SSwSTkTk. Hofbibliothe*, Wien St. 38. V Gorici 21. septembra 1883 },Soča" izhaja vsak petek in velja po pošti prejemana aH v Gorici na rtom poSiljana: Vse leto.....f. 4.40 Pol leta.....„ t;.-2t> Četvrt leta . . . . „ l.i<> Pri oznaailih iu tako tudi j>n ,.pv t'unicah" se plačuje za na v mino tristop-no vrBtO: 8 kr. če se tiskn I krat 7 » » » ,- 2 » 6 „ „ „ „ 3 „ Za vrč? črk«* po prostoru. Poaamezne §tevilke &e dobivajo po 8 kr. v tobakarnicah v goaposki nlici Mijtu „treh fcron". na starem trgu in v minslci ulici tar v Trstu, via Ca-scrma, 3. i>oj.isi naj s<> Magovoljno pogiljajo invdnisfvii „So?,c" v Gorici v Via Asooli 8, I., narociuna pa oprAvniStvu „Socq" Via della Croce St, 4. II. Rokopisi se ne vraCajo; dopisi naj se hlagovoljiio frankujcjo. — Delalcem in drugim ncprcino/.niiii so naroCiiitia 7M\l», ako se oglaso pri opravni&tvu, Cesarjeva zakvala. 0 priliki mnogih Cestitk, ki so se poSiljale naj-vi§ji cesarski hISi o rojstvu nadvojvodinje Elizabete, zahvalilo se je Njegovo Velicanstvo, presvitli cesar vsera narodom z naslednjim pismom na rnmistra Taaf-feja, katero smo bili uzo zadnjiC na kratkem omenili in katero daiies polnoobsczno podajerao svojira cJta-teljem. Ljubi grof Taaffe ! Kakor vsi Mojc luge tikajoci se veseli do-godki, napolnil jc tudi cesarjcvieu nastopuiku, dragemu Mojemu sinu, od nebes podcljcni dar Mere srca zvestih Mojih narodov z veseljem in Siviin soSutjem, Mnogodtcvilnc patrijotiene in lojalnc izjave deMnih zastopov, obLin, drugih korporaeij, po-sobno pa tudi obilne ustanovc in drugi dobro-delni eini, katerim povod je bil navcdcni dogo-dek, prifiali so Mi v najvcCjc Moje zadostilo, da se Ijubezco in zvesta- udanost, katero Jaz in Cesarica vsak Cas nahajcva v takej srce pov-zdigujoeej meri, skazuje tudi Mojiraa otrokoma cesarjevi&i nastopuiku in cesarjevicini. Z gauenim sreeni izrekam za to Svojo, ce-saricino, cesarjevieevo in ccsarjcvi&no presreno zahvalo ter Vam naroeam, da to takoj vscstran-sko razglasite. Na Dnnaji, 9. septembra 1883. FRANC J02EF s. r. To pismo razglasilo se je po vsej Avstriji v vseh jezikib, to je: vsakemu narodu v njegovem jeziku z majhnimi izjeraami. „EilinostB je prinesla v svoji 74. Stevilki vest, da v Trstu se je pismo razglasilo le v nemSkem in italijanskern jtzikii. Tako se je godilo tudi v Gorici, dasi prebiva v nji tudi veliko Slovenes v. Trza§kim in gorilkira Siovencera cesarjeva beseda ni bila tore ozuanjena v njih jeziku. Dovolju-jemo si zato prositi v vsi ponilnosti, naj bi visoka vlada, kateri je presvitli cesar razgiasenje izrotil, po-skrbeti blagovolih, da se tudi trza§kim in goriSkim Slovencem razgl«si zahvala Njegovega Velicanstva v njih jeziku. Narad sloveuski bil bi s takim razglaSe-njem moeuo potrjen v Ijubezni io zvestobi do eesar-ske hiSe. V uaSih daeh je dobro, da se vsaka prilika porabi, ki more okrepiti ddavue temelje: ljubezen m zvestobo narodov. Dezelni zbor. Sedma seja biia je 17. sept, ob 4. uri popolu-dne. Prebere in potrdi se zapisnik prejSnje seje brez ugovora. DoSle peticije se nazuanijo in izroeyo do-tiCnim odsekom. Poslanec Mohorfiie stavi interpela^ eijo o popotnem kmetijskem ucitelji za Primorsko, katero podajemo ditateljem na drugem mestu polno-obsezno* Vladui zastopuik barou Rechbach obeBa, da predlozi interpelaeijo vssoki vladi in da odgovori na njo, ako bo mogoee, §e v tej sesiji. Poslanec Koci-jancifi stavi zboru aledeci nasvet: BNarocuje se de-zelnemu odboru, da poda nemudotna viaokemu c. k. pravosodnemu minister&tvu peticijo v naiaen, da bi tudi na Priiaorskem e. k. sodnije dale po svojih ob-hndnikih z udelezbo zaprise2enega zvedenca izvrsevati cenitve