PRIMORSKI dnevnik
VLzaC°l izhajati v Trstu n^umaia 1945' nie9°v
Kf?n.hodnik partizanski
DNEVNIK pa 26 novem-* IM3 v vasi Zakriž Cerknim, razmnožen "* c*lostil. Od 5. do 17. »Plembra 1944 se je ti-v tiskarni «Doberdob» ovcu pri Gorenji Trebu-la.M 18. septembra tisk7 d° ’ maia 1945 v Vrnsk"' *Sloveniia» pod '?sk'm Pri Idriji, do 8.
nem r 945 pa v osvoboje-r" Trstu, kjer je izila za »'«Vilka. Bil je edini «»m partizanski DNEV-v zasužnjeni Evropi.
primorski
-■»	dnevni!
i> —! iXì o
O Ti >	^3
OOC?i
o Hin o X! r « rtz
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 600 lir - Leto XL. št. 194 (11.917)
—
Končala se je 3. mednarodna konferenca o prebivalstvu
Kljub nesoglasjem sprejete smernice za svetovno demografsko politiko
Poseg glavnega tajnika OZN Pereza de Cuellarja Prihodnja konferenca bo čez pet let v Zambiji
V CI]UDAD MEXICO - Včeraj se je la iH:!vnom mehiškem mestu, enem 2 J0° J obljudenih na svetu, zaključila ro<ina konferenca o prebi-I)pl„yur ki se je pričela 6. avgusta.
Pornz-t^. držav so izdelali 85 pribo^ 1 bi »Izjavo Ciudad Mexica«, ki iti m UsrPerjali svetovno demografsko zvojno politiko v prihodnjih letih.
gel ^dnjimi je na konferenci pose-tajnik OZN Javier Perez de doSež r\ p°udaril je uspehe, ki so bili črta pri izvajanju akcijskega na-ferpiin- e*anega na prvi tovrstni kon-lCl v Bukarešti 1974. leta. Izra-
Trst, sreda, 15. avgusta 1984
obvestilo
bralcem
Zaradi velikega šmarna •"'morski dnevnik, kot vsi ®s,a|i časopisi, v četrtek ® b° izšel. Naslednja šte-tVl ka PD bo izšla ,eka V. t.m.
v pe-
zil je posebno priznanje državam v razvoju, katerim gre v prvi vrsti zasluga, da se je v zadnjih 10 letih opazno upočasnila rast svetovnega prebivalstva. V tem času se je število ljudi povečalo za 700 milijonov enot, in to, je podčrtal de duellar, pretežno v najrevnejših predelih sveta.
Predvideti je, da bo razkorak med rastjo prebivalstva in porazdelitvijo dobrin še dolgo ostal eden temeljnih geopolitičnih problemov, medtem ko računajo da bo število prebivalstva čez 100 let dvakrat večje kot danes, ko nas je 4,76 milijarde.
Zelo podobne ugotovitve vsebuje »Izjava Ciudad Mexica«, medtem ko so v 85 priporočilih podrobneje opredeljene smernice nadaljnje demografske in razvojne politike. Pri tem §o še na konferenci večkrat pojavila globoka nesoglasja. Po dolgem prerekanju in prek vrste proceduralnih trikov pa so v ponedeljek vendarle odobrili še zadnje sporno priporočilo, ki nosi številko 34 in ki pravi, da je pritozakoni-to ustanavljanje naselbin na ozemljih, ki so bila s silo zasedena. Odobritvi
priporočila se je v prvi vrsti protivil Izrael, saj priporočilo posredno obsoja njegovo politiko na ozemljih, ki jih je zasedel leta 1967. Na isto stališče so se postavile ZDA, kljub temu pa je za priporočilo glasovalo 83 delegatov (med temi tudi predstavniki evropske deseterice), vzdržanih je bilo 15.
Prihodnja, 3. mednarodna konferenca o prebivalstvu bo čez pet let v Zambiji.
Velikošmarni intervju tajnika KD
Za De Mito proračun preizkušnja za vlado
RIM — V velikošmamem političnem zatišju se je včeraj oglasil, v intervjuju za neki tednik, demokr-ščanski tajnik De Mita, ki je ocenil izid nedavnega političnega preverjanja med vladnimi strankami in perspektive petstrankarske koalicije. V njem predvsem De Mita naglaša, da je treba sklepe preverjanja »preveriti«, oziroma preizkusiti njihovo trdnost ob odobritvi proračunskega finančnega zakona za leto 1985.
»Za sedaj smo se le dogovorili o načelnih smotrih, pravi tajnik KD, zlasti o racionalizaciji državnih izdatkov«. S tetti v zvezi navaja preureditev postopkov pri zdravstvenem
Praznik rezijanske pesmi
KAVANCA — Danes popoldne bo v rezijanskem kulturnem domu na Ravanci, s pričetkom ob 16. uri, prva rei rja rezijanskih pevskih zborov. Bogat zaklad glasbenega ljudskega izročila Rezijske doline bodo predstavili štirje pevski zbori in sicer zbori iz Ravance, Osojan, Solbice in Lisčac. Naj dodamo, da gre za priložnostne pevske zbore, sestavljajo pa jih večinoma starejše ženske, ki so jzot po tisem svetu tudi v Reziji nosilke ustnega izročila.
Zanimivo kulturno prireditev, ki spada v okvir praznovanj za Šmarno mišo in sledi prvemu prazniku rezijanskih emigrantov, prireja pod pokroviteljstvom rezijske občinske uprave domače kulturno društvo Rozajanski dum.
skrbstvu in prav tako zmanjšanje dotacij krajevnim upravam, ob u-stanovitvi posebnega sklada za revnejše občine. Iz državnih blagajn bodo torej krajevne uprave prejemale sredstva zgolj za »nujne storitve«, medtem ko si bodo morali druge plačevati državljani kar sami, je napovedal De Mita. Glede davčne politike je bil tajnik KD manj jasen, ko je le napovedal, da bo moral minister Visentini predložiti nove norme pred koncem leta, čeprav Spadolini ju ni pogodu.
V zvezi s političnimi odnosi med vladnimi strankami je De Mita zatrdil, da KD ne slepomiši in je zvesta zavezništvu, računa pa, da ji bo kmalu spet pripadalo predsedstvo vlade, v okviru potrjenega načela rotacije. Koalicija pa ima smisel, če se postavi kot alternativa komunistični partiji, s katero se je sicer mogoče soočati, toda vsi skupaj, je poudaril tajnik KD. Ob tem je spet povzel vprašanje vodenja krajevnih uprav, kjer je treba, če je le mogoče, sestaviti petstrankarske izvršne odbore po zgledu rimske vlade. Ta sklep nedavnega preverjanja je treba uresničiti pred upravnimi volitvami, po katerih računa KD, da bo spet prevzela vodstvo v največjih občinah.
Medtem ko so francoski in britanski minolovci pred Port Saidom
V Sueškem zalivu in Rdečem morju bodo vsak čas začeli z iskanjem min
“‘Inolovcc Brinimi med plovbo s Cipra proti Pori Saidu (AP)
KAIRO — V Egiptu ni nihče včeraj potrdil agencijskih vesti, da so v Rdečem morju lokalizirali tri plavajoče mine. Le Pentagon je demantiral trditve, da so se ameriški izvedenci dokopali do prvih primerkov min, ki ogrožajo plovbo v Rdečem morju in Sueškem zalivu. Previdnost je povsem umestna, saj je na dlani, da bodo z odkritjem prvih min ugotovili tudi njihov izvor. Do sedaj so namreč mine le eksplodirale pod tru-pi trgovskih ladij, ne da bi pustile otipijivejših dokazov o svojem izvoru. V bistvu nihče ne ve, ah so v Rdečem morju akustične, magnetske ah mine na udar. Tudi trditve o navadnih eksplozivnih nabojih je nemogoče preveriti, saj nekaj primerov eksplozij dokazuje, da niso naprave »obrtniške« kot so to v začetku skušali dokazati Egipčani, da ne bi sprožili
preplaha.
Po vsem sodeč pa je brodarje že zajel preplah. Švedski in norveški mornarji so že dosegli denarna nadomestila za plovbo po Rdečem morju. Neka kontejnerska ladja Tržaškega Lloyda je zaradi stavke ustavljena v Bariju. Med pomorščaki je strah pred minami iz dneva v dan večji.
Še večji strah pa je zajel Egipčane, ki jim Sueški prekop prinaša glavne dobičke. Nič čudnega torej, da vsi z upanjem čakajo na začetek čiščenja minskih polj. Zadeva pa kot kaže ni tako enostavna kot to izgleda v prvem trenutku. Britanski mino’ov-ci bi morah s svojim delom začeti že danes, ah najkasneje pred kancem tedna, vsak čas se jim bodo pridružili francoski minolovci, ameriški helikopterji so prav tako že na hcu mesta.
Libija in Maroko načelno pristala na državno zvezo
RABAT — Maroko in Libija sta podpisala sporazum o ustanovitvi »državne zveze«. Iz komunikeja maroške tiskovne agencije pa ni razvidno, kaj naj bi to pomenilo. »MAP« navaja samo, da so sporazum dosegli že predvčerajšnjim med Gadafijevim obiskom pri maroškem kralju Hasanu H. in da bo sporazum »utrdil dobre prijateljske odnose med državama«. Vsekakor pa bo postal sporazum pravnomočen šele po referendumu v obeh državah.
Sodeč po dosedanjih »zvezah« in »unijah« Libije z najrazličnejšimi državami, je upravičeno vprašanje, kaj je za bregom. Maroko je navsezadnje precej prozahodno usmerjen, kar ne moremo trditi o Gadafijevi Libiji. Morda pa si hoče Tripolis nadeti novo obličje na svetovnem prizorišču, dokazati hoče, da je vreden zaupanja
zamejcev ^ vinskem sejmu
ski	T Goriški in furlan-
?0sednjhgria^n.*ki 'z Goriške ter , aJine ,. aicv videmske po-i°rcev’ „	,?° Poslali petdeset
košnji yoj'h vin v oceno na ?ejezn l Tž? tridesetletni vinski 7 v Dr«»i5JUf?Ijano' so dobili, kot *nanja {.HJ'h letih, laskava pri-*a toka	zlato kolajno '~
s pii'-.^obìl Gradimir Gr
je
- s tSj-'..v'',uu vradimir Grad-5ira(htiki flvega- Zamejski vino-*atih jn Pa 80 dobili še enajst
pedali V.namdvajset srebrnih
T «e j£"leg. tega pa so do ki sice,tnajSt diplom za ri-
v tm°dalif. n'so	v poštev
L1ubl!ai Vlnski sejem bodo Jaru odprli 27. avgusta.
Na 8- STRANI
Po 23. poletnih olimpijskih igrah v Los Angelesu
Americane gre jemati takšne, kot so
ALEKSANDER KOREN
Pravijo, da šport zbližuje ljudi različnih polti in mišljenj. Olimpijske igre, ki združujejo cvet svetovne mia dine, so v tem pogledu pravi pojem Odkar jih je objela nepredirna megla bojkota in jim odvzela njihovo uni verzalnost, so sicer prav gotovo iz gubile na pomenu, vendar še napre ostajajo priložnost za nova spozna nja.
Tokrat smo nedvomno še najbol spoznali Američane. Že pred igrami smo imeli o njih določeno predstavo, igre so jo le potrdile. Resnici na ljubo Američani nam niso bili nikdar preveč simpatični. Ni le politično
vprašanje. Moti nas njihovo naivno pojmovanje sveta, njihova otročja lahkomiselnost, banalen nacionalizem, nasmejana sproščenost, s katero pojdejo na volišča, ko izbirajo svojega predsednika, se pravi moža, ki lah ko sam odloča o usodi sveta in seveda izvolijo Reagana. . .
Skratka spremljali so nas določeni predsodki in tega si res ne moremo skrivati. To, kar nam je televizija pokazala v, prvih dneh čezoceanskih satelitskih prenosov je naše predsodke le še utrdilo, zato se jih nismo mogli znebiti, čeprav smo se na vse kriplje trudili, da bi jih pri ocenjevanju iger opustili, tudi zato, ■ker nismo hoteli, da bi nas opredelili za zagrizene prosovjete, še zlasti potem ko so v Moskvi sklenili.
da ne pojdejo v Los Angeles in so tako sebi in vsem tistim, ki se trudimo dokazovati, da Amerika vendarle ni tisti prekrasen raj nepogrešljivih demokratov, naredili medvedjo uslugo.
Pa vendar ni bilo mogoče. Naša ogorčenost se je po prvih sramotnih izidih v boksarskem tekmovanju in naravnost smešnemu izenačevanju a-krobatskih evolucij Rettonove in njenih rojakinj z nedosegljivo popolnostjo Sovjetinje Korbutove in Romunke Comanecijeve, samo še stopnjevala. Do take mere, da smo se potem nad izidi zgražali tudi v finalnih dvobojih in nastopih, ko smo nekritično vse Američane zmetali v en sam koš, tudi tiste, ki so si resnici na ljubo kolajno več kot zaslužili. Tako
so v naših očeh zmagali tudi bojazljivi Redžepovski, nerodni Damiani, mišičasti Korejec brez tehnike Sup Shin, poprečne Comanecijeve naslednice, pač usi tisti, ki niso imeli kaj opraviti z zvezdnato-progasto zastavo. Tako je pač to in konec koncev so nesrečo iskali (in dobili) Američani sami in se za našo »nekritičnost« sploh ne čutimo krive. Edini nauk je ta: kdor preveč želi opozoriti nase, postane zoprn in njegov namen ima ravno nasproten učinek.
Če v naši zagrenjenosti nad tolikim prikazovanjem ali pa tudi nenamernim ustvarjanjem šovinizma (pomislimo na plapolajoče ameriške zastave po vsaki zmagi), iščemo kan-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
• Americane
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ček objektivnosti, ne moremo ne o-meniti zglednega obnašanja ameriških gledalcev. Pravijo, da so ' pretirano navijali za svoje ljubljence. Zdi se nam, da se to dogaja povsod. Ra je bi poudarili, da je to država, ki po športni miselnosti daleč presega vse ostale.
žvižganje in kričanje (vendar kvečjemu proti sodnikom) je daleč najbolj markantna oblika nasilja, ki jo v ZDA poznajo na športnih igriščih. Pravo nasilje se izgublja v getih metropol, na stadionih nima učinka, ker ne dobi, kot se temu reče, »kulturnih« korenin. Vse je igra in poraz, iskra, ki ponavadi vžge nasilje (je pa le pretveza), je del te igre. V Italiji je po porazu nogometašev na svetovnem prvenstvu v Londonu s Korejo ostal (še današnji desetletniki znajo, kdo je Pad Do Ik) še sedaj neizbrisan madež. Na olimpijskih igrah je mitična bezbolska reprezentanca ZDA izgubila z Japonsko in zato menda niti ne bodo odslovili trenerja. ■
Konec koncev so se nam Američani pokazali takšni, kakršni pač so in tega jim res ne moremo zamerili. Da nam še vedno niso preveč všeč pa je seveda drugo vprašanje.
ALEKSANDER KOREN
Med obiskom italijanskega zunanjega ministra v ZDA
Pogovori Reagan-Andreotti o razorožitvi o odnosih Zahod -Vzhod in Sredozemlju
LOS ANGELES — Razorožitev, odnosi Vzhod - Zahod, položaj v Sredozemskem morju in na Bližnjem vzhodu, ter Srednja Amerika: to so bila bistvena vprašanja v središču pozornosti na pogovorih italijanskega zunanjega ministra Andreottija z ameriškim predsednikom Reaganom in državnim tajnikom Shultzom, ki so predvčerajšnjim, ob zaključitvi olimpijskih iger, potekali v Los Angelesu.
Na tiskovni konferenci, ki je sledila, je predstavnik Bele hiše Buri pozitivno ocenil italijansko zunanjo politiko in njen prispevek k miru in mednarodni varnosti. Andreotti je pa uvodoma poudaril soglasje v vladni koaliciji glede na zunanjo politiko, kot je dokazalo nedavno politično preverjanje v okviru vlade. Pozitivno je ocenil stališče Amerike, ki je sprejela predlog SZ o pogajanjih o vesoljskih orožjih, ne da bi postavila nikakršen pogoj.
Glede na položaj v Rdečem morju je italijanska vlada sprejela uradu® prošnjo Egipta in bo sodelovala v mednarodni akciji za odstranitev nun iz morja. Seveda bo moral italijansk1 parlament razpravljati o obliki sodelovanja, vendar v bistvu gre za vojn; ško in tehnično sodelovanje v akti-)1 skupne koristi in se ne bo ponovil® iskušnja v Libanonu, je naglasil Andreotti. Ni pa pojasnil novinarjem ničesar v zvezi s poslanico libijskeg® voditelja Gadafija Reaganu, pozitivno je pa ocenil predlog, da bi o zadevi Sidrskega zaliva razpravljal mešani libijsko-ameriški pravni odbor, ne P® kak mednarodni forum.
S predstavniki Bele hiše se je Andreotti pogovarjal tudi o perspektiva® srečanja zunanjih ministrov EGS * kolegi držav Contadore. Pogovori, 1° jih je predlagala Kostarika, bodo Potekali v Kostariki konec septembra-
Prav zadnji dan olimpijskih iger v Los Angelesu
V AVTOBUSU TURŠKIH ŠPORTNIKOV ODKRILI NASTAVLJENO BOMBO IN JO ONESPOSOBILI
LOs ANGELES — V enem izmed avtobusov, ki je na letališče prevažal turške športnike, je policija odkrila bombo. To se je zgodilo kmalu po zaključitvi olimpijskih iger v Los .Angelesu.
Delegacijo turških športnikov in 3.500 drugih oseb, ki so bili na letališču, je policija takoj oddaljila.
Do sedaj si nihče ni prevzel odgovornosti za atentat.
Policija je pojasnila, da je avtobus, na katerem so našli razstrelivo, prevažal predvsem prtljago športnikov in nekatere funkcionarje olimpijske ekipe iz Turčije. Večina atletov (o-krog petdeset) pa se je vozila v avtobusih, ki so bili parkirani v ne posredni bližini s tistim, na katerem
je bila bomba. Bombo so atentatorji postavili v bližino levega sprednjega kolesa. Neki policist pa jo je na srečo odkril.
Zgrabil jo je, pretrgal je eno izmed žic, potem pa pretekel z bombo v roki približno petdeset metrov, ter jo zagnal daleč od sebe. Bomba ni eksplodirala in policija je takoj poklicala izvedence, da so jo onesposobili.
Predvčerajšnji atentat je bil prvi, do katerega je prišlo v zvezi z letošnjimi olimpijskimi igrami. Policija iz Lqs Angelesa je sicer pred nekaj dnevi aretirala moškega, ki je z avtom, polnim eksploziva, sledil avtobusu atletov, vendar se je izkazalo, da ni nameraval napadati udeležencev olimpijskih iger.
Lakota v Maliju zaradi suše
ABIDJAN — Oblasti afriške države Mali so pozvale mednarodno skupnost, da bi posredovai'a spričo suše. ki je prizadela posebno pokrajini Ga® in KayeSj ki se nahajata na severnem in na zahodnem delu Mali j®-Ta problem sta sprožila zunanji n® nister za mednarodno kooperacijo A liqune Blondin Beye in član izvršne ga komiteja Demokratičnega zdruz n ja malijskega ljudstva Bayes Moh® med, ki sta pozvala ambasadorje predstavnike vsedržavnih organiza.c h ki delujejo v Bamaku, glavnem m stu Malija, da bi po svojih moče pomagali prebivalstvu, ki ga je P zadela izredna suša.
Suša je pomori/a veliko živine jjj s tem povzročila prebivalcem Gae Kayesa veliko gmotno škodo ter J. pahnila v lakoto. Predstavniki M ja so izjavili, da so razne drž® (med njimi tudi Italija) že nudile jo pomoč, ki pa še vedno ni 7-a stna.
Na včerajšnji dan pred štirimi leti
Obletnica prvih stavk v Gdansku
VARŠAVA — Na včerajšnji dan pred štirimi leti se je v Gdansku začel tisti množični stavkovni val, ki se je po-postopoma razširil na vsa poljska mesta. Z njim se je neodvisni sindikat uveljavil kot enakovredni sogovornik, da so bile oblasti 31. avgusta leta 1980 primorane z njim podpisati sporazum.
Za Poljake pa je danes to le spomin na tiste evforične dni, ko je marsikdo upal, da je oblast klonila pred ljudskimi in delavskimi zahtevami. Kasnejše obdobje je dokazalo, da se je oblast v tistih dneh zaradi svoje nemoči le potuhnila in da je kasneje s trdo roko vsilila svojo voljo.
Kljub vsemu temu pa so se včeraj Poljaki vseeno spomnili tistih dni poljskega poletja v glavnem med verskimi obredi. Agencije niso namreč navajale večjih množičnih manifestacij. Bržkone je tudi nedavna amnestija pozitivno vplivala, da niso hoteli pristaši razpuščene in prepovedane Solidarnosti izzvati oblasti.
Na sliki (tclefoto AP): bivši predsednik sindikata Solidarnost Lech Walesa med verskim obredom ob obletnici stavk v Gdansku.
Sto kmetov pobitih v perujskih Andih
LIMA — V Peruju si nepretrgoma sledijo krvava obračunavanja med vladnimi oboroženimi silami in gverilci maoističnega gibanja »Sendero luminoso« (»Svetla steza«). V prvih dneh tega tedna so našli trupla kakih 100 kmetov v pokrajinah Cangvdlo, Victor Fajardo in Huancavelica, se pravi v Andih osrednjega Peruja, kjer je gverilsko gibanje posebno razširjeno.
Vest o najnovejših umorih je objavil perujski notranji minister Luis Petro-vich Roča. Med drugim je povedal, da je med žrtvami tudi 15 otrok, starih od 10 do 12 let. Pobili so jih s puškami in jim nato prerezali vrat. Minister je pripisal odgovornost za morijo gverilcem.
Računajo, da je v Andih os rednJ ^ Peruja bilo v zadnjih letih P*1	^
krog 6 tisoč ljudi, številni kra-J časopisi pišejo, da so za morije ^ ^ bršni meri odgovorne tudi vladne ki izvajajo obsežne čistke, še z'a^crria kar so na tistem področju pred d letoma uvedli obsedno stanje. S*c ^ so na kršenje človeških pravih južnoameriški državi opozorile u-vilne verodostojne organizacije ^er. stanove, med katerimi Amnesty national, Mednarodni Rdeči kn ■ ^ misija OZN za človeške pra®1 ’ perujska škofovska konferenca rujske opozicijske stranke.
Uvoz tujih avtomobilov v Jugoslavijo do junija
LJUBLJANA — V prvih šestih mesecih tega leta so Jugoslovani kupili 2.870 avtomobilov iz desetih evropskih avtomobilskih tovarn. S carino in davki so domači kupci razne proračune napolnili s 3,154 milijarde dinarjev.
Že vrsto let jugoslovanski zastopniki tujih proizvajalcev dobivajo letno dovoljenje za uvoz 15.000 avtomobilov. To naj bi bila količina, ki domače avtomobilske industrije ne bi ogrozila, jih je pa država še dodatno zaščitila z 90-odst. dajatvami (carina, davki) na tovarniško ceno ter s posebnim zakonom. Uvoznik mora za vsako vozilo z motorjem do 1600 kubikov izvoziti blago v vrednosti 100 odst. vrednosti vozila, za več-
je avtomobile pa mora biti ta odstotek pokritja z izvozom kar 150.
Takšen izvoz seveda ni enostaven, zato prodaja v konsignacijah ne teče gladko. Res pa je, da se nekateri uvozniki, oziroma zastopniki vseeno dobro znajdejo. Crvena zastava tako uvaža Fiatom avtomobile (v polletju so uvozili 618 vozil, od tega polovico fiatov uno). Drugi uspešni uvoznik (izvoznik) je Tehnounion, ki zastopa BMW in je v šestih mesecih prodal 800 avtomobilov. Izvoz v vrednosti 21 milijonov mark bodo, kot načrtu jejo, čez leto ali dve podvojili. Večje težave pa ima Fordovi zastopnik, ki mu izvoz nikakor ne steče in je zato prodal le 170 fordov (lani, recimo, 254). (dd)
Nedopusten izziv nacionalistične Kitajske
Zračni gusarji postali heroji
TAIPEI (Tajvan) — Oblasti nacionalistične Kitajske so kot heroje dočakale šest državljanov LR Kitajske, ki so maja lani preusmerili domače potniško letalo v Južno Korejo. Oblasti v Seulu so zračne gusarje obsodile na različne zaporne kazni od štirih do šestih let. Predvčerajšnjim pa so jih izgnali iz države ob priliki amnestije.
