Leto LIX. Številka Ift. o Ljubljani, v fetrtrt 18. novembra 19Z6. Cena Din 110 SLOfENSKI bftaai» fiik o »t p op o mm. — imeratni davek nosebeU — „Slovoaokl Marod* velja letno v Juposlavij 240 D. a inozemstvo 430 O i Opravntitvo finatlova alica slov. 5, prlUlcfo. tfrooolitf/o ^ntllota oiieo ŠU 5, t o ad* tropi« HT Poitnina platana v gotovini Telefon slow. 904 Tololoc Mov. 34 Železniška konferenca V Beogradu zboruje te dni konferenca vseh oblasti in korporacij, ki so v prvi vrsti interesirane na vprašanju« kako naj se spopolni železniška mreža Jugoslavije, kake nove železnice naj se rgrade in v katerem redu. Gotovo je naredilo v vsej naši javnosti ugoden 'vtis, da je vlada enkrat opustila svojo 'navado presenečenja in briskiranja in fda je to tako izredno važno zadevo iz-jtrgala iz diletantizma in strankarskih !borb. Saj je edino na ta način mogoče, da pridemo do pravega železniškega programa, ki bo služil res našim gospodarskim interesom in ne bo agitacijsko sredstvo v strankarsko političnih borbah. S tega stališča je treba priznati sedanjemu prometnemu ministru g. dr. Vasi Jovanovidu vsaj dobro voljo. Kljub temu pa dvomimo, da bi bila on in sedanja vlada zmožna sestaviti res dober • železniški program, še manj pa. da bi ibila sposobna, ga tudi izvesti. Vedno slabše gospodarstvo z našimi železni-jcami, njih trajno tehnično propadanje in •trgovsko nazadovanje nam pričajo, da oni krogi, ki danes vodijo našo železniško upravo, še vedno nimajo pravega ;Pojmam. kaj pomeni tak ogromen apa-jrat, kakor so že danes naše železnice. [Nesmiseln birokratizem, policijski si-istem nezaupanja, škodljiva centralizacija — vse to je prepleteno drugo v drugo in onemogoča zdrav gospodarski razvoj naših železnic. Pritožbe in protesti, pa tudi želje in nasveti vseh onih, ki imajo opravka z železnicami, zlasti gospodarskih krofov, so splošno znani in že neštetokrat ipremleti. Dosedaj niso zalegli nič Beograjska konferenca, na kateri so se res zbrali mnogi odlični železniški in gospodarski strokovnjaki, pa ne bo mogla jiti preko njih. Kaj nam pomagajo nove Železnice, ko pa se moramo vsak dan bati, da se nam ustavijo še te, ki jih Smamo. Zato mora železniška konferenca posvetiti svojo pažnjo v prvi vrsti tehnični in gospodarski sanaciji že obstoječih železniških prog. Novih ne moremo graditi z lastnim denarjem, vsaj tako dolgo ne. dokler bodo v vladi tako sla-•bo gospodarili kakor doslej. Na domača posojila po slabih dosedanjih izkušnjah, 5i jih imamo z državnimi obljubami in obvezami, za enkrat ni misliti. Navezani smo zato na inozemski kapital, ki pa ga bomo mogli dobiti šele, ko si zopet priborimo gospodarsko zaupanje tujega gospodarstva. Tega danes nimamo in ga tako dolgo ne bomo imeli, dokler ne pokažemo, da znamo tudi sami dobro gospodariti. Težko nam bo zaupal kdo denar za gradbo novih železnic, dokler ne odpravimo napak, ki ovirajo normalen promet na sedanjih železnicah. Kedar pa Ibodo te obratovale brezhibno in se bo is pametnim gospodarstvom odpravil ali |vsai zmanjšal njihov, pri sedanjih viso-;kih tarifih docela neupravičen in nepotreben deficit, potem bomo tudi lahko •dobili ugoden kredit za gradbo novih železnic. V tem praven lahko prinese želez-jrriska konferenca velike koristi, večje in Važnejše od načrta novih prog. — Vse cenjene naročnike, tki še niso poravnali naročnino iza «Slovenski Narod« za mesec november, opozarjamo, da se \bo vsem zamudnikom pošiljanje lista v petek dne 19. t. m. ustavilo, radi česar jih prosimo, da ;naročnino takoj obnove, da se izognejo eventualnim poznejšim 'reklamacijam. — Uprava «Slo-venskega Naroda». Svetovna gospodarska konferenca — Curih. 17. novembra. Tu se je sestala pripravljana komisija za mednarodno gospodarsko konferenco. Sestanek je ot-voril belgijski delegat Tneunis Na sestanku ie bilo ugotovljeno, da je opažati v zadnjem času splošno zboljšanje svetovnih gospodarskih razmer. Pripravljalna komisija bo rabi4a še precej časa. predno zbere vse potrebno gradivo rn lahko skliče mednarodno gospodarsko konferenco. Glasom tz-lave sir Balfoura. ki zastopa v pripravljalni komisij! mednarodno trgovinsko zbornico, se sestane mednarodna gospodarska konferenca po vsej priliki šele prihodnjo pomlad. j Začasno premirje med radikali Sinoči je bilo sklenjeno svečano premirje, ki odlaga politično borbo, dokler ne bo sprejet proračun« — Pašičevi načrti za popolno zavoje vanje moči v radikalni stranki« — Beograd, 17. novembra. Akcija za ureditev odnošajev v radikalni stranki in radikalskem klubu že zanje prve uspehe Snoči je b'lo doseženo na skupni večerji radikalnih prvakov v privatnem stanovanju poslanca Mihaj-Ioviča na Topčideru formalno pomirje-nje. O pomirjenju je bil po končani večerji izdan komunike, ki ugotavlja, da je bilo doseženo v vseh točkah soglasje. Komunike izreka Nikoli Pašiču neomejeno zaupanje ter naglasa, da bo tudi Nikola Pašič podpiral Uzunovičevo vlado. Poučeni krogi trde, da je ta uspeh pom'rjenja pripisati samo Nikoli Pašiču in njegovim posrednikom, ki so nastopali po njegovih navodilih Nikola Pašič pripravlja še druge reorganicij-ske ukrepe. Tako se navaja na Drvem mestu kongres stranke, ki naj oklene izpremembo statutov. Izpremembe bodo zelo važne ter bodo vsebovale razne odredbe, ki lahko izpremeniio sedanje stanje v stranki. Nov statut radikalne stranke naj zabrani, da bodo aktivni ministri člani glavnega odbora radikalne stranke. Član tega odbora bo lahko izjemoma le ministrski predsednik. Ako postane član glavnega odbora minister, se bo moral zahvaliti za svoje mesto v glasnem odboru Na njegovo mesto bo izvoljen nov Član odbora. Zato bo obstojal tudi seznam namestnikov članov glavnega odbora. Glavnemu odboru stranke bo pripadala popolna oblast v vseh strankarskih zadevah in v vseh zadevah glede poütxnega vodstva. Poslanski klub radikalne stranke ne bo imel Dravice govoriti o pravcih m taktiki stranke. Pašfčevci naglasa jo, da bo na ta način odstranjen vpliv ministrov v stranki in da bo Pašič zopet prevzel kot predsednik glavnega odbora direktivo radikalne stranke. — Beograd. 17. novembra. Dogodki v radikalni stranki tekom zadnjih dveh dni niso izzvali v političnih krogih prevelike senzacije. Splošno prevladuje mnenje, da zdaj po začasni spravi med radikali, dokler ne bo v Narodn: skupščini izglasovan državni proračun, ni pričekovati važnih političnih dogodkov. Danasmn m Narodne skupščine Parmi am ent nima resnega dela in opravlja le malenkosti. • Ostra kritika naše monopolske uprave. _ Beograd. 17. novembra. Seja Narodne skupščine je bila otvorjena ob 11. dopoldne. Podpredsednik Piaarič sporoča, da je vložil muslimanski poslanec dr Behmen zakonski predlog glede roonopoiskib prestopkov v Bosni in Hercegovini in glede ukinjenja sodnega postopanja v teb pravdah. Naše finančne oblasti so razširile tudi na Bosno in Hercegovino ter na Črno goro bivši srbski zakon o tobačnem monopolu, dasi v to nimajo zakonske podlage Posl. dr. Behmen apelira na Narodno skupščino, da donese enotni zakon, ki naj odpravi sedanje krivice, lobacna proizvodnja je v krSnih bosanskih, hercegovskih in črnogorskih krajih edini predmet, s katerim se preživlja tamošuji bedni narod. Vlada onemogoča s svojimi ukrepi in obremenitvami tobačne produkcije, da se ta proizvodnja poglobi tako. da bi se lahko tamošnji narod vsaj za silo preživljal. Posl. Behmen je podrobne opisal gospodarske rezmere v Bosni in Hercegovini Za njim je govoril posl. Svetislav Popu-vič, ki je kritiziral monopolsko politiko vla de ter predlagal, naj vlada ukine tobačni monopol. Državna uprava je slaba ter popolnoma nesposobna, da bi vodila gospodarska podjetja, kakršna so monopoli. Poslanec Popovič bo podpiral predlog dr. Behmena. Tudi posl. Agatonovič se priključuje nujn> sti in izjavlja, da je skrajni čas, da se odpravijo krivice tobačnega monopola. Pred- logu dr. Beb mena se pridruži končno §e poslane« Vesenjak. Minister financ dr Peric izjavlja, da pri-/jiava važnost in potrebe dr. Bebmenovega predloga, da pa ne more sprejeti nujnosti. Dr. Peric predlaga, naj 6e predlog dostavi primernemu odboru radi podrobnega proučevanja. VeČina odobri stališče vlade in odkloni nujnost. Nato se prečita predlog posl. Popoviča glede izpremembe člena 14. poslovnika Narod, skupščine. Slede poročila o prošnjah in pritožbah. Nato se pristopi k dnevnemu re du s poročilom imunitetnega odbora o izročitvi nekih poslancev sodišču. Poročevalec odbora ni prisoten, vsled česar prične opozicija napad M i vlado in ironizirati veČino. Predlog prečita ob splošnem veselem razpoloženju prvi tajnik Narodne skupščine Kooasica. Po kratki debati je poročilo sjreje-to. Slede volitve odbora za proučavanje zakonskega predloga o golobih-pismonoših. Kadi volitev odredi predsedujoči lOminutni odmor. Tekom lOminutnega odmora so se šefi poedinih parlamentarnih skupin ««porazume-li, da sestavijo odbor po dosedanjem ključu. Za predsednika je bil izvoljen dr. Ljuba Popovič. Prihodnja seja Narodne skupščine bo jutri ob 10. dopoldne. Sprememba skupščinskega poslovnika — Beograd, 17. novembra. Kakor se is dobro poučenih krogov doznava, razmišljajo vladni krogi o izpremembe poslovnika, ki naj omogoči enostavno volitve poedinih skupščinskih odborov in delo Narodne skupščine. Doslej so bili ti odbori izvoljeni za celo dobo skupščine in se je na ta način dogajalo n. pr. v zakonodajnem odboru, da je vlada vsled političnih izprememb ostala v manjšini. Da se izognejo takim slučajem, I hočejo poslovnik