premakijivega blaga v istem casu, ko se vrsi mobiljarni rubers in to v vseh tistih primerljajih, Ko je po obstojecib postavah dovoljeno tozitelju v civil-nib opravibh prositi z ens samo viogo eksekutivni rubez" in cenitev premaklin". Dezelni glavar prebere slovenski in italijanski tekst nasveta, kateri so pod-pisalt tudi gospodje M. Tonkli, J. Toiikli, Ilojic, Mo-horcie, Kova&c, Ivau5iC, ter obljubi, da ga postavi na dueyni ted prihodnje seje, dagaoasvetovalecutemelji. | Ko prcide zbor ua dncvni red, porofia v imeuu j finau^uega odseka Gasser o rafiunu Stipendijukega za-loga za 18B2 in o proracunu istega zaioga za 1884, 1 Verzegnassi isto taao o racunu in proracunu zera* Ijl^no-odveznega zaioga. Poroeila se potrdijo bre*? ugovora; da m pokrijejo stroski zemljisCno-odveznega zaioga za I. 1884, odloSi se 9% uaklade na vse iz-ravue davke. Glcd6 to naklade predlaga J. Tonkli, naj se potoin nujnosti sprejuie doticni odstavek tudi v tretjem branji, kar se zgodi. Na to porofia Kovafiifi v imenu peticijskega odseka oodborovem nasvetn, da bi se podelilo GOO gl. podpore odboru za kauuli/.ova-nje trzj&ke (monfalkonake) ravnine in sieer za izvrdi-tev tistiii del, katera je sklenil glavni drustveni zbor v Heji 10. sept. 1882. Naevet se sprejme. Dr. Maurovich predlaga v imenu peticijskega odseka, naj se podelijo pravnikoma Ferdiuandu Avianu iu Einiliju llovainsky-mu ter tehnikouia Emiliju Pelt-canu in Alojziju Itatzmanuu podpore po 80 gl., Er-uestu Cristofolettiju pa, ki je pravoslovje %a dovrSil, podpora 50 gl„ da impravi tictjo dr2avno skuSnjo v Gradci, in naj izplaea ddelni odbor te podpore izssa* loga izreduih stroskov za leto 1881 pod oniini po* goji, ki se tnu bodo zdeli potrebni. Predlog so sprejme. Na predlog poslauca IvuuCiCa v imenu peticijskega odseka dovolijo se podpore po 80 gld. vseucili§6-nikoin Matku Primozieu, Janezti Berlolu in Alojziju Franku; doktorandu Kaiolu Streklju dovoli se podpora 50 gl., da napravi rigoroze iz modroslovja. Pros* oji dveb vseuciliSftuikov »» voletnikov izroC6 se dezel-iiemu odboru, da se po okoli§cmah ua njo ozira. Prosiij.t g. Pagona za podporo iz zaioga za ranjene in bolne vojake odstopi se dezeliiemu odboru z opazko, da naj iiua pred oemi letosuje zborove sklepe gled6 tega zaioga (poroftevalec Del Torre). Dr. J. Tonkli porofial je v imenu de?.elnega od-bora o nacrtu postav za razdeljenje obCinskih pasns-kov v Planiui, v Gorenjib in v Doleujih Novakih. K §. 15. prvega nacita, ki je doloCeval, da bodo morali lastuiki delezev, ki se razdelijo med ob6iuarjc, pu-stiti 15 let brezplftCuo potrebni prostor za kolovoze in steze, stavil je poslanec PovSe nasvet, naj se iz-pustiti bcsedi „15 let", tako da svet, ki ga doloci zdaj komisija kot potreben za kolovoze in steze, o-stane veduo v brczplaeno porabo tistih sosedov, ki ga potrebujejo. Nasvet je bil sprejet in vsi tfije nafirti sprejeli so se tudi v tretjem branji. Poslanec Gasser porocal je potem o stavbeneiu rcdu za goiisko mesto, ki se pretresuje u^e od leta 1876. pri raznih uradih. Stavbeni red obsega 74 cle-nov in odgovarja vsem zahtevam visoke vlade; poro-eilo o njem bilo je primeruo dolgo, pa pregledao. K clenom 17, 29, 35 stavil je dr. Rojic nekatere po-pravke iz zdravstvenega stalisfia, ki niso bili sprejeti, ker njih vsebiua se deloma uze nahaja v drugih do-loCilih omenjenega reda. Nacrt bil je sprejet z onimi premembami in dodatki, katere je nasvetoval dezelni odbor. Porocevalec predlaga, naj se obravnujc prcd-met potoin uujnosti in naj se aprejme tudi v tretjem branji, kar se zgodi. Osma seja bila je 19. sept, ob 4 popoludne. Zapisnik prejsnje seje potrdi se brez