bodo pričele uvajati pouk kitare v višje razrede, torej v tiste razrede, katerih učenci in učenke preživljajo mutacijo, tudi ostale republike. Želeti je predvsem, da se uspešno pričeto pionirsko delo prof. Preka nadaljuje v naši republiki. Pomen eksperimenta ni samo v tem, da učenci ostanejo v stiku z živo muziko (povezava med teorijo in prakso) tudi v obdobju, ko radi rasti ne morejo in praviloma ne smejo uporabljati pevskega organa, temveč morda predvsem v tem, ker se je jasno pokazala edukativna vrednost pravega pouka glasbe v času dozorevanja mladega človeka. Izredno zanimivo je dejstvo, da. razred, ki. je bil pritegnjen v eksperiment, ni bil prej ravno najboljši. , Iz tega tako rekoč slabega razreda, pa je nastal v teku leta, ko so bili učenci deležni glasbene vzgoje s pomočjo učenja igranja na kitaro, razred, ki je v vseh pogledih napredoval in se izpre-menil iz slabega v dober razred. To je povzročilo nemalo začudenje pri ostalih pedagogih na šoli, nam pa je v potrdilo, da se je edukativna moč glasbe, kar smo vedno trdili, manifestirala na tak nedvoumen način. Perspektive nadaljnjega razvoja, ki naj bi sledil iz tega uspešnega eksperimenta, so seveda precej velike in je samo želeti, da bi z vso resnostjo pristopili k delu v tej smeri. Odmev eksperimenta je bil po vsej državi precej velik. Poročilo o eksperimentu na I. kongresu glasbenih pedagogov FLRJ v Ohridu septembra 1962 je bilo tudi ugodno sprejeto. V razredu prof. Preka so se odtlej zvrstile razne hospitacije in obiski predstavnikov iz drugih republik — med njimi je ob priložnosti prisostvoval pouku predsednik Saveža Udruženja mu-zičkih pedagoga Jugoslavije prof. Jože Požgaj. Na osnovi vidnega uspeha so bili že po enoletnem eksperimentu sklicani seminarji za glasbene pedagoge, ki so jih priredili: Zavod za napredek šolstva LRS in prosvetno pedagoška služba za celjski okraj. Predvideni pa so še nadaljevalni seminarji v Ljubljani, Celju, začetni v Domžalah, sedemdnevni v Mariboru ter zvezni seminar v Sarajevu. Vsa navedena dejstva so jasen dokaz, da je eksperiment uspel, naša dolžnost pa je, da eksperiment . ne bo ostal samo eksperiment. JURIJ GREGORC Delovni dem strokovnih aktivov 13. marca so prosvetni delavci, ki poučujejo predmetno na višjih oddelkih, priredili na območju občin Brežice, Videm-Krško in Sevnica delovni dan, strokovnih aktivov. Delo so si razdelili po strokah in delali na različnih šo-, lah, kjer so se seznanjali s trenutnim stanjem pouka raznih predmetov na naših šolah, z najnovej. Šimi' metodami za posredovanje posameznih predmetov in načini za izboljšanje dela tam, kjer zaostaja. Vsa predavanja in nastopi so bili zanimivi in so prisotni bili zadovoljni. Tak način dela strokovnih aktivov, da si vsi skupaj določijo delovni dan, se je pokazal kot zelo uspešen in praktičen. Predvsem so manjše organizacijske težave, ker tni treba sklicevati vsakega aktiva posebej. Verjetno bodo ak. tivi še naprej delali na ta način. Komisija za zveze s tujino pri Centralnem odboru Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije pripravlja v času šolskih počitnic naslednja potovanja za svoje člane: FRANCIJA Potovali bosta dve skupini po 20—30 ljudi, ki bodo 10 dni v Parizu. Prva skupina odpotuje iz Beograda 10. julija od 20.30 uri in se Vrne 23. julija ob 8.46 uri v Beograd. Druga skupina odpotuje iz Beograda 21. julija ob 20.30 uri in se vrne v Beograd 3. avgusta ob 8.46 uri. Cena potovanja znaša din 61.550 - za osebo. KROŽNO POTOVANJE PO FRANCIJI Potovala bo skupina 30 ljudi, ki bo 7 dni v Mantonu (Francoska riviera), 8 dni v Parizu, poleg tega bodo obiskali v 2 dneh zgodovinske gradove na Loiri. Skupina bo odpotovala iz Beograda 26. julija ob 20.30 uri in se vrnila v Beograd 16. avgusta ob 8.46 uri. Cena potovanja znaša 100.000 din - za osebo. PARIZ — tečaj francoske književnosti Tečaja se bo udeležila skupina 20—30 predavateljev francoskega jezika, ki bo 21 dni v Parizu. Skupina bo odpotovala iz Beograda 24. julija ob 20.30 uri, in se vrnila v Beograd 17. avgusta ob 8.46 uri. Cena