/
53. številka.
V Trstu, v soboto 4. julija 1891.
Ti
„EDINOST"	gM (M ^^^	HM OjImi m oiuall...
*, „„„^	Hm H ^rh ^m n v
m ■■ ■ ■■ ■■ V m »"'u"'"1^"™'''1"ud
^^H
za leta „ ^^B ^^H	^^M Vaško	mora
se t pro- ^H ^H	flB ^H ker nefr«nkovftfift ne spr®-
tobaka ▼ Trat« po *	•• ™
aprrrniltvo a« oitrs.	V^V ^^^^^ ^»P	W	^^^^	VP	Odprte reklamacije o pronte poitntne.
Gla
silo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
»V adinost J« ■ -i .
Vabilo na naročbo.
Ob začetku tetjega četrtletja vabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovi svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov Ćasi so resni in morda se nam bliža doba, ko bode narod slovenski krvavo potreboval neodvisnih glasil, zahte-vajočih prava naša ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v naš krog-
Cena listu je:
za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.60
Uredništvo in upravniitvo.
Naše ribištvo.
Lov na sardele, pri katerem imajo naši ribići svoj glavni dobiček, pričel je v zadnjih letih zelo padati.
Ubogim ribičem ne primanjkuje pač dela, a vslcd slabih ribiških letin nimajo saslužka. Kakor že nekaj let tako je tudi letos v tem obziru.
Morda da se še letos stvar predru-gači, ali pomisliti je treba, da sta zamujena prva dva i pol meseca ribiškega lova. Lov sa sardele utegne trajati še štiri me-oece, ali negotovo je, li si bodo mogli naši ubogi ribiči v tem času prislužiti toliko, da se bodo mogli prihodnjo simo preživiti. Tržaški okolici preti filoksera, ker dokazano je, da je pričela ta trtna nš že uničevati vinograde marljivih Križanov. Spodnjim okoličanom ne bi ostalo drusega, kakor da bi Be poprijeti v veči meri ri-
PODLISTEK. Adrijana.
Rokokć-idiln; čoški spisal K. Švanda. poslovenil Ivo Trošt.
III.
(Dalje.)
Leta bo minila. Princ je lep mladenič z dolgimi plaviini lasmi, dvorske dame bi ga ljubile na kolenih. Igral se je z drugimi mladeniči in skakal. Vender pozneje se je jel dolgočasiti; zdelo se mu je, da mu prikrivajo neko tajnost, da ta svet ni takšen, kakor ga on vidi; t njuna se je jel vzbujati sum, s čudnimi prašanji mučil je svojega vzgojevatelja Prospera Albana, najraje je pa hodil k dobremu čarovniku Amidoru.
„Včasih sem tako nesrečen, a ne vem zakaj,* pravil je b solznimi očmi. „Vse na okolu zdi ae mi strašno in čudno. Te dni privzdignil sem na nekom mostovžu platno, ki je zakrivalo neko sliko in videl sem osebo tako čudno oblečeno, kakor jo še dosedaj nisem videl v gradu. Oni dan zopet nisem mogel 9pati, odprem okno v poletno noč in poslušam pogovor dveh vojakov, stoječih na straži; bal sem se, da izvem
bištva. Ali kaj bode, če se bodo tudi ribiške letine vedno hujšale P
Vse to je vredno omenjati, ker ribištvo Trsta in okrožja je skoraj izključno v naših rokah, na kar smemo biti kot Slovenci ponosni. Pri vsem tem, da se ribiške letine primeroma vedno hujšajo, pretila je našim ribičem še druga nevarnost.
Neki Italijan je nameraval napraviti v Grijanu velikansko — čez par kilomet. dolgo in globočini vode enako visoko mrežo. O tem je sicer pisec teh vrstic že omenjal v „Edinosti", a vredno je o stvari obširneje spregovoriti. Ta mreža bi stala ogromno avoto okoli 80.000 gld. in dotični lastnik se je čutil v tej stvari že popolnoma gotovega!
Kakor smo že omenili, ista mreža se je imela nastaviti v Grijanu, a pri njej bi imelo opravila nekaj večih in manjših čolnov, ter čez 35 ljudi stalnih ribičev izvzemši izredno število.
Z napravo enake mreže trpeli bi naši ribiči neznosno škodo, in to vrhu že omenjenih sedanjih ribiških slabih letin!
Omenjena mreža polovila bi namreč vsakovrstne ribe : Od male sardele (in še manjših rib) do največjega tuna. S tako mrežo bi se nalovilo neznansko število rib, tako, da bi se v časih , posebno po leti o velikej vročini, niti ne vedelo kam ž njimi! Rekli mi bodo morda od dotične strani, da z napravo enake mreže bi se morale napraviti tudi dotične tovarne, katere bi kupovalo in pospravljale velika števila rib f Tovarne pa niso vsemogočne! Mnogokrat bi ne nalovilo v enem samem dnevu toliko rib, da bi jih ne moglo niti več tovaren spraviti.
Drugari so pa tovarne le za jedno-vrstne ribe: na pr. sardele in tune. Kaj pričeti tedaj z velikanskim številom na* tovljenih drugovrstnih rib ?
V velikem številu nalovljene ribe bi v neznosni poletni vročini gotovo za polovico segnjile, predno bi se pripeljale na Tržaški ribiški trg, in prodajati bi se morale po neverjetno nizkej ceni.
kaj strašnega, ker me uniči, ker tako skrivate pred menoj. Ni li res?"
„To si le misliš princ; tvoj kraljevi oče želi ti le dobro in ne skriva pred teboj nikakih tajnosti," reče Amidor.
„I ti si tako neizprosen," reče princ in odide. Na mostovžu sreča Bubaka, ki se mu je poklonil a prikritim nasmehom; a ko je princ odšel, nasmejal se je Bubak zlobno.
„Dojim Be tega Bubaka," rekel je drugo jutro princ Amidonu. Zdi se mi kakor strašilo. Danes zjutraj govoril sem a njim v svoji sobi, kar se na nasprotnih vratih prikaže drugi Bubak, a uglednvsi samega sebe pred menoj, pokloni se in odide.
„Ne smete zabiti," veli Amidor, „da je Bubak oseba, ki more nastopati tudi v pravljicah."
„Baš za to hočem jaz pravljic," govori princ zaupljivo, „hočem videti svet. resnični svet, kakor je za ono ulico, ki vede v grad 1"
„Nesrečni princ !" misli si Amider.
In zopet je hodil princ žalosten k velikim oknom, na koja je natiskal dež
Na vsak način padla bi cena ribam o priliki vsakega lova imenovane mreže, in pri tem bi trpeli neznosno škodo naši ubogi ribiči. Umevno je namreč samo ob aebi, da ubogi okoličanski ribič, kateri je gospodar le malemu čolniču in par mrežicam, ne bi mogel nikakor konkurirati z lastnikom enake gorostasne mreže I
Posledice temu bi bilo jasno : Nekaj ubožnejših ribičev bi popolnoma propalo, a drugi bi trpeli neznosno škodo. In vse to tadi le jednega človeka — tujca — Italijana, kateri prišedli v našo Avstrijo, hotel bi trgati kruh od U9t našim domačinom, ubogim ribičem I Enaka velikanska mreža bi škodovala pa tudi drugače našim domačim ribičem.
Postavljena namreč tudi v primerno slabem vremenu in vetru, delala bi nesnosne sapreke manjšim in večim ribiškem jadrajočim čolnom. Jadrajoči čolni, neo-pazivši te mreže, ali vsled druzih neprilik prišedši va-njo, izgubili bi prav lahko krmilo , in bili potem prepuščeni žalostni usedi izgubljenega mornarja!
Kdo bi preživil potem dotične družine, kdo tolažil zapuščene sirote P
Pisec teh vrstic omenja to največ vsled tega, ker so se tržaški lahonski listi tako odločno potezali za napravo gori imenovane mreže. Poznani „Piocolo" trobil je v avaj rog tudi potem, ko je dobro vedel za protest isterskih ribičev italijanske narodnosti proti namerovani mreži, in poganjal se je za to mrežo, ko je vedel, da proti nji protestuje tudi Župan Koperski Kabol.