skupščine izpremeuiti ta- ' ko, da bodo odbori izvoljeni samo za eno skupščinsko zasedanje in ne za celo zakonodajno dobo. Na ta način bi se izvršila ponovna izvolitev zakonodajnega odbora tudi za sedanje skupščinsko zasedanje. Kar se tiče skupščinskega dela, izgleda* da se bo izprememba poslovnika izvršila na ta način, da se bo po otvoritvi seje in čita-nju zapisnika takoj prešlo na dnevni red. tako da bodo ostala vprašanja odložena na koncu seje. Ta izprememba naj onemogoči obstmkcijo in sabotažo od strani opozicije. Te izpremembe zahteva v prvi vrsti Ste pa d Radič. Tudi radikalste! ministri so že prej zahtevali, naj se izvrše te izpremembe poslovnika. Včerajšnji sestanek med Radi-čem in Uzunovičem je veljal v prvi vrsti sporazumu o tej stvari. BLUVANJE VEZUVA — Neapot, 17. novembra. Od sobote dalje se Vezuv nahaja v erupciji. Iz glavnega kraterja švigajo plameni in se vali gost dim, ki pokrrva goro do njenega podnožja. Med prebivalstvom vlada panika Bati se I je nadaljnih katastrofalnib izbruhov ' Pribičevic in Korošec proti Radicu — Beograd, 17. novembra. Vaš poročevalec je posetil Svetozarja Pri-bičeviča ter ga je opozoril na izjave Stepana Radiča. Pribičevic je odgovoril: »Izjava Stepana Radiča mi je znana. Zadovoljen sem. da misli Radič toliko o meni, da se mu pojavljam ce« lo v sanjah. Naj bo Radič prepričan, da jaz o njem nikoli ne sanjam. Jaz nisem stara baba, da bi čita! sanjske knjige, zato ne vem kaj naj pomeni, ako se pojavljam v Radičevih sanjah kot star človek. Mislim pa, da so pri nas možne razne stvari, če sem doživel, da mi Rad'č preti z Obznano, ko je še nedavno lomil kraljevo žezlo. Na vsak način pa pred Obznano ne bom pobegnil v luknjo, kakor svojcas Stepan Radič.« Dr. Korošec pa je izjavil novinarjem sledeče: »Čital sem v današnjih listih, da se ie Stepan Radič bavil z nekimi moj:mi izjavami v Celju. Jaz mu ne bom odgovarjal, ker ga imam preveč rad. Med prijatelji ne sme biti prepira.« (Slcoro istočasno je dr. Korošec »prijatelj« Stepana Radiča izjavil novinarjem da o vstopu dr. Korošca v vlado sedaj niti govora ne more biti). KATASTROFALNI VIHARJI V AMERIKI — Newyork, 17. novembra. V vzhodnih delih Združenih držav so zadnie dni divjali stranoviti viharji, ki so povzročiH na po- • Ijedelskih nasadih ogromno škod~ 1 Stiepan Radič o naš uojski Vesti o koncentraciji naše vojske na italijanski meji so glupe izmišljotine. — Jugoslovenska vojska je najboljša na svetu. — V obrambi je nepremagljiva. Beograd, 17. novembra. Stjepan Radič je sprejel novinarje ter jim z ozirom na vest inozemstva, da koncentrira naša država vojaške oddelke na italijanski meji, izjavil sledeče: «To je glupost. Kljub temu je treba opozoriti na to. da sodijo nekateri ljudje, da je naš položaj vsled dogovora med Rusijo in Turčijo oslabljen. Kajti Italija si vsled tega dogovora ne bo upala usmeriti svoje ekspanzije na Turčijo, ampak jo bo proti nam. Kar se nas tiče smo v obrambi nepremagljivi. Vojaški strokovnjak v Ženevi mi je izjavil, da je edino jugoslovenska vojska po njegovem prepričanju in osebnem opa- žanju vojska v praviJui >mi>lu be»ede. Kar se tiče Italije, je izjavil, da je zasledoval vse bitke na Soči. Vojaški strokovnjak mi je zatrdil, da je videl, kako so bili Hrvati pravi vrag za Italijane. Hrvat s šajkačo pa sta dva vraga. Da so bili Srbi na Soči, kaj bi bilo iz te I fronte! Pred tako vojsko se polašča Italijanov panika. Nato je vojaški strokovnjak hvalil naše oficirje v primeri z drugimi oficirji na svetu, naglašajoč. dü nikjer drugje ni videl tako prisrčnih odnošajev med voiniki in oficirji. Ta vojska lahko stori vse. Ta vojaški strokovnjak je bil Nemec. Vsa Italija bo spremenjena v ogromno taborišče miličnikov. — Po mestih bodo postavljene alarmne sirene. — Mobilizacija mora biti izvršena tekom ene ture. — Benetke, 17 novembru. Na zadnji veliki manifestaciji beneških fašistov jc prečital politični tajnik, odvetnik Caseliati odredbo fašistovskega direktorija glede mos bilizacije fašistovskih sfl. Te odredbe so sledeče: 1. Gotovo število zelo močnih siren bo postavljeno na razne dele mesta, ki bodo zatrobile alarm s tremi piski, ki se bodo ponavljali petkrat v odmoru po deset se^ kund Sirene bodo opravljale osebo naj* večjega zaupanja, tako da bo vsaka zloraba izključena. 2. Takoj nato se morajo zbrati vsi ta= šisti brez izjeme v sedežih svojih društev in se staviti na razpolago komisarjem, ki jim bodo izročili potrebne instrukcije ter jih razdelili v skupine, da zasedejo vsa cest na križišča in najvažnejše dele mesta. 3. Oddelek posebno izbranih fašistov bo osredotočen na sedežu federacije, da bo lahko na razpolago fedralnemu tajništvu. 4. Vsi včlanjeni fašisti morajo dospeti na kraj koncentracije najdaljc tekom ene ure po alarmu. Oni, ki bi jim bilo to radi oddaljenosti nemogoče-, .to morujo napotiti v najbližje društvo ter se legitimirati s po* močjo članske izkaznice pri dotičuem ko< misarju. 5. S fašisti, ki se bodo nahajali oitarn. i j en i na ulici po izvršeni mobilizaciji brc/ službenega lista, se bo postopalo kot z nasprotniki. 6« Prebivalstvo, ki ne spada v fašistov ^ sko stranko, po možnosti (1) ne bo nadl«^ govano. Da se izogne incidentom, naj vsa* v prvih urah mobilizacije ne hodi na ulic*. 7. Demobilzacija bo odrejena s plsnu-nirni povelji tiri 7 dvema zaporednima piskoma, ki bosta trajala po eno minuto. Od tega trenutka naprej bodo morali komisarji jamčiti zu nemoten promet. 8. Fašisti, ki se ne bodo odzvali mobilizaciji in ki svoje odsotnosti ne bodo mo* gli opravičiti, bodo strogo kaznovani. 9. Fašist, ki bo brez članske izkaznice, bo najmanj en mesec izključen iz stranke. 10. Nadaljue odredbe in instrukcije zaupnega značaja za slučaj alarma bodo spo* ročen c fašistom z osebnimi listi Slučajen sestanek Radiča z Bodrerom — Beograd, 17. novembra. Senzacija današnjega dodopldneva je bil čisto slučajen sestanek med Stepanom Radičem in generalom Bodrerom, ki sta se srečala v predsobi ministra zunanjih zadev Stepan Radič je odšel k ministru dr. Ninc'cu. V čakalnici ie srečal generala Bodrera. ki je tudi čakal na ministra. Sestanek je bil sprva za oba precej mučen, nato pa se je med njima razvil kratek prijazen razgovor. Ko je Stepan Radič zapuščal predsedništvo vlade, so ga novinarji vprašali, kaj je govoril s poslanikom. Stepan Radič je odvrnil da sta se razgovarjala o zunanji politiki. Oba zastopata eno in isto politiko. Nato so novinarji vprašali Radiča. kaj sodi o sinočni pojedini in pomirjenju med ra-dikalskimi prvaki v vili poslanca Mi-hajloviča, Radič ie odgovoril da bi bilo bolje, da so v vili manj peli in pili in več delali. Radič odpotuje zvečer ob 7.10 v Bosno. RAZPRAVA PROTI FERAD BEGU DRAGI — Kosovska Mltrovica, 17. novembra. Sodišče v Kosovski Mitrovid je odredilo, da se prične proces proti bivšemu voditelju džemfjetske stranke Ferad begu Dragi 20. decembra. Kakor znano, je Ferad beg zavrt že skoro dve leti, ker je osumljen, da ie tekom svetovne vo>ne v Južni Srbiji rzvršrl razna hudodelstva. Po končani vojni le bil Ferad beg Draga sprva izvoljen za poslanca in je pomagal radikalom ter 2 njimi glasoval za vfdovdansok ustavo. F*o-zneje ie ukrenil radikalom nrbet in se je približa! Davidovičeverrra bloku. Za proces vlada v vsej Srbiji veliko zanimanje, OKROŽNE VOLITVE V BOLGARIJI — Sofija. 17. novembra. V vsej Bulga-rfji so se v nedeljo vršile volitve v okrožne odbore. Kljub največjemu pritisku vladnih strank ie opozicija zelo napredovala. Vladne stranke so dobile le malo nad 30% vseh glasov, dočfm 3e v nekaterih okrožjih pi odrta opozicija na celi črti. Tržni in sejmski dan v Ljubljani Vsako tretjo sredo v mesecu običaj«, tržni dan v Ljubljani je bil danes z ozirom na pspiošno gospodarsko situacijo man. živahen kakor bi bilo pričakovati in kakor je bil ob drugih tržnih dnevih. Krompirji: je bilo r.a trgu razmeroma malo, okoli šes: vozov. Kmetje prodajajo krompir po DIj: 1.50 na debelo in gre tendenca celo na Din 1.75. Mnogo jc bilo zeljnätih glav pv 0.75 do 1 Din. Cene kislemu zelju se d\i-gajo. Na trgu prodajajo kislo zelje po 3 do 3.50 Din kg. Kislo repo po 3 Din kg, jajci: komad Din 1.75. Perutnine je Mlo dane> na trgn malo, ravnotako tudi sadja. Nu nekaterin stojnicah je bilo domače sadje III. vrste na prodaj po 3 do 5 Din. Domač: kostanj v večji množini po 2 do 2.50 Dni liter. Kmetica s Posavja je prodajala ribe pečenke po 4 Din komad, eno mreno je-ponujala za 25 Din. Drugi živinjski sejem v mesecu je bi! dobro obiskan, kar se ni pričakovalo. Kupčije so precej živahne. Na sejem je bilo prignanih okoli 250 konj, do 100 volov, 20 telet, 70 krav in 300 prašičev za rejo. Cene v glavnem neizpremenjene, padle so nekoliko cene prašičem. Več volov je bilo prodanih dunajskem mesarjem. Kupčije z italijanskimi mesarji, ki jih ie prišlo prece;. opoldne še niso bile sklenjene. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Celjska posojilnica 194—198, Ljubijau-ska kreditna banka 140, Merkantirna banka 100, Prva hrvatska štedionJca 865—868. Kreditni zavod 170—180, Strojne tovarne in livarne 100, Trboveljska pTemogokopna družba 330, Združene papirnice 105, Stavbena družba Ljubljana 55—65. ZAGREBŠKA ÜORZA. Efekti: Ljubljanska kreditna 141; Ju gobankt 95—97; PraMedkma 865—867.5; Tr, boveljska 320—340; Vevče 105. Devize. Dunaj 79&23, 801.23, Berlii. 13.4640, 13.4940. Budimpešta 793.5o 796.5C. Italija 233.97, 235.97, London 274.65, 276.45. Newyork 56.53, 56.73, Paris 193_ 196.— . Praga 167.70, 168.50, Curih 10.9275. 