poprave. Koci-janciC utemeljuje svoj predlog gled6 istocasnega ru-be2a in eenitve premaklin. J. Tonkli nasvetuje, naj se KocijauCicev predlog obravnuje potoin nujnosti id v tej seji. Nujnost je sprejeta in tako tudi Koc. predlog- Gasser poroca v imenu fiuanCncga odseka o rafiunu zaioga za gozdorejo za leto 1882 in o proracunu zaioga za gozdorejo za leto 1882 in o proracunu istega zaioga za 1884, Verzegnassi pa d enakem racunu in proracunu dezelne gluhonemnice. Racuna in proracuna sprejmeta se brez ugovora |po nasvetu fin. odseka, ki je dolocil za leto 1884 izredne sfcroske define gluhouemnice v manjsi vsoti od one, katero je* bil dezelni odbor sprejel. Verzegnassi poroca o depo-zttih in tujih deuarjih, ki se hrauijo v dezelni bla-gajnici. Porcfido se potrdi. Na to poroca J. Tonkli v imenu imauSuega odseka o glavnem ra6unskem sklepu de^elnega zaioga5 za leto 1S82 ter nasvetuje: a. naj zbor od6bri pre-§e2ek urwaCuna. za 1. 1882, ki $iia^ ^7.000, b, no} potrdi glavni racmiski Bklep tega zaioga. Dr. Maurovich ugovarja drugemu nasvetu, ties da racun je zinc-fian, nerazumljiv, da obsega eiikrat dobo IP mesecev, enkrat 15, oakrat 18, zarad tega da bo glasoval.proti nasvetu, ker racuna ne razume. Dr. Pajor w cudi, kako more biiti govorniku ruCun letoa nerazumljiv, ko jc veudar v vsem tako sestavljen, kakor so bili ra-cuni drugih Jet, m katere je govornik vselej glasoval. Nerazumljivost racuna, pravi, ima svoj uzrok lahko v racunu samem, pa tudi lahko v oncin cloveku, ki racun i ne razume. tie govornik racuna ne unie, je sieer opravicen, da dosleduo ne glasuje za racun, ali to, da on racuna ne nine, ne mine nikakor uplivati na druge iiosluticc, da bi racunu nasprotovali Voize-gnnssi je hotel omenjati nekatere pomanjkljivosti ra-Luuskega tiklepa, ki delajo, da po njegovem mnenjiui dovolj jascn in yregledcn. Zadnji Je govoril v tej za-devi porocevaleo J. Tonkli, ki je pobijal Muurovicha in Vcrzegnassija. Na to bil jc iticim sprejet nepro-meiijen. Del Toii'o poro^u- v imenu peticijskega odseka o prosjiji obfiin cervinjannkega okroja ter stavi Blode-ci nasvet: BNarociije se dez>,lnemu odboru, da pod-pira peticijo obgiii gervinjanskega okraja, vlozono 5. sept. 1883. hi. 41 a, pri visokem c. k. miniaterstvu v namen, da ono proglasi, da se ima glede poskodovanjn ki je prizadeva trtua bolezen iinenovana peronospora viticola ravnati po istih dolocbah, po kakorSnih se odpuScajo davki vsled elemeiitarnih nezgod.a PovSe mixhi zdjo, naj se naroci de^elnemu odboru, da pri-peroci visoki vladi tudi iz drugih obcln proSnje, ako se mu podajo glede te bolezni. Dottori tnu odgovarja, da to se razume po Hebi, ako mintsterstvo uslisi so* danjo proSnjo, ker sedaj gre za to, da bi miuisterstvo priznalo nafielo ali priucip. Nasvet se sprejme eno-glasno. Abram poro5a v imenu dezelnega odbora o na-! Crtu postave, po kateri bi se razdelili obSinski paSni-j ki v Sent Tomazl. NaCrt sprejme se tudi v tretjem branji nepremenjen. J. Tonkli poreca o nacrtih postav za razdelitev obCiaskih paSnikov volfianskih, ta dan obilo obcinstva, katero je bilo i izvrSitvijo programa jako zadovoljno. Pele so se tri pesrni in feicer: „Ustaj rode" od Gj. Eisenhuta. „Taui gdje stoji** od Lisinsky ja in nOblacku** od KocijanCi^a. Kdor ze veC let sem obi-skuje naso Citalnico, sliSal je v nj»y vedno izboru>» ubrano-petje, sliSai je gtasove, kateri so mu ostali v veduem lepem spominu. LetoSnje petje pa je vsako prejSnje prokosilo; tuk6 Cisto, takd ubrano in % ob-futkom pelo Se morda se ni v noSej citalnici. To spti-fiujejo posIuSulci, kateri teh uebeSkih pusini niso mogli prehvaliti in na kojih zeljo sti se