Naši ribiči lahko izprevidijo, kje jim je iskati prijateljev, in kdo se poteguje za-nje. Nikar in nikoli ne torej verovati poznanim lahonom naj bi prišli do Vas Še s tako priliznjenimi besedami!
Piseo teh vrstic se gotovo o ribištvu bolje razumi, nego vse lahonsko Tržaško časopisje skupaj, a ve tudi, zakaj se je to časopisje tako potezalo za ustanovitev take mreže.
Kakor smo že omenili, je ribištvo
in pod katerimi se je zdaj pa zdaj pomikala postava kakega sluge ali vojaka.
„Ta svet je čuden," rekel je svojemu vzgojevatelju Albanu.
„Svet je delo Božje," odgovarjal mu je ta, in mi smo le revne stvari v njegovih rokah. Boga častiti in svet zaničevati, jo naloga naša."
Ko je bilo princu devetnajst let, pokliče ga kralj k sebi.
„Slišal sem, da si tako otožen, česa ti nedostaje P" upraša ga nežno.
„Ničesa," odvrne Viktor, „jaz sem nesrečen. Čutim, da ni povnod tako kot tukaj; čutim, da jo nekaj, kar prod menoj Hkrivate. V nekih trenotkih mislim, da sem tič z zvezanimi krili; zdi se mii da se hočejo zidovi na me podreti, zasuti me, in loti se me želja po širnem svetu, v svobodo. V spanju javljnjo so mi razgledi do cela tuji, ne urnem jih in vender sanjam o njih tako rad."
Kralj se zamisli.
„Potrpi Se jedno loto, potem pojdeS na oni svet, po kojem tako tožiš in veš, da ti prija."
Kraljevič je začel radosti skakati.
Zjutraj je hodil zopet otožen po gradu.
tržašMga okraja in Trsta samega popolnoma 'v naših rokah, in to je menda zavohala lahonska svojat.
Imenovana mreža bila bi pričetek i v narodnem obziru propadajenju našega ribištva. Ribiči te mreže bili bi Italijani, delo bi bilo začeto, in, kakor nas skušajo v vsakem obziru zatreti, zatrli bi sčasoma i „narodno ribižtvo". Naša vlada bi morala strogo pazili, da bi se našim nasprotnikom nikoli kaj enacega ne posrečilo.
Vredno je namreč pač omenjati, koliko bi koristili naši ribiči in mornarji ob priliki sovražnega napada. Lahko si tudi mislimo, od kje bi mogel priti enak sovražni napad, in kaj bi bilo, ako bi ne bilo več ribištvo oziroma dotično mor-narstvo v rokah naših okoličanov.
Pred časom, ko je bila govorica o namerovani mreži na dnevnem redu med spodnjimi okoličani, in ko so ti, kot ribiči protestirali proti tej mreži zbrala se je na licu mesta, — ob Grljanskem obrežju pomorska komisija. Ta komisija je imela nalogo, prepričati se glede protesta proti namerovani novi mreži.
Od strani pomorske vlade so se pozvali nekateri Barkovljanski, Križanski in Kontoveljski veljaki, a prišlo je tudi več druzih ribičev. Naši ribiči so zahtevali, naj se vrši dotična obravnava v slovenskem jeziku. Misliti je, da se je pomorska vlada oiirala na opravičeni protest naših ribičev, in upamo, da je splavala želja Tržaškega lahonskega časopisja — ustanovitev te mreže — za vedno po vodi. |
Namerovani lastnik dotične mreže, pri šoten pri imenovani komisiji, pa se je vedel tako neki prevzetno, da so ga mislili okoličanski ribiči šiloma z mesta odpraviti. To je navadno pri nas! Tujci nam hočejo biti gospodarji Še pred nego stopijo na našo zemljo. Za opravičene pritožbo okoličanskih ribičev proti namerovani mreži ae je potesal tudi naš državn poslanec g. vitez Ivan Naborgoj, kar je vredno omenjati posebno Križanskim ri-
„Leto čakati I Zakaj tako dolgo? Leto to je večnost."
Za nekoliko dni umre kralj, določivši si začasnega vladarja Bubaka.
Vse se je vrtelo po starem tiru. Bubak je bil preveč pretkan, da bi se bil spuščal v deželne zadeve, raje se je bavil z Viktorjem, kojemu je leto kmalo preteklo ; trebalo je le še nekoliko ur do polunoči in princu bi bilo dvajset let, tolažil se je i svetom, ki mu bode odslej odprt.
Uleže bo na posteljo. Kar nekaj tihoma potrka na tapetno duri njegove Bpalnice.
„Kdo je?" upraša prestrašen.
„Jaz čarodej Amidor," oglasi se prijetni glas za durmi in čarodej ustopi. Njegovo belo oblačilo dotikalo se je zemlje in koničasto pokrivalo videti je bilo brezkončno.
„Česa želiš P* upraša prino.
Amidor pogleda pazljivo in zaŠepeta: „Ako me no poslušaš, prino, izgubljen si in vse kraljestvo s teboj. Jutri je tvoj dvajseti rojstni dan ; v zvezdah pa je pisano, da moraš do tedaj poznati čut, o katerem nimaš do sedaj niti pojma. Do polunoči je še čas, da nadomestiš to, kar
bičem in misliti je, da j© našel ravno protest našega državnega poslanca ugoden odiiv pri pomorski vladi.	„X."
Politični pregled.
Notranje defele.
Mirno bo je razvijala letos debata o proračunu naučnega ministerstva. Druga leta so se oglašali poslanci raznih narod* nosti in strank ter izražali svoje zahtove. Slovenski in češki poslanci so o tej priliki slikali potrebe naroda, katerega zastopajo ter dokazovali, kako malo je mari vladi, da bi zadostila našim potrebam, dočim Nemce kar obsiplje z učnimi zavodi vsake vrste. Tudi letos se je oglasil zastopnik ljubljanskega mesta poslanec K u Š a r ter pozval vlado, naj že letos dene v proračun potrebno svoto, da se zopet odpre tako potrebna nižja gimnazija v Kranju, katero nam je ekselenca Gautsch kljubu vsem protestom in dokazom nje potrebnosti zaprl. Isti ekscelenci se ta preživa potreba celega Gorenjskega zdi tako malovažna in neznatna, da se mu ni videlo vredno odgovoriti na ta poziv poslanca Kuša rja. In vender je naša državnozborska delegacija del kartelne večine sedanje vlade. Ve-denje ministra pl. Gautscha v tem upra-sanji nam kaže, kako hoče vlada postopati proti uasim opravičenim zahtevam in potrebam. Kakor roganje in zasmehovanje naših naporov na šolskem polji druže se tej debati v državnem zboru poročila iz Celovca, kjer je imel nemški šulfurajn svoj enajsti letni občni zbor. Zakaj so si Nemci vstvarili to društvo, o tem si je pač vsakdo na jasnem. Ne da ohranijo nemške otroke potujčenja,za to pač skrbi v preobilni meri že vlada sama, katera vzdržuje povsod in tudi v mestih, ki niso bila in ne bodo nikdar nemška, ob državnih troških nemške srednje in osnovne šole. O tem bi znali posebno mi Primorci, kateri nimamo ne e n e slovanske srednje šole, nemških pa pet, kaj več povedati. In vender tudi pri nas deluje šulferajn, kaj pa še le v slovenskem delu Koroške in na južnem Štajerskem, na Češkem, na Moravskem in v Sleziji. Gospode udeležnike tega zborovanja pozdravil je v imenu deželnega predsednika Koroške dvorni svetnik baron Goeu. V svojem, našo dobo in vlado telo ozuačujočem govoru slavil je delovanje nemške šolske družbe, ter jej dal spričevalo, da je delovala vedno v smislu avstrijskem, državi in dinastiji na korist. Deželni glavar koroški dr. Erwein pa je v svojem pozdravu šui-ferajnovcem rekel, da se mora nemški
si v dolgih letih zamudil. — Šp je čas, hočeš za menoj P"
„Hočem,* reče princ vesel.