10.957'. INOZEMSKE BORZE. — Curih: Beograd 9.15, London 3S.16. Newyork 518, Milan 21.65, Praga 15.36, Pariz 17.60, Donaj 73.15. A 53 303871 Stran 2. •SLOVENSKI NAÄOD» dne 18. novembra 1926. ofcev. 262 Velik vlom v Knezovo veletrgovino Spretni in drzni vlomilci so vdrli v prostore tvrdke Knez na Gosposvetski cesti in odnesli iz blagajne 30.0000 dinarjev. — Danes že na vse zgodaj se Je po mestu raznesla alarmantna vest o velikem ▼lomu v veletrgovino z Žitom in poljskimi pridelki Ivana Kneza na Gosposvetski cesti Aparat kriminalnega oddelka ljubljanske policije je takoj stopil v akcijo, da izsledi drzne in rafiniranc vlomilce. Na vseh važnejši izhodiščih iz mesta so bile postavljene opazovalne straže, da smotre gibanje sumljivih elementov. Vlom vzbuja v mestu splošno senzacijo, kajti tukaj so pri-Šil vlomilci do svojega zaželjenega plena in so bili odškodovani za ponesrečeni vlom ▼ blagajniške prostore Kmetijske družbe, kjer so pred približno enim mesecem na-vrtaH kar dve blagajni, a so morali oditi praznih rok. Vse kaže, da je bil vlom dobro pripravljen, da so ga izvršili isti zločinci, ki so bili poskušali srečo pri Kmetijski družbi. Tvrdka Knez, ki jo po smrti bivšega predsednika Trgovske in obrtne zbornice g. Ivana Kneza, vodi g. Aleksander Knez, ima svoja velika skladišča žita, moke in drugih poljskih pridelkov na Gosposvetski cesti štev. 3, torej aa eni najbolj prometnih točk mesta, ki je tudi ponoči vedno živahna. Skladišča so zelo velika in segajo na dvorišče proti Figovčevi gostilni. Tu so stene skladišča lesene in imajo mala okna, ki so na enostaven način zamrežena z drobnimi železnimi paličicami. Na dvorišču ob skladišču pa se nahaja železnina tvrdke Frana Srupice. Tvrdka Knez odpiTa svoja skladišča običajno ob 8. Ker je danes (sTeda) mesečni tržni dan, prihaja ob takih dnevih večje število klijentov z dežele k tvrdki. Zato je uradnik tvrdke g. Dane Zalesjak prišel skozi glavni vhod z Gosposvetske ceste že ob 7. zjutraj v skladišče. Vrata glavnega vhoda so bila normalno zaprta. V skladišču na levi strani so pisarniški prostori. V prvi pisarniški sobi je bilo vse v najlepšem redu. Okna so bila še zaprta in vrata nepoškodovana. Ko }e vstopil v to pisarniško sobo, je zapazil neko svetlikanie. Pri železnih vratih, ki zapirajo vhod v drugo sobo, kjer se nahaja blagajna, se je g. Zales-jaku zazdelo, kakor da bi tam stalo kako trioglato ogledalo. Ko pa je bolj natanko pogledal, je začuden opazil, da so vrata spodaj trioglato narezana. Narezani del je bil vpognjen, tako da je lahko srednji moški zlezel v drugo sobo. Takoj mu je bilo jasno, da je bil izvršen ali vsaj poskusen roparski vlom. Hitro je tekel do stražnika, ki je bi v službi na Dunajski cesti. Višji stražnik Anton Pumjat je nato obvestil policijsko ravnateljstvo, ki Je takoj odposlalo kriminalno komisijo z nadzornikom I Močnikom na čelu. O vlomu je bil obveščen tudi g. Aleksander Knez, ki stanuje v sosedni Knezovi hiši št. 1 na Gosposvetski cesti. Ko so prišli detektivi v pisarno, so od- I prli železna vrata v blagajniško sobo. Bila je na prvi pogled v redu. Pač pa je blagajna na strani kazala odprtino, ki je vodila v tresore. Ko so blagajno odprli, je manjkal v njej res ves denar. Že prve ugotovitve so pokazale, da so vlomilci prišli z dvorišča skozi neko malo okno v skladišče in od tu v pisarniško sobo. Okno skladišča je kazalo, da so bile železne palčice odstranjene in da so se vlomilci splazili neopaženo in z lahkoto notri. Do skladišča so prišli skozi Figovčevo dvorišče ali pa čez vrt evangeljske cerkve. Najprej so vlomilci skušali priti v skladišče skozi večje okno, h kateremu so navalili sode, ki pa je bilo omreženo z močnim železnim kri ženi. Ker tu ni šlo, so poiskali ugodnejše okno, kjer se jim je načrt posrečil. Iz skla-šča v pisarno so prišli brez večjih ovir, v pisarni pa so na žagal i in upognili železna vrata, ki vodijo v blagajniško sobo. Tam so opravili svoj posel z običajnim orodjem, tako zvano »svinjsko nogo<. Po isti poti so se po izvršeni tatvini zopet odstranili. Kakor kažejo sledovi, so šli nato čez vrt evangeljske cerkve ter se odpeljali najbrž z motorjem ali avtomobilom. Med vrtanjem blagajne je bil v sobi precejšen ropot Ta ropot je cula Knezova kuharica Mar. Kovač, ki spi v sobi, nahajajoči se tik blagajniške. Ni pa se ji zdelo toliko sumljivo, da bi klicala na pomoč. Moralo je biti to okrog 1. ponoči. Prva poročila so omenjala, da so vlomilci odnesli 45.392 Din gotovine. Tekom dopoldneva pa je blagajničarka gdč. Golobova ugotovila, da manjka v blagajni le 28.680 D gotovine. Pač pa so vlomilce odnesli 5e nekaj vrednostnih papirjev, ki pa so za nje brez vrednosti. Vlom je bil oči vidno izvršen po dobro organizirani vlomilski tolpi, ki se je morala dobro pripraviti. Policija sumi dva znana vlomilska glavarja, ki še nista pod ključem, da sta izvršila ali vsaj organizirala ta vlom. Skoraj gotovo gre za isto vlomilsko tolpo, ki je poskusila vlomiti v Kmetijsko družbo in je vlomila tudi v Hranilnico v Mengšu, od koder je odnesla 34.000 Din gotovine. „Der Veilchenfresser" Je- originalni naslov najnovejšega in brez* d vom no najboljšega HARRY LIEDTKE-filma sezije 1926/27 «Elitni Kino Matica ». dihnil. Oblasti so sicer skušale nepri* jetno pomoto prikriti, vendar pa se je smrt Arnavta kmalu raznesla po vsej okolici in tako je neprijetna zadeva prišla na dan. Krivde pravzaprav ni mogoče nikomur pripisovati, ker je pač v temi taka pomota kaj lahko razum« ljiva, zlasti pa še pod takimi razmera« mi, kakršne vladajo na meji v južni Srbiji, kjer nikdar ne veš, ali se ti bliža prijatelj ali neprijatelj. • V Beogradu je bila izvršena včeraj senzacijonalna aretacija. Policija je po nalogu sodišča aretirala in zaprla bivšega švedskega konzula in podravna-telja Angleške trgovske banke, Utješi-novič-Ostrožinskega. Pred par tedni je skušal v nekem hotelu v Zemunu izvršiti samomor, vendar pa se je le lahko ranil in je kmalu okreval. Radi tega je moral odstopiti kot švedski konzul. Ta poskus samomora se je v beogradski javnosti, kjer je igral gosp. Utješinovič-Ostrožinski odlično vlogo, mnogostran-sko komentiral., Par dni prej je namreč Utješinovič brez sledu izginil z doma. Nikdo ni vedel, kje se mudi. Niti njegova žena ni mogla dati pojasnila. Šele. ko je dospela vest o poskušenem samomoru, ja bila ta zagonetka razjasnjena. Kaj ga je gnalo v smrt, ni bilo nikomur znano. Prepeljan je bil v sanatorij dr. Milaniča pri Beogradu. Med tem časom pa so v Angleški trgovski banki.izvršili revizijo in odkrili razne nerednosti. Med drugim je g. Utješinovič-Ostrožin-ski inkasiral pri banki ček švedskega konzulata, glaseč na preko pol milijona Din. Poizvedovanje pa je ugotovilo, da za ta ček sploh ni kritja in da na Švedskem konzulatu o tem nakazilu ni ničesar znanega. Banka je radi tega prijavila zadevo policiji, ki je uvedla preiskavo. Sodišče je končno izdalo areta-cijski nalog, ki je bil včeraj popoldne izvršen. Utješinovič - Ostrožinskega so včeraj prepeljali iz sanatorija v državno bolnico, oddelek za aretirance. Vest o tej aretaciji je vzbudila v Beogradu veliko senzacijo. V soboto popoldne je odpotoval iz Beograda v Sarajevo državni podtaj-nik v ministrstvu za agrarno reformo dr. Andrič. Dan je bil lep. a dolga vožnja je utrudila visokega potnika L razreda. Zato je slekel suknjo, v kateri je imel svojo listnico z dokumenti in okrog 8000 Din gotovine, jo obesil na obešalnik in se zleknU po mehkem fotelju. Monotono ropot an je in zibanje ga je kmalu uspavalo in objel ga je sen pravičnih. Pravijo, da je sanjal o stabilnosti RR vlade. Med tem pa si je ogledal njegov kupe in trdno spečega drža/vnega podtajnika nek prebrisan železniški tat V ugodnem trenutku je smuknil v kupe, izmaknil dobro založeno listnico in izginil. Ko se je g. Andrič čez par ur prebudil in se hotel v restavracijskem vozu malo okrepčati, je na svoje nemalo presenečenje zapazil, da je listnica izginila. Prijavil je zadevo Železniški policiji, ki je preiskala ves vlak, toda o tatu ni bilo nobenega sledu več. Še le v ponedeljek ga je dohitela vest ljubljanske železniške policije, da so našli v nekem gotovem prostoru dotičnega voza, s katerim je potoval g. državni podtaj-nik, njegovo listnico, seveda temeljito izpraznjeno. Manjkajo tudi vse listine in legitimacije. G. Andrič je odgovoril, da na prazno listnico ne reflektira več... LOČENA ŽENA POPOLNOMA NOVO I — PRVIČ V JUGOSLAVIJI! Lepa žena, — Mlad mož in tuja dama v spalnem vozu. — Moč šampanjca. — Ne« sreča ali sreča. — Diskretni kontrolor. — Prekrasni naravni posnetki iz razkošnega holandskega pomorskega kopališča Scheve* nmgen. — Krasne toalete. «EL1TNI KINO MATICA* Prednaznanilo; Najnovejši in najboljši Harry Liedtke film sezije 1926/27 — «DER VEILCHENFRESSER.» bo hotel mirovati prej, dokler mi mojega čina ne poplača. — Tudi jaz sem tega mnenja, pri« trdi Vignault. Tvoja taktika je uprav genijalna. — Da li je genijalna, ne vem; ali gotovo je, da je to edino sredstvo, ki nas utegne privesti na sled grofa Ker* berveja. Toda Noisy je ostal skeptičen. Ni mu šlo v glavo, da bi mogel Morlon s takimi navidez, milo rečsuo, proti« postavnimi sredstvi doseči svoi namen in osvoboditi Hugeto. Zakaj v njego* vič očeh je kakopak bila glavno reši« tev njegove ljubljenke, vse ostalo pa, ne izvzemši niti zasledovanje zločin* skega grofa, postranskega pomena. — Kak načrt imaš v misl'h? je vprašal nato Morlona. — Evo ti ga in dobro posluša jI Cim izpustimo Jobica, bo ta gotovo skušal poiskati grofa Kerberveja. Kolikor sem mogel dozdaj pozvedeti, grof že davno ni več tako bogat, kakor je bil Se pred kratkim. Če Jobicu obljubim lepo na« grado, si bo najbrž mislil: bolje je, drži kakor lovi ga, in bo raje služil meni kakor skrahiranemu Kerberveju. Poleg tega računam, kakor sem že omenil, na Jobicevo hvaležnost. — A kako naj osvobodimo Jobi» Pros ve ta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama, i Sreda, 17.: Skopuh. Četrtek, 18.: ob 16.: Doktor Knock. Dijaška predstava. Petek, 10: Joy. C. Sobota, 20.: Drugi breg. Delavska predstava. Opera. Sreda, 17.: Zaprto. Četrtek, 18.: Nižava. B. Petek, 19.: Mrtve oči. A. Sobota, 20.: Brivec sevilski. E. Šentjak občani po nove v soboto 20. t. m. ob 30. uri Ivan Cankarjevo dramo »Hlapci«, ki je dosegla pri premijerl in prvi reprizi velik uspeh. Predprodaja vstopnic v kavarni Zalaznik na Starem trgu. — V nedeljo 21. t. m. gostujejo šentjakobčani s »Hlapci« v Sokolskem domu na Viču. Spored L letošnjega sinfoničnega koncerta muzike Dravske divizijske Oblasti, ki je posvečen Beethovnu in se vrši v ponedeljek 22. t. m. ob 20. v unionski dvorani, obsega te - le točke: 1.) Ouvertura k operi »Fidelio«, op. 72. 