Šlev. 27. V LfoTiflHl v pele'i Ш f. mm \m. Posamezna stane 1 "50 Din. LClO Ш Naročnina za državo SHS: na mescc......Din 20 r.a po) lela..... , 120 кш celo leto .... .240 za inozemstvo: mesečno.......Din 30 Sobotna izdaja: celoletno v Jugoslaviji .... Din 40 v Inozemstvu.... . 60 Cene ln*eralom: F.nostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 150 in Din 2-—. večji oglasi nad 45 mm viSinc po Din 250. veliki po Din V— In 4'—, oglasi v uredniškem dolu vrstica po Din 6'—. Pri večjem naročilu popust Izhaja vsak dan izvzemSi ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj Poštnina plaCona v oolovlnl Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/1П. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UredniStva telefon 50, upravniStva 328. Političen list za slovenski naroi L Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni računi Ljubljana 10.650 in 10.349 (zo inserale) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24.797. Razurava o kuluku. GOVORNIKA JUGOSLOVANSKEGA KLUBA PREDLAGATA MESTO KULUKA RAZŠIRJENJE KRANJSKEGA CESTNEG/ ZAKONA NA CELO DRŽAVO IN PROTESTIRATA PROTI ŠIKANIRANJU ŽUPANOV. Tajne klavzule. V imenu Njegovega Veličanstva kralja Petra I. je Aleksander proglasil ustavo, ki v členu 79. določa, da se morajo pogodbe s lujimi m£ui-ami od narodne skupščine predhodno odobriti, če niso zgolj političnega značaja in se nc protivijo ustavi tn zakonom. Iz tega smiselno čisto jasno sledi, da se imajo pogodbe s tujimi državami, če niso nasprotne ustavi, od narodne skupščine odobriti vsaj post factum, kar je sicer tudi brezizjemno pravilo vsakega demokratičnega parlamenta. Naša vlada pa pogodbe z Italijo, kakor razglaša po svojem tisku, skupščini ne namerava predložiti. Iz tega se upravičeno lahko sklepa, da vsebuje določila, ki si jih vsled svoje protiustavnosti ne upa pred narodom zagovarjati in jih zato tudi ne objavlja. In res čujemo, da pogodba vsebuje tajne klavzule in da sta se gg. Mussolini in Pašić dolgo tajno razgovarjala. Sporazum je torej tak, da bi zahteval naravnost predhodne odobritve parlamenta, vlada pa žvižga tako na predhodno odobritev kakor na poznejšo ratifikacijo bodisi javnih bodisi tajnih členov pogodbe z Italijo, kar je ekla-tantno ustavolomstvo. Kakšne pa bi neki morale biti te tajne klavzule, ki bi jih po duhu ustave sploh ne smelo biti, ampak so samo izraz volje ko-terijske diplomacije, ki se igra z življenjem in blagrom državljanov kakor z blagom? Te določbe bi se moglo tikati kakšne eventualne bodoče vojske. Sicer se g. Mac Donald na vso moč prizadeva, da je nc bi bilo, toda usodni potek svetovnih dogodkov je včasi izven dobre volje gospodov državnikov in nihče ne ve, kaj bo. V tem slučaju bi mogla laška vojska rabiti prehod skozi naše ozemlje, za kar isti člen 79 ustave zahteva predhodne odobritve narodne skupščine. Mogla bi pa biti laška vojska potrebna tudi v drugem slučaju, ki se uam zdi še bolj verjeten nego prvi. Znano je namreč, da se gospod Musso-Kni kljub svoji močni osebnosti boji prevrata v Italiji pravtako, kakor se ga je bal pokojni Ljenin, ki je bil veliko bolj mogočen kot laški diktator. Gospod Pasie pa se tudi, opravičeno ali ne, boji nezadovoljstva v državi SHS. Države pa, ki imajo kakšne skupne zunanje interese, si rade med-seboj zagarantirajo tudi interese svojega notranjega režima. To se je že neštetokrat zgodilo na svetu. To je torej tista stvar, okoli katere so se skoro edino mogli sukati tajni razgovori med fašistovsko diktaturo v Italiji in samoradikalskim lažidemokratičnim režimom Nikole Pašiča. Oe bi kdo bil tako malo politično ostroumen, da tega ne bi mogel sam ugeniti, mu povedo to italijanski listi, ki nikakor no čutijo potrebe bogvekako varovati tajnost teh pogovorov in klavzul. Sicer jim je Mussolini nataknil dober nagobčnik, očividno pa se Mussolini sam ne boji preveč — Hrvatov in Slovencev, da bi se bal njihovega ogorčenja, če bi se nekoliko dvignil zastor nad tajnimi klavzulami rimskega pakta. Kajti laški listi čisto neženirano pišejo, da je na teh konferencah bilo veiiko govora o — Hrvatih, oziroma o notranjepolitičnih razmerah v Jugoslaviji, ki baje Srbom — tako pišejo Italijani — prizadevajo precej skrbi. Da so Italijani pripravljeni zdaj pomagati velesrbskemu režimu, ki jim je podaril Reko, tega laški listi niti najmenj ne ta je. Mislimo, da je zdaj vsak razumel, kakšne lepe reči so bržčas vsebovane v tistih tajnih klavzulah. Toda opozicija bo morala režimu v narodni skupščini povedati, da se take pogodbe ne sklepajo in da so kljub vsem podpisom in pečatom ničevne in neveljavne in da jih ljudstvo ne priznava, naj stoje za njimi vsi Mussolinijevi in Pašićevi bajoneti. Kajti končno so tudi bajoneti ljudski in Jugoslovani nismo take šleve kakor Lahi. To je treba gospodu Pašiču v skupščini glasno zavpiti na ušesa. CEŠK0SL0VASKA TRGOVSKA BILANCA Praga, 3i. jan. (Izv.) češkoslovaški državni statistični urad objavlja, da izkazuje trgovska bilanca za leto 1923. 2389 milijonov aktive napram 5390 milijonom leta 1922. Belgrad, 31. jan. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine so razpravljali o zlorabah pri izvajanju zakona in pravilnika o kuluku. Po kratkih odgovorih ministrov za notranje zadeve in za zgradbe je govoril poslanec V e s e n j a k, ki je ostro kritiziral vladno politiko sploh, posebno pa vladno politiko glede kuluka. V svojem govoru je izvajal, da odgovori ministrov in interpe-lantov čisto jasno dokazujejo, da imamo opraviti z zakonom in z naredbo, ki sta v očividnem medsebojnem nasprotju in ki povzročata vsled popolne nejasnosti največjo škodo, med prebivalstvom pa vzbujata največje nezadovoljstvo. Govornik se dalje ba-vi z načelnim stališčem SLS, katero jo zavzela že svoj čas, ko je bil zakon o kulti k1' predložen narodni skupščini. Brezpogojno odklanja kuluk kot tak in zahteva tipra "> in popravo cest in potov po zgledu kranjskega deželnega cestnega zakona, ki je modem in se je izkazal v praksi kot najboljši. Govornik se bavi posebno z izvedbo lega zakona v Sloveniji, kjer se po zaslugi poslancev Jugoslovanskega kluba doslej ni izvajal, pač pa so se od županstev zahtevali izpiski o davčnih obvezaneih. To je povzročilo velikansko ogorčenje med ljudstvom, županstvom pa je naložilo obilo dela in stroškov. Sekature političnih administracij so bile čisto nepotrebne, ker je syoj čas vlada slovesno izjavila, da v Sloveniji АВДа m csjo?jnio^!nl blok. Zagreb, 31. jan. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih z velikim zanimanjem pričakujejo nadaljnega razvoja akcije za ustanovitev opo/,icionalnega bloka. Ta akcija je sedaj prenešena v Belgrad in od belgraj-skih političnih razmer je odvisno, kako se bo razvijala. Te dni se bo vršila seja predsedstva HRSS, na kateri bodo določili poslance, ki naj bi šli v Belgrad, kadar bi jih pozvala dr. Korošec in dr. Spaho. Več poslancev HRSS je vašemu poročevalcu izjavilo: Mi smo pripravljeni in čakamo. Bementtae vesti o pogajanjih radikalne stranke s HRSS. Zagreb, 31. jan. (Izv.) Vaš dopisnik se je danes razgovarjal s tajnikom HRSS dr. Krnjevičem o vesteh demokratskega tiska, da so se radikali zopet pričeli pogajati s HRSS, da so pripravljeni dati Hrvatski za-jednici pokrajinsko namestništvo, samo da bi federalistični blok pustil radikale še dalje na vladi. Dr. Krnjevir je izjavil, da so {e vesti brez vsake podlage in popolnoma neresnično. Predsednik Hrvatske zajednice je odpotoval na Dunaj, da poroča Radiču o poteku zadnje konferenco federalističnega bloka. Posianee HRSS dr. Mihić je le slučajno potoval v Avstrijo, dr. Košutič pa je odpotoval v privatnih poslih svojega sorodnika veleindustrijca Prpiča. Minister dr. Janić, ki je prišel v Zagreb, se ni niti oglasil v predsedništvu HRSS. Poleg tega je pa »Slobodni Dom« napadel dr. Janiea na tak način, da jo izključen vsak razgovor med njim in HRSS. TUDI DŽEMIJET SE BI NT. Belgrad. 