„Vzemi ta le fes; ko si ga posadiši na glavo, potem si neviden: povsod hodiš lahko in ne bodo te opazili; lahko Činiš, kar ti drago in nikdo te ne ugleda*, pripovedoval je Amider in peljal princa s čepico izmed straž.
Ko sta prišla v poslednjo ulico, prime čarodej princa za rame ter se vzdigne ž njim v sinje višave. Mesto je zginilo pod njima v modrem zraku, Širna ravnina, oblita s polno mesečino Begala je do brez-končnosti; najvišji vrhovi so se že izgu-bili in popolna tihota bila je okolu obeh.
Princ se vsede poleg čarodeja na belkast oblaček s pozlačenimi robovi in bo oddahne. Tako prosto mu je bilo v ti božji prirodi, čutil je, da je srečen in oko mu je poroaila solza radosti.
Okolu njih gnetla se je bela senca.
„Kaj je bilo to P" vpraša Amidona.
„Bil je Bubak," reče mu z nasmehom, „dobro, da imaš na glavi čepico, sicer bi te bil opazil."
A oblaček se je pomikal dalje ž njima ter je prinesel v tuje mesto, na teraso preproste hiie,
(Konec prih.)
{narod ustaviti ekspanzivnim naporom ne nemških narodov. Tako govorita namestnik deželnega predsednika in glavar one dežele, katera tretjini svojega slovenskega prebivalstva ne privošči niti jedne same osnovne slovenske šole. V tem je torej tisto delovanje v avstrijskem smislu! Nemški šulferajn in ti gospodje naj nam dajejo lekcije o avstrijskem mišljenju in dinastični vernosti. Na banketu, ki je sledil zborovanju, napilo se je skupni veliki domovini nemški. Ta zdravica, imajoča svoj izvir v „Alldent schlandu* ima tudi svojo zgodovino. Škoda, da nam brzojavka ni povedala, sta li bila dvorni svetnik Goes in deželni glavar dr. Erwei n tudi prisotna pri banketu , na katerem so se nazdravljale take zdravice. Ti gospodje, ki tako mislijo, tako govore in delajo pa vender pobožno zavijajo oči ter kažejo na Prago: „glejte kaj se tam godi, tam sprejemajo francoske dijake in telovadce, pozdravljajo Poljake in Jugoslovane, to bo Bami panslovisti" ter se licemerski trkajo na prsa rekoč: hvala Bogu, da nismo mi taki. Vse to označuje našo dobo in vlado. Baron Gautsch si je prejšnja leta prizadeval v svojih govorih kazati se, kakor bi bil nad strankami, letos se mu to ni videlo potrebno, zato je v svojem odgovoru Kalteneggerju naravnost izrazil levičarsko svoje stališče. Poslanec L u e g e r je zahteval, naj vlada prevzame vse srednje šole, katere vzdržuje dunajska občina ob svojih troških v državno upravo. Minister je na to izjavil, da se to zgodi in sicer pod tako ugodnimi pogoji, kakor niso bile podržavljene srednje šole nobene druge občine v Avstriji. Baron Gautsch je rekel, da je njegov kolega finančni minister obljubil občini dunajski odvzeti tudi bremena, ki ji ga naklada vzdrževanje, kurjava in razsvetljava šolskih poslopij. Da bi Pragi, ali kateri drugi češki občini kaj tacega obljubil, tako daleč se baron Gautsch ne spozabi. Rusin B a r w i n s k i potezoval se je za pravice ruskega naroda na šolskem polju ter povdarjal, da mora vlada dati vsakemu narodu priložnost, da svoje sinove izšola v svojem narodnem jeziku. Nemško liberalna vlada, ki je bila nekdaj taka zaščitnica galiških Rusov, je tedaj zavrača rekoč, mi se držimo načela deželne samouprave, obrnite se na naše prijatelje in zaveznike Poljake, ter zahtevajte to od njih v deželnem zboru gali-škem. Tako pride ruaki narod, katerega zastopniki so bili voljeni pod pokrovitelj* stvom poljskih plemičev, iz dežja pod kap. Njih zahteve ne bodo imele nikdar ni veljave ni pomena, dokler ne stopijo proti Poljakom in Nemcem v opozicijo ter se združijo z ostalimi Slovani v državnem zboru.
Vnanje države.
Srbski kralj pojde še ta mesec na daljšo pot. Najprej poda se na Rusko ter bode gost na ruskem dvoru.
V italijanskem parlamentu, dobil je vladni predlog, da se podaljša trojna zveza, veliko večino. Ko je pa poslaneo De Brin predlagal, naj zbornica izreče svoje zaupanje vladni vnanji politiki, prouzročili so radikalci nečuven škandal. Najprej so govornike motili ter jim nadavali psovke. Ko ao se malo pomirili, izjavil je poslanec Marini (vladni pristaš), da je postopanje Cavalotti-ja in njegovih somišljenikov „pobalinsko". Na te skoči Cavalotti proti njemu ter ga vdari z vso silo po obrazu, vsled tega zgrnejo se vsi poslanci skupaj in navstal je strašans* pretep, ki je trajal celih deBet minut. Nektere starčke so tako pomastili, da so je morali odpeljati. Iz tega tepeža so odnesli poslanci rogove na čelu, krvave nose itd. Prva kri za trojnozvezo prelita je torej v italijanski zbornici, katera je s tem činom zaključila svoje delovanje, katero prične zopet jeseni!
DOPISI.
Iz Pomjaničine, 30. junija. [Izv. dop.] (Probonopacis ord. S t. Geor-g i u m.) Kdor je čital „Edinost" 24. t. m., zvedel je, kateri možje so podpisali krivično napadanje čč. duhovščine v Pomjanski nadžupaniji ter bo lažnjivo in krivično priče stavili. Čuditi se more svet, kako je vendar mogoče, da dva poglavarja občinska proti poglavarju lokalne cerkve po stopata, ko bi vendar mogli vsi vzajemno v blagor ljudstva delovati. Res čudno, toda, kdor ta dva moža iz Pomjana samo pozna, kot mi, se ne bo čudil, ampak strmel. Čujte I Ta dva sta podpisana na protestu Matija Benčič, konšelir in Jože Gonjač, podesta iz Pomjana. Ona dva sta se drznila lagati 1. 1877. in po njunem „škri-vanu" si. o. kr. okr. glavarstvu v Koper pisati, da se je na nekak načia župniku izročilo 500 gl. za zidanje cerkve; toda preklicati sta morala laž na lastno sramoto in pri si. c. kr. okrajnemu glavarstvu podpisati, da jih plačatajv enem letu s obrestimi vred po notarijskem aktu. G. župnik jim je to hudobno laž in postopanje zoper njega mirno prizanesel — pro bono pacis. Dalje ta dva sta vse zapreke stavila zoper zidanje nove cerkve in po svojem skrivanju vlekla tako daleč stvar, da še celo obljubljene podpore ni bilo mogoče več dobiti. Prijel je pa tudi župan pod nos od si. o. kr. okr. glavarstva v Kopru v dekretu, kateri je začel s temi besedami: „Deploro vivamente" (obžalujem prav živo). Pa nič se za to ni zmenil.
Dalje ta dva nista hotela otrokom šole odpreti, ampak župan žugal je podreti jo (ali je velika oblast Napoleonova !), dokler nista od si. c. kr. okr. šolskega sveta bila prisiljena in še prisiljena nista hotela ubogati, dokler jima ni oblastnija žugala s silo odpreti.
Ta dva sta žugala, da morata izpod nog svojega župnika spraviti; ko je župan pri neki priliki pred o. kr. komisijo ko je videl, da ima krivo, zagrozil: ne bodo se dolgo več tukaj smijali, jim jaz zagotovim", in vedel se tako, da se je komisiji studilo. In res napeli so in skovali v hiši „skrivana" kriminalno denuncijo zoper župnika, da se je konšelier Benčič Matija že po vasi krohotal, češ, zdaj imamo tiče v pesteh, sv. Jurja ne dočaka tukaj več. Toda revež osramočen propadel je, v fa-rovž pride, odpuščenja prosit, in župnik mu roko poda in odpusti vse z dobrim srcem — pro bono pacis.