potovanja in stroški tečaja znašajo 87.500 din —- za osebo. ITALIJA — Rim, Neapelj, Pompeji, Firenze, Benetke Potovdli bosta dve skupini po 30 ljudi in bodo v Italiji 10 dni. Prva skupina bo odpotovala iz Beograda 6. julija ob 16.02 uri in se vrnila v Beograd 16. julija ob 13.22 uri. Druga skupina bo odpotovala iz Beograda 11. julija ob 16.02 in se vrnila v Beograd 21. julija ob 13.22 uri. Cena potovanja znaša 45.000 din - za osebo. AVSTRIJA Potovala bo skupina 30 ljudi in bo 7 dni na Dunaju. Skupina bo odpotovala iz Beograda 5. julija ob 14.18 uri in se vrnila v Beograd 13. julija ob 14.51 uri. Cena potovanja znaša 33.600 din -■ za osebo. GRČIJA - Atene, Peloponez, Delfe, Solun Potovala bo skupina'30 ljudi, ki bodo 6 dni v Atenah, iz Aten bodo naredili izlet na. Peleponez in izlet v Delfe, skupina pa bo en dan tudi v Solunu. Skupina bo odpotovala iz Beograda 19. julija ob 00.20 uri in se vrnila v Beograd 27. julijk ob 19.30 uri. Cena potovanja znaša 40.000 din - za osebo. VELIKA BRITANIJA 7 Potovala bo skupina 32 ljudi, ki bo 15 dni v Londonu. Skupina bo odpotovala i? Beograda 30. julija ob 6.00 uri in se vrnila v Beograd 16. avgusta ob 23.50 uri. Cena potovanja znaša 86.500 din - za osebo. V vseh navedenih cenah za objavljena potovanja je vračunano: — viziranje potnih listov v tujih predstavništvih, vozna karta od naše državne meje do kraja bivanja v tujini in nazaj do naše meje, vstopnice za državne muzeje in galerije; — v Avstriji, Veliki Britaniji, Grčiji in Italiji pol-penzion (stanovanje, zajtrk in večerja); — v Franciji popolna oskrba (stanovanje, zajtrk, kosilo, večerja); — dva izleta v Grčiji — Dolfe, Peloponez; izlet v Italiji do Neaplja in Pompejev; — izplačilo denarja za osebno potrošnjo: za Italijo ca. 6600 italijanskih lir; za Grčijo ca. 360 grških drahem; za Avstrijo ca. 450 avstrijskih šilingov. Udeleženci potovanja v Francijo in Veliko Britanijo bodo morali po želji doplačati k navedenim cenam Še po 15.300 dinarjev, za kar bodo dobili izplačanih 20 dolarjev v ustrezni valuti za svojo osebno potrošnjo. Prijave: Prijave za navedena potovanja Je poslati do 10. aprila 1963 na naš naslov: Sindikat prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenije, .Ljubljana; Dalmatinova 4. V prijavi morajo biti naslednji podatki: ime in priimek; dekliški priimek poročenih članic; datum in kraj rojstva; ime očeta in matere ter materin dekliški priimek; zakonski stan (navesti datum poroke); ime zakonskega tovariša; točen naslov ustanove, kjer je prijavljeni zaposlen; točen naslov stanovanja. Prijava mora biti čitljivo podpisana. K prijavi mora dati priporočilo odbor sindikalne podružnice, kjer je prijavljeni prosvetni delavec včlanjen v sindikalno organizacijo. Prijav brez priporočila sindikalne podružnice ne bomo upoštevali! Po prejemu obvestila, da je prijavljeni član sprejet na potovanje, je potrebno z izpolnjenimi formularji, ki jih bo član dobil iz Beograda, nakazati na naslov: Komisija za veze sa inostranstvom Sindikata prosvetnih i naučnih radnika Jugoslavije - Beograd in na tekoči račun številka: 101-18-608-52 polovični znesek stroškov za potovanje v tujino. Udeleženci potovanja v Francijo in Veliko Britanijo pa morajo vplačati poleg tega še 15.300 din, če bodo hoteli dobiti izplačan denar v odgovarjajoči valuti za svojo osebno porabo. Ostalo polovico stroškov za potovanje je potrebno vplačati na navedeni naslov in tekoči račun pred odhodom v tujino, možno pa je tudi drugo polovico stroškov plačati v mesečnih obrokih do 10. decembra 1963. V tem primeru-mora prijavljeni član poslati v Beograd odgovarjajočo menico, za obročno plačevanje potovanja. Za navedena potovanja se lahko pri javi j o; vsi naši člani, ki še niso izkoristili devizna sredstva za leto 1963. Pripominjamo še, da Je potrebno dobiti za vsa navedena po-f'tovanj a " jugoslovanski turistični vizum, za kar bo dobil vsak prijavljeni član potrebno* vlogo iz Beograda za ObLO — oddelek za izdajo potnih listov. Opozarjamo še na to, da mora vsak udeleženec potovanja lastnoročno podpisati