2.) Sinfoniia št. 5 v c - molu, op. 67. 3.) Klavirski koncert v c - molu, op. 37. Klavirski koncert igra pianist g. Anton Trost ob spremljevanju orkestra. Za ta koncert je orkester dravske divizije pomnožen z godbeniki mariborske vojne muzike. Predprodaja vstopnic po navadnih koncertnih cenah le v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. \ Kraljevič Marko 1927. Zbral Kompolj-aki, ilustriral J. Vokac. Poslanec družbe sv. Cirila in Metoda slovenski mladini se je za svojo petletnico bogato opremil. Nekaj novega in izredno krasnega so naslovne mesečne slike, ki vzbude pozornost. Najznačilnejša je slika meseca novembra, izrezujoča s tremi krvavečimi srci, obdani mi s trn je vi m vencem, naše žalovanje radi izgube Reke, Trsta in Gorice, budeča v dušah žalostno spomine na rapallski črni dan. Slasten užitek našim malčkom bo izbrano berilo v vezani in nevezani besedi, ki jim ga prinaša letus v nekoliko obilnejši meri. Lično knjižico, ki se naroča v pisarni Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani in velja 6 Din, prav toplo priporočamo. Imoviti mladinoljubi naj bi kupili več izvodov in jih podarili v obmejnih krajih šolski deci. Posledice vroče krvi Izpred ljubljanskega sodišča. Pred strogi senat zelene mize so stopali kar zaporedoma razni obtoženci raznih slojev In poklicev, bogati in revml, posestniki in delavci In drugi uslužbenci. Med tem se je uvrstil včeraj tudi neki SrečnJk, doma tam na Gorenjskem. Obtožen je bil, da je prav nerodno nahrulil domačega policaja Jakoba, ker je zapisal nekega nerod-ueža, njegovega prijatelja, ki je po noči rogovilil. Ugotavljal je Srečnik prav srečno, da ni govoril drugega kot to, da ga nima pravice popisati, ker ni v službi. Take ovadbe, tožbe in obravnave se v zadnjem času vedno bolj grmadijo in senat ima skoro največ tekočih številk po § 104. — Dokazalo pa se je že večkrat po iska-zanem dejanskem stanju, da so ljudje res na eni strani večkrat malo sirovi in povedo malo predomače — nasprotno pa so včasih tudi tožniki malo preobčutni. In tako je tudi Srečnik odšel le s posvarilom. Nato sta nastopila dva pretepača, ki sta nekoga tako pretepla, da je vsled otrpnjenja možganov umrl. Bil je to težek neroden slučaj, katerega naj si vzamejo kot vzgled naši domači fantje, posebno oni, ki se radi pretepajo. Zle posledice imajo večkrat taki precepi. To sta poskusila tudi posestnlkova sinova Oustel in Jože. da sta dne 16. majnika v splošnem fantovskem pretepu napadla v KandTšah Jožefa Merčuna, katerega sta tako stokla po glavi, da Je fant vsled ortrpnenja možganov umrL Pri obravnavi sta oba usodni smrtni udarec tajila. Pri tistem pretepu so namreč obležali kar trije fantje tam okoli gostilne. Dva sta okrevala, Mercun pa je umrl. Po dokazovanju je razglasil predsednik sodbo, s katero sta bila obsojena oba, in sicer prvi na pet, drugi pa na tri mesece težke ječe in morata paoravnati tudi vse stroške ter plačati očetu Martinu Merčunu 5e 1806 Din. Dne SI. oktobra pa so aretirali fanta Miha jla Wohlgemutta, tam z Gorenjskega, ka- ča? Sam dobro veš, da orožniki ne iz* puste kar tebi nič meni nič svojega plena iz rok. — Pomagal mu bom, da pobegne.. — To je lahko reči, a teže izvršiti. V ostalem pa bi ti svetoval, da se po* žuriš. Če sem prav razumel, namera* vajo orožniki jetnika že jutri odvesti v Brest. Če torej danes ne pobegne, utegne biti jutri že vse zamujeno! — Če je stvar taka, bo danes Jobic prost. Za to jamčim jaz sam. — E, ne bo baš lahka ta stvar! sko* migne malodušno Noisy. — Povem ti, da jamčim jaz! Mar ti moja obljuba ne zadostuje? — Kako hočeš izvesti načrt? — O tem si še sam nisem docela na jasnem. Stvar velja dobro premi* sliti. Ali toliko ti lahko povem že zdaj, da bo Jobic nocoj prost. Ko so prijatelji pospravili jed, so se nemudoma odpravili na pot proti domu. — Ne smemo izgubljati časa, je de« jal Morlon. Čimprej se podamo na de« lo, tem več imamo izgledov, da se nam bo namera posrečila. Vso pot do «Zaklete hiše» je Mor« Ion molčal. Bil je zatopljen v misli. Dospevši domov, je Morlon takoj poiskal ujetnika. Bil je še vedno zaprt terega varnostne oblasti že prav dobro poznajo, ker ima že celo kopico kazui radi različnih nerodnosti. Med temi izkazuje njegov kazenski list tudi triletno kazen raii uboja in dveletno kazen radi tatvine. In danes je sedel na obtožni klopi zopet radi težke telesne poškodbe. Pedsednik: vNo, Wohlgemut, ali 6te ga?< Wohlgemut: >Ja, sem ga, gospodje. Šli smo po vasi, pa je prišel Jerman z vilami. Pa tudi oče je prišel in še drugi so nas podili spat. To pa se nam je zdelo za malo, pa smo se ud aH i. Mene so vsi tepli s palicami in celo z vilami. Pa me je pograbila togola in potegnil sem nož, pa sem udaril. Kam in koga, tega aam ne vem. Zavpili 90 fantje, par krikov se je razleglo v noč in napadalci so stekli, jaz sem pa ostal. Verjemite, gospodje, napaden eem bil in pošteno bi me bili premlatili, ker me imajo na piki, da nisem potegnil noža.< Sodniki pa niso verjeli, da bi bil vasovalec res tako nedolžen in bo ga obsodili na eno leto težke ječe. Sport — SK Edinost (Jesenice) v Celovcu Dne 7. novembra je gostovalo prvo moštvo jeseniške «Edinosti» v Celovcu, kjer je nas stopilo proti tamošnjemu močnemu prvemu moštvu KAC. Edinost je predvedfo zelo lepo igro v polju ter pokazalo, da bo s ca* soma doseglo prve celovške klube. KAC je zmagal v razmerju 4 : 1. K temu rezultatu je pomagala tudi sreča; Jeseničani so si zabili namreč tudi en avto*gol. PTUJ: Hazena SK. Ptuj — Merkur (Ma* ribor) 10 : 1. Ptujska družina je presenetila s svojo izborno igro in je na najlepši poti, da se uvrsti med prve kazenske družine Slovenije. — Stanje nogometnega prvencu a v Beogradu. Na čelu tabele je BSE, ki je v 4 tekmah dosegel 8 točk, slede mu Jugoslavija s 3 tekmami in 6 točkami, Jedinstvo 4, 6, Soko 4, 4, Sla vi ja 4, 2 in Sumadija 4, 0. Vprašanje jesenskega prvenstva bo odločila prvenstvena tekma Jugoslavija — BSK — Medmestna hazenska tekma Maribor — Ljubljana. V nedeljo se bo vršila v Ljubljani medmestna hazenska tekma Maribor — Ljubljana. Pričakovati je izredno zanimive in napete borbe, ker so moči obeh reprezentanc skoraj izenačene. Za Maribor bo nastopila kompletna družina I. SSK Maribora, Ljubljano pa bo najbrž zastopala večina igralk Ilirije. — BSE gostuje v Zagrebu. Beogradski Športni klub gostuje 27. in 28. t. m. v Zagrebu. Oba dneva igra proti Gradjanskemu. — Dušan Zinaja dožirljensko diskvalificiran. Dušan Zinaja, bivši kape tan INS in odličen športnik, član I laška, je bil od kazenskega odbora ZNP radi znanega spora z Manilerjem na tekmi Hask — Gradjanski doživlječsko diskvalificiran in ne bo smel nikoli več nastopiti. — Poljsko prvenstvo. V odločilni tekmi za poljsko nogometno prvenstvo je porazil Pogon iz Lvova v Poznanju svojega najhujšega rivaia Warto s 7 t 1. žBeležnica KOLEDAR. Danes: Sreda, 17. novembra 1926; ka-toličaru: Gregor; pravoslavni: 4. novembra, Joanikije; muslimani: 11. džumad-el-ula 1345; židje: 11. kisleva 5687. Jutri: Četrtek, 18. novembra 1926; katoličani: Odon; pravoslavni: 5. novembra, Golaktion; muslimani: 12. džumad-el-ula 1345; židje: 12. kisleva 56S7. DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališča: Drama 3>Skopuh<. A. — Opera: Zaprto. Kinematografi: Matica: > Loč ena žena-.. — Dvor: >Raj EvTope<. — Ideal: >Pat in Patachon kot mlinarja.