Na Tajvanu je zračne gusarje dočakal premier nacionalistične Kitajske Yu Kuo-Hua, včeraj pa jih je sprejel predsednik republike Chiang Ching-Kuo. Povsod so jim izkazali najvišje časti kot pravim »narodnim herojem«, ki so se uprli »komunistični diktaturi«.
Peking je seveda najostreje protestiral, saj je zahteval izročitev svojih zračnih gusarjev. S sedanjo dobrodošlico pa je Tajvan praktično naščuval še druge, da ponovijo podvig šesterice.
Na sliki (telefoto AP): novopečeni »narodni heroji«.
Nastop rezijanskih citiravcev
S^Mtov, ki ga je KD Rozajanski dum priredilo v Kulturnem domu na avanci, sklenili s tipičnimi rezijanskimi plesi in glasbo (Poto G. Vesel)
Kljub izboljšanju še luknje v ponudbi Škocjanskih jam
SEŽANA — škocjanske jame je v minulih letih obi skalo okrog 60 tisoč radovednežev na leto. Letos pa so se »lastniki« jam (po novem Yop Portorož) potrudili in z večjo propagando doslej uspeli obisk povečati za 30 odstotkov. Že prihodnje leto naj bi se obisk še povečal, saj nameravajo z naložbami olajšati izstop iz jam (zgradili naj bi posebno vzpenjačo), pa tudi drugače ta prostor urediti tako, da bo bolj privlačen.
Milijonske naložbe bodo nedvomno pomagale popestriti turistične ponudbe v Matavunu, res pa je tudi, da bi tudi brez milijonov lahko izboljšali ponudbo. Pustimo v nemar slabo urejeno parkirišče, za katerega so spet potrebni milijoni. Toda ali so milijoni potrebni za namestitev nekaj opozorilnih tabel za zamudnike skupin, ki se od male informativne pisarne, kjer kupijo vstopnice za v jamo, napotijo do 15 minut oddaljenega globo čaka, kjer je vhod v jamo? Ali res ni mogoče odpreti zaprtega kioska in kontejnerja, v katerih bi lahko prodajali spominske pa še kakšen sendvič, hladen napitek za tiste, ki vroči in zasopli prisopihajo iz jam? Ali res ne morejo turistu ponuditi kaj več kot vodiča in male gostilne, pa tistih nekaj izrezljanih krožnikov in štor-
kelj, ki jih ponuja občasni prodajalec »suvenirjevr..
Za popestritev ponudbe, za dobrodošlico gostom niso potrebni samo milijoni. Tudi drobne malenkosti, na katere sedaj »lastniki« jam pozabljajo so pomembne. Brez njih bodo obiskovalci jam odhajali iz Matavuna navdušeni nad podzemnim svetom, ki ga je oblikovala narava, razočarani pa nad nadzemnim svetom, ki ga oblikujejo upravljalci jam.	DUŠAN GRČA
Čipkarska razstava v Idriji
IDRIJA — Čipkarska šola v Idriji z oddelki v Spodnji Idriji, Cerknem in Črnem vrhu je v sodelovanju z mestnim muzejem v Idriji organizirala v galeriji »Idrija« razstavo o razvoju čipkarstva na Idrijskem in izdelkov mladih čipkaric, ki uspešno nadaljujejo tradicijo idrijskih klekljaric. Razstava bo odprta do konca avgusta. S svojimi čipkarskimi izdelki, ki so jih izdelaTe v lanskem šolskem letu, so mlade čipkarice pritegnile pozornost številnih obiskovalcev, med njimi je tudi mnogo turistov, ki so si razstavo ogledali, saj jih na razstavo vabi lepo oblikovan plakat. SILVO KOVAČ
Turisti sami izbirali ribje specialitete pred kuho
Izredno uspela »ribja tržnica« popestrila ponudbo Bernardina
ge ^TOROž — Turistično naselje Prpjlar<^n menda od samega odprtja iei 0smimi leti ni doživel tako pri-
pr5noč^UŠjaJn UtlŽ.a’ k0t gVe
nem . Jlm °b posebej pnpravlje-bark Ve^eru — ribji tržnici. Ribiška bgrnH J? namreč zvečer pripeljala v kiW„ ™nsko pristanišče kakih 200 rib	kvalitetnih belih svežih
lahl-T^b dva tisoč turistov pa je
1*0 l/hi1	~:u:xi.;u .. 1_* .. z 
boim"\ l^biral0 iz ribiških »kaset« (za-p.J risto, kar jim je najbolj dišalo bra bona' lista, orado, ciplja, škom-g0sy Sbobino." takoj zatem so jim be J1?. ~7 kuharji z Bernardina ritiravi- ■ in ribe spekli na že pri-
Pnfmh žarih-
hiiv •| 08 Bernardin je bil zani-VsetJ11 nenavaden, saj se je od VabiJ^ kadilo, tako da je kar brevi J! . dišečim kotlom. Kuhali so in 1 škampe in školjke v buzari So vruj i bograč so ponudi l, na žaru či, k • brdi večje škampe. Opolno-je’ J* ,Je Prenehala glasba (za vzduš-blj) lzmenoma skrbeli trije ansatole tiAi? ugotovili, da jim je ostalo le kaJ kilogramov rib, da so jih
torej prodali toliko, kot jih sicer ponavadi v celem mesecu (v izvenpen-zionski ponudbi). Bilo si je le treba izmisliti pravi dogodek.
Dodati je seveda treba, da je bil to prvi večer ribje tržnice in da bodo do prihodnje sobote za Portoroško noč pripravili še en tak večer, na katerem naj bi odpravili vse predsi-nočnje pomanjkljivosti in dodali tu-
di nekaj zabavnih iger s tekmovanji v bernardinskem pristanišču. Prihodnje leto bo ribja tržnica na sporedu vsaj enkrat tedensko. Zdaj obljubljajo, bernardinski turistični delavci, že letos pa bodo lahko izračunali, koliko denarja so doslej izgubljali, ker je Bernardin do te sezone tako rekoč spal.
BORIS ŠULIGOJ
Priprave za sežanski občinski praznik
V sežanski občini bodo letos občinski praznik (28. avgust) prosa-vili s številnimi delovnimi zmagami, praznovanja pa bodo potekala kar teden dni. Začela se bodo 24. avgusta ko si bodo gostje in domačini o-gledali novo polnilnico plina tozda INA Trgovina s plinom na Kozini, Krasmctal (delovna organizacija SIP Šempeter) pa bo predstavila delovanje kmetijskih strojev, ki jih proizvajajo v Sežani.
Sodelovanje med F-JK in Koroško
CELOVEC — V okviru dneva Furlanije - Julijske krajine na tridesetem celovškem sejmu, ki je posvečen lesni industriji, se je v ponedeljek delegacija naše dežele sestala s predsednikom Koroške Leopoldom Wag-nerjem. F-JK so zastopali deželni odbornik za trgovino Renato Berteli, vladni komisar Marrosu, predsednik deželne zveze trgovinskih zbornic Lupieri, predsednik tr žaške trgovinske zbornice Tombesi in predsednik pristaniške ustanove Zanetti.
V središču pogovorov, ki so potekali v prijateljskem in sproščenem vzdušju, so bila vprašanja skupnega in-
teresa in v prvi vrsti medsebojno sodelovanje in trgovinska izmenjava s posebnim poudarkom, seveda, na lesni industriji.
Delegaciji sta nato obravnavali vprašanja povezana s turizmom in tudi možnost skupne kandidature Furlanije - Julijske krajine, Koroške in Slovenije za prireditev zimskih olimpijskih iger leta 1992. Wagner je za pobudo pokazal veliko zanimanje, so kasneje poudarili na tiskovni konferenci, ki so jo sklicali v standu naše dežele, in je zagotovil, da bo kljub težkim finančnim problemom, preveril vse možnosti skupne prireditve.
Slavnostna seja občinske skupščine bo v soboto, 25. avgusta. Na seji bodo podelili letošnja občinska priznanja, poseben poudarek pa bodo dali tudi 40-letnici prvih zasedanj narodnoosvobodilnih skupščin za okraje Bazovica, Brkini in Komen. Na ta dan bodo položili tudi temeljni kamen za novo proizvodno tovarne Krasmetal v Sežani^.
Naslednji dan, v nedeljo, torej se bo zvrstila vrsta športnih tekmovanj, o tvorili pa bodo tudi prenovljeno restavracijo Adria v Senožečah, ter prenovljen kulturni dom v Lokvi. Dan kasneje bodo v Sežani «tvorili razstavo del Avgusta Černigoja, ki bo svoja dela razstavljal v Mali galeriji. V torek, 28. avgusta, se pravi na dan občinskega praznika pa bodo otvorili nove proizvodne prostore delovne organizacije Astra - steklarna Hrpelje. Ob slednji, v tem letu gospodarski pridobitvi občine, pa se za petek, 31. avgusta obeta otvoritev še ene pomembne pridobitve. V prenovljeni zgodovinski stavbi v Polajevem stolpu bodo odprli prodajalno usnjenih izdelkov kamniškega Utoka.
DUŠAN GRČA
Prizadevanja za mir v območju Alpe-Jadran
se v PIJANA — Preteklo soboto so stal; 0Venskem glavnem mestu se-iz Avi?rCt*'s^ivniki odborov za mir jitie in^T’ Furlanije - Julijske kra la tun- ;,°vcr|ije, prisotna pa je bi-hje s 1. delegacija iz Švice. Sreča-sko |^orJe navezalo na Tretjo evrop-tey, k- yeneijo za jedrsko razoroži-bigjj. Je bila pred kratkim v Pe-del j a njej je pravzaprav pa-za mi p °kr' naj bi poživili gibanje Alpe y °kviru Delovne skupnosti Bdel Uaaran-
S° 'zrayvC' ^B'ianskega srečanja netim Pndporo tako imenova-ntilitari^ Bnškemu predlogu« za deje, post Pedročja okrog Avstri-naj bj1 tY’u pa so tudi predlog, eelotno območje Alpe - Ja-
dran postalo brez jedrsko. Podčrtali so nadalje potrebo, da se čimprej odstranijo vse zgodovinske pregrade, ki ovirajo razumevanje med narodi ni? tem področju.
Na sobotnem srečanju so se domenili, da bodo od L do 4. novembra letos priredili v Kranjski gori »dialog za mir«, na katerega^ bodo povabili tudi pacifiste iz Nemčije in Madžarske. Na njem nameravajo odprto spregovoriti o različnih pogledih, ki so se pojavili glede bodočega razvoja mirovnega gibanja, katerega končni cilj pa bi vsekakor morala biti popolna evropska in svetovna razorožitev v smislu poziva END (European Nucler Desar-jnament).
Istrski kamen za beneške palače
PAZIN — Kot je znano se beneške palače zgrajene na majavih tleh, na temeljih iz prepletenih brun ali oprte na lesene kole, počasi pogrezajo v laguno. Večji del zgodovinskih in kulturnih spomenikov je v veliki nevarnosti. Veliko let izvedenci iz vsega sveta razpravljajo, kaj bi se dalo storiti. Kaže, da so sedaj našli pravo rešitev.
Istrsko podjetje »Kamen« iz Pazina, eno izmed največjih podjetij v Jugoslaviji, ki izvaža kamen, je namreč v teh dneh sklenilo pogodbo s svojim družabnikom v poslovnih zadevah iz Chioggie. S to pogodbo se »Kamen« obvezuje, da bo do konca tega leta izročil 800 kubičnih metrov istrskega belega kamna. S tem kamnom naj bi rešili legendarno mesto Benetke, ki ga je zob časa že močno načel.
Tudi v preteklosti je kamnolom v bližini Fforeča posredoval Benetkam več sto ton kamna. S tem naj bi zaprli beneško laguno z nasipi in postavili razne jezove.
Pred kratkim so tudi z istrskim kamnom, imenovanim »kirmenjak«, s katerim so v preteklosti postavili spomenike in palače v Benetkah, obnovili in popravili nekatere palače (na sliki). Akcija »Rešimo Benetke« pa se nadaljuje, saj se nihče ne more sprijazniti z dejstvom, da bi tako mesto, kjer je dejansko že vsaka hiša zgodovinska znamenitost, izginilo v morje.
V Kopru presegli načrtovani tovoi
3ER	.
y^sniéu v.	Koprska luka uspešno
ril,‘n klh.K5^ načrte za delo v lu-i e*° tečp VeBki vročini v teh dneh ^VrU> 0 nernoteno. Delavci te de-JS pgPblzacije so v prejšnjem r! blae»^?vorili 211.126 ton razne CvLbrt'Z «»««). kar je -■ lIl Se*nih't 0(1 Paniranega. V tini? «£L.mesecih P» je bilo
8& W večP^OV|0rJen° miUjv"
°ra v	0(1 planiranega	preji	obdobju.
ogovorili ^nuh mesecih so največ ton) B>zdu Sipki tovori (745
ZORAN VLAJIČ
je za pr-v
milijon
toVo(POt° i: Pretovor razzili v, i,rf.na novozgrajenem ter--nki Koper.
Poletna dejavnost postojnske SZDL
POSTOJNA — Občinska konferenca SZDL v Postojni je do sedaj uspešno izvedla svoj program prireditev in proslav. Tako je bila ob dnevu borca osrednja občinska proslava v Stranah, kjer so odkrili spominsko obeležje ob ustanovitvi .komande mesta Senožeče in Postojna.
S tem pa še ni konec dejavnosti postojnske SZDL. V Šmihelu bodo 26. avgusta odkrili spominsko obeležje kurirski postaji P-4/A in ustanovitvi prve organizacije VOS za Pivško okrožje. Ob 30 letnici radioamaterske dejavnosti v Jugoslaviji bo od 24. do 26. avgusta v okolici Studenega tekmovanje radioamaterjev.
Občinska proslava ob kulturnem prazniku Miroslava Vilharja bo 8. septembra na Juriščah, kjer bodo otvorili nov kulturni dom. Skupščina kulturne skupnosti o podelila tudi priznanja in nagrade za večletno delovanje in pomembne dosežke na področju kulturne dejavnosti v občini. Ob 40-letnici ene večjih akcij prenosa ranjencev iz bolnišnice Franja in Pavla preko Mačkovca do Starega trga, od koder so jih prepeljali v Bari, bo 23. septembra organiziran pohod mladincev po tej poti.	B. V.
Jutri polaganje vencev in spominska svečanost v Cerovljah
Pred štiridesetimi leti nacisti zažgali štiri vasi devinsko-nabrežinske občine
Letos je leto pomembnih obletnic. Med temi se bomo jutri, 16. t.m., s posebnimi svečanostmi spomnili 40. obletnice požiga štirih vasi v občini Devin - Nabrežina in sicer Mavhinj, Cerovelj, Vižovelj in Medje vasi. Devinsko - nabrežinska občinska uprava je že pripravila program uradnih svečanosti, v Cerovljah pa bo tega dne tudi slavnostna seja občinskega sveta. Tudi druge ' organizaciji in stranke se bodo spomnile tega dogodka s posebnimi svečanostmi, prav pa bi bilo, da bi se z njegovo zgodovino ob tej priložnosti še podrobneje seznanila mladina, ki mora vedeti, kakšne grozote prinaša vojna in. kakšen del je dalo v zadnji vojni prav slovensko prebivalstvo tega področja v boju proti nacizmu in fašizmu.
Nekaj podatkov o tem, zakaj je prišlo do požiga teh vasi. Dejavnost partizanskih enot je bila tedaj na tem področju že zelo močna. Diverzantske akcije so si sledile tako na progi med Sesljanom in Devinom, ki je bila del glavne prometne žile za prevoz nemškega vojaštva, municije in hrane med Postojno - Trstom - Tržičem in Nemčijo, ter noti anjostjo Italije. Tod so na žalost vozili tudi vlaki naše ljudi v razna koncentracijska taborišga, od koder se jih veliko ni vrnilo. Partizani pa so v tistem ča-
su porušili tudi objekte električne napeljave visoke napetosti.
Vse to je nacifašiste tako razkačilo, da so se sklenili maščevati. 16. avgusta so njihove čete (med njimi so bili tudi člani domobranske postojanke v Vižovljah) ob 4.30 obkolili vse štiri vasi, ki so tedaj štele približno četi tino prebivalstva, saj so bili moški ali mobilizirani, po zaporih, internacijah, ali v partizanih, dnina so bili le otroci, ženske in starejši moški. V 20 minutah so morali zapustiti svoje domove, odnesli so le najnujnejše, potem pa so začeli na-cifašisti svoj zločinski posel. V hiše so zlili vnetljivo snov in zažgali. Tisti čas so Mavhinje štele 52 hiš, cele so ostale le šola, župnišče in cerkev. Enako so se znesli nad Cerovljami in Medjo vasjo, nekoliko so prizanesli le Vižovljam.
Grozote tistega strašnega šestnajstega avgusta je Irena iz Vižovelj doživela kot devetletno dekle. Ko smo jo vprašali, da bi nam kaj povedala, so jd stekle solze po licih, čeprav je minilo toliko let.
»Zgodaj zjutraj — je začela pripovedovati — so vojaki pridrjali v vas in začeli groziti, da bodo vas popolnoma zažgali, ker so prejšnjo noč partizani kljub svarilom minirali železnico. Mama je v strahu pritekla v otroško sobo, stisnila v naročje enoletnega bratca, drugi brat in jaz pa sva ji sledila ne vedoč, kaj bo iz nas.
V ponočni srajčki in bosih nog sem stekla v hlev, ker sem zaslišala obupano kvakanje svojih malih račk, ki so se jih vojaki polotili s sekiro. Neusmiljeni mož me je porinil ob stran in me šiloma spodil k mami,
ki me je obupano iskala po hiši.
Nenadoma so se iz hleva dvignili visoki plameni, krave so mukale in skušale zbežati iz ognjene ječe, a zaman, čeprav je mama prosila vojake usmiljenja, ji niso dovolili, da bi rešila živino. Nono je medtem rešil kravo Bruno, ki so jo kasneje Nemci odpeljali. Ostali smo tako pravi reveži, imeli nismo ničesar več. le trdno voljo, da bi se osvobodili in zaživeli v miru.
Dolga vrsta vozov se je vila po poti mimo Cerovelj do Sesljana, kjer so se vsi brezdomci zbrali na dvorišču Žendarmerije v upanju, da jih ne bodo odpeljali v daljno Nemčijo. Naša družina je imela srečo, saj so se nas znanci usmilili in nas povabili, naj se nastanimo na njihovem domu.
Po enem letu in pol smo se vrnili v rodno vas, kjer je stala še samo cerkev, župnišče in nekaj hiš. Nikoli ne bom pozabila, kako sem začela jokati, ko sem zagledala namesto hiše le kupe ruševin in prežganih tramov. Le hlev se je še držal pokonci, čeprav je bil načet od ognja. Šele ko sem zagledala prizorišče tragedije, sem se zavedela, kaj se je pravzaprav zgodilo, saj so se mi do takrat zdele vse skup»j le mučne sanje.«
Čez teden dni »Trieste Estate ’84<
Umetnostna galerija Tribbio prire-ja letos že četrtič zaporedoma rna-nijestacijo »Trieste Estate 1984« " umetnost, glasba, proza in poezija rt3 Starem trgu (Piazza Vecchia). izpeljavi te popularne manifestaci na značilnem trgu pri starem riškem amfiteatru sodelujejo še tržaška letoviščarska ustanova, občina lfl župnija Marije Device rožnega vi' ca, finančno pa sta pobudo podprla Cassa di Risparmio in Lloyd Adriat1' co di Assicurazioni.
Program predvideva dne 21. avgusta ob 20.30 nastop dua oboa - klav« Marina Debianchi in Maria Costantino, teden kasneje ob isti uri P° predvajanje filmov, ki so jih posneli Maja Monico, Graziella Petracco, Giorgio Vetta in Aljoša Žerjal.
V cerkvi na Starem trgu pa bo dne 31. avgusta koncert za orgle, oboo in petje, 11. septembra pa bo nastop skupine »Gruppo di camera F. Can demo«.
Rajonski sveti
Rajonski svet za Skedenj in Čarhr lo se bo sestal v soboto ob ^ v prvem sklicanju in v nedeljo ob 20. drugem. Na dnevnem redu so števuna upravna vprašanja, med njimi vpm šanje refekcije v vrtcih, razširitev y lice Praga in popravilo pločnika Ul. Soncini.
Program jutrišnjih svečanosti
Spominska svečanost ob 40-letnici požiga štirih vasi devinsko - na-brežinske občine se bo odvijala po naslednjem programu: najprej bo prelaganje vencev, in sicer ob 9.30 pred spomenikom v Nabrežini, ob 10. uri v Medji vasi, ob 10.20 v Vižovljah, ob 10.30 v Mavhinjah in ob 10/11 v Cerovljah. Ob 11. uri bo v osnovni šoli Miroslav Vilhar v Cerovljah slavnostna seja devinsko - nabrežinskega občinskega sveta, na katero so seveda vabljeni vsi občani. Spominski govor bo imel zgodovinar Milan Pahor, v imenu krajevne sekcije VZPI - ANPI pa bo spregovoril Alojz Markovič.
Za ljubitelje likovne umetnosti
Ljubitelji likovne umetnosti imajo te dni na voljo več zanimivih razstav, ki so vredne ogleda. V občinski palači razstavlja Goričan Andrej Kosič svoje akvarele (slika zgoraj), v palači Costanza in v centru Barbaran pa bosta še do 26. t.m. odprti razstavi beloruskih in litvanskih umetnikov (spredaj)
Z gostovanjem folklorne skupine iz Pulja danes zaključek letošnjega »Tabora 84«
Tudi v linijuncu bodo danes zaključili poletni partizanski praznik
Danes prepreldne se na dvorišču Prosvetnega doma na Opremah zaključuje letošnji »Tabor 84«, ki se je začel pretekli torek z otvoritvijo 8. bienala u metnikov - amaterjev, nadaljeval v soboto s predstavo »Mladi tabor starih — Beseda 84« in v nedeljo z odprtjem kioskov na prostem, koncertom pihalnega orkestra od Korošcev, za zabavo pa je poskrbel ansambel Lojzeta Furlana. V ponedeljek zvečer so predvajali, prav tako v prosvetnem domu, slovenski mladinski film »Sreča na vrvici«, ki si ga je ogledalo kar lepo število domačinov, zvečer p» so na prostem skrbeli za ples in zabavo člani ansambla The Lords. Sinoči ob 20.30 so v dvorani predvajali filme Sergija Verča, na dvorišču pa je ponovno igral ansambel Lojzeta Furlana. Vsekakor bi bila udeležba večja, da je bilo tudi vreme bolj ustaljeno.
Danes je zaključni dan tega praznika, v katerega so domači kulturni delavci vložili veliko truda in dela. Ob 15. uri bodo odprli kioske, obiskovalci si bodo lahko ogledali še razstavo umetnikov . amaterjev, ob 18. uri pa bo nastopila folklorna skupina KUD Uljanik iz Pulja. Če bo vreme naklonjeno — in to iz srca
želimo pridnim organizatorjem, bo zvečer še ples in zabava ob zvokih ansambla The Lords.
Tudi v Boljuncu se bo danes zaključil četrti poletni partizanski pra znik, ki se je uspešno začel v nedeljo, nadaljeval v ponedeljek s prosto zabavo in plesom, za kar so po-
skrbeli »Veseli godci« iz Boljun ^ Danes popoldne pa bo pravtak0 . trgu — Gorici nadaljevanje dru ne prireditve, če bo seveda vre organizatorjem naklonjeno.
Na sliki :	nedeljski nastop pjjjjj,
nega orkestra od Korošcev na °" skem Taboru.