potni list in to pod fotografijo, ki je v potnem listu. Republiški odbor V petek 22. februarja je obiskala eksperimentalno šolo »Frana Levstika« v Ljubljani in prisostvovala glasbenemu pouku v 7. b razredu skupina gostov iz LR Hrvatske; na sliki stoji v sredini svetnik za glasbeno vzgojo Zavoda za napredek šolstva LR Hrvatske prof. Josip Završki; prvi na desni je eksperimentator prof. Stanko Prek kvcs!iteine il ctkvarelne isi H termierp | l šolske 'biirve kakršnimkoli našim vzgojim vplivom in da vzgaja prav , saka vzgoja, ne glede na njeno rvaliteto. Tako pojmovanje otro-•tovega razvoja in vzgoje je sta-Jfdo in metafizično, saj razdvaja P^agoško enotnost in medsebojno V?Sojenost subjekta in objekta, troka in vzgojitelja, zavesti in 2Soje. Resnica je prav nasprot-Čim bolj heterogena, dina-?Rba, labilna in nesinhronizira-da Je psihofizična struktura mla-®8a človeka, tem bolj organizi-ano, vsebinsko poglobljeno in Metodično niansirano mora biti ase vzgojno prizadevanje. Zato Oramo iskati izhod iz današnjih ^Sojnih težav predvsem v tem, J* omogočimo mladini tako za-svn- v ^ razvedrilo, ki bosta s tla • vzgoino vrednostjo vplivali integriranje in konstruktivno tiia .janJe mlade osebnosti in VzJ1- sil; da vključimo v našo intenzivne in aktivirajoče ly in samovzgojne metode, odstranjevale razdvaja-v^g0enotnosti objekta in subjekta riofjl® m s tem maksimalno za->ŽRoevale mlade ljudi za samo-ifZv.i0’ da usposobimo naše vzgo- bi jo tudi^ omogočili, bo porajalo jemanja v učiteljski poklic vseh, vedno večje vzgojne težave vs —-- — -----------------------—1—«■ in ki nimajo predpisane pedagoške vedno manjši efekt. kvalifikacije. Po vsem tem, kar smo poveda- 3. Da se preneha s prakso li o družbeni funkciji današnje murskosoboškega in mariborske-šole m o zahtevi časa po čim bolj ga učiteljišča, ki z uvajanjem eno-intenzivnem in kvalitetnem vzga- letne učne prakse po 4. letniku janju in izobraževanju mladine in praktično skrajšujeta šolanje pči-odraslih, je višja in kvalitetnej- teljskega kadra na štiri leta. Koša izobrazba osnovnošolskega uči- likor nam je znano, so v Maribo-telja nepogrešljiv imperativ, ki ru s to prakso prenehali, medtem ga ne gre več ignorirati in odla- ko jo v Murski Soboti še vedno šati. Ne samo zato, ker bi zavla- zagovarjajo. čevanje tega vprašanja vsak dan 4. Sekretariat Sveta za šol-bolj ogrožalo uresničevanje druž- stvo LRS naj pregleda material-benih vzgojno izobraževalnih no in kadrovsko stanje obstoje- smotrov, marveč tudi zaradi humanističnega odnosa družbe do čih učiteljišč in podvzame ustrezne ukrepe, da se najbolj kritične učitelja in njegovega poklica, razmere člmprej izboljšajo. Znano je, da učiteljski poklic mnoge prosvetne delavce živčno Vsi ti zaključki so bili poslani tudi Svetu za šolstvo LRS s Jitelje v jo-; za N bi bolj human stil kvaij.anja’ za intimnejše in bolj tije 'bcirano poklicno angažira-*h v*, .k° podcenjevanje vzgoje ti^ traJanje na njenih preživelih klarn. Mi pa demagoško pro-tejjg^bje pomembnosti t»melji_ ‘b naprednejše vzgoje, ne. da tako močno izčrpava, da ogroža prošnjo, da jih prouči in omogoči .njihovo zdravje in ustvarjalno njihovo realizacijo, delovno sposobnost. Ker je temu Kar se tiče prvega zaključka, vzrok tudi nezadostna usposob- zagotovitve višje šolske izobraz-Ijenost učitelja za tak težak in be našemu osnovnošolskemu uči-odgovorni poklic, je družba dolž- telju, se to vprašanje ni pomak-na, da učitelja primemo usposobi nilo z mrtve točke, na kateri se za naloge, ki mu jih nalaga. vrti že več kot deset let. Zato si O reorganizaciji šolanja uči- bo Zveza pedagoških društev Slo-teljstva je organizirala Zveza pe- venije še naprej prizadevala da dagoških društev Slovenije maja se vprašanje višješolske izobraz-1962 posvetovanje pedagoških de- be učiteljstva čimprej in zadovo-lavcev, ki je sprejelo sledeče za- Ijivo reši. ključke: Tudi kar zadeva materialne in 1. Da se čimprej organizira kadrovske težave nekaterih uči- vsaj v Ljubljani pedagoška aka- teljišč se stanje še ni izboljšalo demija z razrednim