SI. c. kr. okr. glavarstvo v Kopru v svojem času poživlja Podestata, in to na znanje daje tudi župniku — naj plača I. rato od 100 gl. na račun dolga od 500 gl. cerkvi in ob jednem obresti. Kaj mislite, kaj Bi ta čas izmisli Podesta P ! Piše lastnoročno brez podpisa župniku pismo dne 15. maja 1890. in ga pošlje po občinskem slugi, kateri ga donose, rekši: „Tukaj jim pošlje Podesta to pismo*. Župnik vpraša, kje je Podesta P in sluga odgovori: v krčmi! Zakaj pa, nadaljuje župnik, ni prišel sam Podesta, če potrebuje kaj P Kaj mislite, zakaj ni prišel, ampak pisal P Najbrže se ni upal v obraz pogledati g. župnika, za to kar je prašal in zahteval v pismu ! Zahteval je, naj mu župnik naredi pobotnico za 93 gl., daje že potrosil od tistih denarjev na račun gori omenjenega dolga od 500 gl. pri cerkvi. Kaj je to !! Po človeški pameti ali nespameti vsak bo menil, da še manjka samo 7 gld. za prvo rato, kaj ne, ko bi mogel izkazati pobotnico že potrošenih 93 gld. Na kaj tacega mu župnik še odgovora ne da, mož je uienda potem — saj tako je sam pravil — izposodil vsoto drugod in plačal 100 gl. ker drugači ni moglo biti. Pismo hrani župnik ; kajti to niso laške „čakole* to so -facta". Taoih in enakih dogodeb oeli koš napolnimo. Ali se bo potem krivičnemu obdolževanju, obrekovanju in napeljevanju kdo čudil 1 Če se kdo predrzne kaj tacega poskusiti pri župniku in se ne trese, koliko več pri neumnem človeku, kateri je
ali bi utegnil biti pod njegovo oblastjo ga kaj ogovoriti. Molčimo dalje, oh molčimof in recimo: občinarji glavne Pomjanske nadžupanije na noge! Zdaj je čas, sdaj je stvar v vaših rokah, zdaj imate v rokah ogenj in vodo.
Zdaj, zdaj, urno na noge, kdo bo na krmilu občinskega glavarstva za naprej, kateri možje P ali pa še „Skrivana". Urno na delo, prosite, prepričajte vse, vse — pro bono pacis pri sv. Jurju.
Opazovalec.
Iz Ajdovičine 30. junija 1891. [Izvr. Dopis.] Gospod urednik! Volitve ajdov* skega starešinstva ao končane, dovolite, da Vam popišem volilni boj. Občinarji spo* znali so, da gospodarstvo z občinskim premoženjem ne odgovarja njih zahtevam, vsled tega skušali so zavedni občinarji, da spravijo v starešinstvo može, katerim bi bil blagor občine resnično pri srcu. To prouzročilo je, da sti nastali dve stranki, stara, katera bi hotela, da ostane pri starem, mlada, katera si prizadeva, da se spravi občinski voz v boljši tir. Pred vo-lilnimi dnevi agitovali sti obe stranki. Stara agitovala je z vso silo, tiho sioer a zavratno. Poiskali so vse kotiče svitle i temne, kamor so mislili, da sega njih upliv. V očigled temu seveda smo se i mi ganili, da jim prekrižamo račune. Prišel je dan volitve. Umevno, da je stara stranka v svojem strankarstvu izbrala si volilno komisijo po svoji volji, namreč vse štiri ude iz svojih pristašev. To popolno preziranje naše stranke, katero kaže, da nasprotniki naši nimajo ali nočejo imeti niti trohice diplomatskega Čuta, vzbudilo je v nas veliko nevoljo in omajalo naše zaupanje v komisijo. Stranka naša bila je siljena, da je, kolikor se je dalo, kontrolirala volitev. Da je bilo to opravičeno, pokazalo se je med volilnim aktom. Marši-kako veljavno pooblastilo naše stranke zavrglo se je, na primer pooblastilo A« Mozetiča, s katerim je volil njegov oskrbnik P. Božič v II. skupini z dekretom. Z našimi volilci ravnalo se je jako osorno, ni se jim privoščil potrebni poduk, kateri mora komisija volilcem dati. Navedemo zopet samo en slučaj. Volileo naše stranke v II. skupini g. Fil. Praček volil je po pomoti med drugimi naši kandidati g. A. Lokarja, kateri je bil že prejšnjega dne III. vol. akup. voljen. Uprašarno, zakaj ui komisija voliloa opozorila, kakor jej veleva §. 30, obč. vol,, da mora mesto ie izvoljenega A. L. druzega voliti, da s« drugače ta glas ne more šteti ! Zakaj je komisija, in tu se je posebno odlikoval gospod podžupan, tako pometata z ljudmi naše stranke, dočim so svojim pristašem na vse načine pomagali in besede na jezik polagali in sploh bili pri rokah P Zakaj je dopustila komisija, da so volilci njih stranke volili z dvema pooblastilma, n. pr. volil je Iv. Šlunder za se in za udovi M. Bizjak in Antonijo Fegio. — Navzlic enakih nepravilnosti zmagala je stranka naša v III. volilni skupini s vsemi 4 kandidati, v II. s tremi, in v I. tudi s tremi. Čakali smo po končanih volitvah, da preteče nepre-stopna doba osmih dni, katera je uame-ni ena za to, da se podajo morebitni ugovori proti ravnanju pri volitvah. Volitve končale so v torek 16. junija.
Doba za ugovore pretekla je 24. jun. ob 4. popoludne. Proti mnogim nepravilnostim ni rekurirala stranka naša, ker smo bili z vspehom zadovoljni, in ker nočemo, da bi morda vsled tega nastal Še večji razpor med prebivalstvom. Napravila je pa nasprotna stranka rekurz, zakaj, ne vemo, ker nam pa vest ne očita najmanjše nepravilosti, vidimo v tem zopet prirojeno drsnost nekaternikov. Ljudstvo, katero je videlo in čutilo, kje je pravica, je nad tem činom celo razjarjeno. Kar se tiče rekurza, je pa Btvar poslednja. Dne 25. junija med 10 i 11 uro predpoludne, šli so g. F. PraČek kot najstareji novoizvoljeni starešin in gg. A. Bianchi in A. Doleno v občinsko pisarno, da pozvedo, ali se je
vložil kak ugovor proti volitvam. Najstareji novoizvoljeni strareiin je namreč po §. 33 vol. reda obvezan, da skliče strarešine za volitev županstva, in sicer po §. 32. vol. reda precej po pretečeni dobi za ugovore. Vprašal je g. Praček občinskega tajnika uradno, je-li kak ugovor do istega dne t. j. 25. jun. naznanjen. Tajnik odgovoril je na to uradno uprašanje, da mu ni nič znano o kakem ugovoru, da on ni ničesar protokoliral. Zahteval se je potem protokol, a tajnik rekel je, da protokola ni, da ne ve, kje je. Vsi smo bili uverjeni, da ni nikak ugovor naznanjen in na to naznanil je g. F. Praček glavarstvu, da se bo vršila volitev županstva 30. jun. Proti večeru istega dne to je 25. jun. raznesla se je nakrat po trgu govorica, da Be je vložil ugovor proti volitvam. Da se prepričajo, koliko je na tej govorici resnice, šlo je pet novoizvoljenih starešin prihodni dan, to je 26. jun. zopet v občinsko pisarno. Na dotična vprašanja odgovarjal je tajnik zmedeno in nejasno in rekel je, da mu je ukazano od župana, da reče, ako kdo vpraša, da se je ugovor uložil dne 23. jun. Na vprašanje, kje je protokol, odgovoril je zopet, da ne ve. Zahtevalo se je, da pride župan. A župana kot navadno ni bilo vdobiti. Poklical se je podžupan. Vprašali so tudi njega, kje da je protokol. Na to je on besediČil in se obračal, naposled se mu je vendar posrečilo, da je tajniku namignil, Bioer neopazovan. Na ta namigljej se je tajnik takoj spomnil, da protokol leži tam nekje v kotu. V protokolu je ugovor proti volitvam naznanjen s dnem 23. jun. in aicer je pisava tajnikova. Vprašamo: Kako da ni tajnik 25. jun. o ugovoru ničesar vedel, ako ga je 23. jun. sum vpisal. K volitvi povabila je naša stranka tudi volilce iz okolice ajdovske, med temi je nekaj voliloev s Ustij. Naročilo se je nekemu Batiču (vulgo Cesarin) iz te vasi, da skrbi, da pridejo Ušani, kateri so se vsi za našo stranko že prej izjavili, točno volit. 25. jun., dan po pretečeni dobi za ugovore, pozval je g. podžupan Cesarin-« in ga izpraševal, ali in za koliko je naSa stranka volilce podkupila.