31. jan. (Izv.) Vlada, ki je včeraj prejela spomenico radikalnih poslancev iz Macedonije, je danes popoldne imela nujno sejo, na kateri jo razpravljala o teh zahtevah. Še pred sejo je tudi v imenu džemijeta njegov predsednik Ferad beg Draga predložil vladi spomenico, ki zahteva izvršitev danih obljub glede izvajanja zakona o agrarni reformi in glede koncesij na šolskem polju. Z ozirom na odsotnost Nikole Pašiča vlada ni mogla defini-tivno sklepati o vseh teh zahtevah, vendar je v principu pristala na to, da se kuluk na vojno vajo vpoklicanih takoj ukine. Glede ostalih zahtev se bo razpravljalo, ko se vrne Pašic v Belgrad. Med poslanci iz Južno Srbije vlada vsled tega precejšnje nezadovoljstvo, k er smatrajo to kot zavlačevanje rešitve njihovih zahtev, tega zakona ne bo izvajala. Gcornik se je dalje bavil s stvarnimi apakami zakona in pravilnika. Zakon je pa tudi socialno krivičen. Gcornik apelira na vlado in zahteva, da ta jM-otisocialen zakon sploh ukine, kajti samo krpanje s pravilniki ne bo odpravilo popravilo te velike vladne pregrehe. Kranjski deželni cestni zakon naj se razširi na celo državo. Tudi govor poslanca N e m a n i č a je bil ostra kritika tega такопа in vladne politike sploh. Govornik je protestiral proti šikaniranju županov in cestnih odborov, ki morajo sestavljati izpiske davčnih obvezan-cev„ V imenu Jugoslovanskega kluba je najodločneje protestiral proti kuluku in izjavil, da ga slovenski narod ne sprejme, da se bo boril htdi zanaprej proti kuluku, kot se je boril doslej in da bo neomajno vztrajal na svojem stališču. Po drugih govorih opozicionalnih poslancev je opozicija predložila nar. skupščini sledeči prehod na dnevni red: >Na-rodna skupščina načelno obsoja kuluk in, zahtevajoč, da se člen 25 zakona o dvanaj-stinah zr julij, avgust in september ukine, obsoja obenem tudi dosedanje postopanje viade v vprašanjih zakonskih določb v ku-htku in pravilniku kot nezadostno pripravljeno, nepremišljeno in škodljivo za ljudstvo.« / Večina je ta predlog odklonila. škofovska konferenca v Zagrebu. Zagreb, 31. jan. (Izv.) Škofovska konferenca se bo vrnila še jutri in najbrže tudi še v soboto. O poteku in sklepih konference bo izdan komunike. Današnja seja je trajala od 5. do 7. zvečer. Udeležil se je te seje tudi minister za vere dr. Janič. Razpravljali so o konkordatu in o vprašanju cerkvenega premoženja. Po seji se je dr. Janič odpeljal na kolodvor, kjer jo počakal Nikolo Pašiča, ki se je ob 8.20 peljal skozi Zagreb. ZEMLJORADNIŠKI KLUB. Belgrad, 31. jan. (Izv.) Zemljoradniški klub je na svoji današnji seji sklenil, da stavi narodni skupščini predlog, da se bivši j)ravosodni minister dr. Laza M a r k o v i ć izroč isodišču radi zlorab, ki jih je na svojem mestu izvrševal. Obenem so sklenili, da se naprosijo tudi ostali opozicionalni klubi, da podpišejo ta predlog. Ta sklep zemljoradiiikov je v toliko zanimiv, ker jo član njihovega kluba bvši minister g. Pu-celj. Moramo pa pripomniti, da g. Puclja na seji ni bilo, sicer bi gotovo ne prišlo do teag sklepa. Končno je zemljoradniški klub razpravljal o centralni upravi in je sklenil predlagati, da se zakon spremeni v toliko, da ostane samo devet ministrstev. Ukine naj se med drugimi tudi ministrstvo za socialno politiko. ANGLIJA ZA LIKVIDACIJO VPRAŠANJA PFALCE. Pariz, 81. jan. (Izv.) Angleški poslanik lord Creve je Poincareju sporočil, da je stališče angleške vlade glede Pfalce to, da to vprašanje sploh ne obstoja. Separatistično gibanje v Pfalci samo po sebi preneha, če mu francoske oblasti odtegnejo podporo. Druga sporna vprašanja naj sc po mnenju angleške vlade predložijo haaškemu razsodišču. DELO IZVEDENIŠKE KOMISIJE. Berlin, 31. jan. (Izv.) Danes sta se oba odseka mednarodne izvedeniške komisije posvetovala o vprašanjih nemške valute in proračuna. Komisijama predložena spomenica nemške vlade ugotavlja, da sc je finančni položaj države od novembra 1923 precej izboljšal. Letošnji proračunski deficit je določen na 158 milijonov zlatih mark. VELIK ŠTRAJK V INDIJI. Bombay, 31. jan. (Izv.) Tu so stopili v štrajk predilniški delavci. Število štrajku-jočih znaša 140.000. 75 predilnic počiva. Pariška sodba o mednarodnem položaju. Pariz, 31. jan. (Izv.) »Petit ParisietK pravi, da obadva odseka mednarodne izvedeniške komisije marljivo delata in bosta velesilam kmalu predložila .svojo končne rezultate. Francoska vlada gotovo ne bo storila usodne napake, da bi zavrgla njeno mnenje. Ker je Mac Donald izjavil, da se bo prizadeval, da bo po svojih močeh delal za sporazumno postopanje med. Francijo in Anglijo, je nekoliko razloga, da smo optimistični. Venizelos demisijonira! Atene, 31. jan. (Izv.) Politični krogi izjavljajo, da Venizelos na vsak način ne moro voditi več poslov in da se njegova domišlja izvrši v najkrajšem času. ANGLIJA IN MAŽARSKA. Budimpešta, 31. (Izv.) Ministrski pred* sednik Anglije Mac Donald je povabil predsednika scc/nlnodemokratskega kluba v ogrskem parlamentu Peidla, da ga obišče v Londonu v svrho važnih političnih razgovorov. V0LIVNA PREDKAMPANJA V FRANCIJI Pariz, 31. jan. (Izv.) Na socialističnem kongresu se je razpravljalo o fuzi ji s komunisti. Zdi se, da se fuzija pred volitvami ne izvrši, pač pa se misli, da bi bila mogoča po volitvah. MEHIKANSKE П0МАТ1ЈЕ. Washington, 31. jan. (Izv.) Zvezne čete so se polastile Orizabe, največjega industrijskega mesta v provinciji Veracruz. — Ameriške vojne ladje, ki so bile že dobile povelje, da se vrnejo domov, so zdaj dobile povelje, da še ostanejo, ker jo pričakovati nadaljnjih zapletljajev. IZ ROMUNSKE ZBORNICE. Bukarešta, 31. jan. (Izv.) Zbornica jo včeraj ratificirala lozansko pogodbo. ljubljanski občinski svet. Ljubljana, 81. januarja. Za danes sklicano sejo občinskega sveta ljubljanskega je otvoril župan dr. Ferič ob pol sedmi uri zvečer. Po končanih formalnostih je pred preho. dom na dnevni red stavil občinski svetnik g-C e l e š n i k nujni predlog, naj se občina za vzame z vso svojo močjo za to, da se prepreči nakup Gorupovih hiš na Rimski cesti za vojaške in žandarmerijske svrhe, ker bi se na ta način znašlo 15 stanovanjskih strank na cesti, za katere občina ne bi mogla dobiti čez noč primernih stanovanj. — Predlog so sprejme na znanje kot nujen in bo g. župan tozadevno interveniral. Nato se preide na dnevni red, ki je le na« daljevanje prejšnje seje obč. sveta. Občinski svet jo vzel na znanje predlog dotičnih odsekov o mestni pripregi (poročevalec občinski svetnik g. Z u m e r), vzel je na znanje poročilo finančnega referenta ljubljanske občine g. Albina Zajca o mestni zastavljalnici in poročilo istega poročevalca o proračunu za mestno zastavljalnico. Obe poročili je sestavil g. finančni referent kot zastopnik obolelega občinskega svetnika g. Mihe M o-> š k e r c a. Namesto občinskega svetnika g. Moškerca je istotako poročal finančni občinski referent g. Albin Zaje o proračunu dohodarstvenega urada, ki ga je večina soglasno odobrila. UPOR KOMUNISTOV. 