Gradivo za Krajevni leksikon Slovencev v Italiji
Kako so se Gropajci v prejšnjem občinskemu načrtu za pogozdovanje
stoletju uprli vaških pašniko^
Gropada
Gropada, v Gropàdi, gropajski, Gropajci, ital. Gropada, 1971: 271 preb., 1978: 261 preb. Nadmorska vi šina 397 m. Pretežno gručasto naselje na severnem visokem robu ba-zovsko nabrežinskega podolja. Sem vodi pokrajinska cesta iz Padrič, od tod pa se nadaljuje krajevna cesta preko dvolastniškega prehoda. Bližnje vzpetine so: na jugovzhodu Gaja (434 m), na severu mejni Gob vrh (476 m) in na severozahodu Koče rič (426 m). Vrtače in doli so Veli ka dolina, Dolina na Golem vrhu, Druga dolina in Bižovka. Pod Gajo sta dve jami.
Obdelovalni svet tvorijo ledine : Velika njiva, Draga njiva in Tentje-nove njive. Na njih uspevajo danes povrtnine in krompir, medtem ko je bilo pred zadnjo vojno tu razširjeno pridelovanje ječmena, ajde, zelja in repe. Opuščene njive se delno
uporabljajo za travnike, delno so že zaraščene. Vzreja goveda, ki je v prejšnjem stoletju nadomestila o v čerejo, je v tem času močno nazadovala. Leta 1978 je bilo v kraju le 69 glav goveje živine. Pašniki so bili zlasti na pobočju Golega vrha (Ogradica, Škofove ograde, Kočir itd.). Gnoj se deloma prodaja. Le ob hišah je nekaj sadnega drevja. Vinograde je pred prvo vojno uničila trtna uš in se kasneje niso več obnovili. Domačini grozdje kupujejo in ga v vinskih kleteh predelujejo v vino. Gozd se večidel širi ob državni meji na revirjih Mariz, Boršt, Pri češenjci, Žebčevke, Mazarce, Pe-rinovke, Mašune, Ovčjak, Smije, Škrlovce, Baratove in onstran držav ne meje Jelečine: v njem prevladujejo črni bor, hrast, gaber, jesen in lipa. Ker je bil v posesti države in so imeli krajani od gozda užitek, so ga redno čistili, nakar so si drva razdelili »na tombolo«, ker je bil les različne kakovosti. Od divjih živali
so v okolici prisotni zajci, fazani, ob državni meji pa zlasti sme, ker jih tam nihče ne preganja. Sicer pa so se vaščani v prejšnjem stoletju uprli poskusu občine, da pogozdi pašnike, ki so bili v skupni lasti vaške skupnosti, kot je to storila v bazovskih borštih. Tako so Gropajci zrušili table, ki so napovedovale občinski namen in morali zaradi tega obsedeti v mestnem zaporu. A gmajne vendarle niso pogozdili. Odslej so se potegovali za neposredno posest teh zemljišč m v ta namen tožili občino. Toda pravdo so izgubili, čeprav so se z občino leta 1930 pogodili, da jim bo dolg odpuščen, če bodo sami speljali do naselja vodovod in razširili cesto.
Vodovod so v Gropado tako speljali leta 1933. Dotlej so vodo črpali iz vodnjakov, ki jih je hranila kapnica : Ciganka, Na ulici in Bjanko ali Pri cerkvi. Vodo so črpali tudi v bližnji šoli in jo v vrčih nosili domov. Severno in vzhodno od vasi sta bila kala za
napajanje živine. Enega so zasuli, v drugega pa je občina spustila rdeče ribice, da ga čistijo in poživijo. V naselju prevladujejo nadstropne hiše kraškega tipa, novejše hiše domačinov so zlasti južno od starega vaškega jedra, medtem ko imajo na kupljenih parcelah nekateri tudi počitniške prikolice. Zaradi predelovanja gospodarskih poslopij v bivalne namene je o-stalo le malo hlevov, nekaj več je vinskih kleti. Precejšnje število domov ima vodnjake, krušne peči in baladur-je. Na stari kamniti koloni je ohranjen staroslovenski napis.
Šolsko poslopje je bilo zgrajeno leta 1913. Dotlej so se učenci šolali v Bazovici. Sedanja slovenska šola, v katero zahajajo gropajski in padriški o-troci, nasi od 1972 ime po narodnem heroju Karlu Destovniku - Kajuhu. V kraju deduje tudi slov. otroški vrtec. Starinska cerkvica sv. Roka. Tu so bife, dve trgovini z jestvinami, trafika. Pravih kmetov je le še nekaj, v ostalem so krajani zaposleni v indu-
rijski coni ah v Trstu. Tu letovalec vencev.	prvič
Gropada je staro naselje. 1 veT; nenja leta 1278. Prvotno je ‘‘ |a tno pripadala tržaškemu s gr<r je dal nato v fevd gonsW . jValo m. V 14. stol. je v kraju Pfc p(i. :rog deset družin. Najpog0SteJ yjj iki v sedemnajstem stoletju • so ožina, Gojča in Grgič, v • zgornjim pridružile se	^aJ
alee, Milkovič in Fečar- ,joVek® 777) sta tu prebivala H» vsi so bili kmetje.	šport'
Leta 1967 je bito ustanovljen	^ p3-
> združenje Gaja za Gropa ^ vsC •iče. Domačini so sami pes « po-
itrebne objekte. Združenje top» imet, balinanje in tenis. D° pev-sl< LŠizma šo v naselju delovau . pa •uštvo Skala, od 1885 Fcvski	str^
to, Prosvetno društvo Slova	Ga
i od 1907 do 1922, čitalnica bd» redarsko društvo. Med NU ^pu i javka. Po zadnji vojni s0AvStraJ,P' ni deloma odseljevali V
Jelka Gerbec o zakonski zaščiti Slovencev v Italiji
V	parlamentu ni še noben zakon tako dolgo čakal na odobritev
V	sklopu praznika komunističnega , ka, ki se tokrat odvija v Sesljan-
,	• ... ^ Uv odvija v Sesljan-
?kerri zalivu v priredbi devinsko-na-wezinske sekcije KPI, je v ponede-Jek zvečer senatorka Jelka Gerbec pregovorila o parlamentarnih posedi0 glede sprejetja zakona o global-i zaščiti slovenske manjšine v Ita-P- Predavateljico je predstavil na-biik svetovalske skupine v devin-ko-nabrežinskem občinskem svetu I-o Sirca, potem pa je v imenu ob-toske sekcije KPI povedal nekaj mili ° tem vprašanju Giorgio Depan-®her' ki je med drugim poudaril, da he. Sre pri reševanju vprašanja glo-zaščite Slovencev v Italiji za ^Jučno njihovo vprašanje, temveč vprašanje, ki zadeva vso napredno LVn°st v Italiji, predvsem pa na na-^ Področju. kjer je treba ustvariti, dejal, resnično dobre pogoje za seh^° ln Prijateljsko sožitje, za med-», j0®10 spoznavanje na področju kul-e kot tudi na področju zahtev, ki n ..Y^bujejo predloženi zakonski os-l rij. ^i ^ti v najmanjši meri ne shallJ° pravic italijanskega prebival-l„,a,..k°t hoče to dokazati, je dejal, ajsnja desnica.
. enatorka Jelka Gerbec je v svo-kn\J?0se®u obrazložila dolgo in tež-Za borbo naprednih političnih strank L bbsogo globalnega zaščitnega za-konv’ kl 86 Je začela, kot je dejala, konsv^n° teta 1970 z vložitvijo za-stra • osnutkov o tem vprašanju s st; 'b KPI, psi in Slovenske skupno-nutv- av S°tovo, je dejala, so ti osna.,1 tisti, ki leže najdalj časa v m ai*entu. Vrstile so se vlade, za lavah go se predsedniki Vlada, ki deVaS1- nt‘kaj obljubili, toda vsa za-kon» ostala nerešena. Dosegli smo t° v°° .toliko, je dejala, da ni bilo jlfPrasanje vključeno v razpravo o ttaliti Vn‘t| Pravicah drugih manjšin v rili h *er 81110 v parlamentu pouda-ki s,- ■ Sre za slovensko manjšino, lija. V V treh pokrajinah vzdolž ita-Sq n- ° " jugoslovanske meje ter da rvvi.jpne Pravice vključene v medna-j.b'h dogovorih.
battìi ^ftembra se bo v posebni se-zakon ^fbistji začela razprava o teh bo]; S j osnutkih. »Osebno bi bila va J ?ad°y°ljna«, je dejala Gerbče-zilà 5® bi medtem vlada ne predlo-sti , .V0Jega osnutka, ker je bil ti-fhimit naj hi ga bil predložil minister tive ta’ za Slovence še bolj restrik-'ki onega, ki so ga predložili
^evka Liza Pilgrim prazniku KPI Mesijanskem zalivu
tiska0^^11 Festivala komunističnega st°rih Iv V- Pijanskem zalivu v pro-coj ob ™se »Caravelle« nastopila no-Sprernij . uri pevka Liza Pilgrim ob Od 2i Vli °rkestra »The znza band«. k°rdi« fc-. ie Ples z ansamblom »A-•lutrj uP*0;ske bodo odprli ob 11. uri.
. °b 19. uri nk natrla miza o
19. uri okrogla miza o
^ tLSDrt i	• uu wiu ugja nu/.a
?a Olir yu bairovnih gibanj in odborov bla	^1- uri pa koncert ansam-
rtona«.
Sen. Jelka Gerbec z Depangherjem in Širco na festivalu Unità v Sesljanskem zalivu
predstavniki Krščanske demokracije.«
Na vprašanje, kaj bi bilo treba v tem času storiti, da bi prišlo do pravične rešitve tega vprašanja, je bila tov. Gerbčeva mnenja, da bi enotna manifestacija v Rimu, v času razprave v senatni komisiji (seveda ne tako številčna kot v Gorici, je dejala) prav gotovo koristna.
So se za vas počitnice že začele, ali pa ste še vedno na delu, smo jo vprašali.
»Pravzaprav bi morala biti že teden
dni na počitnicah, a želela sem sodelovati na tem večeru, ker se zavedam važnosti tega vprašanja in ker želim vzpodbuditi vse Slovence k čim večji enotnosti, da uresničimo to, kar smo si pred 40 leti zadali in za kar smo se vsa ta leta borili.«
Zaželeli smo ji prijeten počitek in veliko uspeha pri njenem delu v korist sprejetja zakona, ki bi lahko resnično odgovarjal zahtevam in pravicam vseh Slovencev.
N. L.
Kako delujejo službe na porodniškem in pediatričnem področju?
Deželno odborništvo za zdravstvo je te dni odposlalo vsem krajevnim zdravstvenim enotam formularje za študijo, s pomočjo katere bodo ugo-tav’jali stanje javnih služb na pedia tričnem in porodniškem področju. Za načrt je dalo pobudo ministrstvo za zdravstvo, v naši deželi pa ga bo vodil Znanstveni inštitut »Burlo Garo-folo« iz Trsta.
V zvezi s porodniško dejavnostjo bolnišnic bo študija ugotavljala značilnosti uporabe ekografov in drugih porodniških inštrumentov, število porodov, značilnosti oskrbe za nosečnice in njihove najbolj pogoste bolezni. Na področju oskrbe novorojenčkov pa bo zbirala podatke o profesionalnih likih, ki sb običajno zaposleni v porodniški sobi, znači'nosti o skrbe v prvih dneh in v prvem letu življenja, obstoj teritorialnih služb, nadzorstva psihomotoričnega razvoja novorojenčka, in podobno. Formularje bodo morale zdravstvene strukture izpolniti do 15. septembra.
Godba »Verdi« na Trgu Unità
Občinska godba na pihala »Giuseppe Verdi« bo drevi ob 20.30 nastopila na koncertu na Trgu Unità. Koncert spada v sklop poletnih nastopov, ki jih prireja Tržaška avtonomna letovi-ščarska in turistična ustanova. Na sporedu bodo skladbe Achérmana, Stolza, Abrahama in drugih.
Mnogo Tržačanov je ostalo kar doma
Veliki šmaren v znamenju nestalnega vremena
Glavna neznanka letošnjega velikega šmarna je — ugodnim vremeno slovskim napovedim v brk — sonce. Bo zasijalo izza oblakov ali se bo deževno muhasti avgust prevesil proti koncu sezone, ne da bi nas dodobra ogrel? Pobožne želje po sončnih žarkih ostajajo le take in človek ne ve, a i naj vzame s seboj dežnik ali sončnik, pravzaprav niti, kam naj gre.
Prav nič dobrega obetajoče vreme je bržkone prepričalo veliko Tržačanov, da so kovčke in poletno opremo pustili doma, sami pa šli na krajši izlet po Krasu in bližnji okolici. Da danes ne bodo mestne ulice kazale o-bičajnega velikošmamega videza, smo lahko sklepali včeraj, ko je v mestnem središču, pa tudi v raznih četrtih, kar mrgolelo kupcev. Trgovine, posebno pekarne in ribarnice, so bile nabito pone, marsikdo pa je izkoristil veliki šmaren za nakupe po nižjih, razprodajnih cenah.
Množičnega »preseljevanja« na pia že res ni bilo, v jutranjih urah pa je bil promet po obalni cesti karseda živahen, predvsem v smeri proti mestnemu središču. Šlo je torej za turiste, ki so se odločili za počitnikovanje v Jugoslaviji. Tako so potrdili tudi na mejnih prehodih pri Pesku in Škofijah, kjer je bila nekajkilometrska kolona vozil, ki so čaka’a na vhod v sosednjo republiko. Na Pesku pa so zabeležili gost promet predvsem za vhod v Italijo, preko katere se
Vrsta zaprtih trgovin v središču mesta; že pravi simbol velikega šmarni
avstrijski turisti vračajo proti domu. Pri Fernetičih in na drugih mejnih prehodih je bil promet sicer gostejši kot v drugih dneh, vendar povsem tekoč.
Kdor se je odločil za morje, lahko upa na izboljšanje vremena, čeprav so vremenoslovci, po »kiksih« v prejšnjih dneh, ko so na 'široko napove; dovali sončne dni, postali skrivnost-nejši in se zavili v dvoumno »spremenljivo oblačno bo«, števtm, bolj
pesimistični Tržačani, ki so ostali doma, pa se ne bodo dolgočasili, kajti skoraj po vseh četrtih so poskrbeli za zabavo, da ne govorimo o »ribji Sagri« ob Nabrežju, kjer se vsak večer tre množica lačnih in žejnih. Prijetno bo danes tudi na Partizanskem poletnem prazniku v Boljuncu in na Taboru na Opčinah, ob morju pa v Sesljanskem zalivu, kjer se nadaljuje Festival komunističnega tiska de-vinsko-nabrežinske sekcije KPI.
naši deželi ima turizem
vrsto možnosti za razvoj
Z^Ktičn

sezona je na vrhuncu,
*Ajrizma živi, pa že dela ob-^Ij^ 1 80 sicer delni, vendar po-
^ižai0	se je število turistov
80sV>v ’ ^«ivsem je manj domačih S » iz t. --j ve^ kot lani pa je go-No, k=7Jlne-
r,,.0 Pa se v tem splošnem deželi?
ati je d ?dbomik za turizem Bran-v ativnj y ’ da prvi obračuni niso 1 Kops;,:l, ,eč turistov je na primer
aa bete1, letoviščih, določen padec
av tua.• ,v obmorskih krajih, če-ja Ijpjoč v ,p?ložai ni Preveč za-(w I*3 dri • .Igmanu so od januar-rk?' turi«* Jurui'a letos zabeležili 7 >	manj kot lani. V Gratto* 0	? ^o doslej 3 odst. več.
Za ,k° mu »i, odbornika Brancatija Li koljšo f . o še marsikaj storiti Va* FJK ^"‘atično valorizacijo de-viv UsW jv^dvsem bo treba nuditi SÌ! botola Uraditi bo treba in popra-ita^ljeni’ bi morali biti hoteli iai' V tem „ bazeni, teniškimi igrišči ia- dcW.f^mJslu je Dežela že spre-Ka^^vestinf- ukrePc. ki naj spodbu ut66 žeh S? operaterjev. Tudi dru-Za!,.turističnihCla, P°seči za izboljša ž>>va pobusJug. Prav gotovo je 1 Prihodn v,UC!a’ da bi v naši de-1Je mto ne povišali cen.
Dežela želi nadalje izdati študijo dveh znanih znanstvenikov o našem morju. Študija dokazuje, da na severnem Jadranu morje ni tako onesnaženo, kot so pisali nekateri časopisi tudi v srednjeevropskih državah. Skratka, naše morje je povsem primerno za kopanje.
Večji poudarek naj bi šel tudi valorizaciji zgodovinskih zanimivosti in seveda kulturnim manifestacijam. Le te bi morali naslednje leto bolje koordinirati in jih še nadalje razvijati. Poudarek naj bi šel tudi kongresnemu turizmu, velesejemskim dejavnostim in pa turizmu starejših ljudi. Za vse te dejavnosti je naša dežela dokaj primerna in ima tudi svojo tradicijo, (toplice v Gradežu itd.).
Kot je poudaril odbornik Brancati, je torej naša dežela s turističnega vidika »popolna«. Tu so hribi z lepimi izletnimi točkami in smučišči, tu je morje, tu so toplice, obstajajo strukture za pripravljanje različnih sejmov, možnosti so za gojenje športov itd. Vse to pa turist dobi v relativno majhnih razdaljah. Naravne lepote in že obstoječe objekte pa je treba, še bolje valorizirati in reklami zirati in seveda okrepiti turistične usluge.
Najprej ju je premagal spanec nato še prijatelji tuje lastnine
Prijatelji tuje lastnine izrabijo vsako priložnost, da pridejo na lahek način do »zaslužka«. Tako »prilož nost« sta jim v noči med ponedeljkom in torkom nudila 44-letni Renato Udorti iz Ul. Petronio 28 in Pier Paolo Brabets iz Ul. Corindoni 6.
Moška sta imela nalogo, da po koncu šagre v parku v Ul. Timignano čez noč nadzorujeta prireditveni prostor in pazita, da ne bi kdo poškodoval kioskov ali stikal po drugih predmetih in živilih. Za to sta si pripravila ležišče, na katerem pa sta nato tudi zaspala.
Ko se je Brabets zbudil, ga je čakalo neprijetno presenečenje. Nedaleč od še spečega prijatelja' je zagledal njegovo listnico, zraven nje pa razmetane osebne dokumente. Zaprepaden je potipal po svoji listnici, a je ni našel. Prav tako ni bilo ne duha ne sluha o milijoni! 12 tisoč lirah, ki mu jih je dal Udoni v varstvo predno se je predal počitku.
Zmikavti so bili pri svojem poslu precej spretni, saj so listnico Udoni ja, v kateri je bilo in nato zmanjkalo 30 tisoč lir, potegnili iz žepa hlač, ki jih je bil moški spravil pod blazino na ležišču, kjer je počival.
Policijski agenti so seveda uvedli preiskavo o kraji.
Pohištvo na ulici
V ponedeljek dopoldne so z re-šilcem prepeljali v bolnišnico 35-let-nega Giorgia Scheichela. Moški je v trenutku nerazsodnosti zmetal na u-lico nekaj pohištva in posteljnine skozi okna svojega stanovanja v 5. nadstropju poslopja v Ul. Flavia 10. Scheichel se je že zdravil v Centru za mentalno zdravje pri Domju.
Karabinjerji izsledili tatu v motelu Agip
Nabrežinski karabinjerji so stopili na prste tatiču, ki je kradel v avtomobilih parkiranih na parkirišču pred motelom Agip ob Trbiški cesti. 38-let-ni argentinski državljan Andrea En-rique Sancez se je včeraj dopoldne »lotil« op"a record nemškega državljana Horsta Lofflerja. Leta ga je pri opravilu opazil ter stekel za njim. Argentinec se ga je sicer izognil, ni pa mogel presenetiti karabinjerjev, ki so mu postavili past za plotom in ga kmalu ulovili.
Razbili šipo kinodvorane
Film »Ufficiale e gentiluomo«, ki ga te dni vrtijo v kinodvorani Capi-tol v Drevoredu D'Annunzio, je toliko zamikal trojico mladih, da so si ga hoteli kar zastonj ogledati. Medtem ko so se poskušali pritihotapiti v dvorano po enih od stranskih vrat, pa je .nepoštene mladeniče zasačil paznik, 47-letni Mario Natale, Moški jim je zabranil vhod in jim svetoval naj odidejo. To so mladeniči sprva tudi storili, čez malo časa pa’ so se vrnili s kamnom v roki, ki ga je e-den od njih zalučal v šipo velikega izložbenega okna kinodvorane, šipa iz kristala je počila in se delno tudi raztreščila.
Lastnik kinodvorane, 64-letni Milano Lorenzi iz Ul. Navali 16/3 je po dogodku poklical policijo. Mladeniči so s kamnom povzročili za 400 tisoč lir škode.
Morska psa pred Barkovljami
V morju pred barkovljansko obalo, med barkovljanskim portičem in kopališčem »Topolini« so včeraj popoldne sicer maloštevilni kopalci opazili dva morska psa, ki sta s svojimi plavutmi izven vode plavala v razdalji približno 15 do 20 metrov od obale. Očividci so takoj obvestili o nevarnosti policijo, ki je prispela na kraj z motornim čolnom, vendar njeno iskanje morskih zveri je bilo brezuspešno.
Vest o morskih psih, ki sta se »sprehajala« pred Barkovljami je seveda sprožila dokajšen preplah.
Za vedno nas je zapustil 1 naš dragi
Emil Čuk
Dan in uro pogreba bomo javili naknadno.
Žalujoči: žena, sinova Milko in Marjan ter drugi sorodniki
Prosek, 15. avgusta 1984
13. t.m. je za vedno odšla
Gizela Dovšak vd. Sedmak
Pogreb bo jutri, 16. t.m., ob 17. uri iz domače hiše na kriško pokopališče.
Žalostno vest sporočajo: hči Marta, sinova Miro in Srečko z družinami, sestra Mimi, brat Pepi ter drugo sorodstvo.
Križ, Devinščina, Zagreb, 15. avgusta 1984
KD Vesna in ŠD Mladina izrekata globoko sožalje Aleksandru, Nikotu in svojcem ob izgubi drage none Gi-zele Dovšak vd. Sedmak.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega dragega
Milka Emilija
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala pevskemu zboru Vasilij Mirk, ŠD Primorje, Gospodarskemu društvu Prosek in sekciji KPI Prosek-Kontovel.
Svojci
Prosek, 15. avgusta 1984
Včeraj je poteklo 7 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono
Franc Brundula
Z žalostjo se ga spominjata
žena Zora in družina
Pogumno zvesti izročilu - geslo 3. Jamboreeja	Razstava modernih del
Čeprav je dvotedensko taborjenje , slovenskih zamejskih skavtov ■ in skavtinj iz Koroške, Goriške in Tržaške že mimo, v vseh še živi spomin na enkratno doživetje.
Jamboree je Baden Powo’lova skovanka, ki bi po naše zvenela nekako kot »marmelada mladih«. To so v bistvu velika mladinska skavtska srečanja, ki jih na svetovni ravni organizirajo vsaka štiri leta — zadnji je bil lani v Kanadi.
Dosedanji slovenski jamboreeji pa so bile slovesnosti, s katerimi so skavti proslavljali kake večje obletnice. Letošnji jamboree, ki je že tretji po vrsti (prej Pinedo 1976 in Log pod Mangartom 1979), se je odvijal v slovenski vasi Globasnici na Koroškem. Izbira kraja ni naključna, slovenski koroški skavti slavijo letos 25. obletnico ustanovitve svoje organizacije, na drugi strani pa je izredne važnosti pomen, ki ga ima podobna slovenska manifestacija za narodnopolitični boj koroških Slovencev. Drugje bi bil jamboree manj učinkovit in ne bi imel smisla, kot je v intervjuju za skupni list jamboreeja povedal načelnik goriških skavtov Mauro Leban.