Dne 25. junija sjutraj prišel je A. Lozar pristaš nasprotne stranke k g. F. Praček-u in ga nagovarjal, da pridobi še štiri starešine, kateri bi glasovali za prejšnje županstvo in zraven skrivnostno omenil: „Še danes je čas." To kratko poročilo v volitvah. Častiti bralec naj si o rekursu in o vsem postopanji naših nasprotnikov blagovoli napraviti sodbo sam.
Iz Orehka pri Pottojinl [Izv. dopis] (Konec). Popoludne pa je povabila preblag, gospa N. Nolli vse otroke, ki so le mogli priti, na svoj vrt, kjer so se otrooi pod vodstvom č. g. kapelana I. Mikša in pod-pisanca zabavali in kratkočasili z različnimi igrami; naposled pa jih je pogostila s skru-hom, čreŠnjami, smokvami in rožiči. Vesel in z „Bog plačaj!" prejel je vsak otrok svoj delež. —
Tako se je zvršila ta lepa in znamenita Blavnost f zadovoljnost in največje veselje vseh navzočih posebno pa š. mladina, katora jo gotovo ohrani še mnogo mnogo let v najboljšem Bpominu.
Naposled zahvaljuje se podpisaneo v svojem kakor tudi v imenu š. mladine še jedenkrat najtopleje v prvi vrsti visokoč. g. kanoniku I. Hofstetterju, da se je potrudil v našo vas in slavnost s svojo navzočnostjo toliko bolj povzdignil, nadalje čč. gg. župniku A. Pucu in kapelanu I. Mikš-u za njiju dejansko pripomoč in dober svčt, preblag, gospćj N. Nolli za njeno veliko radodarnost in postrežljivost, gosp. blagemu dobrotniku 6. mladine Deklevi, trg. v Slavini, ki je z že pred dvema letoma darovanim petakom postavil tskorekoč kvas, da se je v resnioi sedaj napravila š. zastava.
Nadalje se podpisaneo zahv. še si. kr. š. svetu na velikem denarnem prispevku in
sploh vsem ostalim gg. darovateljem in prijateljem š. mladine, ki so količkaj pripomogli, da se je tako lepo izvršila ta slovesnost.
Zatorej še jedenkrat vsem skupaj: Bog povrni stotćrno!
Rudolf Horvat,
učitelj.
Različne vesti.
Imenovanja. Finančni komisar baron Kober imenovan je višjim komisarjem in višji komisar vitez Brojatsch višjim finančnim inšpektorjem.
Za podružnico sv. Cirila in Metoda v Trstu nabralo se je v pušici „Delal, podp. društva gld. 6*30. — Nabralo se je je v pušici „Čitalnice" gld. 4'50. — Kro-žujoČe pismo po g. Furlaniju nabralo je gld. 4'70. — Pobiti pri balincanju pri g. T. nabrali so gl. 2 60. — Rodoljubi v Pazinu nabrali so gl. 6 90. — Tamburaš je plačal 11 kr. globe, da bode bolj na „pavze" pazil. — O priliki izleta Rojan-Čanov v Rocol, nabralo se je gl. 4*10.
V „Cirllo-Metodejskl" dar nabrali so prijatelji ob obhodnici g. I. M. gld. 4*30.
—	Poslal je preč. g. S. Semelič 2 g). — Odbor ženske podružnice nabral je gl. 12*60.
—	Odbor možke podružnice v Trstu nabral je pri seji 9 gold. — Drž. in dež. poslanec, g. V. Spinčič 5 gld. V pismu, ki je o tej priliki pisal načelniku možke po-družnioe pravi: „Šaljem ti ovim 5for. kao Cirilo-Metodejski dar. Odnosni posiv obiju načelništva podružnic družbe sv. Cirila i Metoda čini mi ae jako umiestan, jako shodan a dakako u prvom redu rodoljuban. Ne bi smjelo bit Slovenca, koji mu se ne bi ma kojom svotom odzvao. Hrvati pako, imali bi i u tom, kao i u svem dobrem podupirati svoju braću Slovence. Rodoljubi valja, da mu se odazovu". Tako sodi Spinčič o tej stvari, kojo sta na-čelništvi naših podružnio iz Češke presadili na slovensko zemljo. Ta ideja, akoprem dobra, tor ako bi se je rodoljubi poprijeli narodu našemu koristna, našla ni v središči našem, v beli Ljubljani, posebno naudušenega odziva. Do sedaj je prinesel sam „Slov. Narod" doslovno poziv naših načelništev ne dodavši mu iz svojega ne besedice, dočimje pa „Slovenec" vso stvar absolviral le s par besedicami. Ali tudi v to vpliva Btrankarstvo ? Ali je morda ideja taka, da se Vam ne zdi vredna Vaše podpore, ali je kaj druzega temu krivo ? Govorite odkrito, naj bode jasno med nami !
Praznik «v. Cirila in Metoda. Nocoj je predpražnik sv. slovanskih apostolov, katera sta naše prednike privedla h krščan-ščanski veri ter uvela v oerkev staro slovansko bogoslužje. Po več krajih na Koroškem, dtajarskem in Istri žgali se bode danes kresovi, koji naj pričajo, da ondot še prebiva slovenski živelj. Žalibog, da so se kresovi v tržaški okolici prepovedali, kajti tudi Tržaški okoličani bi brez dvojbe nocoj žgali kresove po hribovju krog mesta.
Program slovesnosti, ki se bode vršila o priliki godovanja sv. Cirila in Metoda v nedeljo dne 5. t. m. na otroškem vrtu sv. Cirila in Metoda v Rojanu, bode nastopen: V soboto okrasć se prostori otroškega vrta in na večer napravi se razsvetljava. V nedeljo pred poludne pa se izvršuje v šoli otroškega vrta začenši ob 8^2 uri veselica po sledečem programu. 1. Molitev. 2. Pesem sv. Cirila in Metoda. 3. Na jezeru — petje. 4. Pri zibelki — deklamacija. 5. Blejsko jezero — petje.
6.	Hči na grobu matere — deklamacija.
7.	Ljubezen do domovine — petje. Na to se otrooi skupno udeleže ob 10. uri sv. maše v rojanskej župni cerkvi, na kar se povrnejo zopet v otroški vrt, kjer dobe VBak svoje dariloe. Koncem bo bode pela oeBarrtka pesen. Vabijo so slovenski stariši, da se te zlovesnosti mnogobrojno udeleže.