in predmet- Kolikor nam je znano je najboli nim oddelkom. kritična kadrovska zasedba mur- 2. Da se ukine možnost spre- skosoboškega učiteljišča saj po- učujejo pedagoške predmete, pa tudi nekatere drage, nekvalificirane učne moči. Če temu dodamo, da se tamkajšnji oblastni organi navdušujejo praktično za štiriletno učiteljišče z enoletno prakso, češ da je to idealna rešitev, ki daje učitelju možnost, da si pridobi najvišjo strokovnost, potem je razumljivo, da takšno učiteljišče ne more zadostiti osnovnim kriterijem učiteljske izobrazbe. Tudi celjsko učiteljišče težko usposablja svoje dijake za modernejši pouk, saj dela v zelo slabih in pomanjkljivih prostorih in to že vsa leta, odkar je bilo ustanovljeno. Avtonomnosti in demokratičnosti šolstva ne bi smeli razumeti tako daleč, da bi smeli biti rav-nodilšni ob tem, kako se usposablja za svoj nacionalni poklic slovenski učitelj. Ta ravnodušnost je tem manj razumljiva, ker je zavzel Svet za šolstvo LRS do ma' terialnih in kadrovskih pogojev naših gimnazij mnogo bolj aktivno stališče. Zato ponovno apeliramo na sekretariat Sveta za šolstvo LRS in Svet sam, da ta vprašanja Čimprej rešita. Tudi okrajna pedagoška društva so bila ob teh vprašanjih premalo delovna. Nekatera so zanemarila tudi skrb za dopolnilno poglabljanje učiteljeve izobrazbe, čeprav jih zadolžuje program dela. ZPDS in zaključki našega zadnjega plenuma, da posvetijo prav tem vprašanjem največ pozorno- sti. S sistematičnim dopolnilnim študijem, izhajajoč iz neposrednih potreb učiteljevega praktičnega dela in z vključevanjem učiteljstva v lažje proučevalne naloge bi morala pedagoška društva skupaj z zavodi za prosvetno pedagoško službo vzbujati interes učiteljstva za pedagoško teorijo,, ki jo. danes mnogi podcenjujejo tudi zato, ker je ne poznajo dovolj, ne uvidijo njene aplikativne vrednosti in je ne znajo povezovati vedno s svojo vzgojno prakso. Samo po sebi se razume, da mora zajeti strokovno izpopolnjevanje prosvetnih delavcev tudi družbeno politično izobraževanje, ki se ne sme omejevati le na formalno deklariranje socialističnih načel, temveč mora biti tesno povezano s splošnim in strokovnim izobraževanjem. Svetovnonazorska orientacija in družbeno politična razgledanost našega vzgojitelja morata biti integralni ?, nJ,e&ove znanstvene pedagoške misli in konkretizirani v njegovi neposredni vzgojni praksi. Ko govorimo o intenziviranju, raaonali^anju in dviganju kvalitete vzgoje, nikakor ne smemo mimo glavnega katalizatorja tega procesa, mimo pedagoške misli, urez sistematičnega induktivnega proučevanja in osmisljevanja nase vzgojne prakse ter oplajanja vzgojiteljevega dela s pedagoškimi spoznanji — kar je seveda tesno povezano s temeljitejšim šo- lanjem našega učitelja — se vzgojna praksa ne bo kaj bistveno izboljšala. Vse doslej smo reševali pretežno le odnese med dražbo in šolo, za kar. je zadostovala miselna operacija dedukcije in jasna družbeno politična orientacija. Toda zgolj z obstojem vzgojnih smotrov, ustrezne organizacije šolstva in pedagoške normative naši otroci še ne bodo bolje vzgojeni in izobraženi. Najti moramo še najbolj ustrezno vsebino, pota in metode, kako bomo naše vzgojne smotne čim boljše, čim firej in s čim manjšimi težavami, najbolj adekvatno in učinkovito uresničevali. Tega pa brez temeljitega proučevanja neposredne vzgojne prakse ni mogoče zagotoviti. Interesantno je, da so prišli do tega prepričanja na primer v Sovjetski zvezi že 1931. leta. Takrat so razpravljali o stanju njihovega šolstva in sklenili, da je potrebno usmeriti najbolj sposobne pedagoške kadre v proučevanje vzgojne prakse. Ko je Krapska komentirala ta sklep, je zapisala: (»Treba je najti pot, kako na najlepši način priti do sodobnega otroka, kako dvigniti "Spretnost vzgajanja in učenja ... Praktična pomoč učitelju — vidite, to je danes potrebno.