« DE2URNE LEKARNE. Danes: Piccoli, Dunajska cesta; Bakar-čič, Karlovška cesta. Jutri: Bahovec, Kongresni trg; Ustar, Sv. Petra cesta; Jost, CelovSka cesta. Solnce zaide danes ob 16.30, vzide jutri ob 7.01 in zaide ob 16.29. Mesec vzide danes ob 15.41, zaide jutri ob 3.50 in vzide ob 16.10. Vreme. Včeraj 16. t. m. je ob 21. kazal barometer 771.7, termometer + 11.4,J C. — Danes ob 7. zjutraj barometer 771, termometer 4- 8.5° C, opoldne barometer 769.5, termometer + 11° C. Vse dopoldne megleno. v sobi, kjer ga je ostavil. Jobic je mrko zrl predse in stiskal ustnice od gneva. Okrog njega so stali orožniki in pazili na sleherno jetnikovo kretnjo. Bilo mu je nemogoče, da bi neopaženo po« begnil. Morlon je pristopil k poveljniku straže ter ga prosil, naj mu dovoli ne« kaj minut, da bi smel med štirimi očmi govoriti z ujetnikom. Dejal je, da je od tega pogovora odvisno marsikaj, kar utegne olajšati zasledovanje ban* ditovih pajdašev. Morlonova prošnja se je zdela poveljniku tako naravna, zlasti še, ker je prihajala od najboljšega Noisvjevega prijatelja, da je poveljnik ni mogel od* biti. Morlon je torej dobil dovolj e* nje, da sme govoriti z ujetnikom. Orožniki so se umaknili v kot sobe, Morlon pa je pristopil k Jobicu in se Šepetaj e pomenkoval ž njim. Njun po« govor je trajal jedva dve, tri minute. Slednjič je stisnil Morlon s spretno kretnjo Jobicu neki predmet v roko. Ozrl se je proti orožnikom: nihče ni bil opazil ničesar. Jobicev obraz je pri* vzel zopet svojo prejšnjo neprodorno mrkost. Morlon je ostavil ujetnika, stopil k poveljniku straže ter mu z očmi namignil, naj stopi ž njim v stran. Zanitniuosti iz naših kraten •t Težka nesreča na svatbi. — Usodna pomota dveh orožniških patrulj v Južni Srbiji« — Senzacijonalna aretacija v Beogradu, — Bivši švedski konzul osumljen poneverbe. — Okradeni državni po d tajnik. y Valjevu se je vršila minulo nede* ljo poroka uglednega in bogatega se* ljaka Svetozara Gjuričiča z Mileno Jo* vanovičevo, ki je slovela kot najlepša devojka v okraju. Povabljenih je bilo mnogo gostov, ki so po starem običaju prišli na okincanih vozovih. Po poroki v cerkvi je krenila dolga povorka vo* zov najprej na nevestin dom.^ Spoto* ma se po prastarih običajih vrši neka* ka dirka vozov. Kdor prvi dospe na nevestin dom, si pribori tkzv. «muštu* luk». Na ozki poti pa se je nenadoma prevrnil voz, na katerem je bila neve* sta z družicami. Nastala je pravcata panika, ker zadnji vozniki niso vedeli, kaj sc je spredaj pripetilo in tudi niso mogli takoj ustaviti konjev. Voz za vozom se je prevrnil v več metrov glo* bok jarek. Pri tem se je večina svatov več ali manj težko poškodovala. Ne* vestama si jc zlomila več reber, 17» letna družica Milena Popovič pa je ostala z razbito lobanjo na mestu mrt* va. Pri padcu se je nekemu svatu še sprožil samokres. Krogla je švignila ženinu trdno mimo glave in le za las je manjkalo, da se ni pripetila še večja nesreča. Nenavaden dogodek se je odigral preteklo nedeljo na meji pri Kačaniku. Pred par dnevi so razbojniki, ki se skrivajo v nepreglednih gozdovih, na* padli bližnje selo in ga skoraj popol* noma "zropali. Oblasti so odredile za* sledovanje roparjev in odposlale moč* ne orožniške patrulje. Dve taki patru« Iji sta preiskovali teren v okolici Ka* čanika. Eno patruljo je vodil Slove* nec, kapetan Sturm, ki že več let vrši naporno obmejno službo v južni Srbiji, drugi pa je bil prideljen kot voditelj neki domačin*Arnavt. Kapetan Šturm je s svojo patruljo zasedel neko skriva* lišče ob potu, po katerem so navadno prihajali razbojniki ter tako pripravil zasedo. Arnavt pa je vodil drugo pa* truljo po sosednem potu, a je v mraku zgrešil pot in zašel. V poltemi je prišel v bližino zasede kapetana Šturma. 2, njim skriti orožniki so mislili, da se bližajo razbojniki. Čim se je pokazal Arnavt, so oddali salvo. Smrtno ranjen se je Arnavt zgrudil. Patrulja, ki jo je vodil, pa je bila tudi prepričana, da je naletela na razbojnike in je začela na vso moč streljati. Nastal je pravcati boj med obema patruljama, ki sta dru* ga drugo smatrali za razbojnike. Šele, ko je bil težko ranjen neki orožnik in obležal na cesti, sta obe stranki spo* znali svojo zmoto in prenehali strelja* ti. Seveda je bilo že prepozno. Na obeh straneh je bilo več ranjencev, težko ranjeni Arnavt pa je kmalu na to iz* Maurice Boue: 58 h 2HR Will 11 11 v v: ff Roman. — Dojim se, da ne pojde tako lahko. Grof je nezaupljiv in silno previden in res ne vem, na kak način naj ga dobimo v pest. — Obvestiti hočem Duroya. — Saj res, na Duroya sem pa popolnoma pozabil. Kje se neki nahaja v tem trenutku? _V Brestu. Dan za dnevom se posvetuje s prefektom in s preiskovalnim sodnikom. — Toda vidi se mi, da dozdaj te večne konference še niso obrodile nika-kega sadu. — Oblastva so na poslu ... — Tega niti najmanj ne dvomim ... ali uspehov nam na žalost še niso pokazala ... Da bi vedeli, kaj smo mi med tem že dosegli! Daj torej, obvesti Duroya in mu reci, naj sporoči preiskovalnemu sodniku rezultat naših dosedanjih raziskovanj. Jaz pa hočem v tem nadaljevati začeto delo... Hm, hm, mnogo nas res ni, ali vzlic temu se trdno nadejam, da bomo uspeli... — Mar se hočeš še enkrat lotiti avantur, ki so te že skoraj stale življenje? — Zakaj ne? Tem raje, ker mi je življenje brez dogodivščin pusto in prazno. — Jaz grem s teboj, da ti pomagam, se oglasi Vignault. — Ne, ga zavrne Morlon. Ti bi mi najbrž več škodoval kakor koristil. Dobro te poznam; ti bi nalašč Iskal in ustvarjal nevarnosti, samo da bi se potem mogel ponašati, da si mi rešil življenje. Koristil pa bi mi lahko na drug način. — No? — O tem pozneje. Za enkrat imam zate pripravljen vrlo nenavaden predlog, ki ga, upam, ne boš zavrnil. — Govori! — Osvobodi Jobica-ann-Drez! — TI si blazen! vzklikne Noisy. — Nikakor ne! Evo ti razloga: Ce rešim razbojnika, si ga privežem nase. Poznam ga in vem, da je vitežki in kljub svoji krutosti dostopen tudi plemenitejšim čuvstvom. Ce ga osvobodim iz krempljev orožnikov... — Se bo obrnil proti tebi! — Ne, zagotavljam te, da ne! Poznam ga dodobra, imel sem dovolj prilike, da ga proučujem. Če ga rešim, ne 0961 a Stev. 262 «S LÖ VENSKI NAROD* dne 18. novembra 1926. Stran n Dnevne vesti. v Li ubijam, tfu 17 novembra /92o — Potovanja ministrov. Minister za agrarno reformo dr. S. Sibenik odpotuje koncem tega tedna v Slovenijo, kjer ostane dva do tri dni. — Poljedelski minister Ivan Pucelj je odpotoval v spremstvu Stepana Radiča v Bosno. — Minister socijalne politike in namestnik pravosodnega ministra Milan Smionovič se je vrnil iz Kruševca v Beograd. — Visoko odlikovanje generala Had- žiča. Te dni je prejel bivši volni minister in prvi adjuvant kralja general Hadžlč visoko odlikovanje. Češkoslovaški minister za Narodno obrambo mu Je poklonil zlato sabljo kot spomin na boje v Dobrudži, kjer je bil general Hadžič poveljnik jugosloven-ske divizije, ki se Je bojevala skupno s če-Skimi legijami. — »Slovenski Narod« je bil včeraj pred ljubljanskim sodiščem obsojen radi nekega dopisa, ki ga Je objavil med zbornično volilno borbo in po katerem se je čutil žaljenega g. Jelačin. Priznati moramo, da nas je obsodba presenetila, ker v dotičnem dopisu res ne najdemo ničesar, kar bi moglo biti v smislu zakona žaljivo, in zato niti nismo ponudili dokaza resnice. Tiskovni senat, ki interpretira že itak strogi tiskovni zakon še strožje, pa je bil drugega mnenja in nas je obsodil. Ker bo o tej sodni praksi, ki ogroža sam obstoj časopisja, razpravljalo še kasacijsko sodišče, se za enkrat vzdržujemo vsakega komentarja. — Važno opozorilo posestnikom poslovnih avtomobilov. Iz kroga interesentov izvemo, da so davčni uradi začeli akcijo, ki meri na to, da bi morali plačati državno takso 3000 Din tudi lastniki poslovnih avtomobilov še za tekoče leto, dasi so v posesti uradnega potrdila, da niso dolžni plačati državne takse. Ker se pripravlja akcija proti takemu postopanju od poklicane strani, svetujemo vsem prizadetim interesentom, da se za slučaj takega poziva ne prenaglijo, marveč počakajo na uspeh in izid posredovalne akcije. — Italijanska cenzura v zaščito fašizma je dozdevno razširjena tudi na Jugoslavijo. Vsaj tako bi se dalo sklepati po praks1 naših policijskih oblasti. Zagrebški >Jutamji List« je včeraj priobčil karikaturo »Čast in oblast«, ki predstavlja Mussolinija in italijanskega kralja in ki je preromala že ves svetovni tisk. Zagrebška policija pa je list radi te karikature — zaplenila. Na pravilnejše stališče se je postavilo zagrebško sodišče, ki je zaplembo razveljavilo. Pretirana pozornost naše policiie v italijanskih zadevah presega pa že res vse meje! — Povratek nemškega poslanika v Beograd. Nemški poslanik OIshausen, ki se je nahajal na dvomesečnem dopustu, se je te dni vrnil v Beograd In zopet prevzel svoje poslaniške posle. — Nova bolnica za duševne bolezni v Sloveniji. Zastopnik ministrstva za narodno zdravje dr. Ivetlč proučava načrte za zgraditev nove moderne bolnice za duševne bolezni v Sloveniji ter si je zlasti ogledal grad pri Preboldu v Savinjski dolini, ki bi bil zelo pripraven za tako bolnico. Kakor znano, je edina bolnica za duševne bolezni v Sloveniji na Studencu pri Ljubljani prenapolnjena. Stalež te bolnice znaša vedno med 400 do 500 bolnikov. Odposlanec dr. Ivetič se je sedaj vrnil v Beograd. — Vprašanje agrarne reforme, odnos- no likvidacije agrarnih odnošajev se nahaja sedaj pred posebno komisijo, v kateri se nahaja kot zastopnik Slovenije in-ženjer Vedernjak iz Maribora. Po izjavi ministra Šibenlka bo agrarna reforma ob- I remenila državo k večjemu z enkratnim iz- j datkom v znesku 100 milijonov dinarjev. | Minister socijalne politike, ki je prvotno zelo nasprotoval Šibenikovemu osnutku zakona o likvidaciji agrarnih odnošajev, se je sedai izjavil za ta osnutek\ ki bo v kratkem predložen Narodni skupščini. Sporna je le še ureditev agrarnih odnošajev v Dalmaciji. — Železniška konferenca v Beogradu. Direkcijo državnih železnic v Ljubljani zastopa na važni železniški konferenci, ki je bila včeraj otvorjena v Beogradu, pomočnik direktorja inž. Matko Schneller. — Občeslovensko obrtno društvo v Celju jma izredni občni zbor v petek dne 19. novembra 1926 ob 20. url v salonu Narodnega doma v Celju s sledečim dnevnim redom: 1. Izpremernba pravil in sprejetje pravilnika o obrtniški samopomoči; 2. iz-volitev častnega člana: 