zadnji dve po-novili. — K takemu petju pa so pripomogli razni zu-nanji dijaki u Ajdovieme, Lokovca, Gofi in Se2ane, katerim vsem se tukaj lep6 zahvaljujemo in toplo pri-porocamo. Gospod u&telj A. Komel, kateri je se svo« jim krasuim baritonoai ofiaral obcinstvo, pridobil si ja itajveco hvalo. Slava mu! — Igra BGluh mora biti** se je tudi povoljno izvrSiSa, akoravno so se nam sta-vili od razuih strani zapreke, da se je sploh mislilo Bni6 ne bodo narcdili." — Gg. igralcem iu igralki iepa hvala! — Veliko stneha provzrocil je nazadoje Saljivi prizor, predstavljajoC nam Bsuho robo" proda-jajoCega RibuiLana. To toC-ko izvrSil je noCe« aaScga odra g. R. Silvester, katerega pozitvovaluost naj bi marsikomu bila v izgled iiispodbujol Bog ga ohianil — Zaduje toCke, t. j. plesa mi mend* m treba ome-njati, saj se ta navadno izvrSi v obfino zadovoljnost in — zaspanost plesaiccv 1 Zasluge, da se je ta veselica v obfino zadovoljnost izviSila, ima pa gotovo uujvuce gospod A. Ditrih, kateri aenibal Mvovati se, Kjerje vidul, da je treba, in vipavska Citalnicu mu mora biti vedno hvulezua, hraniti wu mora vedno hvalczen spomin 1 Mnogaja letal — Naj bi pa izvrSetek tacih veselic spodbudil vi-pavsko citaluito, da bi nam vefikrat priredila enacih zabavnih veCcrov sebi v Cast in v slavo narodul Politidni pregled. Visoki gostje na dvoru nase prcsvitle cesarske Iiise zapustili so Dunaj. Prva je odSla belgijska kraljica, inati cesaricne Stefanije, katera je ve6 tednov bivala v Laxenburgu. Kralj Milan, kateri je imenovan po pre-syitlem cesarji lastnik 97. peSpolka trzaskega, ki se je na novo vecinoma iz Siovencev in Hr yatov sestavil, prisel je te dm iz Gleichenber-skih toplic na Dunaj, kjer se je cesarju za iz-kazano mu cast zahvalil, in je bil jako odliCuo sprejet. Po pardnevnem bivaoji na Duuaji od-peljal se je v sredo popoludue s Spanskim kra-ijeiu Alfousom v Homburg k vojaskini vajam, k katerim ju je povabil nemski cesar. Kakor smo ze porocali, prieela sta 15. t. m. svoje poslovanje galiski in moravski dezelui zbor, 17. t. m. pa gornje-avstrijski, katerega je s primernim ogovorom odprl dezelni glavar dr. Eisner. Istega dne zaM je tudi dezelni zbor kranjski svoje redno zasedanje, kajti pred in med slavnostjo, ki se je vrSila o pohodu cesar-jevem, zbral se je le toliko, da je voiil odbor in se poklonii cesarju. Pravega dela se ima se le sedaj lotiti. V prvi seji odobrile so se skoro vse volitve poslancev iz kmeckih obcin, mestin trgovinske zbornice, volitev velikega posestva iz-rofiila se je pa v pregled posebnemu odseku petit udov, katerema predseduje Luka Svetec. Odsek je sklenil, da bode zbornici predlagal, naj se volitev poslancev Deschmaun-a in Schrey-a zavrze ter na njuno mesto pokliceta poslanca grof Tliurn in Savinsek, katera sta imela pri-meroma najvefi glasov. Na Hrvaskem je zopet mir in uadejati se je, da se ne bode vec kalil. Vprasanje je, kaj bo naprej. Minister Tisza namerava, kakor se cuje, drzavnemu zb^ru v Budapest!, kateri se snide 26. t, m., staviti predlog, naj privoli Y zadevi grbov dosedanjo navado, to je naj bodo v rabi na Hrvaskem grbi le s hrvaskimi napisi. Drugi nienijo, da bodo zanaprej dolofoni grbi brez napisov, Hrvatom da bo pa na voljo dano, da si napravijo nad uradi posebne table s pri-stojnimi hrvaskimi napisi. Zagrizeni Madjari pa zahtevajo, naj se Hrvaska razkosa in Ogerski priklopi, tako da bi hrvaskemu kraljestvu ostalo le okolo milijon dns. Ako bi se nakane teh za-grizencev izpolnile, ne bi bilo dobro. V Kodanji na Danskem zbrani so pri kralji visoki gostje. Tarn sta ze dalje Lasa ruski car in cesarica, grski kralj in kraljica, iz angleske