« (Krup-ska.) (Poročilo Franca Strmčnika, predsednika Zveze pedagoških društev LRS, na nedavni skupščini Zveze.) NAŠ NOVI ŠOLSKI VRT Povojni čas je prinesel v na- nasploh, posebej pa še v zahtevi, zitivno vplivati na svoje okolje Drevesnica spada na šolski vrt, šo družbeno, gospodarsko in so- da se urede šolski vrtovi. doma ali v krajevni skupnosti. čeprav jo nekateri strokovnjaki- cialno strukturo odločne preokre- Nov učni program daje pred- Idejno-politična vzgoja bo pri- sadjarji odsvetujejo. Dokler taka te, ki so nujno terjali tudi spre- nost vzgojnim smotrom pred uč- šla do veljave ob oskrbovanju drevesnica ni komercialno usmer-membe na področju šolstva. Tako nimi, zato bomo tudi mi pogledali zemljišča pionirske zadruge, ob jena in je njen namen resnično smo dobili 1959. nov učni pro- predvsem nekatere vzgojne čini- upravljanju z ostalimi objekti na le poučen, jo bomo priporočali gram, ki postavlja pred vso druž- telje. Strokovno-,tehnična vzgoja šolskem vrtu, kjer bo možno pri- šolskim vrtovom, predvsem po-bo zelo odgovorne učno-vzgojne temelji na praktičnem delu. Z kazati prednosti kooperativne ob- deželjskim. Sadovnjak naj bo naloge. Demokratični učni načrt dosledno uporabo sodobnega,vrt- delave, mehanizacije in drugih urejen po sodobnih načelih. Pri-daje krajevnim oblastem svobod- narskega orodja tipa KRT (nekoč činiteljev pred starim drobnolast- kaže naj najboljše vrste in sorte no izbiro med ukrepi za izboljša- Wolfovo orodje) bodo otroci delali niškim gospodarstvom. Tudi udej- krajevnega sortimenta. Tudi pri nje učnega in vzgojnega dela. z manjšim fizičnim naporom in stvovanje v pionirski delovni bri- tem ne sme biti nobenih komer-Med te sodijo predvsem svobodne uspešneje, kakor z uporabo motik gadi nudi ugodne vzgojne faktor- cialnih tendenc. Gre le za prikaz aktivnosti učencev, ki povezujejo stare vrste. Pri delu na ekspert- je za kasnejšo vključitev naše vzgoje drevesnih kron, za nego in šolo z domom in jo tako približu- mentalnih gredah bodo učenci mladine v delovne akcije. zaščito sadnih rastlin, jejo življenju, vzbujajo spoštova- spremljali ves tehnični napredek Estetska vzgoja: aktivno sode- Kompostišče je enakovreden nje do ročnih delavcev in ljube- na področju zaščite rastlin pred lovanje mladine pri oskrbi cvetja učno-vzgojni objekt šolskega vrta, zen do dela ter ublažujejo razli- škodljivci in boleznimi, ali pa zvi- in drugega okrasnega rastja v {e je oskrbovanje pravilno. Nabal ke med ročnim in umskim delom, sanje hektarskega donosa ob pra- šolskem poslopju in njegovi oko- va hlevskega gnoja je že sedaj Za izvajanje teh svobodnih ak- vilni uporabi agrotehničnih pripo- lici, vzdrževanje reda in snage na problematična. Vedeti pa moramo, tivnosti učencev pa so šoli po- močkov. To velja tudi za delo območju šole, so močni činitelji da bo v prihodnje v tem pogledu trebni nekateri objekti, ki jih le učencev rejcev malih živali na pri vzgojnih prizadevanjih sodob- ge slabše in da brez gnoja ni ta nekdaj ni potrebovala. Takšni šolskem vrtu. ne šole. Ob uveljavljanju le-teh vrtnarstva, vendar lahko pravilno objekti so delavnice s kabineti, Družbeno-upravna vzgoja se bodo sčasoma izginili žalostni po- obdelan kompost povsem nado-kuhinje, knjižnice s čitalnicami, mora uveljaviti pri upravljanju javi vandalizma nad prirodo. mesti hlevski gnoj. Tople grede šolski vrt, športni objekti i. pd. šolske zadruge, pri vodstvu naj- Obča gospodarska vzgoja: v s0 nam potrebne, kolikor jih ne bi Tako je šolskemu vrtu prizna- različnejših vrtnarsko-sadjarskih mladem človeku se ob takšni' mogli nadomestiti s sejalnimi in na važna vloga v učnem in vzgoj- krožkov pod okriljem pionirskega vzgoji pojavijo prve kali gospo- pikirnimi zabojčki. Priporočamo nem procesu, obenem pa je po- odreda, pri komandnem štabu de- darske zavesti in soodgovornosti vsaj dobro izdelano pokrito gredo, stavljena odločna zahteva, da se lovne brigade in podobno. Šolska za pravilno družbeno upravljanje, kajti naprava in oskrba pravij-njegova dosedanja izmaličena mladina bo ob sodelovanju v ta- Z razmnoževanjem okrasnega nega gnojaka je zahtevna, zamud-struktura korenito reformira. Ta- kih in podobnih upravnih enotah rastja na šolskem vrtu in z raz- na in terja precej strokovnega ko je leto 