3. raznoterosti. Ker fe občni zbor izredne važnosti, se prosi, da se ga čT?jni zanesljivo udeležijo. — Nalezljive bolezni v Vojvodini. V Voivodini so se pojavile letošnjo jesen nalezljive bolezni, zlasti legar in škrlatinka. V novosadsko bolnico je bilo samo v minulem tednu oddanih 32 bolnikov na Iegar ju in 31 na škrlatinki obolelih oseb. Iz-olirna bolnica le prenapolnjena, ker prihajajo še vedno novi bolniki iz vseh krajev. Zdravstvena komisija je ugotovila, da povzroča obolenje na Iegarju slaba voda. Radi poplav so okuženi skoraj vsi studenci. V Novem Sadu se je pojavila še epidemija dušljivega kaši ja in mumpsa. Nekatere šole so morali zapreti. — Poštni ambulančni vagoni. V poštnem železniškem prometu ie bilo do najnovejšega časa več vagonov v rabi, ki so imeli po vsaki strani eno stopnico v dolžini vagona. Ker je taka stopnica vse predobro služIla pri napadih na poštni vagon, se sedaj v mariborskih delavnicah ti vozovi prenarelajo tako, da se onemogočijo ali vsaj otežkočijo roparski napadi na poštno-ambulančne vagone. — Otvoritev pošte Hodoš. Poštna direkcija v Ljubljani razglaša, da je mesto dosedanje pomožne pošte otvorjena v Hodošu redna in stalna pošta. V okoliš te pošte spadajo kraii Hodoš in Malt ter Veliki Krplrvnfk, Wer se poSHJke dostavljajo na dom. — Izredna lovska sreča. Na včerajšnjem lovu v revirju Spodnja Slivnica je ustrelil baron Lazarini ml. približno 170 kg težko košuto, ki je prišla najbrž iz kočevskih gozdov. To nenavadno divjad so prišli pogledat vsi prebivalci Slivnice. Lovci so našli v omenjenem revirju polno marjetic in vijolic kar je ob tem letnem času pač redek dogodek. Neki drugi lovec nam poroča, da je našel v nedeljo na lova zrelo rdečo jagodo, ki sicer ne spada med lovski blagor, a je vendar vredna, da jo omenimo, kajti ob tem času jagode navadno ne zore ... — Zagrebška k uri ozn ost. Zagreb se kaj rad prišteva med najmodernejša mesta v državi. Ponaša se s svojimi modernimi stavbami in lepo urejenimi ulicami. Tembolj pa pade tujcu, ki zablodi v predmestja, v oči, da so nekatere ulice razsvetljene še s — petrolejkami. Upravičeno zahtevajo zagrebški listi, da se ta starinska razsvetljava končno že enkrat zamenja z električno in to tembolj, ker so v zadnjem času neznani zlikovci pokradli petrolejke in so sedaj te ulice zavite v babilonsko temo. — Sprejem otrok v državno zdravilišče. V državnem zdravilišču na Lokrumu pri Dubrovniku ie za zdravljenje otrok več praznih mest na razpolago proti plačilu cele oskrbnine 30 dinarjev dnevno. Starši otrok, ki žele poslati otroke na Lokrum, naj se zglase v polikliniki Zavoda za soci-jalno - higijensko zaščito dece v Ljubljani, Lipičeva ulica 2, v dopoldanskih urah, kjer dobe tudi natančnejše informacije. — Zopet poskusen samomor Slovenke v Zagrebu. Včeraj zvečer je izvršila v Zagrebu poskus samomora 21Ietna Slovenka Olga Puška, rodom iz Reštajna pri Brežicah. Že dalje časa je iskala v Zagrebu službe Ker ni našla nobenega primernega mesta, je v obupu spila na ulici večjo koli ino lizola. Ko so jo napadli krči, so jo pasanti prenesli v bližnjo vežo, kjer so kmalu spoznali, da je popila lizoi. Dali so ii mleka, da je začela bruhati, nakar so jo prepeljali v stanovanje. Poklicani zdravnik ie ugotovil, da je izven nevarnosti. — Sin umoril očeta. V ponedeljek se je odigrala v Osijeku krvava rodbinska drama. Posestnik Ivan Ferenc je v prepiru s kuhinjskim nožem razparal svojemu 731et-nemu očetu trebuh. Starček je ranam kmalu nato podlegel, sin pa se je sam Javil oblastem, češ da je izvršil dejanje v silo-branu. Ljudje pa zatrjujejo, da gre za čisto navaden in živinski umor. Sin bi se bi! rad iznebil očeta, kateremu ie moral dajati preužitek in ga ie zato bestiiaino umoril. — Sokolsko gledališče v Radovljici uprizori v nedeljo dne 21 t. m. ob pol 8. zvečer znamenit Ochornov igroka? «Bratje sv. Bernarda* Dejanja je velezanimivo in napeto ter kaže pravo sliko samostanskega življenja, ki nikakor ni tako rožnato, kakor se ga nam h<^če na«0:kati od gotove strani — DorašČaJoČi mladini dajaite zjutrai kozarec prirodne grenčtce »Franz - Josef«, ob katere uživanju se pri dekjicah in dečkih pokažeio prav pomembni uspeh? zarad' njenega želodec, črevo in kri čistilnega učinka. V otroških klinikah se porablja voda Franz - Josef že pri majhnih, zvečine trdo zaprtih bolnikih. Dobiva se po lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah ITC zobna oaSI siaib"?!?^ !? Ljubljana —lj Nov poštni nabiralnik na poslopju ljubljanske glavne pošte v Šelenburgovi ulici je občinstvu že v porabo. Ima dva predala, t. j. za tiskovine in vzorce ter za pisma. Sredi med obe odprtini pride še ura, ki bi kazala čas, kdaj se bodo pisma zopet pobrala. To se bo vršilo deset minut pred odhodom pošte ter tudi deset minut pred odhodom pismonoš v dostavo pošiljk po mestu. Kakor čujemo, dobe v doglednem času vsi nabiralniki v mestu kontrolne pločevinaste tablice, ki se bodo od pobiranja do pobiranja izmenjale ter kazale čas, kdaj se bo korespondenca iz skrinjic zopet dvignila. —li Aretacija komunistov v LJubljani. Organi političnega oddelka policijske direkcije so zadnje dneve izvršili več hišnih preiskav pri pristaših komunistične stranke. Zadnji čas so komunisti razpredli baje precej živahno agitacijo in so razširjali med delavstvom razne najnovejše komunistične brošure, letake in časopise, ki so bili natisnjeni v inozemstvu ter so v naši 'državi prepovedani. Aretirana sta bila urednik nekdanjega »Kmetsko - delavskega lista«, odnosno sedaj »Enotnosti«, Albert Hlebec, ki je bil nedavno pred deželnim sodiščem oproščen radi komunistične propagande, in delavec Anton Olobočnik. — lj Uradni grbi na javnih poslopjih. Pišejo nam: Do prevrata so bila pročelja javnih poslopij opremljena s predpisanimi grbi in napisi, kjer je vsak človek lahko naSel urad. Danes mora tako domačin z dežele kakor tudi tujec povpraševati dobre ljudi po ulicah in cestah, kje je ta in ta urad, oddelek, oblast itd. Koliko dragega časa zamude stranke s tem povpraševanjem in iskanjem in koliko letanja in potov po mestu se s tem potrati. Zato prosimo: Označite uradna poslopja z grbi in napisi, ki jih javnost po- trebuje. Izdal naj bi se pa tudi vestno sestavljen > Adresar«, ki bi odgovarjal naštetim potrebam ,pa stavimo glavo, da bi se ga razpeoalo več tisoč izvodov I Tudi na tem polju treba nekaj napredka! —Ij Centralno akademsko podporno društvo t Ljubljani. Na IIL rednem obenem zboru Centralnega akademskega podpornega društva v LJubljani dne 16. t. m. je bil za študijsko leto 1926 — 1927 izvoljen sledeči odbor: predsednik: JerSe Lado, tehn.; podpredsednik: Vajda Branko, tehn.; tajnik: MušiČ Rudolf, ML; blagajnik: Bobula Viktor, tehn.; zapisnikar: Rihteršio Boris, fiL; arhivar: Konjar Viktor, tehn.; odbornik: Jung Fran jo, tehn. 1042-n —lj Moderno tlakovane ceste t Ljubljani. Pišejo nam: Zadnjih pot let je dobila Ljubljana 15 tlakovanih in asfaltiranih javnih cest in ulic; ob enem se je tlakovalo in asfaltiralo ravno toliko hodnikov odnosno se je poleg teh uredilo in z robniki obdalo še deset hodnikov, razširila se je Streli ška ulica, Bohoričeva ulica, Poljanska cesta in ceste na Mir ju. Med prve, prav velikem estno asfaltirane ceste in ulice se smejo vsekako šteti: Aleksandrova, Miklošičeva, Dalmatinova, Tavčarjeva in Janez Trdinova ulica (do polovice). Cisto novo sliko vidimo zadnji čas pred glavnim kolodvorom, kjer je izvršena prva etapa Maearykove ceste, ki je že od kolodvora do carinarne tlakovana in razširjena, od tu do Friškovca pa cestičee istotako za več metrov razširjeno. Ravnokar se izvršuje regulacija vsega Šentjakobskega trga, ki bo do pomladi popolnoma končana. O tem gospodarskem delu se Čuje od domačinov ko£$ujcev javno priznanje in kdor objektivno sodi, se mora tej hvali brez premisleka pridružiti. Čaka pa mestno upravo še lep del cest in ulic, ki jih bo treba, seveda polagoma, preurediti. Tu je pred vsem omeniti Resljevo cesto, Gosposko ulico, Gradišče, Rimsko cesto, Kongresni trg, Pred škofijo in Vegovo ulico, kjer bo potrebno zlasti tlakovanje cestišč. —lj Za poplavljence so darovali pri mestni blagajnici, v času od 6. do 13. 1 m.: Neimenovani 20 Din; Dolenc Oroslav, trgovec, VVolfova ulica 10 (mesto venca na grob ge Marije Oblak, Vrhnika) za polhov-grajske poplavljence 500 Din; Ljubljanska gradbena družba z o. z., Slomškova ulica 19 1000 Din; Neimenovan 20 Din; StepiČ, Sp. Šiška, 10 Din: Brača Lasan, Spodnja Šiška, Din 10; Breceljnik Alojzij, Gosposvetska cesta, Din 100. skupaj Din 1660. —II Drobna policijska kronika. Od včeraj do dane* zjutraj so bile aretirane štfrl osebe. Neka Alojzija C. radi tatvine obleke, Blaž C. radi splošnega suma, elegantna Justinca radi vlačugarstva in tajne prostitucije, neki Zvonko pa radi prodaje bakrene žice sumljivega izvora. — Mnogo je poročil o izvršenih malih tatvinah. Neznan tat je ukradel nekemu učitelju kokoš, vredno 40 Din. Ker se bliža zima, se pojavljajo tatvine sukenj. Franu V. je bil ukraden suknjič. — Ukradena ie bila 300 dinarjev vredna ženska obleka. — Ponočnjaki ne dajo miru. Štirje so kalili nočni mir, nekateri so razgrajali v javnem lokalu, dva sta se nedostojno vedla na ulici, neki pijanec pa je razbil stranki A. K. okensko šipo. Ovadeni so trije lastniki psov radi pasjega kontumaca, 15 lastnikov vozil pa radi cestnopolicijskega reda. —lj Karam bol na Dunajski cest L Pasanti Dunajske ceste so bili včeraj priča karambolu avtomobila z mesarskim vozom. Okoli 16. je privozil šofer osebnega avtomobila A. M. po Bleiweisovi cesti na Dunajsko. V tem trenotku je po Dunajski cesti privozil mesarski vajenec Stanko Jaklič ter hotel zaviti v Bleiweisovo cesto. Konj z mesarskim vozom ie zadel ob sprednji de! avtomobila in razbil šipo. Konj je bil precej ranjen v pleče. Voznik je pri tem ostal nepoškodovan, ravnotako šofer in v avtomobilu se nahajajoči potniki. Sreča je bila, da karombol ni imel težjih posledic, ker ie šofer še pravočasno krenil v stran, —lj Kolo j ugoslovenskih sester bo imelo redno odborovo sejo v četrtek 18. novembra ob 16 uri. Udeležba odbornic dolžnost! 