2e pred poročilom obč. svetnika gospoda Ž u m r a o občinski pripregi je bilo opažali v vrstah komunistov neko bojno razpoloženje. Občinski svetni Z u m e r še ni dobro končal svojega poročila, ko je vstal vod ja ljubljanskih komunistov g. dr. Lemež in z njemu lastnim medlim glasom zahteval, da se pred razpravo o proračunu postavi na dnevni red razprava o službeni pragmatiki za mestne delavce. Zupan dr. P e r i č da na glasovanje pred* log dr. L e m e ž a , da sc pred razpravo o proračunu da na duevni red razprava o prairma- Stran iL liki. Predlog dr. Izmeta Je večina odklonila. Vsled te odklonitve KOMUNISTI ODIDEJO tZ zbornice. Ta taktična poteza dr. Lemeža pa ni la evala nobenega posebnega vpliva na večino. Za odhod dr. Lemeža in njegovih tovarišev se ni zmenila večina občinskega sveta in je mirno nadaljevala svojo nadnljno razpravo, tako da je mogel finančni referent občinskega sveta g. obč. svetnik Albin Zaje mirno nadaljevati svoje poročilo o ustanovah mestnega zaklada, o stanju mestne imovine, o stroških in dohodkih za vojašnice in o stanju loterijskega posojila ljubljanskega. Vsa poročila je občinski svet soglasno odobril. MESTNA GOSPODARSKA PODJETJA VISOKO AKTIVNA. Nato je obč. svetnik g. O r e h e k poročal o proračunu mestne elektrarne, vodovoda in plinarne. Njegovega poročila zaradi pomanjkanja prostora danes ne moremo objaviti v celoti, pripominjamo pa, da so vsa imenovana mestna podjetja danes glasom poročila poročevalca visoko aktivna. Natančen proračun priobčimo kasneje. Občinski svet je vzel poročilo g. obč. svetnika Orehka z odobravanjem »oglasno na znanje. SLUŽBENI RED ZA MESTNE DELAVCE. O službenem redu za mestne delavce je poročal obč. sv etnik g. C e 1 e š n i k. Predlagal je, da se o službenem redu otvori najprej generalna debata, v specialni debati pa da se predela paragraf za paragrafom. K besedi se oglasi g. pocžup.tn dr. S t a -Bovnik, ki predlaga: Ker je bil službeni red za mestne delavce že natanko predelan v odseku, prosi, da se poročilo odseka odobri brez Specialne debate. Večina sprejme predlog g. podžupana. To pa ni bilo po volji komunistom, ki so Čakali v stranski posvetovalnici, kaj bo. Opažati se je začelo neko tajinstveuo gibauje, ki tudi g. županu dr. P e r i č u ni ostalo prikrito ln g. župan je zalo odredil pavzo 5 minut, da razvidi položaj. Po odmoru so se komunisti zopet pojavili Ba svojih prostorih. Razprava se še ni prav pričela, ko je dr. Lemež izjavil: »Mi smo se dogovorili, da pride delavski red na vrsto pred proračunom. Vi pa ste v naši odsotnosti sprejeli delavski red brez našega sodelovanja!« Ta izjava je izzvala na strani socialistov oster odpor. Obč. svetnik Tokan: >Vaš Ojsterc je bil ves čas navzoč, zakaj vas ni obvestil, za kaj gre?« Med komunisti in socialisti in občinskimi svetovalci SLS se je vnelo živahno prerekanje. Dr. Lemež je bil očividno nekoliko zbegan zaradi svojega predzgodnjega odhoda iz dvorane in je v zadregi nekaj govoril, kar pa na ostale obč. svetovalce ni posebno vplivalo ra-zon na demokrate. Obč. svetnik g. L i k o z a r (JDS) je zelo pazno motril položaj, kakor sc je razvijal vsled nastopa dr. Lemeža. KOMUNISTI VNOVIČ ODIDEJO. Ko je dr. Lemež uvidel, kako veliko napako je zagrešil s tem, da se je s svojimi pristaši o d s t r an i 1 iz seje baš v trenutku, L1 bi se imel pretresati službeni red 7" delavce, kar je vendar za njegove volilce ena najvažnejših zadev, in s tem dopustil, da je .Večina mogla sklepati o službenem redu za mestne delavce brez njega in brez njegovih pristašev, ko bi bili mogli s pametno besedo mogoče uveljaviti katero svojih posebnih zahtev, je v svoji nervoznosti napravil novo napako s tem, da se je znova odstranil iz dvorane s svojimi pristaši vred. Videlo se mu je na obrazu, da mu položaj ii prijeten in je zelo nervozno zmigaval z ustnicami Ko pa ga je župan dr. Perič ener- gično pozval, naj pove, ali gre ali ostane v dvorani, češ da s komunisti ni oženjen, jo dr. L e m e i v svoji razburjenosti znova odšel iz dvorane s svojimi tovariši vred. Zupan dr. P e r i č pa je za evojo energično izjavo žel splošno odobravanje. TUDI DEMOKRATI GREDO! Ko so komunisti zapuščali posvetovalnico, se je splošno opazilo, da je i njim vred izginil iz dvorane tudi obč. svetnik g. Li-k 6 z a r. Demokratom je z odhodom nervozno razpoloženega dr. Lemeža zasijal zadnji žarek upanja, da se vrnejo zopet na magistrat kot — zmagovalci. Komunisti in demokrati: najnovejši zavezniki proti delovnemu ljudstvu v Ljubljani! ZAJEDNICARJ1 SO OSTALI! Ostf.li pa so v zbornici zajedničarji. S tem svojim nastopom so dokazali zajedni-čarl, da jim je na resnem delu za blagor ljubljanskih občinarjev več ležečo kakor pa na praznih in brezpomembnih političnih har-lekinadah komunistov in demokratov. Ker pa g. župan kljub navzoči večini ni hotel izzvali vtisa, da nastopa večina nasilno, je zaključil sejo malo po 7. uri in bo prihodnjo tejo sklical pismenim potom. Po javni seji se je vršila tajna seja. 4- Sporazum med Italijo in Jugoslavijo določa: 1. Država SHS dobi polno suvereni-teto nad Barošem in Delto. 2. Italija dobi polno suverenileto nad mestom Reko. 3. Določijo se meje mesta. 4. Razmejitev izvrši komisija. 5. Istotako določi mejo med Reko in Barošem; Rječina pripada Jugoslaviji, plovba za Italijo pa je sposobno in plača za to Italija naši državi 1 zlat dinar na leto. 6. Odnosi na mejni črti Kastav—Reka se uvede potom trgovinskega dogovora med Italijo in Jugoslavijo. 7. Italija daje kraljevini SHS v zakup na 50 let odkrite in zakrite prostore v Porto grande na Reki, ne da bi postali ti prostori eksteritoriialni. Jugoslavija ima tu le neomejeno uporabo 5 magacinov in odgovarjajoče obali. Najemnina znaša eno zlato liro na leto. 8. Glavna postaja Reka se internacionalni ra in bo na kolodvoru funkcionirala železniška delegacija SHS v sporazumu z italijansko železniško upravo. 9. Slovanske manjšine na Reki uživajo iste pravice kakor italijanske v Dalmaciji. 10. Sporazum se ratificira najdalje v roku 20 dni po podpisu pogodbe. — Sklenjen je bil tudi sporazum glede zavoda sv. Hieronima v Rimu. V tem pogledu preidejo predpravice bivše a.-o. monarhijo glede tega zavoda na kraljevino SHS. Izvestna vsota iz dohodkov tega zavoda se bo vsako leto uporabila za štipendije katoliškim duhovnikom tržaške, poreške in zadrske škofije po odredbah sv. stolice. Cerkev sv. Hieronima se prizna kot jugoslovanska nacionalna cerkev. Italijanska vlada dvigne sekvester nad zavodom v roku 3 dni po podpisu rimskega sporazuma. — Trdi se, da so sporazumu priključene tajne klavzule. -f V znamenju prijateljskega spo-ažurna. 30. t. m. so v Gorici fašisti čakali dr. Bitežnika pred stanovanjem in ga pobili na tla. K sreči so prihiteli ljudje na njegovo vpitje in ga rešili, ker fašisti ne ljubijo prič pri svodih kulturnih činih. To je kaj značilno za duha naših novih »zaveznikov«, ki so en dan po podpisu pogodbe med Pašićem in Mussolinijem izvršili razbojniški napad na slovenskega kulturnega delavca v Pri-morju. To kaže vrednost te pogodbe v vsej luči. -f Iz Narodnonapredne stranke. NSS je objavila poročilo o seji strankinega odbora z dne 29. januarja. To poročilo je silno zanimivo, ker jasno osvetljuje in označuje ne samo Narodnonaprcdno stran- ko, marveč vse stranke, ki si dajejo priimek »napredne stranke«. Človek tuhta in išoe, v čem neki tiči ta »naprednost« strank, ki se ž njo postavljajo, pa je nikjer ne more izslediti, ne v politiki v ožjem smislu besede, ne na socialnem, ne gospodarskem in tudi ne na kulturnem polju. Nikjer sledu resnične naprednosti, marveč nazadnjaštvo in reakeionarstvo na celi črti. Z<3i se, da smatrajo za naprednost zgolj to v svojem programu, kolikor ga imajo, da ne priznavajo krščanskega svetovnega naziranja. Če jih pa tu zgrabiš, pa bodo takoj začeli to tajiti, ker sestavni del njihove naprednosti tvori tudi dobra por-cija neodkritosrčnosti, ki jo podtikajo zato drugim, da bi jo pri sebi prikrili. To je znak vseh »naprednih« strank. Komunike o odborov! seji NNS nam pove, v čem se naprednost stranke razločuje od naprednosti drugih sorodnih ji strank, ki že par let 1 imajo napredni blok, pa ga ne morejo zlimati. Odbor NNS odobrava delovanje na-čelstva na zbližanju naprednih strank v Sloveniji ter naroča načelstvu, da z Narod-nosccial is lično, Samostojno kmetijsko in Narodnor-diknlno