Laško učiteljišče v Trstu. Tržaški poslaneo R. Luzzatto iaterpeloval je mi-
noli torek naučnega ministra glede na ustanovljenje italijanskega učiteljišča v Trstu. Med drugim je omenjeni poslanec rekel, da Lahi nimajo na Primorskem učiteljišča, kjer bi se učilo v italijanščini, učiteljišča v Kopru in Gorici ne ugajajo svojemu namenu, in bati se je, da bode italijanskih učiteljev nedostajalo, (sic.) Glede na učiteljišči v Gorici in Kopru strinjamo se tudi mi z lahonskim poslancem ; kajti ista v istini nesta godna, vzgo-jevati bodisi dobrih slovenskih, hrvatskih ali laskih učiteljev, ker dober del predmetov uči se na njih v tujej nemščini. Glede na trditev pa, da se je bati, da bi nedostajalo ital. učiteljev, zdi se nam ta trditev jalova, kajti Lahi imajo že svojo do cela laško učiteljišče v Tridentu, kamor zahajajo Tržaški navdušeni ukažoljni mladeniči napajat se z italijansko ambrozijo v tem ko so nasi učitelji uče poleg svojega, tudi drugim jezikom, ne vedo laški učitelji v Trstu, ki so zahajali v Trident druzega nego la&ko ; za učenje nemščine v Tržaških ljudskih šolah niso nikakor sposobni, radi česar je poduk na teh šolah jako pomanjkljiv, ter neso mladeniči ki so zahajali osem let v to šolo, godni za drugo, nego ponajveč za kako obrt. Da pa laških učiteljev ne nedostaje, kaže nam to, da se isti nastavljajo celo v slovenskih krajih tržaške okolice, kjer bi za veliko potrebo poznali slovenščino. V Rojanu alužbujeti na pr. dve enaki učiteljski moči, ki svojih učencev nič ne u m e t i , niti učenci nji. V mestu je pa laških učiteljev na koše, da ne vedo kam ž njimi. Gospoda Lahi bi radi videli, da jim vlada ustanovi posebno prek in prek laško učiteljišče, kjer bi se vzgoje-vali tudi učitelji za tržaško okolico, da bi jim bilo možno s pomočjo o. kr. vlade to okolico popolnoma raznaroditi. Ako vlada izpolni tržaškim nemirnežem to željo, ustanoviti mora tudi za primorske Slovane, ki broje dve tretjini vsega prebivalstva, slovensko, oziroma hrvatsko učiteljišče !
Natječaj. Savez hrvatskih pjevačkih družtva razpisuje natječaj za tri sbora.
Skladati imadu se sborovi za mužka grla po mogućnosti značaja, srodna narodnim napjevom, da laglje svojinom cieloga naroda poBtati uzmognu. Rieći i vrst komposicije propušta se akladatelju.
Za ove skladbe opredieljuju se tri nagrade :
Prva nagrada zagrebačkih gospojah od 15 dukata u zlatn. Druga nagrada načelnika glavnoga gradu Zagreba od 10 dukata v zlatu. Treća nagrada samoga pjevačkog zaveza od 8 dukatu u zlatu.
Natjeoati so mogu skladatelji svih slavenskih plemena na jugu.
Komposicije šalju se centralnom odboru pjev. saveza, na ruke predsjednika F. Arnolda, kr. jav. bilježnika u Zagrebu, do 1. kolovoza t, g.
Skladatelji neka napišu svojim rukom priposlanu skladbu, te neka ju provide sa geslom, a u zatvorenom omotu pod istim geslom neka ubilježe svoje ime i obita-valifcte. Skladbe prosuditi će odbor petorice glasbenika i estetičara stoječih dakako izvan natječaja. Sud će so proglasiti i nagrade podieliti u glavnoj skupštini pjev. saveza obdržavanoj dne 7. rujna 1891. u Zagrebu prigodom jubilarne izložbe gospodarskog družtva.
Savez stiče na nenagradjene komposicije u toliko pravo, što imade prednost prekupa istih uz sporazumno Ha sklada-dataljem ustanovljenu primjerenu cienu, u svrhu publikacije ovakovih skladbah u svom mjesečniku.
Zagreb, 2. svibnja 1891. Savez hrv. pjevačkih družtva. Fr. Arnold,	prag. L i h 1,
predsjednik.	tajnik.
Odbor ,Slovanskega pevskega društva"
v Trstu prosi in poživlja vso gg. pevce in gg. pevkinje, da se bolj točno udeležujejo pevskih vaj. V prihodnjem mesecu poje
možki zbor v cerkvi ter možki, oziroma mešani zbor, pri veselici, katero priredi si. „Del. podp. društvo". Nobeden gg. pevcev naj ne izostaja, kajti le vstrajuost doseže svoj smoter. Tudi glede na to, da nekatere gg. pevce počitnice za nekaj časa odneso, se ostalim tem gorkeje priporočajo pevske vaje.
Po odpravi proste luke. Danes je že četrti dan, odkar je Tržaškemu mestu od-klenkala zadnja in največja pridpravica ter mu je bila odvzeta prosta luka. Izvršilo se je to prav mirno in mesto obdržalo je svoje navadno mirno obličje. Mnogo se je govorilo in čenčalo zadnje dni pred odpravo o grozni draginji, ki bode nadvladala potem. Vendar pa iste v primeri s strahom šo ne občutimo ter lehko rečemo, da vrag ni tako črn, kakor so nam ga opisovali. Cena vinu ostane nespremenjena, pivo se po raznih pivarnah že prodaje od 4 do 6 kr. cenejo; meso in drugi užitni predmeti prodajejo se po prejšnjih cenah, razun praščevine, kuretine in divjačine. Ob užit-ninski meji jeli so dotični uradi že poslovati ter obdačujejo robo slovenskih prebivalcev, izdajajoč jim laško in nemške pobotnice in bolote. Samo na tablah, postavljenih ob cestah, koder se ne smejo uvažati predmeti podvrženi užitninskemu davku, stoji uajzadnje — kot poto kolo — tudi opomnja v našem jeziku pod krili cesarskega orla. Ob bregu v mestu postavljene so razne ekspoziture, in sem ter tja vidiš finančnega stražnika. V novi luki zapirajo se zjutraj in zvečer glavna vhodna vrata ; gibanje vlakov je pa nadzorovano. Komisijo po mestu dovršč v par dneh svoje delovanje. Finančno ravnateljstvo naznanja vsem onim, ki še niso naznanili svojih zalog, da to storć še v teku denaš-njega dne. V več stanovanjih so davčni organi zasledili več skritega petroleja in druzega blaga v nedovoljeni množini ter so iste družine kaznovali z globami. Preiskovanja po hišah se bodo menda nadaljevala ter se bodo dotičniki, ki svojih zalog neso naznanili, Btrogo kaznovali. — Najbolj so izkoristili odpravo proste luke razni brezdušni trgovci in barantači, kateri so razprodali v minulih dneh dober del svojo zaležane in preperele robo pod pretvezo, da bodo morali od vsega vplačati vso carino, v tem ko so bili te oproščeni. — Tudi je mnogo tacih, ki so povišali cene raznemu blagu, koje vdobi-vajo izključno iz notranjih dežel, ali ki je vhodne carine popolnoma prosto. Tako so n. pr. povišali ceno zavojnemu papirju, ki se navadno uvaža iz notranjosti, in če bi so prav uvozilo po morju, podvržen je samo carini od kr. na kilogr. Našim ljudem priporočamo, da se ogibljejo sploh štacun tujih sleparskih trgovcev ter se obračajo do trgovcev našega rodu. Osobito naj se no dajo varati po lažnjivih napisih „straloio" (prodaja pod ceno), ki so goli humbug ter narejeni samo , da se slepi lahkoverno ljudstvo.
Mesec Julij. Mathieu de la Drome prorokuje za mesec julij naslednje vreme: od 1—9 sem tertje viharji; toplo. Prav toplo od 6—14. viharji in toča ; na južnih obrežjih slučaji solnčarice. Od 14—21. preoej lepo vreme, toplo. Viharji na Francoskem, Španjskem, v Portugalu in spodnji Italiji. Še bolj bode toplo v srednji Evropi od 21—28., hude ure. Dne 23. začnejo pasji dnevi. Viharno vreme in vročina od 28. julija do 4. avgusta. Navzlic ploham in deževju bode se občutila suša.