1041/n lj Društvo »Treznos4« ima v sredo 17. t. m. ob pol 19. sestanek v klavirski sobi moškega učiteljišča. Dnevni red: 1. Predavanje dr. Pirca «O rasni higijeni»; 2. izpo* polnitev načrta za sprejem brata Johnsona, 3. slučajnosti. Vabimo naše člane, zastopnike Sv. Vojske, Skavtov in Tabornikov ter vse prijatelje našega gibanja. —lj Etui za cigarete, srebrn, z mono-gramom, se ej Izgubil v soboto okrog 1. popoldne v Tivoliju Najditelj se naproša, da odda etui proti dobri nagradi v trafiki Be-lak, Ljubljana, Dunajska cesta 17. 1038-n —lj Vič. V nedeljo dne 21. t. m. ob 20. zvečer gostujejo v Sokolskem domu na Viču Šentjakobčani s Cankarjevo dramo »Hlapci« Je to prvo letošnje gostovanje Šentjakobčanov in upamo, da bo publika tudi to pot napolnHa dvorano, kakor vedno pri njihovih gostovanjih. —lj V društvu »Soča« se vrši v-soboto 20. t. m. v restavraciji Ljubljanski dvor predavanje ob 20letnici smrti našega velikega pesnika »Goriškega Slavca« Simon Gregorčiča. Ta večer predava g. prof. dr. Joža Lovrenčič. Sočani In prijatelji, pridite poinoštevilno, da dostojno počastimo spomin veKkega Gregorčiča. Začetek ob pol 9. zvečer. Vstop vsem prost —li Došll krasni otroški plaščki. oblek-cs In najnovejše bluze: KriŠtofič . Bučar, Stari trg. Ljubljana. 164T —lj Narodne Enciklopedije 15. zvezek je dot iskan in se prične dostavljati ljubljanski m naročnikom koncem prihodnjega tedna. Ta zvezek obsega Črki L do M. Naročniki, ki 14. zvezka radi odsotnosti niso pre jeli, dobe ta in 15. zvezek skupaj dostavljena. Iz Celja —c Požar v Pyrotl. V ponedeljek okrog 7. ure zvečer je nastal ogenj v pirotehnični tvornici »Pyrota« v Cretu pri Celju. Iz doslej še nepojasnjenih vzrokov se IDEAL-MILO Čisto, blago in izredno parfumirano. je vnela baraka, ki je služila kot sušilnica. V tej baraki so se nahajale božične čudežne svečace. Ogenj je pogasila domača brizgalna 41 pribitevšim gasilcem ni preostalo mnogo posla. Škoda je pokrita z zavarovalnino. —c Tedenski izkaz mestne klavnice. V tednu od 8. do 14. novembra se je zaklalo: 4 konje, 18 volov. 16 krav, 7 telic, 56 telet in 42 svinj. — Uvozilo se je: 687 kg govedine, 1556 kg teletine in 540 kg svinjine. —c Predavanje na Ljudskem vseučilišču. V ponedeljek zvečer je predaval gosp. vladni svetnik Em. Lilek »o življenju ta poslovanju Amerikanca Forda«. V svojem predavanju nam je predočil Fordovo življenje in delovanje na gospodarskem polju, njegovo skrb za svoje delavstvo, njegovo mnenje o boljševizmu in še mnogo drugega. Predavanje je bilo vseskozi zanimivo in ga je g- predavatelj obljubil ob priliki nadaljevati. Obisk ie bil povoljen. —-c Gradnja nasipa. Nedavno so pričeli graditi med železniškim mostom, kemično in Westnovo tovarno ob Hudinji in Voglajni nasip, ki naj bi preprečil nadaljnje povodnji v Gaberju. Dela hitro napredujejo. Industrijska podjetja v Gaberju imajo velik interes, da se preprečijo nadaljnje poplave v njih okolišu. Iz Maribora —m Koncert kaznjencev. Mariborska moška kaznilnica spada med najmodernejše zavode te vrste v naši državi. Vodstvo kaznilnice pa se tudi trudi, da kar najbolj povzdigne zavod in blagodejno vpliva na vzgojo kaznjencev. Minulo nedeljo se je vršil v zavodu koncert kaznjencev. To je bila gotovo svojevrstna in prva taka prireditev v naši državi. Pod vodstvom kaz-nilniškega učitelja g. Cizlja so nastopili kaznjenci s sedmimi pevskimi točkami, kaznibriški orkester, ki ga tvorijo izključno kaznjenci, pa z dvema težjima skladbama. Koncertnim točkam so sledile dekla-macije. Tega vsekakor izrednega koncerta so se udeležili predsednik okrožnega sodišča, državni pravdnik in mnogi drugi gostje. Glasbeni krogi so se prav zadovoljivo izražali o tem nastopu in čestitali g. Cizlju k lepemu uspehu. Koncert sam pa je napravil tudi na kaznjence globok vtis. Prepričani smo, da bo vodstvo kaznilnice nadaljevalo to svoje delo na kulturnem polju in tako lajšalo življenje kaznjencev In Jih zopet vzgojilo za dobre člane človeške družbe. —m Pritožbe vpokojencev. Društvo državnih vpokojencev je imelo minulo nedeljo v restavraciji »Kosovo« shod, na katerem ie razpravljalo o položaju svojih članov. Vpokojenci so se obrnili s posebno vlogo celo na Društvo narodov, da si končno rzvojujejo svoje pravice in pridejo do primerne pokojnine, W fkn ie država ne priznava. Na shodu je bil tudi sprejet sklep, da se celjsko In mariborsko društvo vpokojencev združita v enotno organizacijo. —m 1. december bo letos v Mariboru nekaj posebnega. Tega dne se namreč vrši v Narodnem gledališču novinarski Koncert, pri katerem sodelujejo mariborska pevska društva »Drava«. »Glasbena Matica«, »Jadran« in »Maribor«. Koncert bo torej nekaka revija marFborskih pevskih zborov In bo že radi tega Izredno zanfmtv. Zato priporočamo občinstvu, da si pravočasno rezervira pri gledališki blagajni vstopnice, ker je že sedaj za to prireditev veliko zanimanje. —m Tatvine žarnic so bile v Mariboru v zadnjem času na dnevnem redu. Neznani zlikovci so kradli Žarnice v Javnih lokalih in celo po ulicah. Sedaj pa se Je policiji posrečilo, da ie tatove Izrodila In Izročila sodišču. Največ tatvin imata na vesti dva nameščenca falske elektrarne, ki sta ukradene žarnice zopet prodajala. Gospodarstvo —g Madžarski tranzitni promet preko Jugoslavije. Posebna komisija pri direkciji državnih železnic v Ljubljani pod vod« stvom šefa tarifnega odseka g. Ivana Man» frede je več mesecev proučavala načrt novih tranzitnih železniških tarif za madžarsko blago, ki prihaja iz Trsta, odnosno Reke preko našega ozemlja na Madžarsko, od* nosno za blago, ki se transportira iz naših pristanišč ob Jadranu do madžarskih ob* mejnih postaj. Šef tarifnega oddelka gosp. Ivan Manfreda je pred dnevi odpotoval v Beograd, kjer se je pridružil delegaciji, ki je danes odpotovala v Budimpešto. Tam se prične 19. t. m. konferenca madžarskih in naših delegatov za ureditev tranzitnih železniških tarifov. Člani naše delegacije so: Rok Habjan, uradnik prometnega ministr* srva, Dragutin Stražemanac, šef tarifnega oddelka direkcije v Zagrebu in Ivan Man* freda, šef tarifnega oddelka ljubljanske di» rekcije. —g Žitni trg. Po poročilu novosadske blagovne borze je bil položaj na našem žit* nem trgu pretekli teden večinoma neizpre* menjen. Češkoslovaška in Italija kupujeta vagonsko blago. Veliko je povpraševanje iz pasivnih krajev. Špekulacija dela s polno paro. Promet je znašal 250 vagonov. Pše* niče prodano 42, koruze 147, moke 25, otro« hov 15, fižola 13, ovsa 3 in ječmena 5 va* gonov. Pšenica bačka je notirala 292.50 do 295 potiska 300—305, koruza stara bačka 185, banatska 172.50—73, nova brez garan* cije kakovosti 122.50—125, z garancijo 130, suha 155—160, terminsko blago za januar pariteta Kelebia 142—143, februar*marc 145, marcsapril 153, apriloma] 155—156, maj 157.50—160, vse povpraševanje brez ao« nudbe. Moka 0 baza 455—460, št. »6« 290 do 295, Ogg koncem tedna ponudba 45730, otrobi 110—112.50. srbijanski 105, fižol sremski 170, srbijanski 165, ab postaja 150 do 155, oves bački 155—156 ječmen jari 180—190. —g Naši trgovinski odnošaji s Polisko. Na poziv poljske vlade je odpotovala v Varšavo delegacija, obstoječa iz zastopnikov ministrstva trgovine, šum in rudnikov ter vojske in mornarice. Ta delegacija si bo ogledala poljsko industrijo in proučila mož nost tesnejših trgovskih stikov s Poljsko. Morda sklene naša delegacija s poljsko vla* do tudi pogodbo gled uvoza poljskih indu* strijskih izdelkov v Jugoslavijo na račun dolga, ki ga poljska monopolska uprava že ni poravnala na naš tobak. —g Prodaja našega tobaka češkoslova* i ki. Upravnik državnih monopolov Tod o* rovid se ie mudil nedavno v Pragi in Var« šavi. V Pragi je sklenil pogodbo o prodaji 170.000 kg našega tobaka. Češkoslovaška monopolska uprava je obljubila, da kupi v januarju še 2 milijona kg našega tobaka. —g Nova banka v Srbiji. V Aleksincu je bil ustanovljen nov denarni zavod pod imenom «Privredna banka d. d. z delniško glavnico 1,000.000 Din. Ustanovna sku-pšči* na se Je vršila v nedeljo. Stran 4. tSLOVENSK ! NAROD* dne 18. novembra Ste* 62 To in ono Dolarski blagoslov Vodja slovaških klerikalcev, Andrej lirika, se je vrnil nedavno iz Ameri* :e, kamor je nesel svojim vernim ov* tcam božji blagoslov. Ameriškim ro* jakom je obljubil popolno avtonomijo "Uovaške in jih prosil, naj ga v borbi »roti češkemu centralizmu po svojih imočeh podpro. In očividno so ga pod* *>rli. Hlinkovo glasilo «Slovak», druga* ;e skromen in po obsegu majhen list, je izšlo zadnjo nedeljo na 24 straneh z ilustrirano prilogo. Sam predsednik slo* Vaške klerikalne stranke priznava v h vodniku, da je «Slovak» z dolarskim Jblagoslovom oživel. L. 1923 je prišel cSlovak» v velike finančne stiske in je Loral prenehati. Zdaj se je preselilo iredništvo v lastno palačo in Hlinka je lahko zadovoljen s svojo «ljubezni« no do Ijudsrva», ki ga je gnala v Arnes