1959 postalo važen spoznala načine in prednosti sa- širjanjem po okolju skrbi šola znanja. mejnik v razvoju našega šolstva moupravljanja in bo sposobna po- za olepšavo podeželja. S tem Navedli smo nainotrebneiše ustvarja osnove za razvoj turiz- ob1ekte> vendar jih b^eba mar_ ™ nkl„ P0st,a]a P°nekf°f. lzredno si kje še dodajati, in sicer po na-vazen gospodarski čim tel]. eeluJ. golski vrt naj prikaž7 vse, To so le nekateri najvažnejši česar v okolici ni. Takim šolam, vzgojni činitelji, ki jih posreduje posebno mestnim, bi mogli ali delo na šolskem vrtu. morda morali dodati še alpine- Oglejmo si še na kratko, ka- tum, terarij, akvarij L pd. Vse tere objekte naj bi imel sodobno navedene elemente naj bi harmo-urejen šolski učni vrt. nično povezovale gredice okrasne- Začnimo z zelenjadnim delom, ga rastja. Ce je vrt večjih razsež-ki ga potrebuje vsako samostojno nošti, se bomo lahko odločili za gospodinjstvo. V tem predelu bo- napravo posebnih cvetličnih gred do zbrane vrste in sorte vrtnin, (rosarij i. pd.), ob skromnejših ki jih gospodinja redno rabi. Ob razmerah pa bomo z rabatami in vzgoji in oskrbi le-teh se porajajo drugimi vmesnimi nasadi dosegli v mladem človeku osnove kasnej- prav tako ugoden videz in vzgojni šega pozitivnega člena družbe. učinek. Učnim gredam bo po vsej ver- Sola vzgaja mladi rod, ki naj jetnosti vsak organizator odme- bi vzgojno vplival tudi na svoje ril najobsežnejši del zemljišča, okolje. Tako dobivajo vzgojni kajti te se urejujejo glede na vplivi šole vse širše področje, šola ★ ZALOŽBA Iplfl MLADINSKA KNJIGA LJUBLJANA, TITOVA 3 Založba Mladinska knjiga je izdala v marcu zbirko »Čebelica«: Ch. Dickens: ČAROBNA RIBJA KOST, 100 din, 250 din V aprilu: M. MIHELIČ: PETER IZ TELEFONA, 100 din, 250 din V marcu »SINJI GALEB«: F. Bevk: UČITELJICA BREDA 250 din, 650 din V aprilu: F. S. Finžgar: GOSPOD HUDOURNIK, 250 din, 650 din V marcu »Kondor«: J. Kersnik: CIKLAMEN-AGITATOR, 250 din, 650 din V aprilu: I. Cankar: NA KLANCU, 250 din, 650 din A. Aškerc: IZBRANE PESMI, 250 din, 650 din J. Jurčič: DESETI BRAT - ponatis V zbirki »KOSMOS« smo izdali naslednje knjige, ki so še na zalogi: Einstein-Infeld: RAZVOJ FIZIKE OD NEWTONA DO KVANTNE TEORIJE, brošura 500 din Breskvar-Uršič: »VEGA« MATEMATIČNE IN DRUGE TABELE IN OBRAZCI, celoplatno 350 din Vera Brnčič: RUSKA SOVJETSKA KNJIŽEVNOST, brošura 580 din L. M. Škerjanc: GLASBENI SLOVARČEK, 540 din, 1100 din C. Cvetko: OPERE IN NJENI MOJSTRI (izide do konca marca) M. Martin: FILMSKI JEZIK (izide v aprilu) Vse knjige dobite v vseh knjigarnah ali direktno pri prodajnem oddelku založbe, Ljubljana, Titova 3/1 V drugi seriji zbirke »PLANET« bodo izšle naslednje knjige: Jože Pahor: POTOVANJE SKOZI SKRIVNOSTNI SVET Poglavitno pozornost posveti avtor uporabi radioaktivnih žarkov v industriji, zdravstvu, biologiji itd. in navaja primer iz naše industrije in inštitutov, kjer smo že pričeli z načrtno uporabo radioaktivnih izotopov Lisagorov — Tongur: POLIMERI IN ŽIVLJENJE Avtorja izredno jasno in pregledno razlagata zamotane procese v kemizmu žive celice. Iz polimernih spojin, ki so sicer osnovni gradbeni element človeškega organizma, izdelujemo raznovrstne predmete od avionskih delov do kirurških instrumentov Rejic Marjan: TISOČERI OBRAZI SLADKIH VODA Slovenija je dežela, ki slovi po lepih gorskih vodah, ribištvu in turizmu. Zaključno poglavje govori tubi o odpadnih vodah. Znano je, da industrijske odplake uničujejo ribje bogastvo naših voda. Avtor se dotika tudi tega problema in daje nasvete, kako naj bi se izognili vsakoletnim milijonskim škodam v našem ribištvu in turizmu Čuček Janko: PLASTIČNE MASE Čeprav imajo ljudje vsak dan opravka z umetnimi masami, presenetljivo malo vedo o njih, znana so jim samo imena: najlon, polivinil, perlon, itd. Cučkova knjiga bo prva praktična poljudnoznanstvena publikacija, ki bo seznanila bralce s temi značilnimi proizvodi našega stoletja Heuvelmans Bernard: PO SLEDOVIH NEZNANIH ŽIVALI Na prvi pogled bi človek mislil, da gre za fantastične pripovedi, vendar je tematika