stranko ustvarjene p r i j a e 1.; s k e odnosa je poglobi in dsluje na tem, da se med tomi stranka-ri zasnuje čim ožja, zlasti taktična zveza. Odbor odobrava, da je načelstvo odklonilo spojitev z JDS, da pa je sporočilo vodstvu JDS svojo — pripravljenost za kooperacijo od slučaja do slučaja, vendar tako dolgo ne, dokler se ne popravi stranki storjena krivica. Dr. Triller-ju, ki ie odstopil kot načelnik stranke iz zdravstvenih osi rov, se izreče zalivala. Še vedno torej NNS ni popolnoma ozdravljena, ker bi bila še pripravljena dati se vnovič opehariti od JDS, ako ta storjeno krivico popravi. Razločuje se pa od drugih »naprednih« strank, da odkrito pove, s kom da je združena. Samostojni n. pr. bodo na vse strani otepali in kričali, da vsakdo laže, kdor trdi, da so v zvezi z radikali. NSS to vsaj priznava! Učiteljski Tovariš na dolgo in široko brani načelo, da naj podaja poduk o veri na ljudski šoli učitelj, ne pa duhovnik. V to svrho 83 sklicuje na Srbijo, kjer pravoslavna cerkev temu ne nasprotuje. »Uči-t;':ki Tovariš« je že tako zelo zagazil v srbofilslvo in ortodoksijo, da je že čisto pozabil, da mi nismo Srbi nili smo pravoslavni, ampak katoliški Slovenci. Kdo poučuje verouk v srbskih pravoslavnih šolah in kako se poučuje, to nas briga toliko kolikor nas briga vprašanje, kdo poučuje koran v turški republiki. Katoličani pover-jajo verouk svoje dece od Cerkve določenim in pooblaščenim osebam in ne slavni U. J. U. in tako bo tudi ostalo do konca vekov. Kakor hitro bodo poučevale »verouk« cd Cerkve nepooblaščene osebe, ga katoliški otroci enostavno ne bodo pose-čali in člani U. J. U. bodo lahko predavali svoj »verouk« štirim stenam, če se jim bo ljubilo. »Učiteljski Tovariš« nadalje vele-učeno razlaga, da smatrajo vsi pedagogi ustvarjanje »verskih nagnenj« kot najboljšo sredstvo za vstvarjanje moralnih nagnenj in zato smatrajo verski pouk kot središče celokupnega pouka in vzgoje. Zelo lepo in mi se tega naglega preobrata v n' sclii sti ta prave numare« očal. Sicer pa hudobni jeziki pravijo, da ata niso hudi na laško-jugoslovansko pogodbo toliko zaradi Reke in podobnih reči, kajti na prvi strani jo hvalijo in trdijo, da je vse prav in sveto, kar naredi »die lttbliche Regierung«. Oni so baje hudi samo zato, ker so pričakovali, da jim Pašić prinese iz Rima red svetega Mavricija. Pašič pa je na to po svoji navadi pozabil in ata se ne bode mogli pri Mačku postaviti z visokim ordenom, ko bojo šli v četrtek na ričet Od tega ato zelo boli srce in zato so zdaj hudi na papeža, ker menijo, da je Vatikan celo reč preprečil. Ata so namreč svoje čase bili zapisani pri framasonih, ko so bili namreč še mladi — feseh und jugendlich. Tega pa v Rimu še niso pozabili. O diese verdammten Klo-rikaltzen! »£S№t Pridobivajte novih naročnikov! ааваппвааплпвпазгмвамаивпшвм* 27 Edmund About: Kralj gora. Iz francoščine prestavila K. Hafner. (I)nlje.) Hadži Stavros je prišel ravno v tre-notku, ko sem si brisal solzne oči, in zdelo se mi je, da sem vsled te svoje slabosti zgubil v njegovih očeh. »No, mladi mož,« mi je rekel, »pogum! Ni še čas, da jokate sami nad seboj. Za vraga! Človek bi mislil, da greste za svojim lastnim pogrebom! Gospa Angležinja je spisala osem strani dolgo pismo, in niti ena solza ji ni padla v tintnik. Pojdite jo malo kratkočasit! Oh, če bi bili moje ! vrste človek! Prisegam vam, da v vaši starosti in na vašem mestu ne bi ostal dolgo časa ujetnik. Moja odkupnina bi bila plačana v dveh dneh in dobro vem, s čegavim denarjem. Vi niste oženjeni?« »Ne.« »No, dobro? Ali me še ne razumete? Vrnite se v svoje bivališče in bodite ljubeznivi. Dal sem vam tako lepo priložnost, da si napravite svojo srečo. Če je ne boste izrabili, ste butec in če me ne uvrstite med svoje dobrotnike, ste nehvaležneš!« Našel sem Marijano in njeno mater pri studencu, čakali sta postrcžnice, ki зо jo jima obljubili in se med tem sami nekoliko snažili. Tolovaji so jima oekrbeli suka- nec ali pravzaprav vrvico, in šivanke, kakršne se rabijo za šivanje jader. Od časa do časa ste prenehali s svojim delom in žalostno opazovali Atene. Bilo je hudo! Tako blizu sta bili Aten, toda vstopnina je znašala za nji stotisoč frankov! Vprašal sem ju, kako sta spali. Odgovorili sta mi suho in kratko in mi s tem dokazali, da jima ni nič za mojo družbo. Takrat sem videl prvič Marijanine lase; bila je golog'.ava. ' Umila si je glavo v potoku in sedaj si je sušila lase na solncu. Nikdar ne bi bil verjel, da ima ena sama ženska lahko toliko j množico svilnatih kodrov. Njeni dolgi kostanjevi lasje so ji viseli okoli lic in preko ramen. Niso pa bili gladki, kot jih ima večina žensk, ki pridejo iz kopeli. Valovili so se kot površina jezera, ki ga vznemirja lahna sapica. Luč, ki je padala preko tega živega gozda, jih je obsevala mehko in žametno; v tem okvirju je izgledal njen obrazek kot roža vrtnica med mahom. Rekel sem vam že, gospod, da še nikoli nisem ljubil in mi tudi ni kazalo, da začnem z deklico, ki me je imela za tatu. Toda čeprav bi moral sam sebi nasprotovati, vam moram priznati, da bi bil za ceno svojega življenja rad rešil te lepe lose iz Hadži Stav-rosovih krempljev. Sklenil sem nov, predrzen, pa vendar ne nemogoč načrt za beg. Naš prostor je imel dva izhoda; eden je vodil v Hadži Stavrosov kabinet, na drugi strani pa je bil globok prepad. Skozi kra- ljev kabinet je bil beg nemogoč; v tem slu- 1 čaju bi morali prekoračiti celo tolovajsko taborišče in drugo brambno črto, ki so jo stražili psi. Ostala je torej še pot preko prepada. Ko sem se pripognil nad brez-dnom, sem opazil, da ima skala, čeprav skoro navpična, dosti opirališč, šopov trave, majhnih grmičev, na katera bi se lahko j opirali. Največja nevarnost na tej strani je bil slap. Potoček, ki je tekel iz naše sobe, je padal navpično preko pečine, ki je bila vsled tega silno gladka. Sicer pa tudi ne bi bilo mogoče mirno plezati preko skale s tako povodnijo nad glavo. Vendar pa, ali ni mogoče napeljati potoček v drugo strugo? Mogoče? Opazoval sem bolj natančno naše bivališče in opazil j sem, da je v prejšnjih časih stala tu voda. j Naša soba jo bil samo posušen ribnjak. Odtrgal sem kos mahu, ki je rastel po našimi nogami, in opazil sem močno odsedli-no studenčne vode. Morda je kdaj potres, ki je tako navaden v teh krajih, dal vodi novo pot, ali pa so je odtrgala na enem mestu skala in se je nemirna tekočina razlila preko pečine. Deset čevljev dolga in tri čevlje široka struga je vodila do konca gore. Niti dve uri ne bi rabil, da zaprem to strugo in prisilim vodo v njen prvotni prostor. V največ eni uri pa bi sc mokre skale posušile; nočni veter bi kaj hitro posušil pot Za beg tako pripravljeni bi rabili največ dvajset minut časa. Ko bi bili en- krat na vznožju gore, pa bi imeli Atene pred seboj, zvezde pa bi nam bile vodnice; pota so bila sicer zanič, toda na njih se nam ne bi bilo treba bati roparjev. Ko bi nas prišel zjutraj kralj obiskat, da nas vpraša, kako smo spali po noči, bi zvedel, da smo potovali; in ker se celo življenje učimo, bi se naučii tudi on, da človek ne sme vedno le nase računati in da slap slabo straži ujetnike. Ta načrt se mi je zdel tako izvrstea, da sem ga na mestu razodel njej, ki mi ga je navdahnila. Marijana in njena mati sta me izprva poslušali kot poslušajo zarotniki izdajalskega agenta. Vendar pa je mlada Angležinja premerila brez groze globočino prepada: »Lahko bi splezali doli,« je rekla. »Sicer ne sama, vendar pa s pomočjo varnega vodnika. Ali ste močni, gospod?« Odgovoril sem, sam ne vem zakaj. »Bom, če boste imeli zaupanje v me.« Te besede, na kalere nisem polagal nikake važnosti, so vsebovale brezdvoma kako neumnost, kajti obliJa jo je rdečica in obrnila je glavo: »Gospod,« je rekla, »morda smo vas slabo sodili; nesreča človeku zagreni srce. Rada verjamem, da ste pošten in dober človek.