Izpred sodišča. Obravnava od dne 30. junija. Predseduje svćtnik Doljak in drž. pravdnik, g. Taddej ; brani odvetnik, g. dr. Venezian. Državno pravdništvo je svoje-časno zaplenilo tiskovini: „Regolamonto-programma del concorso di scheima fra i dilettanti italiani" od 17. in 18. maja 1.1. in „Regolamento-programma del oonoorso fra ginnasti italiani" od 17. in 18. maja t. 1,, ker je v njih nahajalo pregrešok ka-Ijenja javnega miru. Deželno sodišče je to zaplembo potrdilo. Državno pravdništvo je tudi zaplenilo diplom, kateri je izdala
„Unione Ginnaatica* dne 21. junija t. 1. i. napisom: „Unione Ginaatica", Trieste. Concorao di ginnastica e scherma". Diplom je namreč kot okrasbo nosil italijansko zvezdo s petimi koti in to tudi radi pre-greSka kaljenja javnega miru. Dež. sodišče je tudi to zaplembo potrdilo. Obe zaplembi vzburile so Tržaške časnikarske kavke, da so ropotale proti odlokom vlade. Društvo čUnione ginnastica" je koj vložilo protest Sodišče je tudi potrdilo obe zaplembi, in dr. Venezian je izjavil, da se pritoži na višje sodišče. Zanimivo je, da je pri tej obravnavi državni pravdnik, g. T a d d e i izjavil, daje vsa okolica Tržaška slovenska, da živć v Istri samo v posamičnih krajih Italijani ter da itali-janstva Dalmacije ni treba niti spominjati, kajti ta je čeloma slovanska. Izjavo od take strani treba je posebe spomniti ; Slovani jo utegnejo rabiti na prid samim sebi in se posebe tudi državi.
Zaprti) ao premeteno tatico šiviljo imenom Petki, pri kateri so našli za kacih 300 gl. vrednih drobnih stvarij, zla-tenine in druzega. Ko so jo aretirali, hotela je podariti policistu vse te stvari samo, da jo pusti. Peljali so jo v ječo,! kjer se je ponoči hotela obesiti, ovivši si i ruto okrog vrata in obešivši se na žebelj, j a-nekatere druge zaprte ženske so jo re-' lile. Najdene stvari je vse pokradla z veliko premetenostjo po raznih prodajalnicah v mestu.	I
Znorelih odpeljali so v tem tednu v bolnico in norišnico kacih deset. Število teh nesrečnežev vekša se dan na dan, kakor pravijo, tudi zaradi prevelike vročine.
Mrtvoild zadel je 54 letnega zidarja Josipa Pregarca v ulici sv. Anastazije Padel je na tla in v malo trenotkih umrl.
Samomor. Nek 57 letni Ivan Čok, stanujoč v Lonjerju št. 91, prereza! si je J minoli torek žile na vratu ter kmalu za tem umrl, zapustivši ženo in 5 nepreskrbljenih otrok. Žalostno, da se tudi mej našim ljudstvom kaj enacega prigodi.
Poskus samomora. 44 letna Marija Delfabbro hotela se je umoriti ter zažgala v ta namen oglja v svoji sobi. Sosedi so jo rešili. Ženska je bila nora, in odvedli ao jo v bolnico.
Nenadna amrt. Nek 45 letni Vincenc Fak, tapetar na parniku Baross, padel je nenadoma na tla ia umrl. Zapastil je ženo in otroke.
„Dom in avet" prinaša v VII. zvezku naslednjo vsebino : 1. V spomin avstrijskim vojakom, padlim pri Visu 1. 1866. Elegija. Zt. M. O. 2. Avstrijska vojaka na Laškem 1. 1866. Sp. dr. Fr. L. 3. Tudi v srcu.... Z!. M. O. 4. Gostačeva hči. Piše T. 5. Dolenjska železnica. Humoreska. Sp. Velimir.
6.	Na Samovcu. Povest. Sp. Podgoričan.
7.	Slepčeva prošnja. Zl. A. M. 8. Mati Sunamljanka. Zl. A. H. 9, Nekaj slik iz tujine. Napisal Kozma. 10. črtice o Idriji. Sp. Ivan Idrijčan. U. Tvar in lik. Spisal —č—. 12. Paperki staroslovenski. Piše P. Ladislav. 13. „Ruska biblioteka" in naši prevod slovanskih izvirnikov. Sp. V. B. 14. Jubilejna deželna razstava v Pragi. Spisal Prostoslav. 15. 8lovstvo. 16. Raznoterosti. 17. Slike.
Petrolej ruski v sodih . .
„ v zabojih . Ulj« bombažno amerik. . . Lecce jedilno j. f. gar. dalinat. h certifikat. . namizno M.S.A.j.f. gar, Aix Vierge .... „ fino .....
Božiči pulješki .....
dalinat. s cert. . . Smokva puljeske v Modih .
„ v vencih .
Limoni Mesina......
Pomaranče Puljeske . . . .
Handlji Bari l.a.....
dalni. l.a, 8 cert.
Plmolli.........
Bis italij. najlineji . . .
„ srednji . . . Rangoon extra
carinom
utra] . . . l.a; carino II.nf . . .
Sultanins dobre vrsti Suho grozdja (opaia) . . .
Gibebe .........
Slanlkl Yarmouth .... Polenevke sodne velikosti
velike.....
Sladkor centrifug, v vrečah certifisk. . . .
Paftol Coks.......
Maadoloni.....
svetlorudeči . . . . temnorudeči . . . .
bohinjski ......
kanarček ......
beli, veliki . . . . zeleni, dolgi ....
„ okrogli . . . mešani, štajerski . .
Maslo . ........
Seno konjsko.......
„ rolovsko......
Slama .......> .
100 K.	6.50	___
*	7.50	—. —
m	33.-	.V5,-
9	41.—	42 -
»	43.—	44.-
R	5«.—	57.-
*	80.—	«2.-
»	55.—	56.-
H n	8.50	9.-
n K	14!—	15-
zaboj	13__	14.—
IOO"K. n	117.-	118.-
w H	22. -	—•—
»	21. -	—.—
*	16.50	_
1*	13.75	—.—
0	12.-	—.—
»	36.—	38.-
» n	16.'-	___ _
sod	—	__ _
100 K.	34.—	— •-
»	31._	
n	14!S0	— —
n ■	11.50	—.—
w	12.50	
•	10.—	—.—
n	10.50	
»	9.50	—.—
n H	850	_, _
s	Ki —	85.50
n	2.50	3. —
»	3-	4,—
n	3,—	3.50
Dunajska borna
3 jnlija.
Enotni dri dolg v bankovcih — — gld 92.35
„	v srebru — — —
Zlata renta — — — _ — — — — &•/„ avstrijska renta — — — — — Delnice narodne banke — — — —
Kreditne delnice — —--— —
London 10 lir sterlin--— — —
Francoski napoleondori — — — — C. kr. cekini — ______ —
Nemške marke — — — — — — —
92.30 111.— 102.50 1018— 297 50 117.15 9 24 5.55 57 47«/,
Javna zahvala.
Podpisano načelništvo se iakreno za* hvaljuje vsem oniin g. rodoljubom, ki ao blagovorili kaj podariti, da se je moglo pogostiti otroke slovenske iole pri sv. Jakobu o priliki veselice, ki se je vrtila dne 4. julija v poslavo sv. Cirila in Metoda. Hvaležno je tudi podpisano načelniAtvo g. Metlikovič-ovi za njen trud pri nabiranji omenjenih darov.
Še enkrat stotera hvala!
Načelniitvo tržaške lanske podruinice sv. Cirila in Metoda.
Tržno porodio.
Cene se rarumo, kakor se prodaje na debelo blago za gotov denar).
Cana od far. do for
Candeo-ve škropilnice
proti peronospori od mnogih strani za najboljše spoznaue, se dobivajo le pri
Živic in družb, v Trstu
-is ulica ZontA 5
po lanski niski ceni. — Dobivajo se tudi izvrstne žvepljalke za trte in in vsakovrstni stroji za kmetijstvo; mlatilnice in čistilnice za žito, stiskalnice za grozdje in tropine, mlini za grozje, sesalke itd.
Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naročbe.
pisar
vsprejme se koj v odvetniško pisarno. — Ponudbe naj se pošjlejo upravništvu
tega lista
pod „M. N."
Naznanilo.