biološko popolnoma utemeljena. Pisatelj pripoveduje o domnevno izumrlih in še neznanih živalih, o katerih so mnogi mislili, da so zgolj utvara in plod domišljije avanturističnih raziskovalcev Vseh pet knjig enotne vezave bo obsegalo okrog 1500 strani.' Letna naročnina na zbirko znaša 3500 dinarjev in je plačljiva največ v sedmih zaporednih mesečnih obrokih po 500 dinarjev. C založba Cankarjeva založba, Ljubljana, Kopitarjeva 2/n Obletnica mature - - ------ - - - , , - . . - , v „„ . Maturantke IV. d I. ljubljanskega učno-vzgojne smotre in glede na pa postaja res prava obča vzgoj- učiteljišča, ki so maturirale 195S, naj število učencev po različnih na ustanova — šolski vrt pa je javijo svojo udeležbo za praznovanje združbah. Navedimo nekaj prime- enakovreden činitelj v tem vzgoj. Sam" Heicm oTnovna0^ rov. Gospodarsko važne rastlinske nem procesu.. Dobrova pri Brežicah. Natančna na- skupine morejo organizirati vsi Za zaključek samo še ugotovi- vodlla sledijo, tipi šol — torej podeželjske, mest- tev, da so prej navedeni elementi ne in one v industrijskih sredi- učnega vrta, kakor tudi vzgojni ščih. Take skupine so: žitarice, činitelji praktično preizkušeni na Iz tehničnih razlogov je moralo Pojasnilo Janko Prislan zgodbo bomo nadaljevali prihodnjič. Ključ k večjemu učnemu uspehu PO POŽARU PRENOVLJENA PRODAJALNA »V A R T E K S OBLEKE« LJUBLJANA — Čopova ulica 7 VAS VABI, da si ogledate elegantno opremljeno samoizbirno prodajalno. Popolnoma nova velika zaloga zadnjih modelov ženske, mo-moške in otroške konfekcije za letošnjo pomlad po tovarniških cenah. — Prodajalna je začela redno poslovati v petek, 15. marca 1963. — Vljudno vabljeni! trave, detelje, oljarice, zdravUne, učnem vrtu osnovne šole Hudinja m^fakrlrnh^iz popotnTlSifke”mrt/e* strupene zaščitene rastline i: pd. pri Celju. - . - . . - -.............. Nič manj važne niso eksperimentalne grede, na katerih moremo demonstrirati razne poskuse gnojenja, načine zatiranja bolezni ter živalskih in rastlinskih škodljivcev. Ekološke grede z zbirkami najrazličnejših vrst in sort rastja ponazorujejo učencem biološke odnose med elementi žive prirode. Na takih gredah je na primer možno lepo prikazati opraševalne odnose In pogoje vetrocvetk in žužkocvetk pa tudi zanimive primere mesojedih rastlin. Matičnjak je oddelek, na katerem naj bi nazorno prikazali razne načine vegetativnega razmnoževanja, kakor potikanje, grebeničenje, grobanje, delitev koreninske mase, požlaht-njevanje in podobno. »PROSVETNI DELAVEC« List izdaja Republiški odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva S — Telefon uredništva: 33-722, int. 363 Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1 — Telefon uprave: 22-284 — ■ Poštni predal: 355-VII — Letna naročnina 400 din, za šole in ustanove 700 din — Štev. tek. rač.: 600-14/608-1« — Tiska CZP »Ljudska pravica«. Sodobni vizualni pripomočki za šolski pouk je ustvaril, v skladu z učnimi načr- vseh novih filmov, ki so na razpeti in sodelovanjem strokovnjakov lago za izposojanje.. Razen proizvodnje diafilmov vodi namreč Sava film tudi IZPOSO- Sodobni vizualni pripomočki za nazoren pouk, zlasti film in diafilm, so si uspešno utrli pot v naše šole. pedagogov, lepo vrsto črno-beiih in Projektorjev za 16 mm film je sicer barvnih diafilmov. Večina šol je tm razmeroma malo, večina šol pa ima di že prejela pregledno urejen se- JEVALNICO poučnih in igranih fil-že projektorje za diapozitive in dia- znam in cenik teh diafilmov. Mnoge mov na 16 mm filmskem traku. Fil-filme, ki pomenijo zelo uspešno in šole pa je že obiskal uslužbenec »Sa- me izposoja na podlagi naročilnice, dovolj ceneno por -ilo, zlasti dia- va-filma« in jih seznanil, kako si di- ki naj vsebuje številko filma in rok film, ki ni vezan r "hdatne izdatke afilme najugodneje nabavijo. izposoje. Dnevna izposojnina znaša za okvirčke. DiafiL. vsebuje 30 do Da bi zajeli vse šole in vse pre- 1.20 din od metra za črno-beli film 40 črnobelih ali barvnih slik v enem davatelje, sporočamo naslednje: in 2.50 din od metra za barvni film, traku, v