Z ene strani je taka velika pobuda vlila novega zagona, novegu idealizma koroškim skavtom, ki so ob svojih bratih in sestrah iz Trsta in Gorice ponovno začutili, da je skavti -zem »dogodivščina«, ki ti oblikuje osebnost, dogodivščina, za katero se mimogrede navdušiš in spoznaš, da se zanjo splača delati. Na drugi strani so se rriadi konkretneje zavedeli, da je narodnost vrednota, ki jo je treba gojiti in razvijati, ker je del nas samih. »To je popolnoma v skladu z načeli skavtizma, še posebno zamejskega skavtizma, saj je narodnost ena temeljnih vrednot, ki jih skavtizem predlaga mlademu človeku«, je v svojem govoru ob slovesnem tabornem ognju v nedeljo, 22. julija, razložil načelnik tržaškega tabora B Marjan Jevnikar. Skavtizem, narodnost in versko doživljanje sveta so
trije stebri gesla »Pogumno zvesti izročilu«, ki je spremljalo celotno dogajanje tega velikega tabora »To izročilo, pa naj ne ostane gola tradicija, temveč naj bo to osnova, na kateri gradimo obrnjeni v bodočnost«, in tako je pomen gesla interpretiralo tudi vodstvo tabora v intervjuju za Radio Celovec.
Poleg že omenjenih načelnikov, je bila organizacija tega velikega tabora zaupana še koroškemu načelniku Maksu Domeju, ki je v bistvu nosil največje breme, načelniku tržaškega tabora A Tomažu Simčiču, svoj delež pa je prispevala tudi načelnica potovalnega tabora novincev roverjev in novink popotnic, Eva Fičur. Duhovno vodstvo so sestavljali Marjan Markežič za Goriško, Dušan Jakomin in Žarko Škerlj za Tržaško in Jože Andolšek za Koroško.
Že otvoritev sama, ki je bila 18. julija zvečer, je ustvarila nekam čarobno ozračje: združeni z roko v roki v nepretrgan krog prijateljstva, ki je sestavljal geslo 3. jamboreeja in prižiganje luči, ki se je prižigala iz roke v roko, tako da se je pričaral svetal venec narejen iz tristo malih sveč. Program, ki se je nato odvijal
skozi vseh 14 dni, je le še podkrepil prijateljske vezi, bratstvo, veselje, da lahko z različnim čutiš isto povezanost idealov. Vsakodnevna izmenjava vodov med pokrajinami, dan izražanja, dan zbranosti in skavtska olim-piada, so bile le del skupnega programa. Vsak tabor je še imel svojo notranjo dejavnost, izlete, bivake ali hajke in raide, to so izleti v dvoje ali v skupini s prenočitvijoi na prostem. Eden od najbolj mogočnih izletov je bil skupen pohod na Peco. Nad 350 skavtov in skavtinj se je 23. julija v svojih novih skavtskih majčkah in z nahrbtniki na ramenih že navsezgodaj odpravilo po strmi poti navzgor. Med potjo so nekateri obujali legendo o kralju Matjažu, ki naj bi spal pod Peco s svojimi vojščaki. Morda je kdo upal, da ga bo taka množica mladine prebudUa?
Skavti in skavtinje so se vrnUi domov obogateni ne samo z novimi prijateljskimi vezmi, ampak tudi z novimi informacijami o koroški problematiki. V ta namen je vodstvo orga niziralo zanimiv popoldan, ki je bU posvečen narodno.- kulturno - politični stvarnosti koroških Slovencev.
Na povabUo so se odzvali predsednik Narodnega sveta Matevž Grilc, za Zvezo slovenskih organizacij Fric Kert, ki je tudi kandidat na Koroški enotni listi, in pa Pavle Zablat-nik, dolgoletni vzgojitelj na Slovenski celovški gimnaziji in njen bivši ravnatelj. Mladi so lahko po srečanju na dojemljiv način izvedeli nekaj značilnih podatkov o zgodovini koroških Slovencev, o njihovi kulturno - politični dejavnosti in o stanju slovenskega življa nasploh. Posebno pereč problem je vidno upadanje narodne zavesti, pritisk germanizacije je vse bolj oster — zadnji primer je poskus referenduma zoper dvojezične šole, ld naj bi se izvedel po celi državi, če bi ta poteza usipela, bi bU to hud udarec za koroške Slovence.
V	soboto, 28. julija, zvečer je bil na sporedu še zadnji večer. Poleg tržaškega in goriškega, ki sta bUa že prej, je koroški nekako bU višek celotnega jamboreeja in obenem tudi njegov zaključek. Korošci so najprej v resnem tonu, nato pa v šaljivem ki se je vidno stopnjeval, prikazali tradicije in značilnosti svoje zemlje — npr. obred poroke. Občinstvo so pri-pravUi do tega, da je sodelovalo s petjem. Med številnimi gosti iz Koroške je bila med mladimi tudi po duhu mlada pesnica Milka Hartman, ki je prebrala nekaj svojih pesmi. Za ganljiv konec večera je poskrbel Maks Domej, ki je podal svoje razmišljanje o bratstvu, prijateljstvu in sreči. Mimika deklet v belem ob zadnjih plamenih ognja, ki je spremljala besedo in v ozadju taizeiski kanoni, sta u-stvarila nepričakovano vzdušje.
V	nedeljo, 29. julija, je bila še zadnja slovesnost — po skupni sliki in zadnji skupni sv. maši, je sledEo še zadnje snemanje zastave. 3. ZSZ jamboree se. je tako uradno končal, a v srcih je še odmevala Pesem slovesa: »Mi se bomo srečali, se videli še kdaj, nasvidenje prav vsi vi bratje, nasvidenje še kdaj!« BRUNA CIANI
Učiteljici in narodni borki Olgi Golarjevi v spomin
gledališča
čestitke
V Ljubljani je umrla 22. julija u-čiteljica Olga Čo-tarjeva, ki bi pr vega septembra dopolnila 84 let. Njeno življenje je bilo precej razgibano, polno težav in gorja, saj je preživela dve vojni, bila trikrat odpuščena iz učiteljske službe in pomagala obnavljati slovensko šolstvo v Trstu pod »zavezniki«, ki se je znašlo vse prej kot v rožnatih razmerah.
Ob začetku soške fronte, ko je bila evakuirana Gorica z okolico, je morala v begunstvo tudi Čotarjeva družina. Oče je bil v službi pri ]i-nanci v Gorici, premestili so ga v Trst. Olga, ki je začela študij na goriškem učiteljišču je morala nadaljevati v zaposlovalnih tečajih v Trstu, ki so jih vodili goriški profesorji in tako poskrbeli, da dijaki niso zgubili let zaradi vojne. Matu ro pa so polagali na ljubljanskem ali mariborskem učiteljišču pred komisijo goriških profesorjev. Olga je leta 1920 diplomirala v Mariboru. Vrnila se je na Primorsko, da bi vzgajala naše otroke v ljubezni in spoštovanju do materinega jezika.
Prav tedaj so se za primorske Slovence začeli hudi časi. Imperialistična Italija, ki je ob koncu prve svetovne vojne zasedla naše kraje, je že tekoj ob prihodu napovedala svoj program: popolno asimilacijo domačega prebivalstva.
Prva službena mesta učiteljice 01 ge so bila: Skedenj, Prosek in Di vača. Tu je imela prvi incident Njeni učenci niso bili preveč »navdušeni« pri pozdravljanju zastave, ki je bilo obvezno. O incidentu je pi sai tudi Učiteljski list: »Otroci so se pri pozdravu vedli nespodobno«. Po ovadbi italijanskega učitelja, da je njeno šolsko delo usmerjeno proti režimu, je bila Olga premeščena najprej v Gorjansko, potem pa v Podkraj nad Ajdovščino.
Med svoje učence je širila mladinski list »Naš rod«, da bi se otroci poleg italijanskega jezika, ki so se ga morali učiti v šoli, utrjevali tudi v svojem materinskem jeziku, zato so uporabljali pri pouku tudi »Naš rod« in ga pridno prebirali. Nekega dne jo je presenetil šolski nadzornik, v razred je vstopil nenapovedano prav ko so imeli učenci na klopi to mladinsko revijo. »Vedo, vedo come
studiate italiano,« je dejal in pridno pisal v svoj notes.
Nekaj dni pozneje je prišla v razred italijanska učiteljica in prinesla Olgi dekret o odpustitvi iz učiteljske službe. Komaj je utegnila reči otrokom: »Zbogom otroci, mene več ne bo!« S težkim srcem je pustila svoje učence prav ob koncu šolskega leta v a-prilu 1925.
»Tako se je začela njena križeva pot. Po odpustu v Podkraju ji je preostajala samo še emigracija v Jugoslavijo. Nastavili so jo v Zavrču pri Ptuju, kasneje pri Sv. Barbari v Halozah, v Velenju in leta 1937 v Trbovljah, kjer je dočakala tragično leto 1941. Kot vsi takratni učitelji je bila tudi ona odpuščena in ostala brezposelna. Do leta 1945 je živela v Ljubljani in si pomagala, kot je vedela in znala.
Že maja 1945 se je odzvala klicu domovine, da se vrne na Primorsko, kjer je bilo potrebno na novo zaora-ti na šolskem polju in obnoviti po fa šizmu uničeno šolstvo. Že med počitnicami se je vrgla na delo pri organiziranju raznovrstnih tečajev za osnovnošolce in srednješolce, da bi jim bil prestop na slovensko šolo o-lajšan. V večernih urah pa je vodila tečaj za tiskarje, ki se je vršil trikrat tedensko.
V šolskem letu 1945 46 je bila na stavljena na slovenski osnovni šoli v Rojanu. Toda to leto je ZVU uki nila več osnovnih šol in odpustila vrsto učiteljev. Med temi je bila tudi Olga, ki je v jeseni ostala ponovno brezposelna, medtem ko so bili vsaj nekateri učitelji ponovno sprejeti v službo.
Olga je pomagala v naših orga nizacijah. Posebno skrb je posve tila roditeljskim svetom, ki so skrbe H predvsem za reden pouk na slo venskih šolah, za dodatni pouk slo venskega jezika, kajti posledice fašizma so bila porazne.
Draga Olga, iv.em, ki so Te poznali boš ostala v spominu kot vzorna učiteljica in zavedna Slovenka.
M. P.
CANKARJEV DOM • LJUBLJANA Hala Tivoli - Velika dvorana V nedeljo, 19. avgusta, ob 20. uri: Heavy Metal Koncert leta - Iron Mai-den.
kino
Danes praznuje rojstni dan naš dragi prijatelj MARIJO MILIČ. Ob tem jubileju mu iskreno čestita planinska klapa.
PAVLA TOMAŽIČ iz Pirana ugasne danes 9. svečko. Da bi ji bila življenjska pot posuta s cvetjem, ji želita nona Pavla in nono Milan. Voščilom se pridružujejo očka Vojmil, mama Silva in bratec Aleš.
Ariston 21.15 »II grande freddo«. Režija Lawrence Kasdan.
Na prostem, v primeru slabega vremena v dvorani.
Fenice 17.30 — 22.00 »Guerrieri anno 2072«.
Nazionale Dvorana išt. 1 15.30 — 22.15 »II caldo letto della vergine«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 15.30 — 22.15 »Fuga da mezzanotte«.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.15 »Virus«. Film za vsakogar.
Grattacielo 16.00, 19.00, 22.00 »Questo pazzo, pazzo, pazzo mondo«.
Mignon 16.30 — 22.15 »Rocky 3«. Syl-vester Stallone.
Aurora 15.30 — 22.00 »I predatori dell'arca perduta«.
Capitol 17.30 — 22.00 »Ufficiale e gentiluomo«.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Creep-show«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere Zaprto.
Radio 15.30 — 21.30 »Inquietudine morbosa di una moglie«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.30—22.00 »Victor, Victoria«.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba L Ul. dei Soncini 179, Ul. RevoltcUa 41, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. dell'Orologio 6.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Garibaldi 5, Ul. dell’Orologio 6, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1).
razstave
V	TK galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, skupinska grafična razstava 10 grafičnih mojstrov.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom.
8. BIENALE UMETNIKOV AMATERJEV. Ogled razstave do 15. avgusta od 16. ure dalje.
V	tržaški občinski galeriji razstavlja do 18. t.m. svoje akvarele goriški rojak Andrej Košič.
Danes, 15. t.m., bodo v galeriji Ros-soni na Korzu Italia 9 odprli razstavo slikarja Renza Simionata in slikarke Mi-relle Barbarich. Razstava bo trajala do 31. t.m.
včeraj-danes
NOČNA SLUŽBA- LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) 1, Nabrežina, Bol junec, Mi-Ije (Lungomare Venezia 3).
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Danes, SREDA, 15. avgusta VNEBOVZETJE D. M.
Sonce vzide ob 6.05 in zatone ob 20.13 - Dolžina dneva 14.08 — Luna vzide ob 22.08 in zatone ob 9.35.
Jutri, ČETRTEK, 16. avgusta ROK
Vreme včeraj: temperatura zraka 23 stopinj, zračni tlak 1012,3 mb narašča, veter 16 km na uro jugozahodnik, vlaga 68-odstotna, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 23,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Ivana Chiarillo, Federico Richter Crismancich, David Ca-rone, Valentina Mahnič, Marco Segulin, Francesca Tomasini, Adam Cimarosti, Gabrio Madonia, Jessica Nicole Gustke, Alen Scroggaro.
UMRLI SO: 80-letna Lucia Monico por. Maltiera, 77-letni Emilio Cuk, 62-letni Albino Iez, 66-letna Vittoria Morassi por. Varin, 76 letna Valeria Sparagna por. Valenta, 73-letni Basilio Giusti, 62-letni Giovanni Maiano, 82-letna Gisella Dovsak vd. Sedmak.
odprta do konca meseca
Nadzomištvo za ambientalne, arhitektonske, arheološke, umetnostne ifl zgodovinske dobrine Furlanije - Julijske krajine je spričo velikega zo; nimanja publike sklenilo podaljšati razstavo svojih modernih del in steklenih del iz zbirke Cappellani do 31-avgusta. Razstavo si je moč ogledati v dvorani »F. Franco« na sedežu Nadzorništva. Trg Libertà 7, vsak dan od 9. do 13. in od 16.30 do 19.30■ Vstop prost, ob torkih zaprto.
Rock koncert
Prihodnjo soboto bo na Gradu sv. Justa koncert, ki ga prireja glasbeno združenje »II posto delle fragole«.
Nastopilo bo več ansamblov, k* igrajo glasbo rock in new wawe-Predvajali bodo tudi film »Sveta g°, ra«, ki je žel v prejšnjih letih med mladimi veliko uspeha. Prireditev se bo pričela ob 20.30.
Prireditve in sporočilo kulturnih druStev in organizacij
TPK Sirena priredi 18. in 19. avgusta na zasutem zemljišču v Barkovlja*1 svoj tradicionalni praznik K A LAMARADO. Pričetek v soboto ob 16. uri. 0° 18. uri regata veteranov na optimistu1-V nedeljo ob 19. uri nastop čarodeja-Na sporedu še bogata loterija. Oba večera bo popestril ansambel Taims.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dora-Nadaljuje se TABOR 1984: danes, 1?-avgusta, ob 15. uri odprtje kioskov 1 razstave, ob 18. uri nastop folklornega ansambla KUD ULJANIK PULJ,??, 20. ure dalje ples z ansamblom TW* LORDS. Vabljeni!
razna obvestila
Zveza borcev Bol junec sporoča, da se še danes nadaljuje 4. POLETNI PARTIZANSKI PRAZNIK v Boljuncu.
Ob priliki Velikega šmarna deluj na Repentabru še jutri, 16. avgusta, kiosk s pijačo in jedačo. Poleg doma čega vina je še surov in pečen Prž?5' ovčji sir in na sam praznik danes, avgusta, domači štruklji.
mali oglasi
telefon (040) 775-275 — vsak dan od 8. do 13. ure
OSMICO je odprl Ivan Terčon v Mav hinjah.	:
GOSPA s prakso nudi pomoč P0,® „ in/ali ponoči starejši osebi. Tel. št. 574-423.	„
OSMICO je odprl Edi v Praprotu. 7° sortirana bela vina in teran. PRODAM FIAT 127/900 cc, letnik OJ vember '82, prevoženih 25.000 km. 1 040/825-051 v večernih urah. . . OSMICO ima Milko Cibic na Prose*11-Toči dobro belo in črno vino. .. PRODAM motor moto Merini 250, P . voženih 12.000 km, 1.200.000 Er. na št. 226-517.	. ain
MATEMATIKO IN FIZIKO inštruira« za popravne izpite. Informacije P° 1 lefonu (003865) 21972.	^
ZLATO, zlate kovance kupi ali US. no zamenja zlatarna Sosič - Narv» ul. 44. Opčine - Trst.
menjalnica
O
8. 1984
Ameriški dolar Kanadski dolar švicarski frank Danska krona . Norveška krona švedska krona. Holandski fiorini Francoski frank Belgijski frank. Funt šterling . Irski šterling . Nemška marka Avstrijski šiling . Portugalski eskudo Japonski jen . španska pezeta Avstralski dolar Grška drahma . Debeti dinar . Drobni dinar .
BANCA Dl CREDITO Dl 1 TRŽAŠKA KREDITNA B
s. p. A.
tabi - ut it?a f. i ilzi io -
50
1.770
1.340
727
166
212
210
543
19«
27
2.320
1.870
612
87
U
10--^
it»
Gomme MARCELLO
Prodaja gum: C E AT — PIRELLI — MICHELIN Predelava In tehnična pomoč
TRST - Trg Foraggi 8 - Tel. 724-276
SEPTEMBER
s potovalnim uradom »Aurora«
Vsako nedeljo in torek na BRIONE. Cerna 58.000 lir.
Od 26. avgusta do 2. septembra in od 2. septembra do 9. septembra n MALI LOŠINJ. Cena 195.000 lir.
Od 22. do 25. septembra v BUDIMPEŠTO. Cena 272.000 lir.
Od 16. do 20. septembra na otok RAB. Cena 143.000 lir.	na
Od 19. do 26. septembra v KIJEV, LENINGRAD in MOSKVO. LCn“ 795.000 lir.
Od 25. septembra do 2. oktobra — KLASIČNA GRČIJA. Genu 726.000 £ Od 5. do 10. oktobra — MADRID in ANDALUZIJA. Cena 625.000 t»' 6. in 7. oktobra na PUTVIČKA JEZERA. Cena 80.000 lir.
Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu »AURORA*
Ul. Cicerone 4 — telefon 60261.
P radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio -tv - radio - tv - radio -
Sreda, 15. avgusta
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Četrtek, 16. avgusta
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Sreda, 15. avgusta
BABIO
Prvi kanal
11.00	Sveta maša
12.00	Praznični dan
12.20 I grandi solitari. Un uomo, una barca - reportaža
13.00	Poletni maraton
Labodje jezero - 3. del baleta
13.30	Dnevnik
13.45 Io, due figlie, tre valigie - film Igrajo: Louis De Funès, Claude Rich, Agathe Natanson
15.05	Le grandi bataglie del passato
16.05	Avventura - 48 ur za rešitev
16.30	L’amico Gipsy - TV film
1‘-00 Squadra speciale Most wanted -TV film
17.50 Avventure, disa sventure e amori di Nero, dane di leva -risanke
16.05 Al paradise - glasba in spektakel
ir™ Almanah in vremenske razmere
f0?0 Dnevnik
20.30	Professione: pericolo -
„. TV film
21-20 Caccia al tesoro - TV nagradno tekmovanje 5revi Kolumbja
22.30	Dnevnik
"“■40 Športna sreda
Ob koncu dnevnik in vremenske razmere
Drugi kanal
13.00	Dnevnik 2 ob 13. uri 13.15 Due e simpatia
14.10	Kviz, glasba in filmi za skupno popoldne
17.10	A che servono questi quattrini?
18.30	Dnevnik - Sport
18.40 Lady Madama - TV film 19.45 Dnevnik 2
20.30	Joe Cocker in concerto
21.30	Lontano da dove - film - 1. del 22.20 Dnevnik 2 - večerne vesti
22.25	Lontano da dove - 2. del filma
23.10	II sogno americano 00.05 Dnevnik - zadnje vesti
Tretji kanal
19.00	Dnevnik
19.25	Oltre la poesia:
Od Horacija do Sinisgala
20.00	Šola in vzgoja :
Današnja generacija nima bodočnosti - 2. del
20.30	Akiko - film
22.00	Delta serie
Uomini e dei - odadja o stari mehiški kulturi
22.30	Dnevnik 3
22.55 Kamera in spomin 23.05 Na pol a more - spektakel 00.10 Speciale Orecchiocchio - glasbena oddaja John Fox
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
}g f, Poročila
•2o Ciciban, dober dan - naš vrtec 18 4s le ob
Cez Atlantski ocean - potopisna 19.24 wÌja
ldoc Àv m radio nocoj Zrno do zrna S Dnevnik 2a n« Propagandna oddaja w Pilm tedna: Ožigosana -ameriški film
y letih pred, med in po H. svetovni vojni se je Alfred Hitch-c°ck izredno učinkovito vključil v 'ameriško proizvodnjo vojnih filmov, čeprav njegovi filmi niso vezani neposredno na bojišča, na katerih je ameriška vojska sodelovala. Razvijal je zyrst vohunskega filma. Sovraž-mk pač nikoli ne počiva, še Posebno je nevarna in nepredvidljiva njegova prisotnost v zaledju, tudi v Ameriki, ki je vojno na svojem ozemlju preživela brez večjih pretresov. ^ŽIGOSANA je pravzaprav me-'odrama, ki jo povzroči vohunski zaplet filma. Oba elementa se prepletata in drug drugega omogočata. Junakinja fil-fya je Ožigosana z očetovo vohunsko dejavnostjo in s svojim Vse preveč »sproščenim« nači nwn življenja. Za tem zunanjim videzom pa se skriva domovinsko zavedna, čustvena ženska, m hoče vsaj pred samo seboj
spremeniti svojo podobo in popraviti očetove grehe. Prilož nost se ji ponudi, ko ji Cia za upa vohunsko nalogo v Latinski Ameriki, kjer naj bi razkrinkala nemško skupino in njene naloge. Zaplet pa se prične, ko se zaljubi v svojega sodelavcà; njuna ljubezen onemogoča uspešno vohunsko delo, kakor uspešno vohunsko delo onemogoča njuno ljubezen.
OŽIGOSANA je izvrstna vohunska melodrama, Hitchcock izvrstno izkorišča in prepleta elemente obeh filmskih žanrov.