« Lahko bi mi bila reklo kaj bolj prijaznega; toda rekla mi je to s tako nežnim glasom in tako presunljivim pogledom, da sem bil ginjen v dno duše. Uradni list« z dne 30. januarja 1924 objavlja: Uredbo o izbiranju uslužbencev, zdravnikov in ostalega administrativnega osebja za sanitetno stroko; odločbo, s katero зе preureja sanitetna stroka v kraljevini; pravilnik o službovanju zdravnikov v pripravljalni skupini; pravila o opravljanju držav"o-ga strokovnega izpita zdravnikov za prestop iz pripravljalne skupine v pomožno skupino; pravila o opravljanju izpita za ekonome bolnic; odločba, s katero se razveljavlja pravilnik o dajanju miloščine javnim nameščene in in rodbinam umrlih in padlih javnih nameščencev. — Prevoi vojaških novincev. Kakor poročajo Iz Belgrada, je železniška direkcija povodom prevoza vojaških novincev, ki se vrši začetkom februarja, ukrenila potrebno, da se bodo novinci vozili v zakurjenih vagonih. Podrejeni železniški organi naj pazijo, da se nalog direkcije vestno izvrši, da ne bo kasneje pritožb in preiskav. — Zahteve gledaliških igralcev. Te dni so §e zglasili pri ministru za prosveto zastopniki gledaliških igralcev in prosili, da se skupščini čimprej predloži zakouslu načrt o gledališčih. Obenem so prosili, naj se razvrstitev igralcev ne vrši po novem uradniškem zakonu, marveč po zakonu o gledališčih. — Izseljenska konvencija i Združenimi državami. Vlada Združenih držav predlaga jugoslovanski vladi, da se med obema državama sklene konvencija, s katero se urede pravice in odnošaji jugoslovanskih državljanov v Ze-dinjenih državah. Upajmo, da se naša vlada nemudoma loti te stvari, ki je za stotisoče ua Sih državljanov največjega pomena. — Prepoved vožnje z avtomobili, ki imajo železne obrote. Veliki župan ljubljanske oblasti je po naročilu notranjega ministrstva odredil, da se po državnih in ostalih javnih cestah ne sine voziti s tovornimi avtomobili, ki imujo železne obroče na kolesih. Prestopki ee bodo kaznovali. — Smrtna kosa. Dne 30. januarja je po kratki bolezni umrla v Kopanju gdč. Alojzija 6 k a n d e r. Pogreb se vrši danes ob 4. pop. aa pokopališče v Dravljah. Blag ji spomin! — Za zboljšanje invalidskega vprašanja. Delegacija izvrševalnega odbora Udruženja vojnih invalidov iz Ljubljane je odpotovala danes v Belgrad ua plenarno sejo. Z ozirom na današnji skrajno nepovoljni položaj vojnih Žrtev misli izvesti energično Intervencijo pri ministru za socialno politiko glede poboljša-nja gmotnega stanja ter v slučaju nepovoljtiega uspeha zaprositi za avdijenco pri kralju, da mu razloži stanje bednih invalidov, vdov in sirot v Sloveniji. Tudi se bo oglasila pri parlamentarnih klubih in jih zaprosila, da se zavzamejo za zboljšanje slauja in za pomoč v borbah, ki jih mora udruženje voditi proti vsem stavljenim nam zaprekam. Zahtevala bo odločen nastop proti krivicam izvršenim pri redukcijah, špecijaini komisiji za pregled in razdiranju invalidske uprave. O uspehih delegacije bomo poročali, — Opozorilo! Neko društvo, pozvano, da izpolni tiskovino za pristojbinski namestek, ni moglo najti tozadevnih slovenskih tiskovin in se je obrnilo na finančno delegacijo v Ljubljani z vprašanjem, če so slovenska društva tudi dolžua napovedati in če so, kje da se dobi slovenska tiskovina. Finančna delegacija je pa vprašala v Belgrad. Torej je mogoče, da bodo slovenska društva — davka oproščena, ker ni nikjer tiskovin. — V ambnlatoriju za tuberkulozne Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani se je leta 1923. zgtasilo 389 moških, 393 žonsk, skupaj 782 bolnikov, pri katerih so je izvršilo 3777 ordinacij. Pljučna tuberkuloza se je konstatirala v 315 slučajih, tuberkuloza drugth organov v 80 slučajih, pri 196 slučajih pa se je dognala tuberkuloza v rodbini. Od pljučne tuberkuloze jih je bilo v I. štadiju 258, v 11. štadiju 39, v III. štadiju 18. V bolnico je bilo oddanih 48 bolnikov, 5 jih je bilo predlaganih za zdravljenje v zdravilišču, rflntgenoloških preiskav se je izvršilo 37, injekcij s tuberkulinom 300, z drugimi sredstvi 16. Od v oskrbi se nahajajočih bolnikov jih je 12 umrlo. Skrbstvena sestra je napravila na domu bolnikov 232 prvokratnih in 483 ponovnih, skupaj 715 posetov. Zanimiva je stanovanjska statistika, ki se je vodila od meseca marca dalje. S tuberkuloznim bolnikom so v eni sobi skupaj bivali po 1 otrok v 7 slučajih, po 2 otroka v 4 slučajih, po 1 odrasel v 102 slučajih, po 1 odrasel (1) in 1 otrok (1/2) v 2 slučajih, 1 + 2/2 = 1, 1 -f 3/2 = 5, 1 + 4/2 = 1, 2 = 104, 2 -f- 1/2 = 38, 2 -f- 2/2 19, 2 -f 3/2 = 9, 2 + 4/2 = 9, 3 = 39, 3 -j-1/2 = 5, 3 + 2/2 = 4, 4 = 22, 4 -f 1/2 = 2, 4 + 2/2 = 2, 5 = 5, 5 + 1/2 = 2, 5 + 2/2 = 2, 5 -f 3/2 = 1, 6 = 5, 7 = 1, 7 -f 1/2 = 1, 8 = 2, 25 = 1. V slednjem slučaju gre za obljudeno barako. Talce barake postanejo posebno lahko gnezdišča tuberkuloze, ako se med gosto nastanjenimi prebivalci pojavi јз-tičnik. Zal je pa pri današnjih splošno znanih stanovanjskih neprilikah kako uspešno sta-novanjsko-higiensko delovanje nemogoče. — Novi čas pritiska tudi na cerkvone ustanove. Zaradi stanovanjske stiske ozir. draginje v Rimu je papež odredil, da se del vatikanskih zgradb preuredi v stanovanja za kardinale in drugo osobje. V isto svrho kupi vati-kan palače benediktincev in sv. Kaliksta. Razen tega je papež dovolil, da smejo kardinali opustiti kočije in konje, ki so bili za visoKe cerkvene dostojanstvenike obvezni. — Promet na Donavi in Savi. Donavn In Sava sta še polni ledu in promet ne bo še iako kmalu upostavljen. Voda po vseh rekah hitro upada. Promet med Belgradom in Zemunom ter Belgradom in Paučevom se vrši samo v omejenem obsegu. Pač pa se jo upostavil roden promet med Belgradom in Zabrežjem ter Belgradom in Šabcem. — Belgrajsko učiteljstvo in mostna oprava. Učiteljsko udruženje v Belgradu se je obrnilo na mestno občino s prošnjo, da nudi slabo plačanemu učiteljstvu pomoč oziroma olajšavo glede stanovanj in kurjave. — Goreča sreča v zaboju smodnika. V Slunju je imel neki tamkajšnji trgovec v svoji trgovini med drugim zaboj smodnika. Pred si-nočnjem je z gorečo svečo nekaj iskal po policah, pri čemur mu je sveča padla v smodnik. Nastala je strahovita eksplozija, pri kateri so izgubili življenje trgovec, njegova žena in en kupec. — Odprava vešal. Belgrajske »Službene Novine« objavljajo naredbo, s katero se razširja veljavnost čl. 13. srb. kaz. zak. na celo državo. Po tem členu ве sodna usmrčenja v nobenem slučaju ne izvršujejo na vešalih, ampak z ustrelitvijo. — Razni begunci. Vojaški eskorli je pobegnil zaradi tatvine in vlačugarstva za dobo 10 let iz svoje domovine izgnani S. Zivojevič na poti v Podgorico. — Svojemu oskrbniku Janezu Nika iz Bistrice pri Črnomlju je pobegnila 14 letna Jožefa Petanova. Dekle je srednje velikosti in močno razvito in ni izključeno, da jo ima na vesti kaka brezvestna pohajal-ska družba — Razne tatvine in vlomi. Po okolici Voj-nika ве je klatil v zadnjem času čedno oblečen mlad človek brez posla. Izdajal se je za razne poklice, izvršil več goljufij in sleparij, kakor tudi več tatvin, ki pa še niso vse prijavljene. Ljudje se opozarjajo, da napram takim dvomljivim pohajačem niso preveč zaupni in radodarni. — Usnjarski pomočnik Franc Jakopič pri Karlu Planinšku v Mirni pri Novem mestu je ogoljufal dva trgovca za 1400 kron in je neznano kam pobegnil. Možakar je pretkan in nevaren ter je bil radi goljufije že 8 krat kaznovan. Podobnih sleparjev in goljufov so v zadnjem času pri nas vedno več ponavlja. — Ponesrečeni delavci. V tovarni za usnje »lndus« na Vrhniki je padel kurjač Martin Turšič tako nerodna, da si je težko poškodoval desno roko. — Na poti iz