kraljeve hiie pa stolni prmc in princesinja — in minister Gladstone, velik prijatelj Rusije. Gr-gki kralj in kraljica gresta od tod k vojaskim vajain v Homburg in potem na Dunaj. Tudi Bulgarija ima svoje vpraSanjc. Bul-garski knoz, rodom Nemec, je med dvema og-njema, Nemcjja in Avstrija pridobili bi radi Bul-garijo za se, in knez. kateri je iinenovan od naSega cesarja polkovnik v (>, dragonskem polku, ni nasproten tej zvczi. Toda Kusija je Bulgarijo ustvarila z velikimi zrtvami in riaravno je, da se zanima za njeno ohranitcv in njcui razvoj. Ona se odlocno protivi tej zvczi in dosedaj se ji je tudi posreSUo zvezo zabraniti; Ilusi po-stopajo baje v tern slu&iji proti omahljivcmu knezu Alcksandru zelo odlofino. S tern v zvczi je tudi to, da je bilo sobranje k izrcdnemu za-scdanju sklicano. Kazpor med Francozi in Kitajci ni se po-ravnan, vendar se je Aiiglczein posrecilo spo-razumljenje med imcnovanima narodoma doseei, ta«.o da do vojske skoraj gotovo ne pride. Kolera v Egiptu je skoraj popolnoma po-nehala. Domade stvari. gace bi jim morda kdo rekel, da so si stvar izmislili. Naj prosijo Taaffeja, da poizve, kdo je tisti mo2, ki zoa tako modro Ikarje rabiti, in naj ga praSajo, all bi ne bilo umestuo vpeljati novo ve.-to odlikovalnih znameuj (fleisszettel): bru§ene Skarje. Odbor c. k. kmetijskega druStva imel je 6. sept, t, 1. sejo, v kateri je skieuil, naj se v zbolj-ganje na§e zivinoreje Sirijo v dezcli taka pleraena, ki so izpoznana kot posebuo prikladna za naSe kraje. V ta nameu ohrani se razdelitev delete na tri dele (zone), ki se locijo med sabo po kakovosti zemlje in podnebja in ki zahtevajo razliena pleraena. Najugod-nejsa plemena za Gorisko so: Mollthal, Unterwaldeu in Freiburg, in sicer: Mollthal v tolrainskem politic-uem in kanalskem sodnijskem okraji, kakor tudi v ob-emah: Grgar, Ravniea, Oepovau, Tribusa, Trnovo, Dol in Otlica; Uuierwalden v sezaaskem polUicuera in ajdovskem sodnijskem okraji, kakor tudi v obemah: Devin, Doberdob, Opatjeselo, Miren (izvzemSi Rupo), Gabrije in Zagraj; Freiburg pa v Furlauiji in v go-riski ravaui. — LetoSiijo drzavno podporo 1471 gl. 81 kr. hoco drustvo potrositi za nnkup 6 bikov plemena Mollthal in 2 bikov plemena Unterwalden. V povzdigo sadjereje in vrtuarstva doloell je odbor, naj se naprosijo uCitclji tukajsjije kmetijske Sole, da bodo imeli proti odSkodini ir>predavanj o teh predmu-tih v ravuiui in 15 v hribih. Doloti se 50 duril, ob-Btojedih v raznem orodji za sadjerejo in vrtnaratvo, ki se razdcle med take kmete, ki se bodo najbolje udelezevali oiueujeuih podukov iu & njiini zdruSonih vaj. Nakupi se 200 razuih saduih droves, ki so oddajo kmetijski Soli, da jib ohrani iu da izroci vsako leto nekaj cepicev kmetijski druibi, ki jih russdoli med sadje-rejce po dezcli. Odloci se vsola gl. 37.1V za nakup dobrega vrtnega seinenja, ki se razdcli med knietovalco o priliki navedeuili poducuih predavanj. Po nasvetu dr. Toukltja skluuu se, du bo IctoSnji obeni zbor kmetijske dru2bu v Tolmiuu. CJas iu duevni red obcuemu zboru doloci drustvenu predsoduistvo. De&lni zbor imel je 0. sejo danes ob 10. uri predpoludoe, 10. pa ob 4. popoludnc. V 9. sejt naro-eJlo se je dezeiuemu odboru, da izdela uacrt suybene postave za obCitie ter da ga prcdlozi v prihodiiji se-siji. Vladin zaatopnik odgovoril je na iuterpi'lacijo g. Kovaiica in tovari^ev. Dr. Hojic jc uteineljeval svoj predlog (giej 8. sejo). Zuaoi nasvet Locateihjev se je zavrgel. Fiosuje sSlov. jeza", Doblarcev in uiitelj. druStva sez.