določenem vrstnem redu, 1. Sava film je pripravljen posla- če gre za poučne filme. Za igrane zato ni nevarnosti, da bi se posa- ti seznam diafilmov vsaki šoli in po- filme pa je izposojnina 1500 din od mezfie slike izgubile ali zmešale, sameznim predavateljem brezplačno, posameznega filma. Vsi filmi so Predavatelj ima določeno snov, ki če sporočijo svojo željo na navedeni zvočni. jo obravnava v šolski uri, takoj pri naslov zavoda. Naročilnice je treba poslati na roki. V priloženi brošurici pa najde 2. Sava film bo v bodoče objav- naslov: Sava film, izposojevalnica, kratko in jedrnato besedilo, ki lahko ijal v »Prosvetnem delavcu« našlo- Ljubljana, Trubarjeva 23, telefon v nekaterih primerih nadomesti po- ve vseh na novo izdelanih diafilmov, 37-374. Tu prejmete in naročate lahko manjkanje učbenikov. s kratkimi osnovnimi podatki in ce- tudi katalog zavodovih filmov, se- SAVA FILM (Zavod za šolski in no. znam filmov tujih predstavništev, ki poučni film, Ljubljana, Grošljeva 4) Prav tako bo objavljal naslove so na razpolago, in vse informacije. NOVI D IAFILMI 2100 din (barvni). St. 311 - Norveška, 40 slik, 1500 dinarjev (barvni). St. 316V- Bližnji vzhod, 39 slik, 1700 din (barvni). St. 707 - Premogovniki LRS, 32 slik, 900 din (črnobeli). St. 703 - Gospodarski razvoj FLRJ, 121 slik, 1800 din (črnobeli). (Ta dia- (bajyn,1lh 01 KNJIŽEVNOST St. 102 — Anton Tomaž Linhart, 26 slik, 1100 din (črnobeli). St. 103 — Kranjski komedijanti, 31 slik. 1000 din (črnobeli). St. 106 - Fran Levstik, 27 slik, 1250 dinarjev (črnobeli). St. 121 - Tone Seliškar, -36 slik, 1000 din (črnobeli). 02 ZGODOVINA St. 603 - I. svetovna vojna in oktobrska revolucija, 42 slik, 1300 din (črnobeli). St. 604 — Naši narodi med I. svetovno vojno, 30 slik, 1000 din (črnobeli). 03 OSNOVE UMETNOSTNE r VZGOJE St. 201 - Slovensko srednjeveško slik, 950 din (črnobeli). stensko slikarstvo, 43 slik, 2300 din 105 Izumrle živali, 23 slik, fbarvni) ^ 1500 din (barvni). St. 202 - Baročno slikarstvo ljub- St. 114 - Ptiči pevci, 31 slik, 1500 Ijanskega središča, 30 slik, 1700 din dl" '“'^vo in živalstvo St. 402 — Ivan Grohar, 24 slik, 250Gr 1^an*n^eŠa sveta, 32 slik, 1500 din dinarjev (barvni). ‘ St.Mž St. 310 - Britansko otočje, 34 slik, polarnih krajev; 29 slik, 1500 dinar- jev (barvni). St. 204 - Rastlinstvo in živilstvo pustinj in puščav, 37 slik, 1700 din (barvni). 09 SPOZNAVANJE PRIRODE IN DRUŽBE St. 103 - Gozd, 29 slik, 1700 din d? ISKRA kinoprojektor za ozki film KO-6 ♦ i ♦ ♦ ♦ ♦ x ♦ ♦ ♦ film smo zaradi ugodnejše cene ponovno kopirali v črnobeli tehniki.) 06 FIZIKA IN ASTRONOMIJA St. 106 — Sila mišic enostavni stroji, 32 slik, 1600 din (barvni). 07 KEMIJA St. 710 - Veda - njene lastnosti in pomen, 32 slik, 2000 din (barvni). 08 BIOLOGIJA IN GEOLOGIJA St. 103 - Izumirajoča plemena, 27 St. 105 - Naše okrasne rastline, 33 slik, 1500 din (barvni). 11 TEHNIKA St. 102 - Gradnja mostov, 36 slik. 1100 din (črnobeli). St. 103 - Metodika tehničnega pouka, 34 slik, 2100 din (barvni). 12 INDUSTRIJA - TEHNOLOGIJA St. 103 — Od boksita do aluminija, 35 slik. 1700 din (barvni). St. 113 - Jeklo in jekleni proizvodi, 29 slik, 1500 din (barvni). 14 ZDRAVSTVO Zdravila, 35 slik, 2000 din St. 105 (barvni). 20 RISANKE St. 512 - Moj dežnik je lahko balon, 20 slik, 1500 din (barvni). Rastlinstvo in živalstvo St. 513 - Pravljica o šivUji W 04 ZEMLJEPIS tropskih gozdov, 33 slik, 1300 dinar- škarjicah, 17 slik, 1500 din (barvni)- ■ St. 309 - Avstralija, 34 slik, 1500 jev„ibS,zvni*', St. 517 - Liščki, 42 slik, 2000 din dinarjev (barvni). St. 203 - Rastlinstvo in živalstvo (barvni). SAVA FILM — Ljubljana, Grošljeva 4 — poenostavljena zunanja oblika — komplet v dveh kovčkih; — reprodukcija filmov s svetlobnim in magnetnim zvočnim zapisom; — predvajanje filmov za navadno ali široko projekcijo (Cinema-Scope); — poljubno komentiranje predvajanih filmov z mikrofonom; — reprodukcija glasbe ali govora prek gramofona ali magnetofona; — občutno manjša teža aparature — prenosna izvedba; — številne konstrukcijske izboljšave. ♦♦♦♦4 't ?