tovarne za usnje »Petovia« na Bregu pri Ptujn je padel nn zledenoli cesti delavec I. Moluar iu si zlomil levo roko. Ravno tam se je udaril vajoneo Alojz Novak s težkim kladivom po desni roki. — Gozdnemu delavcu Jakobu je iiadel v gozdu v Kozmiucah pri Ptuja težak ploh na levo ramo in mu zdrobil kost. — Pri lesnem Improgniranju v Hočah pri Mariboru jo odletela delavcu Jakobu Bevsu treska v levo oko in ga tako ranila, da so ga morali oddati v bolnico. — V Gtttzovi pivovarni v Mariboru je padel delavec Matija Breznik na zledenell poti ln el je zlomil pri padcu dve rebri na levi Htrar'. — V želozo-koimtrukcijski delavnici v Teznu pri Mariboru hI je zmečkal delavec Rudolf Buuc pri kovanju desuo roko. — V tovarni za cemeut ua Mojstrani je padla na delavca Antona Branoa plast krede ln mu je zmečkala levo stran prsnega koša lu dosuo nogo. — Pri losni ind. Franc Dolenc v Stari Loki jo padel težak hlod delavcu Jakobu Potočniku na lovo nogo in mu zlomil na več mestih kosti. — V tovarni za lesene žeblje v Ret-njah pri Tržiču jo padla delavka Frančiška Tomšo tako nerodno, da si jo težko poškodovala desno nogo. — V predilnici v Litiji jo padol na zledenell poti delavec St. Ster-niša ln si jo zdrobil komolec na levi roki. — Čev. vajenoc Franc Gaber v Čretu si je predrl s šilom dlan desne roko. — V Franc Sn-dinovem mlinu v Začretu pri Celju jo udaril gonilni jermen delavca Franca Stauberja po glavi iu ga jo tako poškodoval, da eo ga morali prepeljati v bolnico. — Na lesnem skladišču Ivana Srebotnjaka v Sv. Petni v Savinjski dolini je padel delavcu Ivanu Podkrnjšku težak hlod na levo nogo in mu zdrobil na več mestih kost. — V tovarni Titan v Kamniku je padel delavec France Funtek na zledenellh tleh ln si je zlomil lovo nogo, del. Ciril Sitar pa si je ravno tam zmečkal levo roko. — V kamnolomu Antona Steha v Podgoricl je odletel delavcu Antonu Preglju kos kamna v desno oko in ga je tako poškodoval, da so ga morali oddati v bolnico. — V predilnici v Tržiču je zmečkal stroj Ignaciju Mlinarju levo roko. Pismo-noša Sv. Barbare pri Mariboru jo padel ua zledenell poti, pri čemer je dobil razne poškodbo in si je tudi stri komolec love roke. Koroške novice. k Zakonski načrt o šolskem nadzorstvu in Slovenci. Koroški deželni zbor je pripravil načrt novega zakona o šolskem nadzorstvu. Po tem načrtu se volijo člani v deželni in celovški mestni Šolski svet na podlagi proporca, L j. vsaka politična stranka jih dobi sorazmerno ч številom njenih glasov. Pri sestavi okrajnih šolskih svetov pa hoče zakonodajalec napraviti izjemo ter določa, da voli člane okrajnega šolskega sveta zbor županov posamnega okraja. S tem hoče nemška večina preprečiti, da bi tudi Slovenci dobili svoje zastopnike v okrajnih šolskih svetih. k Plaz pokopal ljudi in živino. Posestnik Janko Keltk v Zvrh. Kotu pri Selah je te dni s sinom Ivanom in hlapcem Jožefom Travnikom vozil hlode. Malo pred Gornikom ee je nad njim utrgal velikanski snežni plaz in gospodarja in hlapca z voli in vozom vred potegnil seboj v dolino. Sina Ivana je vrglo v stran in je mogel hiteti na pomoč. Očeta so še živega izkopali, hlapec je bil pa že mrtev, ravnotako voli. štajerske novice. š Usoda nemški bojnih društev dolinitiv-no odločena. Kakor znano, je deželna vlada v Ljubljani kmalu po prevratu sekvestirala in razprodala premoženje nemških bojnih društev in sicer nemškega Schulfereina, Siidmar-ke, Heimstatt in Deutsche Heimstattenbank. Nemci so poskusili doseči razveljavljenje teh ukrepov ter so celo vložili tožbe pri sodišču, v katerih so zahtevali, da se lastnina zopet prenese na omenjena društva, trdeč, da deželna vlada v Ljubljani ni bila upravičena k temu koraku. Nedavno je vložila slično tožbo tudi Deutsche HeimstiHtenbank, trdeč, da je bila likvidacija nedopustna, češ da gre tu za navadno zadrugo, ne pa za kako narodno bojno organizacijo. Sodišče je tožbo zavrnilo. uva-žujoč, da je društvo Heimstatt, kakor tudi zadruga Heimstattenbauk pri nas zabranjena. Proti temu se je Deutsche Heimstattenbank pritožila, a tudi brez uspeha. Nemci s tem niso bili zadovoljili in so se pritožili v Belgrad. Ako bi se pritožbi Nemcev ugodilo, bi poinenjalo za večino kupcev naravnost popolno uničenje, ker so v dobri veri, da država prodaja dotična zemljišča, kupili zemljišča v času, ko je imel denar še precejšno vrednost in so ludi potem porabili mnogo denarja za zboljšanje zemljišč oz. popravilo poslopij. Da se izve na merodaj-nem mestu, kaj je s to stvarjo, so vložili poslanci Zebot in tovariši interpelacijo na ministrstvo pravde. Minister pravde je na to interpelacijo odgovoril z dopisom poslancu 2e-botu. V tem dopisu zatrjuje minister pravde, da je deželna vlada v Ljubljani postopala popolnoma v smislu zakona in v smislu in-tencij ministretva pravde in da minister pravde ni ničesar podvzel, da bi se to stanje, katero je nastalo e prodajo dotičnih zemljišč in s katerim se strinja tudi ministrstvo, kaj spremenilo. Kakor je torej razvidno iz tega odgovora, je stvar za kupce definitivno rešena, kar bo gotovo služilo v pomirjenje javnosti. 9 Shod krščansko-socialnih železničarjev t Mariboru se vrši na Svečnlco, dne 2. februarja. Govorila bosta poslanca Zebot in Kremžar ln centralni predsednik Prometne zveze iz Ljubljane g. Ceraj-Cerič. 8 Umrl je dijak mariborske gimnazije, 19 letni Leon P u č e 11 k, sin g. nadučitelja Pu-čelika Iz Krčovine pri Mariboru. Pogreb se je vršil v ponedeljek, 29. i. m. S Poiar. Te dni je pogorele v Spitaltču pri Konjicah cerkvena hiša. Sumijo, da ie požar bil DOdlaknieiii Strma X Gospodarstvo. g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 845—355 D, koruza 257.50—260 Din, pšenična moka St. 0 535 Din, št. 5 400 Din, žt. 6 330 Din, št 7 295 Din, otrobi 167.50 Din. g Semenska pšenica ta Hercegovino. Te dni odpošlje vlada v Bauut posebno komisijo, da nakupi 160 vagonov pšeuice, ki se potem proda hercegovinskiin kmetom po znatno znižani ceni za seme. g Carinski dohodki v prvi dekadl januarja t. 1. so znašali 28,447.279 dinarjev napram 30 milijonom 877.225 dinarjev v isti dobi 1. 1928. Carinarnica Maribor jo prejela 2,400.297 dinarjev, ljubljanska 2,452.320 dinarjev. g Češkoslovaški izvoz železa v Jugoslavijo. Leta 1923. јч Češkoslovaška izvozila 567.000 ton železa '.n železnih izdelkov v skupni vrednosti 968 milijonov češkoslovaških kron ali 28.6 milijonov dolarjev. Od tega izvoza je šlo v Jugoslavijo 11.084 ton v vrednosti 38 in pol milijona kron ozir. 1 139.000 dolarjev. Jugo-slavija stoji med odjemalci ua 7. mestu. g Cenik za zavarovanje valute. Sedanji cenili za zavarovanje valute, ki je veljal do 31. januarja 1924, ostane podaljšan do 15. februarja. g Cene prešitem na Dunaju so bile zadnje dni sledeče: del eli prešiči prima n. a. K 27.000—28.500 kg žive tože, navadni prešiči 25.000—28.000 a. K. g Zanimiva kazen. Odgovorni urednik bn« dimpeštanskega »Pester Lloyd« je bil obsojen na '2 milijona maž. kron globe, ker je priobčil v listu kurz dolarju v privatnem prometu. BORZA. Curib, 31. 1. (Izv.) Devize: Pešta 0.02, Berlin 0.0000185, Italija 25.15, London 24.(38, Newyork 578.50, Pariz 26.75, Praga 16.65, Dunaj 0.008170, Bukarešt 2.9250, Sofija 4.12C0 Belgrad 6.6250. Zagreb, 81. 