-komenskega so se zavrmle. Med skladov-ne ceste se sprejmejo one iz Cerkuega, iz Podbrda in iz Stonj na Kiaojsko ter oua iz Smartua do Prevalij v Brdih. .Odloci se Stipeodij 100 gl. za povzdigo iz-delovaoja fiepk. V deseti seji bilo je na dnevnem rcdu po-roCilo peticijskega odseka o vseh oereSenih peticijah, poroeilo poatavnega odseka in dezelni proracun za leto 1884. Kataofineje porocdo prihodnji5. DeMm zbor je tako svoj pose! dovrfiil in se&ija bila je skle-nena s trikratnim iivio- in evviva na presvitlega cesarja. Njegovo Velidanstvo presvitli cesar daroval je ka|jucinskemu saraostanu in cerkvi v Sv. Knzi na Vipavskem 200 gl. Vme§6enje (iutronizacija) uadikofa gori§kega, nulostljivega go^poda dr. Aiojzija Zorua bo Se le v sredt oktobra; v Gorico pa pride viSi pastir po dosedaojih dolocbau §e ta mesec. Visoke goste imeli bomo tudi prihodejo zimo v Gorici, kakor druga leta. Grofinja Cbambordovka stanovala bo v Laathierijevi palafii na trgu sv. An-tona. V pala(5o vtteza Roeckmaona pride drnzioa tr-iaSkega c. k. namestnika, barona Depretisa, ki ima bolehasto hcer, kateri gonSki zrak dobro ugaja. ^aj bi se gostje pri nas dobro pocutih m spozaali na se-bi, da Gorica ni le prijazao, ampak tudi zdravo m ozdravljujoce mesto. Cesarieva zaJivala, katero smo prinesli danes na prvem mestu, razglaSena je bila nekod tudi v slo-venskem jeziku. Gonski dopisnik sNovicamu pravi v tern oziru: „Vceraj sem jaz v Korminu, ki se lmenuje t ?ece pravico laSko (furlansko) mesto, isto zahvalo videl vendar tudi v slovenskem jeziku, u* je po tern in tudi po obliki papirja sklepati, kakor da bi bill za Gorico in morda tudi za Tist sloveusko prestavo sa-mo odrezali." V Gorici ima mo pri Ce, da na prvotnih piakatib je bila zahvala tudi v slovenskem jeziku, pa da so jo s ska-rjamiodrezaii. Gospode drzavoe poslance pro-simo, naj povejo to ministru Taaffeju, da bo yedel, kako se pri nas cesarjeva beseda tiska in kako se tazobesa. Dobro bi bilo, ako bi mogli vzsti seboj na ©Buaj kos zidu, na kateri je zahvala priiepljena, dru- \ Slovenskim kniQtovalcem razposlalo je c. k. kmetijsko drustvo v Gorici lep poziv, s katerim jili vabi, naj si imrocijo „(iospodarski list," katerega lzdaje imenovano drustvo in ki pdnaSa koristnih podukov za vse stroke kmetijstva iu gospodarstva. Kdor hocc v kuictijsivu nauredovati, mora si v prid ubrniti vse, kar ho novejfii casi dobrega izumili. Z iiovimi iznajdbaiui seznani se filovek najla2c v dobro urejeni kmetijski Soli, pa tudi po dobro uredovanih kmetij-hkih listih. Ako nasi kmetje ne bodo napredovali v vseh sttokah kmetijstva, ne bodo mogli preuaSati bre-men, katera jim uaklada drzava, dezela, obcina, dru-Jina. Ako bodo pa uiodri, delavni, varcui pri svojih KiiieLijah, bodo svojim druzuiam in drzavi uioCua pod-pora, ki se tudi v viharnih casik ne zgane. Zdelo se nam je potrebuo, pouatisuiti omeujeni poziv, da ga nasi Citatelji obmejo v svojo ali v drugih, gotovo pa v splo&uo korist. Glaai se tako le: „C. kr. kmet'jsko dtuStvo v Gorici cbraca svojo skrb na to, da bi se kmetijistvo v poknezeni gronji gonSki in gradiSki zboljsalo m povzdignilo. V ta na-men posluzuje se razen drugih sredstev tudi tiska in po tiskoviuah govori ua sree gori^kim kmetovalcem, katerih ne more ustmeiio poduCevati. V tern svojem prizadevauji skrbi, da bi obema uaroduostima v de-U\\ vstregto; zato izdaje za slovenske gospodarje slo-veuski „Gospodarski list." Drustvo zeli, da bi bii ta list moCno raz§irjen po de^eli, da bi lepi uauki o kmetijstvu, katcre ob-sega, muogim koristili iu da bi imel list v svojih na-rocuikih krepko podporo. Ta zelja do zdaj zalibog se ni spolnila. Drustvo steje prav malo slovenskib udov, od katerih se dobiva za „Gosp. list", po odbitih uradnih stroskih, samo blizu 60 gl. na