Štiri mlade slovenske pesnice
Veronika Dintinjana
Jutro
Non šara necessario lasciare il letto. Šolo 1'alba entrera nella stanza vuota. II paradiso sui tetti, C. Pavese
dovolj zgodaj
da prehitiš nočne čuvaje, ki na zadnjem obhodu
kadijo prvo današnjo cigareto
pripelje se s smetarskimi tovornjaki, v njihovem objemu zapojejo kante svoje črepinjaste speve
na postaji slišiš prvi avtobus, bremze zaribajo kolesa v mrzel asfalt, cilindri motorja ugasnejo z glasnim prdcem
čez dve uri bo izza visokih smrek pred psihiatrično kliniko vzšlo sonce, tako na preži, se kdaj vprašaš,
zakaj se jutra v pesmih nikoli ne spuščajo kakor noč, in kostanji vedno cvetijo, vedno divji, vedno z vetrom v vejah
zalezujva ga iz postelje
440
Sodobnost 2006
... et ades sera l 'alba
Veronika Dintinjana: Jutro
zavit kakor papirus v rjuho, odmaknjen v svoj svet, me skušaš, da prelomim vosek sna in te odvijem, s prsti preletim zapis skrivnosti, poiščem imena kraljev v kartušah, in zlagoma preberem tvoje misli
brez samoglasnikov, kijih dodava skupaj, mi ne bi uspelo
sul campo del mare
oditi zgodaj
dokler je svetloba mehka
in se prah oklepa vodoravnic sobe
dokler diha stena skozi usta senc
in pije hlad jutra
dokler se ne odpre na stežaj
v okno in poleti
v beli strop dneva
Sodobnost 2006
441
Veronika Dintinjana: Jutro
med dotikom in prijemom
pestjo in popkom
roso in sveto vodo
med hrepenenjem in poželenjem
nežno krhki
siloviti
darovani
nesmrtni
bežni
sloki
vpeti
med vdihom in izdihom
blagodejno
neprisotni
442
Sodobnost 2006
Veronika Dintinjana: Jutro
Potonike so napolnile mojo sobo
z vonjem gozda ob cesti in začetkom poletja,
z makadamsko potjo do hiše, kjer so rasle
pod oknom, nekaj korakov od vhoda,
blizu oparjenih kopriv v vedru za zalivanje
ob vrtni potki, obdani z gredico vrtnic,
vzgojenih iz potaknjencev podarjenih
cvetov, skrbno pripravljenih na nove korenine,
zemljo je zrahljala popoldanska ploha,
poljske trave onstran ograje so se bližale višini za košnjo,
vrane so čakale v daljavi na pozno kosilo,
mucek je spal na varnem v bližini hiše,
v hiši je v čajnem kotličku zavrela voda,
potonike so napolnile mojo sobo s svojim vonjem.
Vztrajal je cel teden in me vračal k tebi.
Sodobnost 2006
443