1. (izv.) Pešta 0.30 - 0.3350, Italija 8.7720-8.8020, London 369.50-872.50, Newyork 80.50—87.50, Pariz 8.0775 - 4.0275, Praga 2.49— 2.52, Dunaj 0.121850—0.123350, Curih 14.98—15,08. Valute: dolar 85.25—86.25. "Ljubljanske novice. lj Gosp. obtinski svetniki in posebno 3e njih gospe se opozurjajo, da priredi mestna plinarna danes ob petih popoldne v telovadnici »Mladike« poizKusno kuho na plinu. —. Iz prijaznosti bo predavala gdč. Zemljnnova. Vsi gg. obč. svetniki m drugi, ki se zanimajo za to, se vabijo, da se udeleže te poizkusno kuhe iu predavanja. lj Kdor rabi plin — Stedi s iasom in rfe« varjeml Dokaz bo prinešeu pri poskusni kuhi 9 plinom danes ob petih popoldne v telovadnici Mladike (vhod Šubičeva ulica). Opozarjamo vse cenjene gospodinje, katere ne poznajo prednosti plina proti drugim kurivom, ua se udeleže zanimivega predavanja. lj Nov mit ni Ш urad. Ravnateljstvo mestnega dohodarstvenega urada nam sporoča, da prične uradovati в 1. februarjem t. 1. na južnem kolodvoru, pri izhodu v Metelkovo ulico, nov linijski urad. Služil bode predvsem vzhodnemu delu Ljubljane. lj 7.drav petnajstletni detek iz zasedenega ozemlja bi rad vstopil kot učenec v kako t govino najraje v železninsko. Kdor bi bil pripravljen sprejeti dečka, prosimo, da javi svoj naslov Pokrajinskemu odboru Jugoslovanske Malice v Ljubljani, Pred škofijo 21-L lj Društvo invalidov, podružnica v Ljubljani je na rednem občnem zborovanju izreklo svojo najtoplejšo zahvalo gosp. veleindustri-jalcu K. P o 1 a k u , kateri je dovolil znaten popust pri dobavi čevljev za člone invalide, vdove in sirote padlih v vojni. Obenem želimo, da bi našel gosp. K. Polak enake posne-malce v trgovskih krogih. lj Zeparji. Mesarskemu pomočniku Anto« nu Debeljaku v Ljubljani je bila ukradena nekje iz površnika listnica, v kateri je imel 528 kron denarja. — V čenčičevi gostilni na Sv. Petra nasipu je bila ukradena predvčerajšnjem pop. Adolfu Mlinarju, pleskarskemu po-močniku, iz suknjiča na obešalniku listnica, v kateri je imel 6052 kron denarja, legitimacijo s sliko in razne dokumente. — V železniški čakalnici v Sp. Šiški je bila ukradena pred odhodom kamniškega vlaka Ivanu Makucu, posestniku iz Iga, platnena amerikanska listnica, v kateri je imel 2 bankovca po 1000 Din in pa za 10.000 kron raznih bankovcev. — V Ranzingerjevem skladišču je bil ukraden hlapcu Frad. Sušniku suknjič. Ko je ta opazil tatvino in pogrešal obenem sohlapca Štefana Bašlja, je skočil za njim. Vjel ga je v Frančiškanski ulici in ga je izročil prvemu etražniku, ki ga je aretiral. lj Nezgoda na cesti. Na Ižanski cesti je zadel voznik Jarc Iz Črue vasi z dvovprežnim vozom odnosno z vozno vago v voziček mlckarice Marije Prehove. Voz se je prekucnil ln se Je razlilo okoli 40 1 mleka. lj Lačen tat. Gostilničarki Mariji Lahov! v Ljubljani je bil ukraden iz veže velik aluminijast lonec, v katerem ве je hladila kuhana obara, ki je bila pripravljeua za goste. Zena ima okrog 1800 K škode. lj Na poti v bolnico je oslabela neka brezposelna elužkinja, okoli 4. zjutraj tako, da je obležala v nekem javnem stranišču in povila dete. Ko je prišel na njene klice stražnik, jo je našel nezavestno. Poklical jo takoj rešilui voz. ki io Jo odpeljal v ionsko bolnišnico. iT- Stran l SLOVE^C, dne 1„ febmarja 1924 2f7, Cerkveni vestnik. « Kongregarija m nHteljlre in kongregai-ijs f« gospodične pri 8r. Jožofn v Ljubljani: Na Sveč-pico je sv. mnša e skupnim hv. obhajilom zjutraj ob sedmih, no pa ob pol sedmfli kot sicer. Popoldne ob pol Štirih slovesen pbod. Naklo. Gasilno društvo v Naklem priredi na Svefnico popoldne šaloigro: >BogataSevi aosedjo-t. Moški zbor zapoje tri moderne pesmi. Po igri ku-plet y Župan«. Šentpeterski družabni klnb priredi dno 1. fe-firnarja ob ,4. zvečer svoj družabni večer v veliki dvorani Uniona. Po predprlvah sodeč obota biti Ia prireditev ena najlepših te sezono, nakar opozarjamo ln vabimo k čim obilnejši udeležbi. Pri prireditvi svlra prvovrsten orkester. — Odbor. Rokodelski dom v Ljubljani. Na Svečnico ob 7. uri zvočer priredi katoliško društvo rokodelskih pomočnikov gledališko predstavo. Spored: Veseloigri: >Svitoslav Zajfek< in »Strah z dolgo roko«, petje, kupleti, žaljivi prizori. Vabi mol Poselska «тега ima obCni zbor na SveČnlco et 5. popoldne v Alojzijevišču, Poljanska e. 4. — Vabljene ste prav vse služkinje! — Tajnica. Odboro>a seja Slomškove »vere bo v sohoto, 4ne 2. fobruarjn t 1. ob pol 10. v tajništvu. — Predsednik. DrnStvo vpekojeneev jnino železnice inin flvoj fedni občni zbor v nedeljo, 10. februrja ob 2. popoldne v restavraciji pri Levu, Gosposvetska cesta v Ljubljani. Člani se vabijo k obilni ndeleJbi. — Predsedstvo. Koncert Od nedelje 3. t m. v restavraciji in kavarni Tratnik redno vsak dan koncert ciganske knpele pod vodstvom primažn Miškotn od fi. do 1 ure ponoči. Prosveta. pr Dopoldanski slntonifni koncert pod naslovom I. m a t i n e j n, ki ga priredi Zveza godbenikov za Slovenijo se vrši v soboto, 2. februarja ob 11. dop. v Unionski dvorani. Spored izvaja pomnoženi operni orkester, dirigenta Rukavina in Baletka. Na sporedu so Dvofakova overtura Vrag in Katra in Slovanski plesi, Griegovi Norveški plesi ter Čajkov-skijeva sinfonija e-mol. Vstopnice po 15, 10, 8, 6, 5 in 4, Din, so v predprodaji v Matični knjigarni ter v soboto dop. od 10. ure dalje pred dvorano v UnioniL Narodno gledišče. Premij,;ra ^Beneškega trgovca* bo v petek, dne 1. februarja ob osmih zvečer v dramskem gledališču. Delo je izrežiral g. Šest. Glasbo k tej veseloigri je zložil ter jo bo dirigiral g. Pnuer. Premijern so vrši izven abonmaja. Prva repriza bo v nedeljo dne 3. t. m. Popoldanska operna predstava. Na praznik v soboto dne 2. februarja popoldne ob treh se poje opera >Prodana nevesta-: pri znižanih cenah. Pri tej predstavi nastopi kot gost gospodična R j e 1 a R o z u m o v a ter poje vlogo Marinke. Gospodič- na poje angažma za prihodnjo sezono. Na to popoldansko operno operno predstavo opozarjamo v prvi vrsti izvenljuhljaneko občinstvo, kateremu ве nudi prilika, da poseti operno predstavo. 25. vprizoritev .-»Gorenjskestn slavčka.". V no deljo dne 3. februarja zvečer se vprizori na našem odru petindvajsetih opera »Gorenjski slavček* v režiji in inscennciji g. Šesta ter pod taktirko f» Jeraja. V štirinajstih mesecih petindvajset predstav, to priča gotovo o veliki priljubljenosti deln našega staroste skladatelja Antona Focrstcrja. S petindvajseto vprizoritvijo praznuje svoj petindvajseti nastop v tej operi tudi več članov opernega ansambla. Predstava je izven. Dramsko gledališče pripravlja tri {rancoske enodejanko, in sicer dvo komediji in dramo. Po daljši perijodi resnosti so nam obeta večer razposajene veselosti. Vprizore so Molierove >Smešne precijoze«. Poleg te klasične komedije se vprizori moderua Courtelinova veseloigra »Priljudni komisar«. Režijo vodi in igra najtežavnejšo vlogo gospod Sest, dočim kreira naslovno vlogo gospod Peček. — Večer so zaključi z Mćrćjevo dramo sTri maske--, ki jo tudi režira gospod Šest. Glavne vloge so v rokah gospe Šestovo, gospo Juvnnove ter gospoda Rogoza in Skrblnška. Turistika in šport. Občni zbor K. L. S. P. se vrši v sredo dno 6. februarja 1924 ob pol dvanajstih v restavraciji '•Narodni dom; z običajnim dnevnim redom. Za slučaj, da prvi občni zbor ne bi bi! sklepčen, se vrši drugi pol ure kasneje ob vsakem številu nav- zočih članov. —• K obilni udeležbi vabi odbor Kln- bii ljubiteljev Športnih psov v Ljubljani. Drsalne tekme. SK Ilirija priredi na svojem drsališču 2. in 3. februarja ob devetih dopoldne tekme v umetnem drsanju. Pni dan tekmujejo dame za prehodno darilo SK Ilirije ter juniorji, v nedeljo se tekmuje drugič za prehodno darilo bivšega svetovnega drsalnega, prvaka dr. Gilbert Fuehsa. Drsališče SK Ilirije je vsled evoje senčno, proti severu odprlo lege v najboljšem stanju ter posebno v večernih urah prav dobro obiskano. Ljubljana je pridobila z njim umetno drsališče, ki je uporabno že ob najmanjšem mrazu ter se lahko vzdrži t dobrem stanju šo mnogo dni potem, ko bo naravna drsališča že neporabna. Poizvedovanja. Najdeno. Ključek z rouijem (kljuko) rneud,> od gramofona, je bil najden na poti proti Rožniku. Zdor pogreša, naj se oglasi v upravi »Slovenca«: Meteoroiofjičmo poročilo. ■ •'ublinnp m n. m TRGOVSKI pomočnik tnešane stroke — prednost Ima dober manufakturist — dobi takoj službo v rnentu na Gorenjskem. Naslov po-vic uprava »Slovenci" pod Številko 588. SLUŽKINJO poštono in pridno, z daljšimi spričevali, lahko malo starejšo, ki bi znala nekoliko kuhati ali šivati, sprejmem. Plača in hrana dobra. Nastop takoj. - IV. Maller, KavRkova e. 303, Sp. ŠiSka. Korespondenta Veščega slovenščine, laščine ln nemšlinc, po možnosti tudi lesne stroke, SPREJMEMO za takojšen nastop. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod številko 6C4. Parna žaga v Sloveniji išče dobrega kurjača in finega brusača Ccnlenc ponudbe pod: ®Par-r.a žaga št. 584* na upravo. UČENCA eprejmo takoj v trgovino t mešanim blagom na Gorenjskem. Naslov pove uprava .Slovenca« pod štev. 589. PIANINO in HARMONIJ oba v dobrem stanju, ceno naprodaj. Harmonij mala oblika, amerik. glasi, dobro vglašen. Cena 2000 Din. — Več pove: I Zupan, Buko-vica, p. Vodice n. Ljubljano Otte ормео- van r »lato- metoi v mtn iuiu.o. muiei » C l'.iuruu -litoreiie^ v O Nebo, *etrov i'feiavio« t mra 30. 1. 21 h <438 0 0-4 obl, j. z. 31. t 7 h 745-7 — 3-1 03 jasno e v. — 31. 1. 14 h 745-0 0-5 0-4 jasno Oddam sobo za dva gospoda. Kje, pove uprava lista pod štev. 602. Nemščino poučuje temeljito učltelRca. Naslov v upravi pod 578. KRASNO JAPOLCNO SADNO DREVJE najboljših vrst, se dobi pri «Prvo slovensko drrvesnl-čarsko ln trsnlčarsko pod-Jetje* IVAN DOLINSEK, et. Pavel v Savin|-ki dolini, oz. podružnica Št. Пј, p. Velenje. 363 NA LAVERCI v gostilni oOGRINi bo v soboto, 2. lebruarja DOMAČA ZABAVA. Pristna vinska kapljica ter izborna gor-ka ln mrzla jedila, posebno izbornc domače klobase, na razpolago. — Cene znižane, vstop prost. Za obiljn ohisk sc priporoča Fran MEHIJE, mesar Ir gostilničar. 3.99 O V C E I " Vsako množino OVC in pa JAGNET kupuje in plača po najvišji ceni E. VA.1DA, Čakovec, Medjimurjo. — Brzojavni naslov: V AJDA, ČAKOVEC. Interorban telelon 39, 3, 4. VREČE čiste ln ccle, kupuje tovorna lesenih iebljev, TACEN pod Šmarno goro. 592 Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom. prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša preljubljena sestra, oziroma teta, svakinja, gospodična Alojzija škancSer včeraj, 30. jan., ob pol 1 popoldne po kratki, zelo mučni bolezni v 37. letu starosti mirno v Gospodu zaspala. — Zemeljski ostanki predrage rajnlce se bodo prepeljali v petek, dne 1. febr. iz župuišča na Kopanju v Dravlje, kjer se vrši pogreb ob 4 pop. na domače župno pokopališče. — Sv. maše zadušnice sc bodo brale v več cerkvah. — Predrago rajnico priporočamo v molitev in blag spomin. Kopanj - Dravlje, dne 31. januarja 1924. Rodbini BRENK - KOGOVŠEK. Potrti od globoke žalosti naznanjamo prežalostno vest, da je noša predobra mati in teta, gospa Zeman Zdenka v sredo, dne 30. januarja po kratki bolezni nenadoma preminula. — Pogreb bo v petek, 1. februarja t 1. ob pol 5. nri ir hiše žalosti, Selo 29, na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 31. januarja 1924. MARA, ALBINA, IVANA, MIRA, FRANC, NORBERT in ZDENKO, otroci. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. NOVO došlo blago, eelirji, Sifoni, tiskovine, hlačevine in sukno za pomladanske obleke po zelo nizkih cenah, samo pri Ljubljana, ivan Kos ^ St. Petra e. 23. Celovška c. 2. VARSTVENA ZNAMKA. ;;- •-H&&.? .Ж,- -' jflltlf Ml*. ..»M.M.If .M.**. .M.IMMtM. «.■•«■•,,. I j t I opozarjamo, da so zopet do- : » speli najboljši šivalni stroji | i P. П. šivilje sospedinie Gritzn j v vseh opremah. { I Pouk v v e T e n И П ter { i krpanln perila in j \ nOgClVte (fitolanje) brez- ! 1 plačno edino le pri: | j j ! iosip Peteline ( I Ljubi.sna. Sv. Petra n. \ I I : Mehanične dcloinlce pod vod- | ; stvom prc.nanega strokov- s \ niaka in mehanika Staako i i Ga eta na razpolago za Si- i • valne »troje vseh sistemov i in koles. 79,44 i i i liNimiiMinMtiMitiHiiiNinitittiMiitiHiiiMi »tribuna« f. b. L., tovarna dvoko!es bi otroških vozičkov v Ljubljani, Kar-lovska cesta St. 4 — Zvo-narska nlica St. 1. — Velika izbira otroških vozičkov, dvokolea, malih pom. motorčkov in šivalnih strojev. Preko zimo se shranijo in epreiemajo v polno popravo za emailiranic in poniklanie dvokolesa, otroški vozički, šivalni ln razni drugi stroji. PRODAM po nizki ceni zaprto kočijo (Landauer), dobro ohranjeno, in štlri-sedežni avto tipa Clement Bayard. — Obrniti se je na C. FORST, PTUJ. 591 2 lovski puški ena novega sistema, drugn starejšega, ln krasno izdelana, NAPRODAJ. Naslov pri upravi lista pod št. 603. Prodan dvonadstropno mso z vrtom sredi mesta. Stanovanje takoj. Cena 225.000 Din. Zo-Nja Gomzi, PrcSernova ulica »t. i4, PTUJ. 585 Z ozirom na obl. dovolje.no razprodajo našega oddelka za pletenine, trikotažo in perilo, si dovoljujemo cenjene odje-mulce opozoriti, da sc nahajajo v zalogi še več'e množine raz'i^nega blaga, kakor: ZA DAME: parilo, bluze, predpasniki, nogavice in rokavice. — ZA GOSPODE: triko perilo, sviterji, srajce, ovratniki, naramnice, noga-vicc, rokavice, ga'naše in dokolcnicc. — ZA OTROKE In DOJEN KEi perilo, oso-bito znamke .Tetra«, pat. nogavico, sviterji, čepke i. dr. — Brisače, različna galanterija ln kosmetika. — Vb c lo blago razprodajamo pod tržnimi cenami, samo dotlej, dokler traja zaloga. L & E. Skaberne \.mm i/deMi&a млт OBLEK Itm M UnMiaHJ, ftoonii trn l čebuiček v vsaki množini, kupujemo po K 32.— za kilogram. — Ljnbljana, Mestni tnj 10 Pozor! V najem se oddajo šmarješke toplice pri Novem mestu, event. ee iste tudi prodajo. • Informacije pri lastniku: LJUBLJANA 7, BELLEVUE. 568 AUTOMOEILI LANCIA - TORINO Gosp, Bavastro de Cortazzi proikurist tovarne .Auto-mobill Lancia, Torino, gc jc mudil predhodno v našem mestu. Vrne se čez nekoliko dni v svrho etabliranja zastopstva za prodajo auto-mobilov Lancia. Kdor bi ee med tem zanimal za pre-vzetje adenture te tovarne, naj sc blagovoli obrniti na imenovanega gospoda nn naslov: Postercstante BU-KAREST. centralna poŠta (Rnraonija). Cenik semen za polje ln vrt jc IzScl in jc brezplačno na razpolago. VIKTOR KOP SIK A. ska trgovine, Ljubljana, Kongresni trg. Sveže morske ribe na trgu po izredno ugodnih cenah. Od petka, dne 8. februarja nadalje prodaja trgovka IVANA FLORJANčIč na Vodnikovem trgu morske ribe vseh vrst. — Cene: brancini, jegulje in druge najboljše vrste 60 Din kg, ribe druge vrste 50 Din, male ribe, kot sardele itd. po 30 Din. — RAKI proti naročila. — Da vsaka stranka sigurno dobi ribe, se prosi za naročila do torka vsakega tedua. Trgovci dobe proti naročila vsako množico. 548 Naznanilo ш priporočilo. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel in nanovo založi! staroznaco trgovino g. OTONA Homan v Radovljici. Cenjecc odjemalce najvljudneje vabim in bodem postregel vedno z dobrim blagom v Spcceriji, manu-fakturi, železnim, steklovini in porcelanu kakor z raznimi potrebščinami po najugodnejših dnevnih ccnah. — Z odličnim spoštovanjem Oton Homana nasl. Leopold Knez, •83 eu £ cs« •a £3 » VJJ S a i-s ^ 2 fl m ^ o tli « -EJ o ® od a. ->— ^ O O ' л, >£Л (U S-3 ca e ^ tsi Genova s. i»no»rj» JUGOSLAVIJA SJEVERNA - A?4ERIKA - JUŽNA PUTN1ČKI URED Л JADRANSKE BANKE Ljubljana, Zagreb. Beogiad, Sarajevo, SplH, Šibenlk, Dubrovnik, Rotor, Ercegnovl, Metković. KorSula, Jelša. Maribor, Celje, Prevalje, Kranj V llvJc filavBO zastcsistfo 4; . jj^T ' ] za jĐnoslavlio V025I^I Bnenos Alres RED Рпсл HnfMitR 16. jniiuarjs Napoti 1P. јввиагјв Olulio Слакгл iS. |ИППВГ)» 8. fobruArj* 1». lebru»rj» Genova It. jnnnikrjs 31. јмшиг,и Co'ombo Pulilo Hew Torte ti. ЈШ1ПЛГЈА IA. febru»fj» INFORMACIJE ОДЈЕ 11ПЕ1Р1ДС\0 iilDK&nSHn SANKA ¥ zM Ra¥ed€n!& RiesUlL Uda« kooaofcii »Slovane*«« >Iaovorni urednik: Franc Kremžar v Liubliani, Jugoslovanska tiskarna v l.tublianl