leto, Drugih narocuikov ima BGosp. list" okolo 200, ki bi morali placati na letc uaroCniue po 1. gl. 20 kr. Ako bi vsi placali dobil bi list od ujik blizu 240 gl. in imel bi vseh dohodkov ua leto okolo 300 gld. Med narocniki jih ie pa 50 do 60, ki vze 2% leta niso placali naro--cniue in ravuo toliko takih, ki dolzujejo naroCuino za eno do dveh let, in ki so listu prikrajSali letne dohodke za blizu 120 gi., tako da ima list vsako leto resuiCuik dohodkov le okoio 180 gl. Tisek, uredova-nje in razposiljauje lista stane pa ua leto okolo 450 gid. Ako se primerijo tern stroskom dohodki, razvi-dno je da pnmanjkuje listu na leto okolo 270 gld. Kmetijsko druslvo wosuema iz tega, da ua§i slovenski kmetovalci zalibog premalo podpirajc njegovo prizadevanje za kmetijski poduk, in to mu krati nekako pogum v njegovem te^avnem delovanji. Za to se obrafia z zaupljivo proSnjo do gg. narocuikov, da bi hoteli priporocati flGospodarski list* in pridobiti mu v svojih krogih narocuikov, da se kmetijski poduk v dezcli razsiri in da bo mogo^e listu tudi na-nrei brez ovir izhajati, ter tako ohraniti «uakopra-vnost tudi v tern oziru med ubema narodnostima v dezcli "~~ Ob euem se tudi zamudnikom na-znani, da od zdaj naprej se bo tirjala zastananaroeninapo dotiSnih po§tah Zanagaje se na gg. narocnikov unetost za kmetijski napredek prepricano je podpisano druStvo, da bodo izpolnili po svoji moLi izrefieno 2eljo. C. kr. kmetijsko druStvo v Gorici 2. avgusta 1883. Predsednik CORONINI." Nove ma§e bile so preteklo Inedeljo v Huda-juzini, v Kanalu, v Skerbini, v Gorici (v cerkvici prof, spofietja M. D.) in na Barbani, kjer jebilazad-nja nova ma§a pred 155 leti. Prihodnjo nedeljo Jao nova ma§a na Sent"i§kigori. Nesreda. Pretekli ponedeljek prinesla sta dva Brica iz Kozane sadje v Gorico, da ga prodasta g. V. trgovca v RaStelji. Mo2a sta Sla z drugimi svoji-mi rojaki v shrambo ali magacin trgovfiev, kjer se je sadje vagalo in skladalo. V shrambi nakopidenega je mnogo bluga, med drugim cele sklade ali tase zine-tega sladkoija v zakljih, ki so, kader postaue sladkor nckoliko moker, jako gibljivi. Mola sedeta prav pod sladkorjeve sklade in m pogovarjata s tovariSi ki so bili okolo njiju. TovariSi zacncjo se odmikati in re-gejo ouima mo^ema, naj se varujeta, ker sklada se giblje. Moza pogledata kviSku, ali ker nista zapazila gibanja s svojega sediSCa, ostaneta na mestu misleCa, da tovariSi se hoCejo 'I nj'ina le Saliti. Pa ni bilo tako. Ni pretckla eua ininuta, ko se uderejo ^aklji point sladkorja ua mo^a. Enemu je te^a desno roko zlo-niiln, desno lice obtrgala in levo nogo zvinila, dru-gemu je vre5a zlomila kost na ramenu, Best moi5 ncslo je dva pouesrecenca v bohiiSnico, kjer se oz-dravita v veC tednih, ako pojde vse prav. BCorriere" govori o tej dogodbi tako, kakor bi jo ovijal s iigovimi peresi; po njem so mo^a v bolni-Snico ,le „spremili,tt v bolniSnicl jima gro na bolje in nv nekaterih dnoh" zapustita, kakor m upa, tisti kraj. Zakaj tako bombasti^no? morda iz straku pred gori^kimi gospodidnami, da bi se jim ne gabilo, ako bi se jim cela resnica povedala. SliSalo in pov^de so ze boij debelc, torty ni se bati, da padejo v omedle-vico, ako se jim pove, kako so bile dveraa moi^ema kosti polomljeuo v shrambi g. V. Z resnico na dan, Le tudi je vcasih uoprijetna; resnica naj bo lui, ki ruzsvetljiije tudi temne iduambo sladkorjevih skhul. Policija in driavno pravduiStvo nista storila v tern oziru, da bi mi vedelt, nikakih korakov, sorodniki po-skodovancjsv nameravajo pa, kakor m sliii, zahtevatl od^kodnino zarad pogkodovanja. ZaKocian6i6ov spomenik darovali so dalje: MM Fcriblja, vikar v