21.40 Dnevnik
Koper
14.00	in 17.00 Odprta meja
17.30	Dorian Cray - film
19.30	TVD stičišče
19.50	Spol in živali 1. del
20.20 Beta pet - TV film
21.10 Dokumentarna oddaja
21.40 TVD vse danes
21.50	Dario Diviacchi predstavlja: Depecche mode
22.35 Zeit im Bild - Čas v sliki
Zagreb
17.50	Videostrani
18.00	Poročila
18.05 TV koledar
18.15 Otroška oddaja
18.45 Narodna glasba s festivala Ohrid 84
19.30	Dnevnik
20.00	Filmski večer: Smrt jaše na konju - italijanski film
22.30	Dnevnik
ZASEBNE POSTAJE
8.30£ANALE 5
9.30 4 .. casa Lawrence 10.00 ST* - TV film
TV film
TV film filmska
itS fellis :wf!lm
oucarpo, ufficiale di scrittura
12.00	t komedija
12.25	r effers°n - TV film
13.25	n?0 Grant - TV film
14.25	S. c?Sa Lawrence
’Uola elementare
16.25	Medija
17.00	Slary Tyler Moore - TV film
18.00	Sazzard - TV film
19.00	r rzan - TV film
19.30	L cfferson - TV film
20.25	p el,a TV film
22-25 tfn^ossimo uomo - film $-25 F?jak - TV film 00.25 L?nale 5 News
^venturiero di Honk Kong -
ìltiyw ^'ark Dable in Susan
8.30	^ETEQUATTRO
945 ^sanke
10 J S|5^1do 11 ritomo di PaPà
JO-50 pv^*a TV novela 1-45 ^tasdandia - TV film
«:» ti=ri " a"lt0 " ",ilm
13.30	j7°htovid<x)
u 15 Ufo* Selvaggio TV novela
15.00	>®a - TV novela
ler-. JSHdde di cristallo - film '00 H7a .Chris Barnes
17.30	Sl^uke
18.00	T^hke
}8-50 T^Ck Driver - TV film 1-25 ChiD„ U0I1 'n affitto - TV film 20-25 A?PS - TV film jì-3° n ^am - TV film fc» Quin^v Dhabtie - film °0-45 ff y.- TV film
gl°mi del Padrino
ITALIA 1
8.30	La grande vallata - TV film
9.30	Amarti è la mia dannazione -film
11.30	Maude - TV film
12.00	Giorno per giorno - TV film
12.30	Lucy show - TV film
13.00	Bim Bum Barn
14.00	Agenzia Rockford - TV film
15.00	Cannon - TV film
16.00	Bim Bum Barn
17.40	La casa nella prateria - TV film
18.40	Kung Fu - TV film
19.50 n mio amico Arnold - TV film 20.25 Finché è guerra c’è speranza
22.40	Roma violenta - film
00.20 Cosa è successo a Hellen - film
TELEPADOVA
14.45	Gli emigranti - nadaljevanka
15.30	Cara a cara - TV film
17.00	Star Trek TV film
18.00	Risanke
18.30	Mechander Robot - risanke
19.30	Arrivano le spose - TV film 20.20 Anche i ricchi piangono -
22.00	Tutti gli uomini del re - film
23.00	Doc Elliot - TV film
24.00	Malesia film
TRIVENETA
14.30	Film
16.00	Filmski program
16.30	TV film
17.30	Dr.	Wedman	TV	film
19.00	OP	Coupon estate
19.30	The	Outsider	TV	film
20.30	Peccati d’estate - film
22.00	L’incredibile dottor Hogg -
22.30	Promosso in amore - film
TELEFRIULI
14.30	Cara a cara	TV	film
15.45	Aquile tonanti - film 18.15 Cara a cara TV film
20.00	L’ora di Hitchcock TV film
21.30	II dovere di uccidere - film
23.00	Sport
Prvi kanal
13.00	Poletni maraton
13.30	Dnevnik
13.45 Chi ha rubato il presidente? -film
15.10 Hollywood
16.05	Avventura
16.30	L’amico Gipsy - TV fi’m
17.00	Squadra speciale most wanted -TV film
18.00	Palio di Siena
19.40 Almanah in vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Colosseum
21.25	I segreti dell’Andrea Doria
22.25	Dnevnik
22.35 La casa delle finestre che ridono - film
0.25 Dnevnik in vremenske razmere
Drugi kanal
13.00	Dnevnik 2 ob 13. uri
13.15 Due e simpatia - nadaljevanka dneva
14.05	Kviz, glasba in filmi za skupno popoldne
17.20	Non ti pago! - film
18.30	Športna poročila
18.40	Lady madama - TV film
19.45	Dnevnik
20.30	Un giovane inesperto - po romanu Michaela Déona
21.45	Dnevnik - večerne vesti
21.55 Che si beve stasera?
22.50 I professionals - TV film
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
Tretji kanal
19.00	Dnevnik
19.20	»Mačk Sennett, la passione comica« - I. nadaljevanje Program, ki ga je pripravil Sergij Grmek v sodelovanju z Li-viom Jacobom in Carlom Mo-serjem.
20.00	šola in vzgoja
20.30	La divorziata - film
22.05 Dnevnik
22.30	Kamera in spomin
22.40	Starš
23.45 Speciale orecchiocchio - glasbena oddaja
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
18.00	Poročila
18.05 Veliki zmagolavec in njegovi sužnji
18.50 Želeli ste - pogejte, zabavno poučna oddaja
19.15 Risanka
19.25	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30 Dnevnik
19.55 Vremenske razmere
1-9.57 Propogandna oddaja
20.00	Lov za zakladom - kviz
21.00	Življenje Verdija - nadalj.
22.20 Dnevnik
22.35 Retrospektiva domače TV drame
Pisatelj Milan Pugo’j (1883 1929) je najrajši slikal male ljudi, žalostne in smešne dogodke iz njihovega življenja. Ta snov mu je bila h izu tudi zaradi lastnih doživetij. Gimnazije namreč zaradi očetove smrti ni mogel kon čati, pa se je preživljal s pisarniškim delom in pisateljevanjem. Med prvo vojno celo z igranjem na klavir v kinematografih. Nazadnje je bil tajnik in režiser v gledališču.
V svojih novelah, ki jih je z vzorno natančnostjo analiziral dr. F1 rance Koblar in jih izdal leta 1948 (Izbrane novele), o-bravnava Pugelj najrajši zgrešeno življenje malomeščanskega in kmečkega, zlasti dolenjskega človeka. V njem odkriva tragične in komične strani, ga prikazuje v začaranem krogu, ki iz njega po navadi ni bilo izhoda.
Omeniti velja nekaj Pugljevih knjig, na primer Uro z angeli (1912), Mimo ciljev (1914), Naša leta (1920), in ugotoviti, da se je iz impresionističnega in novoromantičnega literata razvil, pod vplivom Čehova in Mau-passanta, v reaističnega pisatelja.
Pugljeve Splavljence je za TV dramatiziral Boris Grabner, režiral pa Janez Drozg. Nastopajo igralci SNG Mariborš Delo je bilo posneto konec leta 1969 in na začetku 1970.
Oddajo je pripravil Saša Vuga.
Koper
14.00	in 17.00 Odprta meja
17.30	YU made music
18.00	Beta peta - TV film
18.50	Risanke
19.30	TVD - Stičišče
19.50	Turki prihajajo - 1. del - dokumentarec
20.00	Tenis - TV film
21.15	Dokumentarna oddaja 21.35 TVD - vse danes
21.45	Beseda in glasba - oddaja v živo
22.30	Zeit im Bild - Čas v sliki
Zagreb
17.50	Videostrani
18.00	Poročila
18.05	TV koledar
18.15	Junaški rod
18.45	Orkester Johann Strauss z Du naja
19.30	Dnevnik
20.00	Spekter - politični magazin
21.05	Zabava vas Edith Piaf
22.45	Dnevnik
ZASEBNE
CANALE 5
8.30	In casa Lawrence - TV film
9.30	Alice - TV firn
10.00	Phyllis - TV film
10.30	Uu militare e mezzo
12.00	I Jefferson - TV film
12.25	Lou Grant - TV film
13.25	In casa Lawrence - TV film
14.25	Guendalina - filmska komedija
16.25	Mary Tyler Moore - TV film
17.00	Hazzard - TV film
18.00	Tarzan - TV fVm
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Baratta - TV film
20.25	Festivalbar - Deejay star -spektakel, ki ga vodita Claudio Cecchetto in Ramona Dell’Abate
23.00	I Jefferson - TV film
23.30	šport
RETEOUATTRO
8.45	Risanke
9.15 Aspettando il ritomo di papà -
10.10	Magia - TV novela
10.50	Fantasilandia - TV film
11.45	Tre cuori in affitto - TV film
12.15	Risanke
13.10	Prontovideo
13.30	Fiore selvaggio - TV novela
14.15	Magia - TV novoa
15.00	Orrore a 12.000 metri - firn
17.00	Risanke
18.00	Truck driver - TV film
18.50	Tre cuori in affitto - TV film
19.25	Chips - TV film
20.25	Charlie’s angels - TV film
21.30	I giorni del padrino - nadalj.
22.50	Quincy - TV film
23.30	Skidoo - filmska komedija
ITALIA 1
8.30	La grande vallata - TV film
9.30	Folia - fi’m - drama
Igrata Ingrid Bergman in Robert Montgomery
11.30	Maude - TV film
12.00	Giorno per giorno - TV film
12.30	Lucy show - TV film
13.00	Bim Bum Bab
POSTAJE
14.00	Agenzia Rockford - T Vfilm
16.00	Bim Bum Barn Risanke
17.40	La casa nella prateria - TV film
18.40	Kung-Fu - TV film
19.50 II mio amico Arnold - TV film 20.25 La battaglia di Alamo - film Igra John Wayne
23.20	Bandiera gialla - gasbena odd. 0.20 Tipi da spiaggia, filmska komedija
Igra Ugo Tognazzi
TELEPADOVA
14.45	Gli emigranti - nadaljevanka
15.30	Cara a cara TV film
17.00	Star trek - TV film
18.00	Risanke
19.30	Arrivano le spose - TV film
20.20	Anche i ricchi piangono - TV film
22.00	Sola col suo rimorso - film
23.00	Doc Elliot TV film
24.00	Mare crudele - fi’m
TRIVENETA
13.15	QP coupon estate
14.00	Risanke
14.30	Non scherzare con le donne -film
16.00	Filmski program
16.30	TV film
17.30	Dr. Wedmann - TV film
18.00	QP coupon estate
18.30	Sloane - TV film
19.30	The Outsiders - TV film
20.30	Arriva frà Cristoforo - film
22.00	L’incredibile dottor Hogg - TV film
22.30	Rassegna di tappeti
TELEFRIULI
14.30	Cara a cara TV film
15.45	II romanzo di Thelma Jordan
17.15	Risanke
18.15	Cara a cara - TV film
20.00	L’ora di Hitchcock - TV fi’m
21.00	Poročila
21.30	La ballata di Andy cracker -film
23.30	E1 gringo - film
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.20 - 10.00 Mozaik. Rekreacije, koristni nasveti, bolj ali manj literarni sestavki v pisanem spletu glasbenoza-bavnih melodij in pesmi; 8.20 Trim za vsakogar ; 8.40 Domače živali; 8.50 Iz našega vsakdana ; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu ; 9.50 Pesniki;
10.00	Mladinski oder: »Na strmi poti«. Radijska igra; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Zapiski na robu; 12.00 Roman v nadaljevanjih - vmes: Glasbeni listi; 13.20 Zborovska glasba s koncertnega odra: Tržaški oktet, nato: Glasbena priloga ; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Sprehodi po tržaških predmestjih: (33) »Povojni Ferlugi«;
16.00	Folklora narodov Jugoslavije -vmes: Glasbeni listi; 17.00 - 19.00 Odprti prostor: Klasični album; 18.00 »Dober večer my Lady - bye bye moj ljubi fant!« - nato: Glasbena priloga.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro, Koledar ; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP, Objave, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper - med glasbo: Objave, EP; 14.00 V znamenju rocka, Objave, EP; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna Radia Koper; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.15 EP;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik, Objave, EP; 17.00 Pogovor o...; 17.33 Grožnjan - mesto mladih: Jazz delavnica - Boško Petrovič; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 16.30, 17.30 Poročila ; 6.00 Glasba za dobro jutro;
7.00	Dober dan; 9.00 Štiri četrtine;
9.30	Lucianovi dopisniki ; 10.00 Popev-
Spremenjene frekvence Radia Koper (italijanski program) — Srednji val 256,4 m ali 1170 MHz: UKW — Beli Križ 97,7 MHz; UKW Koper 89,3 MHz; UKW Nanos 101,0 MHz.
ka tedna; 10.10 Otroci pojejo; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah ; 14.30 Glasbeno popoldne; 16.15 Edig Galletti; 16.32 Glasbena oddaja - ponovitev; 18.00 Dvojni tir; 19.00 Prostor za jazz; 20.00 Zaključek sporeda.
Četrtek, 16. avgusta
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 - 10.00 Mozaik; 8.20 Turizem ; 8.45 Konjiček za vsakogar; 9.10 Zdravniški nasveti; 9.40 Črtica; 10.10 Koncert RAI iz Milana;
11.10	Glasbeni pot puri; 11.30 - 13.00 0-poldanski zbornik: Zapiski na robu; 12.00 Roman v nadaljevanjih : Pier Paolo Pasolini: »Sanja« - vmes: Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah;
14.10	- 17.00 Radijsko popoldne: Spre-
hodi po tržaških predmestjih: (34) »V nekdanje Sovranišče«; 16.00 Festival slovenske popevke v Trstu v letih 1963 64 - vmes: Glasbeni listi; 17.10 Klasični album:	Giacomo Puccini:
Gianni Schicchi, komična operna e-nodejanka; 18.30 Glasbena priloga.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro, Koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP, Objave, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 O-tvoritev - Danes na valu Radia Koper - med glasbo: Objave, EP; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna Radia Koper; 15.15 EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah ; 16.30 Primorski dnevnik. Objave, EP; 17.00 Pogovor o...; 17.33 Pesmi in plesi narodov sveta: glasba Brazilije; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila ; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Dober dan; 8.45 Su e zo per le contrade; 9.15 Casatici ; 9.32 Lucianovi dopisniki ; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasbeno popoldne; 14.33 Vesti v nemškem jeziku; 14.45 Edig Galletti; 16.00 Vse o počitnicah v Jugoslaviji; 18.00 Jugoslovanski glasbeni trg; 18.45 Grisi-gnana ’84 - mesto mladih; 20.00 Zaključek sporeda.
Smo na višku počitniške sezone končno seje vrnilo sončno vreme
V Gradišču danes sejem ptičev
Smo na višku turistične in počitniške sezone. Cerkveni praznik velikega šmarna so znali Italijani spremeniti v pravcat turistični praznik. Ferragosto je namreč pojem, ki v današnjem svetu pomeni, da je ta dan vse na počitnicah, da boš v mestu dobil le malokaterega, ki bi delal. Seveda imajo polne roke dela gostinci, trgovci in vsi drugi, ki živijo in delajo v turističnih krajih. Lahko ljudi prizadene še tako huda gospodarska kriza: na ferragosto bodo vsi na počitnicah, pa čeprav samo za en dan.
Letošnji praznik je pravzaprav p« del na sredo, kar pomeni, da so ljudje svoje dolžnosti uredili tako, da bodo počitnikovali ves teden. Le tisti ki ima jo. opravka z vsakodnevnimi deli ne morajo na počitnice. Gostinci, policisti, gasilci, časnikarji (pa čeprav danes izjemoma ne bomo delali), bolničarji, zdravniki. Vsi ti imajo, v teh dneh normalno delo. Trgovci, šolniki in uradniki so že uredili tako, da bodo imeli nekaj zaporednih dni počitnic.
V Gorici je večina trgovin zaprtih, pa čeprav so se nekateri trgovci o-mejili le na ta teden. Krize je namreč precej, zato so trgovci v trgovinah tudi v poletnem času ter čakajo na kupce. Povsod so razprodaje poletnega blaga, najbrž tudi takega ki bo v modi prihodnje poletje.
Tudi tisti ki prirejajo poletne praznike so se pošteno utrudili. Zaradi tega je v teh dneh manj šager kot smo jih beležili v prejšnjih tednih. V slovenskih krajih na Goriškem ni v teh dneh nobenega praznika. Nekoč so za praznik v teh dneh skrbeli pri štan-
ti reškem športnem društvu Ju ventina. Goričani ki bodo ostali doma bodo imeli na razpolago le sagro v Podturnu. Sagre so še v nekaterih furlanskih krajih.
V Gradišču ob Soči imajo večdnevno praznovanje. Danes je tam razstava ptičev. V petek pa se bodo pričela tekmovanja konjenikov, ki se bodo zaključila v nedeljo.
Seveda bodo danes obmorska kopališča prepolna ljudi. Vreme, ki je nagajalo teden dni, se je končno ustalilo, in včeraj je ves dan sijalo sonce. Upamo seveda, da bi lepo vreme tudi
z nekaj vročine bilo vsem na voljo tudi danes. Marsikdo si bo zaželel nekaj hladu v gričevnatih predelih al' pa v Trnovskem gozdu.
Tudi jutri bo v Gorici vse mimo. Trgovine bodo namreč zaprte, tudi zato ker je goriški župan odredil da se na jutrišnji dan prenese praznik mestnega zavetnika.
Dva dni počitnic torej. Želimo jih vsem našim bralcem.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 84124
Razpis abonmajev PDG v Novi Gorici
Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici je razpisalo abonmaje za sezono 1984/85. Program bo, beremo v katalogu, »nedvomno zadovoljil tako tistega ljubitelja gledališke umetnosti, ki v gledališču išče razvedrilo, kot tistega, ki hoče skozi gledališče razmišljati o sodobnih proble-mih«. Tako se bomo že na začetku srečali z ljudsko igro »Don Kihot«, predstavo na prostem z velikim spektaklom, v katerega so poleg Primorskega gledališča vložili sredstva še Cankarjev dom, Festival Ljubljana in pokrovitelj, tovarna pohištva Lipa iz Ajdovščine. Poleg ostalih predstav Primorskega gledališča bodo za pestrost poskrbeli še Drama iz Ljubljane z odlično komedijo »Barillonova poroka«, ljubljanski Cankarjev dom z najbolj gledano komedijo »Vaje v slogu« in Slovensko gledališče iz Trsta, verjetno s predstavo »Matiček se ženi«.
Abonmaji bodo premierski, sindikalni, za upokojence in za dijake. Cene se gibljejo od 30 tisoč do 80 tisoč starih dinarjev. Gledališče vabi k sodelovanju in vpisu abonmajev tudi Slovence iz Italije. Abonmaji se vpisujejo na upravi gledališča Leninova 2 v Novi Gorici, ali pa po telefonu Nova Gorica 25 326 in 25-328.
V Doberdobu
brez slovenščine?
Prireditelji nas vsak dan obsipavajo z lepaki, letaki, programi ter pismi o Jernejevem ptičjem sejmu, ki bo letos, v nedeljo, 26. avgusta, v Doberdobu, v novoimenovanem Ger-goletovem parku, potem ko je gori-ška občinska uprava odrekla gostovanje v njenih parkih. Prireditelj je Associazione gruppo uccellatori goriziani. Pred nekaj dnevi smo dobili še
Občuten porast prometa
V'
na prehodu Vrtojba-Standrež
Na mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba - Štandrež ugotavljajo obču ten porast mednarodnega bagovnega in potniškega prometa. Kar zadeva blagovne tovore, boao letos čezenj prepeljali okoli milijon ton blaga, ki bo namenjeno bodisi v Italijo, Jugoslavijo ali pa za tretje države. Obseg potniškega prometa pa se je v tej turistični sezoni povečal za okrog 40 odstotkov. V tranzitu je zlasti veliko francoskih turistov, ki odhajajo na počitnice na jugoslovansko obalo v Istro ali v Dalmacijo.
Pos'ovalnica velike slovenske turistične in gostinske organizacije Kompas na mejnem prehodu je letos odkupila že za približno 20 milijard starih dinarjev raznih tujih valut. To je velik porast v primerjavi z istim obdobjem lansko leto. Tako so samo bencinskih bonov prodali za skoraj 6 milijard starih dinarjev. Pričakujejo, da se bo odkup tujih plačilnih sredstev do konca leta še občutno povečal.
KZE išče zdravnike
Krajevna zdravstvena ustanova v Gorici namerava sprejeti v službo nekaj zdravnikov za opravljanje fiskalnih pregledov za INPS. V bistvu gre za preverjanje zdravstvenega stanja delavcev in uslužbencev, ki so na bolniškem dopustu.
Za začasno dodelitev tem pregle-dom (sprejem v službo je predviden za omejeno dobo treh mesecev) lahko zaprosijo zdravniki, ki niso v rednem odnosu z drugimi javnimi zdravstvenimi inštitucijami in razpolagajo z naslovi za opravljanje prostega zdravniškega poklica. Zainteresirani morajo prošnje na kolkovanem papirju predstaviti najkasneje do 12. ure v soboto, 25. t.m., v uradih KZE v Ul. Vittorio Veneto 24.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale, Trg republike 26, tel 72341
Obrekovanje in izvoz valute v petek na goriškem sodišču
V	nasprotju s tradicijo, po kateri je avgust mesec počitka za sodnike in odvetnike, bo v petek, 17. t.m., goriško sodišče redno zasedalo. Na dnevnem redu sta dve obravnavi proti skujmo petim obtožencem.
Na prvi bo pred sodnike stopil 55-letni Antonio Guerin iz Tržiča, Ul. Buonarroti 4. Mož, ki je odgovorni urednik lista »Sentinella d’Italia« (že sam naslov pove marsikaj o njegovi politični usmeritvi), bo moral odgovarjati zaradi obrekovanja. Pred časom naj bi v listu objavil vest o smrti podkvestorja dr. Antonina Man-fréja, v kateri naj bi žalil spomin pokojnika. Prijavo proti Guerinu je vložila vdova pokojnega funkcionarja.
V	naslednji obravnavi bodo štirje obtoženci, doma iz Kalabrije, morali odgovarjati zaradi poskusa ilegalnega izvoza valute in vrednostnih papirjev ter nekaterih nepravilnosti v zvezi z izdajanjem bančnih čekov. Glavni obtoženec je 37-letni Paolo Pagliuso iz bližine Cosenze. Mož, ki je po po-
klicu trgovec, jo je med poslovnim potovanjem v naše mesto mahnil še čez mejo v Jugoslavijo. Toda pri Rdeči hiši so mu finančni stražniki našli torbo s čeki za 112 milijonov lir ter tujo valuto (dolarje) za skoraj milijon in 300 tisoč lir.
Pri pregledu so ugotovili, da nekateri čeki niso bili krili, drugim je manjkal datum, tretji pa so bili oz načeni z lažnim datumom. Zaradi vseh teh prekrškov so obtožili še tri ljudi, prav tako iz Cosenze. Obtoženi so 43-letni Natale Pagliuso, 44-letni Vincenzo Pitasi in 62-letni Vincenzo Cosentini.
Prispevajte za
Dijaško matico
program tega sejma, v njem imena članov tehničnega prireditvenega odbora, članov žirije itd., število nagrad, urnik manifestacije.
Nekaj pa nas zelo moti. To namreč, da je ves propagandni material napisan samo v italijanskem jeziku. Le po doberdobskih ulicah smo o-pazili, da je nekdo od prirediteljev italijanskemu tiskanemu tekstu na plakatih dodal s peresom nekaj slovenskih besed.
Vse to je odločno premalo. Že res, da je vsa organizacija v rokah nekaterih italijanskih sodržavljanov 'V Gorice, vendar pa bi vsaj slovenski gostinec v Doberdobu, ki je dal na razpolago svoje zemljišče ter je tudi v pripravljalnem odboru, lahko zahteval, moral zahtevati, da se tako v Gorici kot na našem podeželju razdeli propagandni material tudi v slovenskem jeziku.
Tako zares ne gre!
Jutri v Podturnu
«
nagrada »San Rocco
Jutri bodo ob prazniku v Podturnu nagradili najzaslužnejšega občana tega rajona. Tokrat je Center za phžd' njanje tradicij iz Podturna izbra Giovannija Culata, predsednika zadruge ITE. Culot je namreč eden med najzaslužnejših za to, da danes šteje zadruga 360 članov (od prvotnin 18) in da se je njen promet povečal od začetnih 47 milijonov na da našnjih 12 milijard lir, saj je njen predsednik že dolgo let.
Ob tej priliki bo v Podturnu sporedu tildi tombola z bogatimi de narnimi nagradami.
Vozni red vlakov
ODHODI	/T
Proti Trstu: 0.03 (L), 5.35 (L L 6.18 (L), 7.15 (D*), 7.49 (L). ^ (D), 9.26 (D), 10.43 (L), 11.13 (B L
13.45	(D), 14.27 (L), 16.00 (D), l6sa (L), 18.28 (L), 19.11 (E), 20.15 (L).
21.45	(L), 22.08 (D).	,T.
Proti Vidmu: 0.04 (L), 6.06 (DL
6.54	(D), 7.16 (L), 8.05 (D),
(L), 13.10 (D), 14.13 (L.) 14.41 (DL 15.15 (D***), 15.27 (L), 16.56 (D >■ 17.56 (L), 18.26 (D*), 19.00 (L), 20.1 (D), 20.55 (L), 21.34 (D).	„
Proti Novi Gorici: 8.07 (L),
(L).
PRIHODI	_12
Iz Trsta: 6.05 (L), 6.53 (D),	■
(L), 8.02 (D), 10.40 (L), 13.06 (DL 14.11 (L), 14.40 (D), 15.25 (L), l7-° (L), 18.24 (D*). 18.58 (L), 20.13 (DL
20.54	(L), 21.33 (D), 23.59 (L).	-,
Iz Vidma: 0.02 (L), 5.34 (L*).
(L), 7.14 (D*), 7.47 (L) 8.17 (DL 9.24 (D), 10.41 (L), 11.12 (B**).
(D),	14.25	L),	15.59	(D),	16.54	(PL
18.25	(L),	19.09 (E),	20.12	(L),
(L), 22.07 (D).
Iz Nove Gorice: 9.57 (L), 19.20 C
* * *	-v
(L)	lokalni:	(D)	direktni;	(E)
ekspresni; (B) brzovlak.