Ker mislijo nekateri, da se je radi moje dolgotrajne bolezni zaprla moja delalnica, naznanjam častiti gospodi, prijateljem in znancem, da ni tako, temveč delamo naprej.
Z odličnim spoštovanjem priporočam se
Dra go tin Krav os.
V AjdovSčini, 2. julija.
firlona bol kašalj, hreputavica, promuklost, nazeb, zadavloa, rara. zapala uotljuh Itd.
mogu se u kratko vrieme izliećiti rabljenjem NADARENIH	2-8
Prendinijevih sladkišah
(PASTIGLIE PRENDINI)
ito Jih tatovi Prendlnl, lučbar I Ijekarnar u Trstu
Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjnnih kafiljnć noćili, navadne jutranje hreputavice i grlonih zapalah nestaje kao za 6udo nzimanjem ovih sladkišnh.
Opazka. Valja ne paziti od varalicnh, koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati 1'ren-dinijeve sladkiše (Pastiglie Preudini) te gledati, da bude na omotu kutijice (Skatule) moj podpis. Svaki komad tih aladkiAuh ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini",
Člena 30 nfi. kutijici zajedno sa naputkom.
Prodaju se u Prendinijevo] ljekarni u Trsti
(Farmarcia Prendini in Trieste) i u glavnijih ljekarnah svieta.	42—43
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE" iz Antverpena direktno v
New M & PMladelfjjo
konnesijonovana črta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 21—42
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV WeyringergaBse 17, ali pri
Josip-u Strasser-u
Speditionsbureau fiir die k. k. Staatsbahnen in Innsbruck.
Sava Mocca.......	100 K.	127 —	129—
Rio biser jnko lina .	n	110.-	_
J»V<* n n n	n	122.-	_,_
Santos lina.....	n	108,-	109.—
„ srednja . .	K	103.«	101. -
	n	___	_
Fortoricco.....	if	136,-	14).—
Ban Jago de Cuba .	n	—._	—. -
Cejlon plant. fina .	n	140.-	141.-
Javt« Mttlang. zelena	n	120. -	121.-
Canipinas ....	n	—. -	—.—
Rio oprana . . .	»	--	— .—
* lina......	»	107.-	108.-
u srednja . . . .	11	104.-	10«.—
Oaiila-ligne* v zabojih . .	t*	27. —	— .—
llacisov cvet		380. -	390.-
ZBger Bengal......	n	31.—	3'2. —
Papar Singapore .....	•	50.-	52 -
Penang .....	m	40.-	45.—
Hat a vin.....		45-	41.-
Plmeat Jnmaika.....	*	29.-	30.—
Sve strojeve za gospodarstvo i vinogradarstvo!
Plugove, brane, valjke, strojeve za sijanje, za košnju, za obraćanje sena, konjske grablje, tiskalnice za seno, mlatilnice, strojeve za vucitbu lokomobile, triere, mlinove za čišćenje žita, strojeve za trebljenje kur uze, Hitckseovel strojeve za rezanje krme, mlinove za drobnu melju, strojeve za rezanje repe, mlinove za voće, tiskalnice za voće, strojeve za tiskanje grozdju i vinske tiskainiee tiskalnice za masline, strojeve proti peronospori, strojeve za lupljenje voća, spreme za sušenje voća i povrtja, vinske sisaljke, spreme za konobu, siaaljke za vodu, okrugle pile, decimalne tezulje, tezulje za blago, separatore za mlieko, dizaljke za posudje, vrtaće strojeve, samostalno djelujuće tiskalnice krme, praće strojeve, strojeve za čišćenje lana itd. Sve izvretno izvedeno. — Jamstvo, ugodni uvjeti za.plaćanje, doba pokusa! Skladišče gospodarskih i vinogradarskih strojeva
Ig. Heller, Beč
l^1 II. Prtiterstrasse fc>r-, 78. Bogato iluatrovane, od 144 stranica, cienike u njeuiaoom, talijanskom i slavenskom jeziku saljo se na zahtjev badava i franko. Solidna zastupstva ustrajati oe se posvud.
Ulica Barriera br. 4 Trst
prodava j u se sa najniže ciene
vienci za pogrebe,
odjela za andjeliće, 1-24 mrtvački licsovi, \ošćane sveče, umjetno ovieče, predmeti mrtvački za djecu i odrasle itd. itd.	Pokorni Montanelli.
„Slovanski Svet",
ki izhaja v Trstu p<> dvakrat na mesec na 16 velikih straneh , razpravlja narodno-politi&ka i kulturna vprašanja Slovanov, sosebno avstro-ogerskih Slovanov. Sedaj pifte tudi o cerkvenih obredih, — in pride kmalu na vrsto cirilo - metodi j h k a cerkev med Hrvati in Slovenci. Svečenikom so še poseko posvečene te rasprave.
„Slovanski svettt stoji 1 gld. za četrt leta; 4 gld. za celo leto. Naročnina se polil j a izdateljo v Trst.	2—3
Fran Podgornik,
izdajatelj „Slovanskega Sveta1' t Trstu
FILIJALKA
c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda
za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na	V napoleonlh na
4-dnevni odkat 2>/4°/0 i 30-dnevni odkaz 2% 8-	*	3%	3-mesefni w 21/»/0
80-	•	»'///o 6- „	„ 2'/,%
Vrednostnim papirjem, glase£itn na napoleone, kateri se nahAjajo v okrogu pri pozna se nov« boreatna tarifa na temelju odpovedi od 8. oktobra, 12. oktobra in 3. novembra.
Okrožni oddel.
V	vredn. papirjih 2*/,•/, na vsako svoto.
V	napoleonlh brez obresti.
Nakaznice
ia Dunaj, Prago, PeSto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kakor za Zagreb, Arad, Bozen. Gradec, Hermanatadt, InomoRt, Celovec, in Ljubljano— ltrez troškova
Kupnja in prodaja
vrednosti], diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov 24— 18 pri odbitku l°/oo provizije.
Predujmi.
Na Jančevne listine pogoji po dogovoru. 'L odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi.
Na vradROOtl obresti po pogodbi.
Uložki v polirano.
8projemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Trat. 25. februvarja 1891.	13 -24
Lastnik pol. družbo „Edinott".
Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota.
čast nain je preporučiti p. n. občinstva
Trata I okolica, Primorja i ostalih hrvat-•ko-alovonakih gradovah i mjestah, aa ao-lidnoatl i Jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni atrojevi providajnu
JEDINU SLAVENSKU
TISKARU
U TRSTU
lata prima i obavlja svaku naručbu bilo koje vrsti knjigotiskarskoga posla te preporuča se osobito za ove vrsti tiskan ic kao n. pr.:
za iupne urede, okružnice, raiune, list. artlj« I zavitke a napisom, preporučne karte, posletnloo, zaruiao i vjenčane objave, pozive, mzporede. ulaznice, oglaae, pravila, izvješće, zaključne račune, ročiitnike, punomoći, cienike, Jestvcnike, svako-vratne okrlialjke, izpovjedne cedulje, knjige itd.
Uvjerava se p. n. občinstvo, da će nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom
fiodvorbom, toli jeftinom členom i ukusnom zradbom.
Drži u zalihi (ekladi&ću) sve potrebne tiskanice i knjigo za crkvena urede.
Onda ima na prodaj sliedeće knjige: Kmetijsko berilo za nadaljevalno tečaje ljudskih šol in gospodarjor v pouk oiena prije SO nvS.
sada IO tvrdo vezana......n. SO
Sodnijski obrazoi nastavil lt. Trnovoc . . n. SO Vilim Tel, prevod Cogneru ..... n. 40
Ljudmila provod J Lebana.....n. SO
Filip prevod Križmana.......n. SO
Antigona prevod Križmann......n. SO
Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin . n. SO Istra pjtisma	„ A. K. „ . . n. SO
Ovo su knjigo jako prikladno /.a darove o praznicih zato ih si. občinstvu .proporučamo. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno narućbu i dotični naalov (adresu) naručitelja.
Za obilnu naručbu preporuča se
Tiskara Dolenc
Via Carintia br. 28 u Trstu. Tiskftrna Dolenc v Trutu