GaUrijah, 1 gl. — JoM Golja, ;.upnik v Voloak, 2 gl. — Anton BoM, vikar v Ba-tah, 3 gl. — Jo2ei' Leban, vikar v Grgarji, 2 gl — Viucenc 8tubelj, vikar Podsabotinom, 2 gl. — Ivan Lukezic, zupnik v Miruu, ). gl. — J. K., kapian, 1 gl. — Ivan Wester, vikar v OtaleSi, I gl. — N. N. v K. 1 gl. — Frauc Leban, vikar v Ravaici, 2 gl— Jozef Furlani, beuettcijat v Villi Vicentini, 2 gl. — Franc Smrekar, vikar na LibuSnji, I gl. — Ivan Vuga, kapian na Libusuji, 1 gl. — Antou Klodid, c. k. de-lelui Solski nadzornik, 4 gi. — Dr. Jozef GabrijelfiiC,, semeniSki vodja in profesor bogoslovja, 5 gl. —Franc Sedej, profesor bogoslovja, 3 gl. — Janez Klobovs, kapian v Stanjelu, 1 gl. — F. M. v Tolminu, 1 gl. — Andrej 2nidarcic, vikar v Gradnem, 3 gl. —iznasa 37 gl. — Preuesek: 174 gl. 50 kr, Vkup. 213 gl. 50 kr. Izkaz milodarov za pogorelce vasi Koritnice. Gospod; Heinr. baron! Rilter 10 gl. — Baron Rei-chlin 5 gl. — D. Elvenich 3 gl. — vitezj Eug. Tosl 2 gi. — vitez itinaldiui 2 gl. — Eugen baron Ritter 10 gl. — Wilh. pi. Ritter 10 gl. — Andr. vitez pi. Pauletig 2 gl.—A. Moser 3 gl. - Lebherz 2 gl.— Siavno: uredniStvo „So6e" 10 gl. - Gospod Dr. Jo-sip Tonkli 5 gl. — major Bijasevic 5 gL - Leop. Bolko 5 gl. — prof. Berbufi 2 gl. — ]S. N. 2 gl. — France Kramerschitz 2 gl. — Janez Dekleva 2 gh — Clius. Pinaucig 1 gl. —Franc. Piuaucig 1 gl.--Pier. M. Pinaucig 1 gL - M. Furlani 1 gl. - G. Fercano 1 d — G. Brisco 1 gl. — Fr. de Muhtsch 1 gl. — Fr. Marasch 1 gl. — Jakop Decolle 1 gi. — Ant. Mazzoli 1 gl. — Dr. Gabrijevcic 2 gl. — vitez pi. Pauletia, vodja 1 gl. - prof. Cebular 1 gl. - Josip Katuik 1 gl. -- Druffa 1 gl. -Ant. X«nperto 1. gL L. Premrou 1 gl. — Viktor Scola 1 gl. J— E4r2ett 1 gl — Nanut 40 kr. — Schweiger 1 gl. — Ano-nimus 1 gl. - Thoma 1 gl. - Karl 1 gl. — i. Gridl 50 kr. - Stumbauer 50 kr. - Hadrova. 1 gl. Scolaris 1 gl. - F. Mosettig 1 gl. - Fraojo Ferhla 5 gl. — Skupaj 115 gl. 40 kr. Ivan Lapanja, meScanske Sole ravnatelj v Krgkem na Dolenjskem, aamerava v bodofiem letu izdati in zaloziti svojo wpo 111Xano in kuItur-nozgodovino § tajerskih Slo veucev" ter vabi domoljube slovenske na obilao naroCcvanje (cena kaiigi bode 1 gld,), da more pri priliki dolofiiti §te-vilo iztisov in se tako obvarovati izgabe, ki je pri naroduo-literarnih podjeijih Zalibog navadna. nArohiv fttrHeimatkunde" von Franz Schu-To knjigo omenjali smo pogosto v naSem listu; nam v tern deln odkrivajo ali v pravem pomenu pred ©21 stavJjajo. Knjiga nioia le zacasne vrednosti, am-pak ohrani jo na dolga leta. Ucenjaki in prijalelji . zgodovine v Avstriji in na NemSkem so svojo zado- \ voljnost a to knjigo in veselje nad njo o *e6 prilikan l izrazili. Vsak omikani Slovenec, kateremn cas dopuSca, da se more v domaSi zgodovini nekoliko ©gledati, oskrbeti M si moral to izvrstno delo. Prvi zvezek je dovrien in obsega 22 pol, na konci pa jako natan&n in prekoristen register. — Tej knjigi pridjana je drugs, ki je a prvo * tesni z*ezi in ki prvo ,prav dobro in izdatno dopolnnje^ ^Orknnden — und Kegeaten-nnch des Herzogtams Krain*. Tudi te kujige prvi zvezek je dovrien, obsega 14 pol, ima mnogo preko-rittaega gradiva in Jako natancen ter valen register. Gospodu izdajatelju cestitamo k tenia podjctju ter mu leHmo fsestraoske podpore f nasaljnem njegovem de-lu in trudu za dowace zgodovino. littaica ur«dniltva: Gg. dopisnikom: iz Brd, i* Mima, is ftm tern zabtevam: ozivlja prebavljanje, nnroju zdravo in $isto kri da dtvbi z^v^ »vojo ^r«•.^i;^j<> moc in zdr.'\,;«;. o«l;>ravlja tcfiko prchav'janje, fiDJUS do jedi, kislo zdr« gorauie, napetost, bljevanje, kn* v jcelodri, zasliui*no, ki se je v kratkem /(»ra