* ne vozi ob praznikih	i
** ne vozi 25. in 26. decembra i januarja
*** vozi samo ob petkih
Tudi letos na ljubljanskem sejmu uspeh briških in furlanskih vin
Gradimir Gradnik je dobil veliko zlato medaljo
Eno veliko zlato, enajst zlatih in enaindvajset srebrnih medalj so dobili vinogradniki gortiških Brd na italijanski strani meje na letošnjem, jubilejnem mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani, ki bg na tamkajšnjem Gospodarskem razstavišču od 27. avgusta do 6. septembra. Gre brez dvoma za potrditev velikega u-gleda, ki ga uživajo briška vina tudi v mednarodni areni, kot tudi za potrditev že v prejšnjih letih dobljenih nagrad na tem ljubljanskem sejmu, ki ga obiskujejo trgovci in poznavalci iz vsega sveta, vina pa ocenjujejo mednarodne žirije. Sicer lahko že uvodoma povemo, da je bil uspeh na tem sejmu lani in pred lanskim še večji. Letos so namreč vinogradniki Goriške in nekaterih sosednih furlanskih krajev poslali v Ljubljano vzorce petdesetih sort vina. Nagrade so dobili, kot smo o-menili, triintrideset. Vinogradniki so dobili nadaljnjih šestnajst diplom za prav toliko poslanih vin, ki pa niso dobila medalj.
Na Goriško je letos prišla ena sama velika zlata medalja. Dobil jo je Gradimir Gradnik s Plešivega, za to-kajca, Gradnik je tokrat dobil tudi srebrno kolajno za merlot. Sicer pa je Gradnik že večkrat sodeloval na ljubljanskih vinskih sejmih in tam
dobil še dve veliki zlati medalji in sicer za kabernet ter za beli pinot. Dobil pa je še celo vrsto drugih medalj za sivi in beli pinot, za rebulo in pikolit, pa še celo vrsto srebrnih kolajn. Dejal pa nam je, da ni še nikdar dobil velike zlate medalje za tokajca, pa čeprav je sodeloval na razstavah in tekmovanjih v Pra-maggioru, Gradišču, Čedadu, Tržiču in drugod. Kvaliteta tokajca pa postaja iz leta v leto boljša, njegova priprava v kleti je sicer podobna tisti drugih belih vin, vendar pa je prav, da tokajec dobi ponovno sloves, ki ga je že užival in ki so ga bila druga vina nekoliko zasenčila.
Zlate medalje sta dobila brata Boris in Anton Pintar iz Števerjana za beli pinot in traminca, Dorino Livori iz Dolegnana za kabernet franc, Simon Komjanc iz števerjana za sivi pinot, kmetija Cà Ronesca (Sergio Comunelle) iz Lož za riesling, zadružna klet v Karminu za refošk in peneče se vino riesling brut, kmetija Cerutti iz Koprivnega za kabernet, Stanko Keber iz Krnu na za sau vignon in kabernet, ter kmetija Piave Isonzo iz Fare za tokajca.
Srebrne kolajne so dobili : Feruc-cio Sgubin iz Mimika (dve), Dorino Livon iz Dolegnana (eno), Boris in Anton Pinter iz števerjana (dve), Si-
mon Komjanc iz števerjana (dve). Luigi Antonutti iz Krmina (dve), Paolo Rodaro iz Ipplisa (eno), zadružna klet v Krminu (tri), kmetija Ronco del Castagneto iz Praprotnega (eno), Franc in Boris Aita iz Krmina (eno), kmetija Borgo Conventi iz Fare (dve), brata Buždnel iz Krmi na (eno), Stanislav Mavrič iz Krmina (eno), Mario Toros z Novali jev (eno).
Enajst kmetovalcev oziroma večjih kmetij pa je dobilo devetnajst diplom. Nekateri med temi so dobili tudi razne vrste medalj.
Čeprav ne bodo vsi zadovoljni, kar tudi ne more biti, pa je treba povedati, da je tudi letos bila udeležba naših vinogradnikov na ljubljanskem sejmu uspešna. V prejšnjih letih smo poročali o šampionu, to je najvišji nagradi, ki jo je dobila zadružna klet v Krminu, ter o številnih velikih zlatih ter srebrnih medaljah, ki so jih bili dobili razni vinogradniki iz Krmina, Števerjana ter z O-slavja.
Na otvoritev sejma, ki bo 27. avgusta ob 10. uri dopoldne bodo najbrž odpotovali skupinsko, tudi v sodelovanju z Briško gorsko skupnostjo. Istega dne, ob 20. uri, bo na Gospodarskem razstavišču svečana podelitev nagrad.
Trgovine zaprte dva dni urniki ostalih storitev
Za vse, ki te dni ostajajo v mestu, bo gotovo prišel prav kažipot umikov trgovin in drugih storitev. Trgovine — v veliki večini so sicer zaradi dopusta zaprte dlje — so zaprte danes in jutri. Po županovem odoku se namreč v trgovinskem sektorju praznuje na jutrišnji dan praznik go-riškega patrona. Izjemo v splošni zapori predstavljajo pekarne in mlekarne, ki bodo v dopoldanskem času redno odprte in pa cvetličarne, za katere je jutri prav tako samo dopoldne dovoljeno neobvezno odprtje. K rednemu umiku se bodo trgovine vrnile v petek in soboto.
Veliki šmaren bodo v prevozih praznovali samo danes: avtobusi občinskega podjetja v Gorici in APT na medkrajevnih progah bodo danes vozili po prazničnem umiku, jutri pa zopet redno po umiku, ki velja ob delavnikih.
Brivski in frizerski saloni bodo, e-nako kot trgovine, zaprti dva dni. Ponovno bodo odprti v petek z rednim umikom od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30, medtem ko bodo v soboto odprti nepretrgano od 8. do 17. ure.
Zaprte so tudi lekarne. Kot vedno, ob praznikih bo za nujne primere na razpolago dežurna lekarna, ki je danes lekarna D’Udine na Trgu sv. Frančiška.
Bolj malo bo tudi priložnosti za razvedrilo. Edino alternativo begu k morju ali v hribe predstavlja občinski
j i n do
bazen, ki bo danes odprt od i ■
20. ure.
Štipendije sinovo^1 emigrantov
Tudi letos .bo dežela Furlan>iade. Julijska krajina dodelila P*5®brLran-namo pomoč vsem sinovom	(y
tov, ki bodo v šolskem letu 1 pp ■ v biskovali katerokoli šolo ali t£ goriški pokrajini. Namen štipe_ ^ nja je ta, da se omogoči čimV ig
številu emigrantov študij in K.'^cJn profesionalno integracijo v r°F kraju.	. . ivflsnejP
Prošnje je treba vložiti najK ,0j. do 30. septembra v pokrajinsk skem uradu.
kino
Gorica
ITTORIA Zaprto ša danes. ^ ORSO 16.00 - 22.00 »L’asce^,,,. Prepovedan mladini P°d J,
BRDI Zaprto zaradi počitnic
Tržič
XCELSIOR Zaprto.
RINCIPE Zaprto.
Nova Gorica in
OČA 18.30—20.30 »Šarkijeva ma VOBODA Danes zaprto. ike«. ESKLE 19.30 »Kariera poučuj
Jorge Luis Borges - Izmišljije
Ob običajnih razstavah
Iskanje Odinovega diska
VERONIKA BRECELJ
V prevodu Jože ja Udoviča je pri Cankarjevi založbi izšla knjiga ar-Oentinskega pisatelja Jorgeja Luisa Borgesa »Izmišljije«.
P 27* zgoščenih proznih sestavkih s.e Borgesova umetniška beseda po-lQrava med navidezno širokim epskim pripovedovanjem in strogo skpo-stjo esejističnih spisov, spaja njune Pfvine in jih potem ponovno ločuje ler doseže tako svojevrstno več plast-”° fabulo. Borges citira, če lahko lako označimo njegovo intimni odnos * svetovno književno omiko, vendar
l.e v njegovem svetu to posebno os im lanje in prisvajanje tuje kulturne tra aicije pravzaprav ustvarjanje novega umetniškega dela, tehnika, kot sam Pravi, ki jo je mogoče uporabljati do ueskočnosti. Tehnika, ki pa ni pre izkušanje novih izraznih sredstev, sti-av, niti ni odgovor na vprašanje, ka-0 ie še mogoče pisati v današnjem 'vatu, temveč iskanje nekega abso Urnega, tiste Arhimedove točke, s atere lahko premaknemo svet.
‘a svet, ali bolje vesolje, je v Bor Besovi domišljiji knjižnica, ki hrani se knjige, še več, ki hrani vse kom ttiacijg možnih jezikov, tako da je mogoče izgovoriti enega samega °9a- ne da bi pri tem priklicali v n„em izmed možnih jezikov veličast Ba imena nekega boga.
Gotovost, da je v knjižnici že vse nr?Sano’ sPreminja človeka v nič, v wtkazen, kar je nepojmljivo preklet ku °k B°roes je to upodobil v sestav-Krožne razvaline. Vsak človek i Tnv svoi° usodo, nalogo ali namen, g . tudi čarovnik, ki je iz daljnih llT.Ze , Pmšel v tempelj krožnih razva ■ aa bi sanjal človeka v vsej nje-lUf nadrobni popolnosti in nato vsi Vp w9a s.aniane0o človeka stvarnosti. šen>r °hUkovati sanje — v šir-Poi VorneTlu graditi svojo usodo — ki	željah ali pa po namenu,
tei)9* človeka, skoraj brezupna zah-kof-rne. pravi Borges, težje »ka plesti vrv iz peska ali kovati de a s Pomočjo nevidnega vetra«. snnT°Vn^0Ve sanje je lahko uredila je m° nadnaravna sila, bog Ogenj, ki
dQ Potem vedel za njegovo skrivnost, toriu novi človek v resnici sanjana loči\Zen' Mag je ustvaril bitje, se te’ °d njega in ga poslal v drug veku1' .Kmalu so se o novem člo-ce ,1 Zaòole širili nenavadne govori bi'? luhko hodi po ognju, ne da n J!or?l- Mag se je tedaj zbal, da
^ UlCClfìll	/tl/vnnlp	nr/J..
miši ' n,e90v sanjani človek začel pre n.l jevati o tei svoii nadnaravni
[
začelij .* Tavno tea, kal i ot)dajati ogenj, ni se ga doti-i0r’ , z ljubkostjo se je z njim poiti „a ' olajšanjem, s ponižnostjo .grozo je (mag) spoznal, da je
prpj	'J tej svoji tuiuw.ii at- ut
Ba	*n odkril svoj položaj gole
Meža. A ravno tedaj je maga
tudi n	„.
ZnJj} Privid, ki ga nekdo sanja«. se tiari r Se tu Goriča, lahko pa bi ciklii„-evala, saj razkriva v svoji Pot slrukturi neskočno spiralno slikoatPa k°l v ogledalu ponovljeno sHko’ • sama upodablja neko drugo Mag !.n lako naprej v neskočnosl. tern	nekega človeka, a pri
neke,, ,Va’ da je tudi on sam sanja taka? ,ffru0t'0a človeka, ki bi prav vid i^ko sam spoznal, da je pri-B^Prej. .
0 s je zamislil tako ponav-
ljajočo se, ali bolje neskočno knjigo, in jo imenoval knjigo iz peska, ker tako knjiga kot pesek nimata ne začetka ne konca (Knjiga iz peska). Ali pa knjigo (Babilonska knjižnica), ki je skupen in popoln izvleček vseh drugih knjig. In Borgesu zadostuje v opravičilo za obstoj take knjige že dejstvo, da je mogoča. Samo nemogoče, pravi, je izključeno. Nemogoče pa ne pomeni nestvarno, saj se pri njem resničnost in domišljija, svet in sanje spajajo in ustvarjajo čistejšo in popolnejšo realnost, kjer sta čas in prostor samo kategoriji.
V sestavku Vrt s potmi, ki se cepijo je Borges načel vprašanje časa. V vseh izmišljenih delih je časovna kategorija tista, ki določuje obseg dejanja, razpon, ki se odvija od ne kega začetka do konca. Človek, ki izbira, se torej mora vedno odločiti za eno od različnih možnosti in izloči vse druge. To pa ne velja za delo umetnika Tsui Pena, kjer se v istem času vse odloči. Tako si Tsui Pen ustvari različne možnosti, različne prihodnosti in čase, ki se še nadalje množijo in ■ cepijo. V prostoru je to labirint, za katerega nam samo Loterija Babiloniji zagotavlja, da ima nek red in smisel.
Borgesova misel v neskočni knjigi, ali o času, ki je neskočen, ker je v sebi deljiv, ima kot protiutež, ali mogoče samo dvojnika, iskanje neke popolne točke, ki je obenem izhod iz labirinta časa in prostora. To je O dinov disk, ki ima eno stran in ni je druge stvari na svetu, ki bi imela eno samo dimenzijo (Disk). Je pes-
nitev, ki v eni sami vrsti združuje vse skrivnosti sveta (Ogledalo in maska), je poezija Urnov, ki sestoji iz ene same besede (Undr).
Kot čolnar, ki se vse življenje pelje od enega brega do drugega, tako ni ha Borges med sprejemanjem absolutne relativnosti, ničevosti človeka, —- človek prikazen v knjižnici, kjer je 'že vse napisano — in sočasno nujnostjo po lastni usodi, po trdni popolni točki. V sestavku Božji napis pravi: »Kdor je s pogledom objel vesoljstvo, se ne more spominjati človeka, njegovega ničevega veselja ali nesreče, čeprav je ta človek on sam.« Mi bi še dodali, da je prav to »biti človek« zanj edina možna eksistenca, da mu ravno to bivanje omogoča tisto trpko spoznanje.
Borges zna tem svojim mislim čudovito pridihati pravo formo, zna v besedi, ki se zliva v drugo besedo in se širi v stran pričarati intuicijo o neskočnih ponavljajočih se sferah, zna svojo pripoved spet zgostiti, jo strniti v skoraj odrezanem stavku in jo pripeljati do dokončnega '»slišal si me«. Vendar ne bi bil Borges sin svojega časa, če nam ne bi v skoraj ironični odmaknjenosti v stalnem tka nju in podiranju sugestivnih figur, najprej narisal sliko in jo potem v naslednjem trenutku izbrisal. Tako v pripovedi o arabskem znanstveniku Averroesu, ki ni mogel razumeti be sed tragedija in komedija, vzhodni modrec skrivnostno izgine v kovinskem ogledalu. »V trenutku, piše Borges, ko neham verovati vanj, Aver-roes izgine«.
Bevkovo hišo prodajajo
Odločanje o Bevkovi dediščini je bilo dolgotrajno, vendar se je pred kratkim izteklo. S tem pa se je ponovno zastavilo vprašanje, kaj z Bevkovo hišo v Rožni dolini. Posebej zaradi tega, ker se je v komisiji za Bevkovo literarno zapuščino, nastavljena je bila kmalu po pisateljevi smrti in jo je vodil dr. Joža Vilfan, pa tudi v Novi Gorici nasploh, oblikovalo mnenje, da bi kazalo v pisateljevi hiši oblikovati njegovo sporrvnsko sobo in raziskovalni center, v katerem bi preučevali Bevkovo delo.
Leta od pisateljeve smrti, predvsem pa vse bolj zaostrene gospodarske razmere, so gornjo zamisel postavile v popolnoma drugačen položaj. Na sestanku, ki je bil sklican na pobudo Zavoda za spomeniško varstvo in Goriške knjižnice Franceta Bevka, udeležili pa so se ga še predstavniki skupščine občine in Kulturne skupnosti Nova Gorica ter kulturnih institucij, se je oblikovalo nekaj stališč, ki so širšega pomena.
Pisateljeve hiše same po sebi, ni rojstna hiša in Bevk v njej ni dlje živel, ni mogoče na osnovi resnih strokovnih kriterijev razglašati za kulturni spomenik.
Hiša je tako locirana, tik ob frekventirani prometnici, pa vendar težje dostopna in skoraj brez manipulativnega prostora, da je skoraj neuporabna za kulturni namen.
Vprašljiva je tudi zamisel, da bi bil v njej raziskovalni center, kjer bi preučevali Bevkovo delo. Stroški bi bili tolikšni, da jih kulturna afera ne bi zmogla — pa še lokacija je vprašljiva. Razprava je bila enotna v tem, da bi bil najlepši možni spomenik, ki ga je Nova Gorica sposobna in dolžna postaviti Francetu Bevku, izgradnja nove knjižnice, ki že tako nosi pisateljevo ime. V novi knjižnici bi bilo možno z gradivom, ki z njim razpolaga Goriška knjižnica (del Bevkove knjižnice, rokopisi itd.) urediti pisateljevo spominsko sobo, ki bi bila lahko tudi center za preučevanje Bevkovega dela.
Kultura nima sredstev, s katerimi bi zmogla Bevkovo hišo od dedičev odkupiti, nato pa še popraviti. Zgradba je bila od pisateljeve smrti zaprta in zob časa ji ni prizanašal. Potrebna je temeljitega popravila.
Kljub temu pa bi bilo neustrezno, če bi hiša prišla v zasebno last in bi bila za javnost popolnoma nedostopna. Zaradi tega je bilo dogovorjeno, da bi bilo potrebno zainteresirati kakšno podjetje, da bi pisateljevo hišo odkupilo in tako zagotovilo, da bi bila v družbeni lasti in dostopna.
Vendar tudi ta zamisel ni uspela. Tako bodo pisateljevi dediči hišo prodali.
STANE ČEHOVIN
Kulturna dejavnost galerije II Tribbio
Ko smo pred nedavnim pisali o dejavnosti tržaške galerije H Tribbio na Piazza Vecchia, smo tudi povedali, da vodstvo tega tržaškega središčnega likovnega razstavišča že nekaj let skrbi tudi za poletni program, ki le deloma spada v območje njegove redne dejavnosti, ki pa je kot naročeno za tisto občinstvo strogega središča mesta, ki v pasjih dneh ali bo lje v času avgustovske in septembrske vročine ne more nikamor in zato vse poletje preživi doma. Gre za kulturni program, ki sider nima velikih pretenzij, ki si ga privošči tržaška turistična ustanova na Gradu sv. Justa, ki pa je vsekakor na do stojni višini in po svoji raznolikosti tako obsežen, da more zadovoljiti mnoge okuse.
Letošnja, že četrta zaporedna kul turna manifestacija, ki jo prireja galerija II Tribbio in ki nosi naslov »Poletje 1984 - umetnost, glasba, proza in poezija«, se je pravzaprav že začela in sicer v ponedeljek, 13. t.m., z odprtjem zanimive in lahko rečemo tudi bogate likovne razstave, na kateri sodeluje kar 26 slikarjev in kiparjev. V glavnem gre za veljavnej-še domače mojstre kot so Brumatti, Cara, Devetta, Guacci, Righi, Ro-signano in Sormani, pa tudi nekaj Furlanov je zraven, na primer Pittino, Celiberti in drugi.
Prihodnja manifestacija v tem o-k viru je koncert, ki bo na sporedu prihodnji torek, torej, 21. t.m., na trgu, na prostem. Gre za koncert oboe in klavirja, na sporedu pa bodo skladbe velikih mojstrov, kot so Haendel, Hindemith, Donizetti in drugi.
Likovna razstava, ki je začela celotno manifestacijo, se bo zaključila v nedeljo, 26. avgusta, že naslednje ga dne, 27. avgusta, pa bodo odprli v isti galeriji razstavo nabožne umetnosti, na kateri bo sodelovalo kakih 15 prav tako v glavnem domačih sli-
karjev, med katerimi so tudi Bartoli, Cerne, Corbidge, Frausin, Jacobi, Ta-vagnacco in drugi. Razstava bo trajala do 13. septembra, ko se bo praktično zaključila poletna manifestacija galerije D Tribbio, medtem in sicer od 27. avgusta do 13. septembra pa bodo na sporedu še tri prireditve in sicer v torek, 28. avgusta, zvečer bodo vrteli kratke filme domačih amaterskih filmarjev. Ob sodelovanju tržaškega kinematografskega krožka je vodstvo galerije poskrbelo, da se bodo s svojimi deli predstavili filmarji amaterji Maja Monico, Graziella Pe-tracco, Giorgio Vetta in Aljoša Žerjal.
Tri dni zatem, torej zadnji dan avgusta, bo v stari cerkvi na Piazza Vecchia koncert, pri katerem bodo sodelovale Maria Puxeddu, Fiammetta Zuliani in Giacinta Simon, ki bodo na orglah, oboi in glasovno izvajale Bachova, Haendlova, Gorelli jeva in Pergolesijeva dela ter dela drugih glasbenih mojstrov.
Zaključna glasbena prireditev pa bo 11. septembra z nastopom komornega ansambla »P. Candonio«, ki goji staro, srednjeveško instrumentalno in pevsko glasbo. Na tem koncertu bosta nastopili sopranistka T. Infanti in altistka A. Nassimbem ob spremljali orkestra, ki ga sestavljajo cimbale, violončelo, španska kitara in drugi stari instrumenti.
Kakor vidimo, je program dokaj bogat in raznolik, torej za vse okuse. Če k temu dodamo, da je vstop prost, torej brez vstopnine, ni treba še poudarjati, da je primeren posebno za tiste, ki jim gmotne razmere ne dopuščajo, da bi odšli z doma na počitnice ali pa si privoščili kulturne paše drugje, kjer moraš za koncert ali balet ali kaj podobnega odšteti nekaj tisočakov za vstopnino. Upajmo, da bo organizatorjem vreme naklonjeno, saj bosta dve prireditvi na odprtem. (Fre)
			[It	mHJ
			
Stari trg v Trstu
TONE SVETINA
Med nebom in peklom
220.
četa	P°tem je kmetijo in obrobje griča zasedla
1 njim - *ans^e vojske. Medtem ko so si komandir in Vojgu. še trije oficirji v izbi tešili žejo z vinom, so Pr^v t Pogledovali domačijo od kleti do podstrešij. P°dar «to temeljito so prebrskali hlev, senik in gos-
.	2° Poslopje.
Cadc
2ačeli
Pvoljni, ko niso ničesar našli, so se utaborili
Pripravljati zajtrk v poljski kuhinji.
tizaai kupu gnoja pred hlevom so hodili scat. Parcelo So v jami razločno slišali mokrenje, ki je me-°elo r„°, tonu v jamo. Slišali so klepetave vojake, »DnK°Čili stavke.
h ata tr k°’ dobro, dokler bodo hodili sem scat, se z njih* • W.« je pomislil Karlo. Prihajanje Italijanov ®al° £gjlm scanjem in prdenjem jim je celo kraj-
tala^BP^dna bližina sovražnikov pa jim je vzbu-• Pola napet°st-
le zttian• v°ma so obiski pri gnoju ponehali, začelo pa Ob laovat* zraka, ki je bil vse bolj gost in dušeč, dalj časa1*8^’. ^aj bo, če Italijani ostanejo na kmetiji Ka i Se *e tesn°ba začela prevračati v grozo. Prtih	tako in tako ni prenašal majhnih za-
^°t otrC)k °r°V’ se )e prvemu začelo megliti v glavi.
Se je nekoč pri skrivalnicah zaprl v skri-
njo, kamor so spravljali žito, potem pa se ni mogel odpreti. Zaman je kričal, otroci, ki so ga iskali povsod drugje, ga niso slišali. Odprli so mu, ko se je že skoraj zadušil.
Od takrat je imel živo predstavo o ljudeh, ki se boje, da jih ne bi zakopali žive. Noč, krsta, povsod omejitev, dušenje, strah in nazadnje blaznost, do krvi zrabljeni nohti, preobrnjeno truplo... Predstave razpadanja, gomazenje črvov po mesu, krutost narave, ki ji ne uide nič živega...
Bilo mu je, kot bi se ga še živega začele pola-ščati korenine dreves. Okrog telesa se mu ovijajo kakor kače, ga stiskajo in sesajo vase; moč mu kopni in prehaja v drug svet, v svet rastlin in v njihove sokove. Je mar ta prehod vedno tako boleč?
Kako močna in kako šibka je zavest obstoja! Čim večja je, tem bolj je podvržena napadom dvoma.
Dvom so črvi, ki začenjajo s pretvarjanjem tvarine. Dvom je neustavljivo nihanje v praznino, noge v prepadu v trenutku padca.
Zdaj se niso bali, da jih bodo Italijani odkrili. Strah jih je bilo pred zadušitvijo. Jirm jih je v skrbi, da bi jih temeljito skril, preveč založil z gnojem.
» Frane, kaj naj napravimo? Vse tiho je, pa nas ne odkoplje...«
»Karlo, vzdržimo! Noč je, zjutraj bodo Italijani odšli, pa nas bo odkopal.«
»Mrtve, Frane, mrtve... Ti in Urban s puškami razširita razpoke med deskami in napravita kakšno vrzel, da bo prišlo vsaj nekaj zraka v ta smrdljivi grob.«	«
Lotila sta se dela. Čas je izgubil smisel. Ob zoženem prostoru se je zgoščal v večnost, odpirala so se brezna nespoznavnega, razmaknile so se stene za-
vesti, iz labirintov podzemlja so lezle gnusne živali in frfotali netopirji in ptice s svetlečimi se očmi in orjaškimi kljuni.
Na robu usihanja se je zavest vrnila v pradavnino, v svet črne tesnobe in strahov. Karlo je imel čisto suha usta, polna grenkobe. V želodcu ga je grizel glad, pekla ga je žeja...
Kot bi drsel po žlebu neslutenih dimenzij v še globljo temo, se je zaman boril, da bi to padanje zaustavil. Na pol budno, na pol sanjsko stanje... Glava mu je klonila na prsi, z obema rokama se je krčevito držal za robove lestve in se naslanjal na beton.
Preplavljale so ga blodnje. Zatohla betonska luknja se je razletela v neskončnost prostora in časa. Huda zelena svetloba se je menjala s črno, rdečo, ki se je pre tapi j ala v rumeno, vijoličasto. Skozi neskončnost prosojne modrine so brzele barvne ploskve druga v drugo, on pa je stal v središču in gledal to igro boja barv, senc in svetlobe, kot bi se vse dogajalo v zrklu njegovega očesa. Je to onstranski svet, vesolje, o katerem se nam samo sanja? So to veličine, ko se kaže energija osvobojene materije?
Tonil je v neboleče začudenje, ob katerem so vsi človeški problemi ničevi, zlasti sla po oblasti in kopičenju materialnih dobrin, ki razpadajo in zapuščajo človeka kot voda, ki si jo hoče nagrabiti med prste...
Je to smrt, začetek konca, ki se ga vsi tako bojimo? O, blaženo raztapljanje v ničevost pod kupom gnoja, ki vzbuja te rajske sanje...
Karlo se je prepustil valovanju svetlobe in senc, njihovi varljivi prosojni lepoti, pretakanju iz stanja v stanje, ko vse figure v trenutku svojega nastanka že izgube obliko in pomen.
Odmevi in reakcije po zaključku 23. poletnih olimpijskih iger
Los Angeles dan potem
»Azzurre« toplo sprejeli
LOS ANGELES — Padel ja zastor nad 23. olimpijskimi igrami v Los Angelesu.
V kalifornijskem mestu so si še kako oddahnili po velikem naporu ob prireditvi teh iger. Za organizacijo je namreč skrbela prava množica profesionalnih ljudi pa tudi 50.000 prostovoljcev, ki jim je bilo edino zadoščenje to, da so lahko od blizu videli »akterje« teh iger in da so si lahko priskrbeli številne značke, za katere so med olimpiado navadni »smrtniki« odšteli bajne vsote.
Oddahnil si je tudi glavni organizator te manifestacije Peter Ueberroth, ki je izrazil željo, da bi se takoj podal na plažo in končno užival kalifornijsko sonce. Prej pa bo verjetno pre-štel ogromno vsoto denarja, ki so jo on in njegovi sodelavci zaslužili s to olimpiado.
Oddahnili pa so si predvsem organi javne varnosti, saj razen dveh »norcev« (eden od le-teh je zavozil z avtom na pločnik in ubil pešča, trideset pa ranil, drugi je z avtomobilom, polnim streliva in orožja, spremljal avtobus, na katerem so bili atleti) ob začetku iger ni bilo hujših incidentov.
Carl Lewis, najuspešnejši atlet losangeleških iger
In oddahnili so si tudi številni časnikarji, ki so ob času iger, zaradi velikih razdalj, prevozili na tisoče kilometrov
Medtem pa je Ronald Reagan sprejel ameriško reprezentanco, ki mu je verjetno še kako pomagala pri nje-
govi volilni kampanji. Ameriški tekmovalci in tekmovalke so se namreč kot nalašč vedli v »stilu« Reaganove propagande: zmaga, nacionalizem, ameriška premoč v svetu.
Carl Lewis, simbol losangeleške o-limpiade, pa je še vedno v središču pozornosti, sedaj pa ne zato, ker mu je uspel veliki podvig, da je izenačil Owensov rekord, temveč zato, ker naj bi bil atlet v dvomu, ali bi takoj prestopil k ameriškemu footballu (v katerem seveda krožijo težki dolarji) ali pa bi še naprej ostal v atletiki in bi z nastopi na mitingih zaslužil »le« 35 milijonov lir.
Reakcije po svetu o olimpijskih igrah so deljene: na Zahodu je ocena v glavnem pozitivna, na Vzhodu pa so igre zelo kritično ocenili. Sovjetski tisk pa piše, da je bila olimpiada brez držav vzhodnega bloka bore malo vredna.
V Italiji so seveda z obračunom svojih tekmovalcev in tekmovalk še kako veseli. Reprezentantje, ki so dopotovali iz Los Angelesa, so bili deležni izredno toplega sprejema.
Tudi v Jugoslaviji so zelo pozitivno ocenili nastop svojih predstavnikov.
»Azzurri« in »azzuire« so bili na letališču Fiumicino v Rimu deležni toplega sprejema	(Telefoto AP)
Domača reprezentanca z Reaganom
Predsednik ZDA je sprejel predstavnike ameriške reprezentance, ki je na OI v Los Angelesu žela levji delež kolajn	(Telefoto AP)
ZDA so računale na osvojitev 87 zlatih kolajn
Američanom ni uspelo
Čeprav so osvojili 83 zlatih kolajn, kar 63 več kot drugouvrščena Romunija, so se t'.mpijske igre v Los Angelesu za Američane končale z velikim neuspehom: v prestižnem dvoboju s Sovjetsko zvezo, ki sta ga bojkota najprej ZDA v Moskvi in nato SZ v Los Angelesu še bolj zaostrila in po-litično-nacionalistično obarvala, namreč še naprej vodijo Sovjeti. ZDA so sicer po številu zlatih kolajn presegli rekord Sovjetov v Moskvi (83:80), vendar v skupnem seštevku za le-temi zaostajajo še vedno za tri odličja. Če pomislimo, da so Američani v Los Angelesu odkrito računali za vzpostavitev svoje premoči (izgubili so jo leta 1976 v Montrealu), nepogrešljivi računalniki pa so jim pripisovali 87 zlatih kolajn, je jasno, da se je v ameriškem tekmovalnem stroju nekaj zataknilo. Še toliko bolj je to res ob ugotovitvi, da so za uresničitev tega cilja imeli na voljo večje število panog kot Sovjeti v Moskvi (kjer so podelili 22 prvih mest manj), nekatere nove pa so bile očitno njim naklonjene (kot sinhronizirano plavanje).
Nedvomno so se ZDA na igre pripravile kot še nikoli doslej. Hotele so na vsak način pokazati ostalim, da so najmočnejše. V neomajni veri v lastne sposobnosti so zlata odličja napovedovali tudi v panogah, v katerih niso imeli nobene tradicije. In dejansko jim je ponekod tudi uspelo, kot v gimnastiki, moški odbojki, rokoborbi itd. V nekaterih drugih športih so se poslužili tudi »faktorja domačega igrišča«, pri čimer je poleg podpore gledalcev in pozna-obi^ov Anhrohotno mišljeno tudi pomehkuženje sodnikov na boksar skem in gimnastičnem turnirju. In vendar. . .
in venaar 87 kolajn niso izbojevali.
V atletiki so dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov, vseeno...
Kraljica športov skoraj brez rekorda
V našem predolimpijskem pregledu srno pred mesecem dni dodelili ZDA od 11 do 13 moških zlatih kolajn in 8 ženskih. Ocenili smo ameriško atletiko kot za zelo močno tudi v hipotetičnem primeru popolne prisotnosti na olimpijskih igrah v Los Angelesu. Še bolj pa so bili v svojo moč prepričani Američani sami. V elitni reviji »Track and field news« so zase rezervirali 15 moških in 8 ženskih prvih mest. Dejanski izkupiček ZDA je bil 9 moških in 7 ženskih zmag.
Ženski del ekipe, ki je tekmoval v bistveno razredčeni konkurenci je torej dal skoraj to, kar so od njega pričakovali, moški pa je močno popustil in dosegel kljub posebnemu o-kolju znatno manj kot v Mehiki leta-1968 in še prej v Tokiu leta 1964 in na OI v Rimu leta 1980.
ZDA so pokazale le dva »superma-na«, Lewisa in Mosesa in njihova moč z izjemo daljine (sam Lewis) in troskoka, se je redno zaključevala pri teku na 400 m. Vsi moški zmagovalci so bili črne polti. Pri ženskah je bila zabeležena le ena »bela« zmaga v maratonu.
Nihče ne bo odvzel losangeleškim prvakom kolajne in nihče ne bo mo-
Britanec Sebastjan Coe, zmagovalec v teku na 1.500 m
gel nikoli dokazati, kakšni bi bili rezultati ob popolni udeležbi na olimpijskih igrah. Normalno pa je, da se taka prireditev primerja s prejšnjo, tokrat z OI v Moskvi, ki so tudi utrpele nekoliko slabše obiskane tekme.
Atletika je bila med športi, kjer naj bi se nepopolna udeležba občutila povsem množično v ženski konkurenci. Tako se je tudi zgodilo. Res dobri so bili teki do 400 m, višina, kopje in maraton, vse ostalo pa je bilo drugorazredno ali pa še manj. Svetovnih rekordov ni bilo in niti evropskih ne, medtem ko je padlo v Moskvi pet svetovnih znamk.
Nekaj podatkov, ki prikazujejo tehnični prepad, katerega je izzvala odpovedana udeležba nekaterih : Doina Melinte (Rom.) bi bila s časom na 800 m iz Los Angelesa v Moskvi samo šesta, Gabriella Dorio, ki je sicer v Moskvi dosegla s časom 4’00”3 na 1500 m četrto mesto, bi bila z letošnjim dosežkom leta 1980 komaj deveta, Američanka Fitzgerald bi s časom iz teka na 100 m čez ovire dosegla na prejšnjih OI samo šesto mesto. Presenetljiva zmagovalka iz Maroka na 400 m ovire bi bila lani v Helsinkih (leta 1980 panoge še ni bilo na sporedu) na SP komaj četrta. Anisoara Cusmir (Rom.) bi z rezultatom 6,96 m, ki ji je v LA prinesel zlato, v Moskvi ostala brez kolajne. Metalki diska Stalman in krogle Losch bi bili v Moskvi samo šesti.
V prid Los Angelesa se položaj delno obrne pri moških. Boljši so bili letos skoraj vsi teki s pravima poslasticama na 1500 m in 5000 m. Skoki so bili skoraj na isti ravni, pripomniti pa je treba, je na primer Lewis skakal samo za kolajno in ne za rezultat. Težji je položaj Los Angelesa za metalce. Metalec diska Danneberg (ZRN) bi bil v Moskvi drugi, sicer za same štiri centimetre. Z zelo majhno razliko bi zlato izgubil tudi Andrei, Finec Hàrkonen bi v kopju prišel le do brona, metalec kladiva Tiainen (Fin.) pa bi bil samo četrti.
K ženskim in moškim rezultatom pa je treba pripisati tudi štiri leta teh-
ničnega napredka, ki je na papFJ favoriziral kakovost rezultatov iz L0® Angelesa.
Kar pa je močno okrnilo Los Angeles, je bilo skoraj popolno pomanjša nje rekordov. Padla je samo ea znamka in še ta v štafeti 4x100 m. kar nima posebne vrednosti. Zakaj-Štafetne ekipe visoke kakovosti s zberejo navadno le ob priliki M; "L in EP. Rezultati so zato manj nw
Maročan k a Nawal El Moutawa ^ presenetljiva zmagovalka v teku 400 m ovire
stavljeni težnjam po napredku. 1’?^ je tudi en evropski rekord, tud* v štafeti. Bolje od starega rek»*" so tekli Angleži na 4x400 m- kU.
V Moskvi je bilo v moški k° •(, renči popravljenih kar pet sveto rekordov.	• lrSa
Zanimivo je, da OI iz Los .Anž vzdržijo v moški konkurenci P1"1 . aI-javp z lanskim SP v Helsinkih. » v bistvu dokazuje že lani izrecen ditev; da SP ni doživelo poseD tehničnega uspeha. Seveda Pa ^ Angeles r izgubi vsako vrednost ^ ženskem ' programu. Letošnje zla ^ lani v Helsinkih zmagale sam°.>Q0 in šini, kopju, v maratonu, na ^ in v štafeti 4x400 m.	te|(U
Popolna pa je izenačenost v na 100 m. (B. Križman)
vsi olimpijski zmagovalci • vsi olimpijski zmagovalci • vsi olimpijski
Nadaljujemo s pregledom olimpijskih zmagovalcev
Dviganje uteži
KATEGORIJA DO 52 KG
1.	Zeng Guokjang (Kit.), 2. Žou Peišun (Kit.), 3. Manabe (Ja.). KATEGORIJA DO 56 KG
1.	Schmidtke (ZRN), 2. Hamett (Kan.), 3. Colas (Fr.).
KATEGORIJA DO 60 KG
1.	Vejkjang Čen (Kit.), 2. Radu (Rom.), 3. Wen Yee Tsai (Tajska). KATEGORIJA DO 67,5 KG 1. Jao Jingjuan (Kit.), 2. Socaci (Rom.), 3. Gronman (Fin.).
KATEGORIJA DO 75 KG 1. Rad.schin.sky (ZRN), 2. Demers (Kan.), 3. Cioroslan (Rom.).
KATEGORIJA DO 82,5 KG 1. Becheru (Rom.), 2. Kabbas (Av-stral.), 3. Isakoa (Jap.).
KATEGORIJA DO 90 KG
1. Vlad (Rom.), 2. Petre (Rom.), 3. Mercer (VB).
KATEGORIJA DO 100 KG
1. Misler (ZRN), 2. Gropa (Rom.), 3. Miemi (Fin.).
KATEGORIJA NAD 100 KG
1. Lukin (Avstral.), 2. Martine* (ZDA), 3. Nerlinger (ZRN).
KATEGORIJA DO 110 KG
1. Obcrbiirger (It.), 2. Tashadi (Romunija), 3. Carlton (ZDA).
Gimnastika
ŽENSKE
EKIPNO
1. Romunija, 2. ZDA, 3. Kitajska.
POSAMEZNO
1. Retton (ZDA), 2. Szabo (Rom.), 3. Puica (Rom.).
PARTER
1. Szabo (Rom.), 2. Szabo (Rom.), 3. Pauica (Rom.).
PARTER
L Szabo (Rom.), 2. Me Namara (ZDA), 3. Retton (ZDA).
PRESKOK
1. Szabo (Rom.), 2. Retton (ZDA), 3. Agache (Rom.).
GRED
1. Szabo (Rom.), 2. Pauca (Rom.), 3. Johnson (ZDA).
DVOVIŠINSKA BRADLJA
1. Janhong Ma (Kit.), 2. Mc Namara (ZDA), 3. Retton (ZDA).
MOŠKI
EKIPNO
1. ZDA, 2. Kitajska, 3. Japonska.
POSAMEZNO
L Gušiken (Jap.), 2. Vidmar (ZDA), J, Li Ning (Kit.).
PARTER
1. Li Ning (Kit.), 2. Yun Dou (Kit.), 3. Sotomura (Jap.) in Vainone (Fr.).
KONJ Z ROČAJI
1. Li Ning (Kit.), 2. Vidmar (ZDA), 3. Baggett (ZDA).
1. Gušiken (Jap.), 2. Li Ning (Kit.), 3. Gay lord (ZDA).
PRESKOK
1. Jun Lou (Kit.), 2. Li Ning (Kit.), 3. Gušiken (Jap.), Gay lord (ZDA) in Morisuc (Jap.).
BRADLJA
1. Conner (ZDA), 2. Kajitani (Jap.), 3. Gaylord (ZDA).
DROG
1. Morisue (Jap.), 2. Tong Fei (Kit.), 3. Gušiken (Jap.).
Hokej na travi
MOŠKI
1. Pakistan, 2, ZRN, 3. Velika Britanija
ŽENSKE
1. Nizozemska, 2. ZRN, 3. ZDA
Jadranje
RAZRED »SOLING«	A)(
1. Haines - Trevelyan - Davis t	3,
2.	Grael - Adler Senft (Braz-L Fogh - Kerr - Calder (Kan.).
RAZRED »STAR«	Grje-
1. Buchan - Erickson (ZDA), • per&-sc - Marcour (ZRN), 3. Gorla -boni (It.).
RAZRED »FINN«	&&
1. CoiUts (N. Zel.), 2. Bcrtr (ZDA), 3. Neilson (Kan.).
RAZRED »TORNADO«	%,
1. Sellers - Timms (N. /e‘„/W' Smyth - Glaser (ZDA), 3. Cai ms derson (Avstral.).	-
RAZRED »FLYING DUTCHMAN 2.
1. McKec - Buchan	Ri C'
McLaughlin - Bastet (Kan.), hards - Allam (VB).	__
(Nadaljevanje na 1L Sl
tranti
r
Kaj menijo naši bralci o losangeleški prireditvi
23. poletne olimpijske igre so za nami. Ocene o tej prireditvi so deljene. Nekateri so nad losangelško olimpia da navdušeni, drugi razočarani. Tako je bilo tudi z našimi bralci. Zbrali smo namreč še kar lepo število mnenj, tako da si lahko tudi ustvarimo že »jasno sliko«, kakšen vtis je pri naših ljudeh zapustila losangelška olimpiada. Pri tem pa tudi izkoriščamo priložnost, da se vsem našim bralcem tudi zahvalimo za njihova mnenja, ki so še kako popestrila našo olimpijsko prilogo.
»Igre, kljub bojkotu, uspele«
Damjana Kralj, 22 let, študentka Prava: »Olimpijskim igram sem zvesto sledila po časopisju, ker me stvar n° zanimajo. Televizijskih prenosov Pa si nisem ogledala, ker sem bila ravno v tem obdobju na dopustu. Žal Pa je predvsem, da sem zamudila tekmovanja v plavanju, ki me od šport-™P disciplin najbolj zanima. Sicer Pa sem si po povratku lahko ogleda a nekaj atletskih tekmovanj. Mislim, a so igre kljub bojkotu vzhodnjakov-svx6n.° .usPele, čeprav je bilo veliko /*sati in brati tudi o nekorektnosti °unikov v boksu in gimnastiki.«
»Navdušen nad gimnastiko«
P ranko Koren, 23 let, v pričakovala zaposlitve: »Olimpiadi sem sledil tn'° PPzorno, saj sem si med direk-l 1 uu in posrednimi prenosi ogledal ammalo vse, kar je bilo mogoče ter', ' Kljub vsem polemikam, o ka-... *u smo brali, me je celota navdu-. a in menim, da tudi sodniki, ki so , ’?VrU obtoženci teh iger le niso bili k,,0 Pristranski, čeprav drži, da so e nekatere odloičtve sporne. To pa L , Pri nekaterih panogah, kot so 0l..S’.rokoborba in gimnastika že star klicaj. Skratka všeč mi je bilo vse, wnovanja v gimnastiki pa so me esničn0 navdušila.«
»Kakovost ni bila Najboljša«
^‘Pfan Sobillarti, 21 let, delavec: »Le-„„uje olimpijske igre so me razoča-lCVi_..Kakovost ni bila najboljša, te-Pa Z1JSKi prenosi neustrezni, sodniki ga,So v nekaterih individualnih panoja sramotno navijali za domačine, p^/upjom je bilo vse skupaj le zrna-b-,‘ avie ameriškega šovinizma in sla-vosei'i°*<U^a' KrHno- kar me je raz-v fi Je bila zmaga Maročanke Pa , u na 400 metrov ovire. Užival V(>ii,Cm.’ ko se je neznanec z oljčno ùijjP in zastavo OZN podal na te-Oj.,,.< c med finalom v teku na 3.000 res <>v, z p rekami. Tisto je bilo
es enkratno!«
"Pridružil
j6!'1 se bojkotu«
Piiskih 9retori, 20 let, vojak : »Olim-sem J1 ‘Ser sploh nisem gledal, ker °ega blok bojkotu držav Vzhod-
*f*avanie in ritmična
ttnastika«
ton tvu Pečar, 18 let, dijakinja (An-olinj^^Pr.bn Slomšek) : »Sledila sem Sen, čeprav ne redno. Z užitkom ®knnasrvITL*'*a*a P*avan-ie in ritmično hi mala »L1, Pstaln me ni posebno zapo ^ Moram reči, da so bili tudi, klor,;, lep* mnenju, sodniki preveč na-m domačim atletom.«
,gorPreČna raven<<
limWK/-egori, 21 let, delavec: »0-cej Pp. 0 dogodke sem spremljal pre-tekm0Va,(>' P° mojem mnenju je bila ha poa -a kakovost v Los Angelesu bilo v „ vni ravni- Vtis imam, da je do’očon ,aterih panogah že vnaprej Se mi p' kdo bo zmagovalec in zdi da So Realno, neverjetno in sporno, lajn. j/uUeričani osvojili 80 zlatih ko-
bddnovDJraie Pa sem gledal atletska
vanja.«
»Sramotno navijanje
za domačine«
David Peric, 19 let, dijak (TTZ Žiga Zois) : »Ni mi bilo všeč, saj je bilo v znamenju ZDA. Kakovost ni bila ravno najboljša. Pristransko sojenje in navijanje v korist domačinov pa sta bili naravnost sramotni. Užival sem le ob gledanju finala v teku na 3 tisoč metrov z zaprekami, ko je neznanec z oljčno vejico in zastavo OZN poskrbel za komično sceno.«
»Lewis in Sara Simeoni«
Stanko Radikon (Oslavje) : »Kljub odsotnosti držav vzhodnega bloka, moram reči, da je ocena letošnje olimpiade povsem zadovoljiva, čeprav je treba pripomniti, da v nekaterih disciplinah niso dosegli dobrih rezultatov in to prav zaradi odsotnosti atletov, ki so v teh panogah prednjačili. Če smem govoriti o posameznikih, sta me najbolj presenetila Američan Lewis in italijanska skakalka Sara Simeoni. Kar zadeva Jugoslavije, je pri-
Simeonijeva, simbol italijanske atletike
pravila prijetno presenečenje in to še posebno glede ekipnih športov. Obrat no pa velja za Italijo, kjer so blesteli posamezniki, »azzurri« pa so bili precej slabi v skupinskih disciplinah.«
»Efektna nagrajevanja«
Nadja Pertot, 19 let, abiturientka (TTZ Žiga Zois) : »Olimpijskim igram sem sledila le delno in površno. Moram 'priznati, da sem uživala ob gledanju nekaterih tekmovanj, kljub o-kmjenosti udeležencev. Najbo’j všeč so mi bila svečana nagrajevanja zmagovalcev, ki so bila res efektna.«
»Predvsem boks«
Davorin Gregari, 24 let, absoivent na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo: »Bil sem na dopustu in sem vse skupaj spremljal neredno. Bojkot Vzhodnega bloka je nedvomno negativno vplival na raven celote. Ogledal sem si prenose zadnjih treh dni in najbolj me je navdušil boks.«
»Pretiran nacionalizem«
David Čok, 21 let, študent: »Bile so na višini prejšnjih olimpijskih iger, čeprav so bile odsotne Vzhodne države. Navdušila me je zmaga Grossa, ki je v finalu na 100 metrov metuljček za las prehitel Američana Moralesa. Razočarala pa me je pretiranost ameriškega nacionalizma.«
»Vseeno spektakel«
Andrej Sedmak, 21 let, v pričakovanju zaposlitve: »Po pričakovanju je bila občutena odsotnost Sovjetske zveze in NDR. Po pravici povedano me je motilo predvsem dejstvo, da so prenašali vedno ene in iste panoge in da so popolnoma zanemarili nekatere druge, nh primer tiste (tenis, jadranje na deski, ritmična gimnastika), ki so bile prvič na olimpijskem sporedu. Všeč mi je bila olimpiada v celoti, ki je bila kljub vsemu izreden spektakel.«
»Otvoritev fantastična«
Franko Korošec: 21 let, delavec: »O-limpijskim igram sem redno sledil in vse se mi je zdelo v redu. Razočaral me je samo kriterij sojenja v boksu, otvoritvena predstava pa je bila po mojem mnenju najlepša, naravnost fantastična.«
»Bojkot neuspel«
Marjan Tomšič (Sovodnje) : »Predpostaviti moram, da sem olimpijskim igram sledil le po časopisju. Prva o-cena, ki jo lahko dam je, da bojkot, in ne samo na tej olimpiadi, ni dosegel zaželenih političnih rezultatov. Prepričan sem namreč, da bi morala taka manifestacija služiti predvsem kot element prijateljstva, ne pa obraten. Iz dogajanj v Los Angelesu pa velja omeniti naravnost škandalozno sojenje v boksu in nogometu, kar ne daje dobrega pečata igram. Od posameznih disciplin bi omenil odbojko, v kateri so se izkazali Američani, in to je bilo tudi pričakovati. Med posamezniki bi podčrtal izreden podvig Lewisa ter dobre rezultate, ki sta jih dosegli italijanska in jugoslovanska reprezentanca. «
»Jugoslovani e
ugodno presenetili«
Magda Prinčič (Doberdob) : »Od tega, kar sem gledala, me je najbolj zanimala gimnastika ter skoki v vodo. V oči pa mi je padel tudi velik nacionalizem, ki so ga pokazali atleti, organizatorji in sodniki ZDA, kar vsekakor ni dober znak. Sicer je treba povedati, da je bilo čutiti bojkot nekaterih športnih velesil. Dobro pa so mo presenetili Kitajci, Italijani ter še posebej jugoslovanski tekmovalci, ki so presegli najbolj optimistične meje.«
»Malo rekordov«
Danilo Nanut (Štandrež) : »Na teh igrah je bilo doseženih malo rekordov in to je bilo tudi pričakovati, saj je odsotnost nekaterih držav odvzela o-limpiadi potrebno konkurenčnost. Druga negativna plat pa je zadevala sojenje v nekaterih disciplinah, ki je povsem spremenilo stvarnost tekmovanj. Od posameznikov bi pohvalili dosežka Lewisa in Simeonijeve, razočarala pa sta me brata Petrič ter slabi dosežki Francije in Anglije v skupnem seštevku medalj. Naj povem še, da bi si jugoslovanska nogometna reprezentanca, brez slabega sojenja, zaslužila veliki finale, dobro pa so se odrezali jugoslovanski vaterpolisti.«
»Zgodovinski podvig
Jugoslavije«
Silvan Križmančič (Gorica) : »Tekmam sem precej sledil in moram reči, da so Američani iz olimpiade napravili pravi »biznis«, zato se sprašujem, kako bo z naslednjo olimpiade v Seulu? Po veliki beri medalj, moram reči, da so se ZDA dobro pri-pravle na dvoboj s Sovjetsko zvezo, tega pa na koncu ni bilo in zato tudi tolikšno število odličij za domače športnike. Izredno pozitivno pa so me presenetili Romuni, ki so na drugem
mestu glede medalj, kar je za to državo enkratno. Zgodovinski pa je podvig Jugoslavije, ki je na tej olimpiadi pokazala, da se lahko meri z najboljšimi reprezentancami.«
»Italijanski nogometaši
so popolnoma razočarali«
Daniel Bcmhi, agent javne varnosti iz Trsta: »Ameriški predstavniki so zaradi bojkota zbrali vsaj za do bro tretjino preveč kolajn, s prisot nostjo vzhodnih držav bi bila njiho va bera odličij bistveno skromnejša Zadovoljil me je nastop vse jugoslo vanske olimpijske reprezentance, ve liko več pa sem pričakoval od ita lijanskih nogometašev. Kar se tiče posameznikov, pa sta omembe vred na predvsem nastopa Sare Simeoni ter Pietra Mennee.«
»Navdušila me je atletika«
Katja Verginella, dijakinja s Proseka: »Vsekakor sem od jugoslovan skih atletov pričakovala več uspehov, saj niso iz Memorial Coliseu-
ma odnesli nobenega odličja. Glavna osebnost vsega atletskega dogajanja je bila nedvomno Sara Simeoni, ki je povsem nepričakovano osvojila srebrno odličje v panogi, v kateri je telesna svežina često odločilna. Presenetila me je ekipna uvrstitev Italijanov.«
»Pogrešal
sem prenos dresure«
Egon Malalan, univerzitetni štu dent z Opčin : »Letošnja olimpiada seveda ni bila popolna, taka prireditev mora služiti kot športno srečanje vseh narodov sveta. Poleg tega pa je bojkot SZ ter njenih zaveznikov močno ohromila celotni potek tekmovanj. Glede športnega dogajanja pa moram priznati, da me je italijanski televizijski spored dokaj razočaral, kajti nadejal sem si slediti konjeniškemu tekmovanju v dresuri. Prijetno sta me presenetili jugoslovanski rokometni moštvi; saj si predvsem od moških nisem pričakoval zlatega odličja.«
Zmaga veterana Makaroviča
V Novi Gorici je bilo v soboto in nedeljo državno prvenstvo v atletskih mnogobojih. Med člani je zmagal Ivo Makarovič, 36-letni veteran novogoriške atletike. Makarovič ni imel pravih tekmecev (nastopili so le trije, lanski prvak in rekorder Vlašič je odstopil) in je dosegel dokaj povprečen rezultat 6705 točk. Najboljša izida je dosegel v skoku v daljavo (686 cm) in v skoku ob palici (420 cm). Dodati pa je treba, da je tekmovalce prvi dan močno oviral dež. Pri članicah je v sedmeroboju zmagala Mihajlova (Skopje) s 5096 točkami, med mladinci v deseteroboju Kabič (Kranj) s 6193 točkami in med mladinkami v sedmeroboju Surajevčanka Tanovičeva, ki je s 5023 točkami dosegla nov državni mladinski rekord.
Na veliki kolesarski dirki v Zagrebu je lep uspeh dosegel idrijski kolesar Lapajne. Med mlajšimi mladinci je ugnal vse tekmece in dokazal, da mladi idrijski kolesarji sodijo med najboljše v državi.
Dva primorska šahista pa tekmujeta na državnem mladinskem in re-
publiškem članskem prvenstvu. A-ljoša Grosar (ŠD Nova Gorica) je v Leunovem v Makedoniji v družbi najboljših jugoslovanskih mladincev v petnajstih kolih zbral 7,5 točke in si je s tremi vrstinki razdelil 7. mesto, Koprčan Iztok Jeras pa ima na slovenskem prvenstvu po enajstih kolih 5,5 točke in je na 8. mestu.
Koprski vaterpolisti tudi v povratnih srečanjih medrepubliške lige nadaljujejo z uspešnimi nastopi. Konec tedna so gostovali pri trenutno vodilnemu kranjskemu Triglavu in iztržili pomembno točko, s katero so se zadržali pod vrhom lestvice. V razburljivi tekmi (tudi prvo srečanje v Kopru se je končalo z neodločenim izidom) so varovanci trenerja Lon-čareviča imeli celo možnost za zmago, vendar je tudi neodločen izid pomembna spodbude pred težkimi gostovanji v prihodnjih kolih. Prav od rezultatov v gosteh bo odvisna končna uvrstitev,, saj v domačem bazenu računajo na popoten izkupiček.
Davorin Koron Miran Kljun
Slogasi že na pripravah
Pri ŠZ Sloga bodo tudi letos za svoje odbojkarje in odbojkarice pri redili skupne priprave: prva moška in ženska ekipa in druga ženska bodo čez d oltar teden odpotovali v Ravne na Koroškem, najmlajše čaka tečaj pri Banih, ki bo v prvih dneh septembra, v petek pa je že odpotovala prva skupina slogašev v Savudrijo.
V to majhno istrsko mestece se je namreč po dolgih letih v Rovinju presilil tabor fakultete za telesno kulturo iz Ljubljane, ki je tudi letos sprejel zamejske športnike. Stogino odpravo sestavlja 17 deklet 4. ekipe (kategorijo »under 15«) in 10 fantov, ki so v glavnem tudi kategorija »under 15«. V Savudriji bodo do sobote, ko se bodo priprave iztekle. Vadijo predvsem individualno tehniko pod vodstvom prof. Ivana Peterlina, kateremu pomagata še Ivo Sosič in Ivo Simonič.
Kot so nam sporočili, vsi tečajniki pridno vadijo dvakrat dnevno, preostali čas pa prebijajo na plaži. Vreme, ki jim je na začetku nagajalo, je zdaj ugodno, tako da je vzdušje res tako, kakršno mora biti na pripravah. Naj navedemo še naslov tabora: Tabor fakultete za telesno kulturo, Avtokamp Veli Joža, Savudrija.
(INKA)
obvestilo
ŠD Zarja
obvešča, da bo tradicionalni športni praznik v Bazovici danes, 15. t.m., in se bo nadaljeval v soboto, 18., in nedeljo, 19. t.m. Danes vas bo zabaval ansambel Toneta Kmetca, v soboto in nedeljo pa ansambel Aries. Toplo vabljeni !
Vsi olimpijski zmagovalci • vsi olimpijski zmagovalci • vsi olimpijski
•—~2pievanie z 10. strani)
1 D RAZRED »470«
S <Steb,VJVIolina (šp )- 2' Benja^
P,Uot	(ZDA), 3. Peponnct -
*tAZREU »WINDGLIDER«
1 v v
(Z^)iU3 BcrS (Niz.),
’ • Rendali (N. Zel.).
2.	Steele
Judo
1, f,K.VrKG0RlJA DO 60 KG
,(J- Kor )>Sa.Jva (Jap.), 2. Yac Yup Kim y (VB).’ ' Lid'c (ZDA) in Eckers-
1, !>°RUA DO 65 KG
ÌWan6 (JU,,Lka (JaP->. 2. Jung On RcitCr ■(*•->. 3. Alexandre (Fr.)
KATEGORIJA DO 71 KG 1. Ahn Byeong Keun (J. Kor.), 2. Gamba (It.), 3. Onmura (Braz.) in Brown (VB).
KATEGORIJA DO 78 KG 1. Wieneke (ZRN), 2. Adams (VB),
3.	Nowak (Fr.) in Fra tiča (Rom.)
KATEGORIJA DO 86 KG 1. Seinsenbacher (Av.), 2. Bertland (ZDA), 3. Nose (Jap.) in Carmona (Braz.).
KATEGORIJA DO 95 KG 1. Hyoung Zoo Ha (J. Kor.), 2. Viei-ra (Braz.), 3. Fridriksson (Isl.) in Neurcuther (ZRN).
KATEGORIJA NAD 95 KG . 1. Saito (Jap.), 2. Parisi (Fr.), 3. Jong Chul Cho (J. Kor.) in Berger (Kan.).
KATEGORIJA »OPEN«
1. Yamashita (Jap.), 2. Rawshan (Eg.), 3. Cioc (Rom.) in Schnabel (ZRN).
Kajak
MOŠKI
KAJAK ENOSED (500 m)
1. Ferguson (N. Zel.), 2. Moberg (Šve.), 3. Bregeon (Fr.).
KAJAK ENOSED (1000 m)
1. Thompson (N. Zel.), 2. Janič (Jug.), 3. Bari on (ZDA).
KAJAK DVOSED (500 m)
1. Ferguson . Me Donald (N. Zel.),
2.	Bengtson - Moberg (Šve.), 3. Fi-sher - Morris (Kan.).
KAJAK DVOSED (1000 m)
1. Fisher - Morris (Kan.), 2. Bregeon - Lefoulon (Fr.),	3. Kelly -
Kcnny (Avstral.).
KAJAK ČETVEROSF.D (1000 m)
1. Nova Zelandija, 2. švedska, 3. Francija.
ŽENSKE
KAJAK ENOSED (500 m)
1. Andersson (Šve.), 2. Schuttpelz (ZRN), 3. Derckx (Niz.).
KAJAK DVOSED (500 m)
1. Andersson - Olson (Šve.),	2.
Barre - Holowy (Kan.),	3. Idem -
Schuttpelz (ZRN).
KAJAK ČETVEROSED (500 m)
1. Romunija, 2. Švedska, 3. Kanada.
Kanu
POSAMEZNIKI (5P0 m)
1. Cain (Kan.), 2. Jakobsen (Dan.),
3.	Olaru (Rom.).
POSAMEZNIKI (1000 m)
1. Eicke (ZRN), 2. Cain (Kan.),
3.	Jakobsen (Dan.).
DVOJICE (500 m)
1. Ljubek . Nišovič (Jug.), 2. Po-tzaichin - Simionov (Rom.), 3. Mi-guez - Suarez (Šp.).
DVOJICE (1000 m)
1. Potzaichin - Simionov (Rom.),
2.	Ljubek - Nišovič (Jug.), 3. Ho-yer - Renaud (Fr.).
Kolesarstvo
ŽENSKE
CESTNA VOŽNJA 1. Carpentcr (ZDA), 2. Taigg (ZDA), 3. Schumacher (ZRN).
MOŠKI
CESTNA VOŽNJA 1. Greval (ZDA), 2. Bauer (Kan.),
3.	Lauritzer (Nor.).
KM START Z MESTA 1. Schmitdkc (ZRN), 2. Ilamctt (Kan.), 3. Col as (Fr.). ZASLEDOVANJE EKIPNO 1. Avstralija, 2. ZDA, 3. ZRN. HITROST POSAMEZNIKI 1. Gorski (ZDA), 2. Vails (ZDA), 3. Sakamoto (Jap.).
POSAMEZNIKI PO TOČKAH 1. Ilcgcms Bel.), 2. Messerschmidt (ZRN), 3. Youshimatz (Meh.).
100 KM EKIPNO 1. Italija, 2. Švica, 3. ZDA.
(Nadaljevanje sledi)
Naročnina: Mesečna 10.000 lir • celoletna 120.000 lir. - V SFRJ številka 20.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 180.00. letno 1.800.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 250.00, letno 2.500.00
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ Ziro račun 50101 603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st, viš 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir besedo Ob praznikih povišek 20'' IVA 18':	Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu
Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se noro čojo pn oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul Montecchi 6 tel 775 275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI
primorski
M	dnevnik
15. avgusta 1984
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio t
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L	A ZTT	Ifcvjfl	član Italljansk«
in tiskaTrst	IMIlfl	Utopiti*
1	NP"*	založnikov FIEG
V Turinu so napovedali vojno
proti kalilcem
TURIN — Odkar so postali krajši izleti edin dosegljiv turistični podvig za povprečen italijanski žep, se v mnogih italijanskih mestih nekoliko intenzivneje bavijo z vprašanjem, kako omogočiti tistim, ki so ostali doma, da bi vsaj v miru preživeli počitniške dni, predvsem pa noči. Marsikdo prebedi namreč poletne noči v precepu, ali naj skuša zaspati v razbeljeni sobi z zaprtimi okni, ali pa naj okna odpre in skuša zatisniti oči kljub hrupni »muziki«,, ki se oglaša z ulic in iz sosednih stanovanj.
Da bi tem nesrečnikom priskočili na pomoč, so turnisti mestni redarji napovedali pravcato vojno nočnim motociklističnim prvakom, glasnim veseljakom, »naglušnim« televizijskim gledalcem, skratka vsem, ti kalijo nočni mir. Že od začetka avgusta začenjajo vsakonočne bitke ob 22. uri, bojno polje pa zapustijo ob 2. uri po polnoči, ko se je hrupen sovražnik že umaknil, ali pa so njegove vrste tako zredčene, dà se ni bati kakega sil-nejšega napada.
nočnega miru
V »vojni« sodeluje kakih 60 redarjev, krožijo pa v pa-trolah, ki so preko radijskih valov povezane s policaj-sko postajo. Če naletijo na sovražnika ali ga po navodilu iz centrale zasačijo (na centralo se po telefonu lahko obme vsak miroljuben državljan), ga največkrat prisilijo k miru s preprostim opozorilom. Za trdovratnej-še uporabijo slane globe, v skrajnem primeru pa kar zaplenijo »vir ropota«. Tako so v zadnjih dneh zaplenili 8 motorjev, izstavili pa so na desetine glob. Kaže, da so njihovi posegi nadvse uspešni in na občini že razmišljajo o tem, ali bi se ne splačalo sezonsko »vojno« spremeniti v trajno.
Turin je v italijanski zgodovini že večkrat odigral vlogo predhodnika časov in želeti bi bilo, da bi jo tudi v tem primeru. Take »vojne«, kot je tista, ki jo bijejo v glavnem mestu Piemonta, bi gotovo naletele na konsenz širokih množic tudi drugod po Apeninskem polotoku.
V Piemontu manj zgubljenih delovnih ur
TURIN — Po vsem sodeč se v Italiji med delavstvom vedno bolj utrjuje delovna zavest saj so izostanki z dela iz leta v leto manjši. To vsaj ugotavlja študija turinske zveze industrijcev, ti je leta 1983 izvedla podrobno anketo po raznih piemontskih o-bratih. Iz te študije je razvidno, da znašajo izostanki le 9,09 odstotka vseh delovnih ur, da je v bistvu vsak zaposleni v piemontski industriji ostal doma leta 1983 154,29 ur.
Tiskovna konferenca o poletu vesoljske ladjice Saljut 7
MOSKVA — Po drugem poletu ženske kozmonavtke Svetlane Savickaje, so sovjetti izvedenci na tiskovni konferenci izjavili, da vsaj v bližnji bodočnosti še ne nameravajo poizkusiti spočetja otroka v vesolju. Komandant odprave Vladimir Džanibekov je povedal, da je tak poizkus trenutno še nemogoč, ker hi bilo za to treba ustvariti umetno gravitacijsko silo.
Trije kozmonavti - Savickaja, Džanibekov in njun kolega Igor Volk so konec julija prebili enajst dni ma krovu svoje vesoljske ladje »Saljut 7«.| in takrat je Savickaja prvič poletela v vesolje. Na zahodu se je razširilo mnenje, da nameravajo sovjetski znanstveniki izvršiti poizkus, da bi spočeli Otroka v vesolju. Moskva to odločno zanika. Ženske niso poslali v vesolje s tem namenom, pač pa zato, ker se je izkazalo, da ženske na vesoijstih postajah kot tudi v vesolju lahko delajo prav tako dobro kot moški.
Do poslednjega žarka
V teh dneh izredno muhastega vremena je vsaka razjasnitev dobrodošla- Tu ristki na Trgu sv. Petra v Rimu skušata dodobra izrabiti tudi poslednji ž*** avgustovskega sonca.	(Telefoto Ari
Narava se je pošalila
Članica neke organizacije za varstvo okolja je bila nemalo presenečena, ko je na obali pri Fort Pierceju na Floridi odkrila malo morsko želvo z dvema glavama. Pat Pazara je bila nadvse zadovoljna, saj je to prvo odkritje v zgodovini človeštva	(Telefoto AP)
Mila kazen za japonsko mater ki je umorila avtističnega sina
TOKIO — Ali imajo sorodniki pravico prekiniti brezupno zdravljenje in pospešiti smrt neozdravljivih bolnikov? Vprašanje evtanazije je vse bolj v središču pozornosti in razmišljanja v vsem svetu, še posebej aktualno pa je postalo na Japonskem. Precej polemik je namreč izzvala razsodba tokijskega sodišča, ti je zelo milo kaznovalo zensko zaradi umora 12-letnega sina, duševnega bolnika. 39-letna Masako Saito je umorila svojega sina pred poldrugim letom. Otrok je bil avtističen, kar pomeni, da je odklanjal vsak odnos z okoljem in se je umikal v lastni svet, v svet domišljije. »Otrok ne bo nikoli normalen,« so zdravniki dejali materi, ko ga je pri treh letih starosti peljala na pregled. Kasneje je otrok hodil v šolo za duševno prizadete, vendar je njegova bodočnost bila pod vprašajem. Materi je pa povzročala precej preglavic tudi druga otrokova hiba. Že od ranih let je namreč zelo ljubil obleke. Hodil je celo v sosedovo stanovanje, kjer se je skrivaj oblačil in slačil njegove
obleke. Grajanja in prepričevanja niso nič zalegla.
Masako Saito je morala v službo, da bi preživljaj? sebe in sina, bila je namreč ločena, ni pa dobivala a. mentov kot je običajno na japonskem, in ni vedela , bi z otrokom. Komu ga dati v varstvo. Ko se ponovno pritožil in je ona spet začela prepričevati °,g ka naj vendar prekine s tako navado, ji je sin z nasilno odgovoril in ona ga je zadušila s pasom.
ooutuk je poKazai veliko razumevanje za. (j ^j velik del krivde pa je pripisal japonski družbi, v . zelo bogati državi imajo namreč sedem tisoč eviden nih avtističnih otrok, zdravijo pa se lahko le v klinikah, kjer je na razpolago le 340 mest. Vse. .rlia-je tako na ramenih staršev, ti pogosto nimajo niti lerialnih možnosti, niti potrebenga znanja, da ki.^Ljjn očali in spopadali s tem zdravstvenim in družb6 vprašanjem.
miki muster: Na divjem zapadu
(19.)	Zvitorepec in Trdonja
K
Sudanski kristjani proti •uvedbi islamskega prava
KAIRO — Te dni so objavili vest, da bo sudanski predsednik Nimeiri kaj kmalu odpotoval na jug države. V drugih okoliščinah ta vest ne bi šla preko ozkih krajevnih okvirov, saj ni nič čudnega, da državni poglavar potuje po svoji deželi.
V obrazložitev se je treba vrniti v bližnjo sudansko preteklost. Sudan, naj večja afriška država je bila od leta 1955 do 1972 prizorišče krvave državljanske vojne med muslimanskim severom in kristjanskim ter animističnim jugom.
Sedaj ni tako pomembno, kaj je kdo hotel v tej vojni, če so na jugu hoteli, da se popolnoma odcepijo, ali so zahtevali samo večjo avtonomijo, to je vprašanje, na katero bo morala odgovoriti zgodovina. Dejstvo je, da je Nimeiri, ki je z državnim udarom leta 1969 prevzel oblast uspel, de. konča bratomorno vojno. Kaj se je zgodilo, da so se prebivalci juga po tolikih letih spet dvignili, je sedaj težko reči. Očitno je, da je težak gospodarski položaj, ki je nastal v državi bil eden od razlogov, da je jug spet dvignil glas. S sedanjim gospodarskim položajem pa ni zadovoljen niti sever. Kakorkoli že, ko je septembra lani predsednik Nimeiri sklenil, da postane islamsko pravo temelj za vse zakone v državi, je jug postal spet
nevarno nemiren. Po dolgcrn ^dna se Nimeiri sedaj spet priprav*!. ge potovanje na jug. Opazovalci ^ sprašuje, če gre za izziv ali V poskus, da reši to vprašanje. govo potovanje sovpada s čašo » ^
v	sudanski skupščini delajo aa c]ji Črtu nove ustave, ki seveda uSy-na islamskem zakonu. O noV* . ‘tu-
vi	obstaja dokaj kritično mncnj{jnogi di na muslimanskem severu. več namreč trdijo, da bo PovzroC e jrU' škode kot koristi, medtem ko Srpretji gi za sedaj še niso izrekih- . aI1-pa, ki jih vodi voditelj m1.1- paskih bratov Hasan Al Tarabh njepclitični svetnik predsedn* |d meira, trdijo, da sedanja us".tovlja so jo sprejeli leta 1973, zaP -e ur muslimansko večino in da J°
rej treba menjati.	na
Turabi trdi, da se kristjan® ^gga jugu ni treba bati muSv.ie- ka' prava ter to tako utemeljuj 'an-zen za prešuštvo, ki ga,m
sko pravo kaznuje z bičanje^1 ve-kamnanjem za kristjane	i>e	sVOjih
ljala. Kristjani bi	celo	na	ga
domovih lahko pili	alkohol,	ycrv
v Sudanu ni v legalni prodaj -dar bi za zločinska dejanj| 'j^aH' slehmega ozira na	vero	m	dnin®
ski zakon le veljal in . nr0ice 81 zločincem še naprej sekali noge.