riko. Rekord v plesu V Franciji se je pojavila zadnje t^ase mani j a plesnih rekordov. Nasto* J>il je prvi plesalec, ki je preplesal ven tlan in vso noč. Sledil mu je drugi, ki Ie plesal dva dni, za njim je prišel retji in plesal tri dni, in te dni je pre* felesal neki Francoz že štiri dni. Pa tu* di s tem, rekordom se Francozi niso jnoteli zadovoljiti. Najboljši plesalec ge plesni učitelj Nikolas, o katerem toriobčujejo pariški listi obširna poro* feila. Rekordni plesalec Nikolas, ki je plesal nedavno v Toulousu brez pre* sledka celih 146 ur, je te dni pobil v feordeauxu svoj prvi rekord. Plesal je piamreč 223 ur. Vsako uro je poiskal hovo plesalko in počival samo 1 minu* jte. Ta čas se je malo okrepčal z jedjo jm pijačo ali pa stopil na verando, da si ohladi vročo kri. V sosedni sobi je imel [pripravljeno posteljo in vsi so mislili, da pojde po končanem plesu spat. To* :da zgodilo se je drugače. Čez 223 ur •plesa je med splošnim navdušenjem Igledalcev namignil godbi, naj zaigra •še tri valčke. Šele potem je odšel v so* ■sedno sobo in legel na posteljo. Med |njegovim rekordnim plesom so oma* ■gali štirje pijanisti in 19 plesalk. Druga plat zvona K smrtni nesreči Larise Buč-kovske Kakor smo že včeraj poročali, je praška policija utajila težko avtomo* trilsko nesrečo, ki je zahtevala življenje [mlade ruske študentke Larise Bučkov* Wke. Na pritisk javnosti je izdala poli* .'cija o nesreči uradno poročilo, v kate* »"rem skuša afero s privilegiranim avto* mobilom potlačiti. Policija navaja med 'drugim sledeče: Glede na to. da je bilo odrejena stroga preiskava avtomobilske nesreče, je bila objava podrobnosti preložena do preiskave. V soboto opoldne sta se glasila na policiji dva zastopnika Zemöora in sporočila, da je Bučkov* ska ponoči podlegla težkim notranjim poškodbam. Policija je zastopnikoma izjavila, da je bila Bučkovska težko poškodovana m da ju obvesti o rezul* tatu preiskave. C tem, da je pokojna bolehala, sploh ni bilo govora. Policij* ski uradnik tudi ni trdil, da je zakrivila nesrečo Bučkovska sama s svojo ne* previdnostjo. Popoldne se je zglasil na ^policijskem ravnateljstvu kancelar ru* munskega poslaništva, ki je zahteval pismeno poročilo o nesreči. Poročilo je poslala policij uradnim potom ru* munskdmu poslaništvu. Na policiji so kancelar ju izjavili, da bo dovoljen so* rudnikom dostop do trupla v nemškem patološkem zavodu. Toda sorodniki se nso obrnili na pristojni nolicijski ko* misarijat. Javnost Sw s tem odgovorom ne more zadovoljiti. Češki listi ugotavlja* jo, da so sorodnikom nesrečne žrtve na policiji najprej odgovorili, da ni mogoče, da bi bila Larisa Bučkovska povožena, pač pa je umrla radi težke notranje bolezni. Šele na pritisk ru* munskega poslaništva je policija pri* znala, da gre za avtomobilsko nesre* čo. Toda kljub vsemu prizadevanju so* rodniki niso izvedeli, kdo je lastnik usodnega avtomobila. Policija jim je lakonično odgovorila, da zadeva še ni preiskana. Jasno je torej, aa je hotela policija smrtno nesrečo utajiti in sicer zato. ker jo je zakrivil državni avto* mobil, s katerim razpolaga ministr* sko predsedstvo. Za Božič priporočamo, da si vsi, ki si mislijo nabaviti novih oblačil, že sedaj naroče iz krasne za loge pri tvrdki DRAGO SCHWAB. Ljubljana, da bo vsakemu pravočasno postreženo. 15 letna morilka V ljubkem mestecu Admontu. ki je znan tudi Slovencem. &i so taborili tam za časa svetovne vojne, se ie doeodil pretekle dni slučaj neverjetne nodivja-nosti, tipičen izrodek novo in e deeene-racije. Žena in bčerka nadgozdarja Ivana Lindtnerja sta imeli že dolgo časa liu-bavno razmerie z crozdarskim D^m^č-nikom Jurijem Scbuirerjem ki ie bil uslužben pn njenem očetu Nedavno fe mati rodila dete. o kater^wi so eovortli da mu ie Sc*iu;rer oöe 7an;mivo le. da žencW nista bili liubo^umn? ena na drugo nrevevala iu ie slcttmia m;«e! da odstranita o^era oziroma mo*-» s sveta Mati in bči sta sp snora7?'iti<*U da bi b;1o naiprmernet0 očeta zvabiti * nlanine in *er era tresti v nrenad 7^ ta peklenski načrt sta renski pridobil' tudi Scliuireria. ki na i h" deiani> 'zvrS'1 Načrte Da i?m ie orekHral Lindtner. ki za nobeno ceno ni hotel iti na planinski izlet Zato je zloč;n<*Va troiica «fcient'a d° se Lindtneria izneb' kar v Mmonrn V nedelio zvečer ie šla Lindrnerieva s svoj:m mo?pm «skozi eozd nr^t: p'ozdar-jevi hiši? Schuirer pa ie v gordo s sa^ mokresom v roki nre?ai na svoin žrtev Naenkrat je žena zaostala in rekla možu, naj zre le nanrei da era bo dohitela. Da ea bo fažie našla naj orižee svečo, ki mu io ie žena nalašč zato dala Lind'ner le res nasedel nr&lenskim limanicam in tako ie kazal skritemu Schuirerju. kam nai strelia Toda usoda mu ie bila tudi *o not mila Nie^ov pes. ki ea ie soremlial. fe zasledH Schuirerja ter veselo lata toč skočil k njemu *^cbuirer ie bil ta&o zmeden, da te pozabil streliati. Kljub temu zločinci svoje namere niso opustili. Takoj drueo iutro ie mlada, jedva ISletna hčerka Brunh'lda sama stopila v aketio. Natnrvo ie ozmerjala svojega in materinega ljubimca tn izjavila: «Ce ie on taka Slapa. Da ona ni.» Odvedla za te v gozd, kier io je moral Schuirer vaditi v strelianiu. nato pa se vrnila domov in prosila očeta nai to nauči streljati Oče ti ie hotel ugoditi in to te res spremil v eozd Sredi Uozda mu te hčerka zahrbtno pognala kroglo v glavo« k sreči pa za je samo malo ranila na sencih. Istočasno je oddal tudi skriti Schuirer na Lindtnerja strel in ga zadel v roko. Undtner je bil še toliko pri zavesti, da je skočil proti Schuirerju in ga podrl na tla. V smrtni borbi je obupno klical na pomoč, hčerka pa mu je z nogo stopila na usta. BU pa je še toliko pri moči, da se je skril v bližnje grmovje in pobegnil. Brunhilda in Schuirer sta bila prepričana^ da je padel v reko, ki teče skozi gozd, in utonil. O tem sta naglo obvestila mater, ki je čakala doma. Nepopisno pa je bilo presenečenje zločincev, ko so izvedeli, da njih napad ni uspel in da se oče leči v bolnici. Vsi trije co bili od orožnikov prijeti in izročeni sodišču. Dočim se je žena kesala svojega zločina, se je moralno docela pokvarjeno dekletce pred preiskovalnim sodnikom še smejalo in norčevalo. Fašistovski napad v Parizu Tudi Francija ima svoje fašiste, ki igrajo zlasti v Parizu precejšnjo vlogo, dasi v javnosti o njih ni dosti slišati. Francoski fašisti so do zadnjega časa koketitrali z italijanskimi, odkar pa so ti ost svoje zunanjepolitične borbe obrnili proti Franciji, se je to prijatelj* stvo znatno ohladilo in docela izgini* lo. ko je Garibaldijeva afera razkrila zahrbtno igro italijanskih fašistovskih mogotcev napram Franciji. Seveda imajo tudi francoski fašisti doma hude nasprotnike, ki se zbirajo okrog lista aAction Francaise». Ta je povodom Garibaldijeve afere in zad* n h protiitatijanskih izgredov v Italiji srdito napadal francoske fašiste, češ da so Mussolinijevi zavezniki Fašisti so se branili v svojih listih, ko pa to ni zaleglo in je «Actfron Francaise» svoje napade nadaljevala so posegli po dru* gi. bolj radikalni obrambi. Dva rucata fašistov se je obkrožilo z revolverji in vdrlo v redakcijo «Actton Francaise». Prerezali so najprej telefonske žice. po kvarili telefonske aparate, razbili pt* salne stroje tn začeli minirati pohištvo. V tem so se presenečeni uredniki zo* net osvestili in se začeli braniti. Na* stala te prava bitka s ttntniki. škarja* mi, palicami tn stroji. Fašisti so se mo« rali umakniti na stopnice, tam pa je nakrat počil revoNerski strel in v hipu ie streljalo vse. Zmagali so uredniki, ki so napadalce pregnali ni ulico, kjer iih je sprciela policija, ki te med tem p.mitela. Raniena sta bila od strelov Iva fašista in en urednik. X Razbojniki napadli mesto. V nede* Ijo so napadli razbojniki mesto Baudeville blizu Jalapa v Mehiki. L bili so 12 mož po? sadke n "go meščanov Oropal! so vse večje trgovine Močni vojaški oddelki jih zasledujejo X Granata ubila 12 oseb. V Ranevig* giu v Itabji je bilo zbranih v leseni koči 17 delavcev Naenkrat je eksplodirala v bliži« ni granata, ki je ostala najbrž iz voinih ča« M3v U delavcev je našlo pri eksploziji smrt. 3 so bili t**ž m jeni. Enemu delav» c so amputirali v bolnici noße in roke na kai ie X Jubilej Austena Chamber tat na V če* raj je praznovala rodbina angleškega zu« nanj^ga m.mstra Chamberlaina 501etnico političnega delovanja Pred 50 leti so za# stopali njegovi -ed ki birm' hamski okraj Prvi zastopnik zapadnega Birm m* ghama '<. b:l Chai * erlainov oče Joseph Chamberlain, izv-Tjen za poslanca 1 1876. Ch&mberla v brat Newi"? zastopa zdaj d /i -mingh^ms' okraj. X Otvoritev univerze v Sotunu. V So» lunu je bila v pontdeljek na svečan način otvorjena nova grška univerza Svečani otvoritvi so prisostvovali poleg zastopni* kov lokalnih oblasti tudi zastopniki naše i države, ki upravljalo takozv prosto solun* J sko cono Na univerzi je ustanovljena tudi stolica za srbohrvaščino Za lektorja je ' imenovan grški slavist prof. Mihael Laska« ria, ki je svojčas študiral na beogradski univerzi. X Chopinova proslava v Varšavi. Po* vodom odkritja spomenika znamenitemu skladatelju Frederiku Chopinu so se vrstile v soboto in nedeljo v Varšavi velike spo* minske svečanosti, katerih so se udeležili zastopniki vlade, diplomat i enega zbora in delegati 23 držav. V nedeljo po službi božji v cerkvi sv. Križa, kjer je shranjeno Chopinovo srce, je bil odkrit bronasti spo* meni k. delo kiparja ^zvmanovskega." X Komunistične demonstracije proti ! rumunski kraljici. »Chicago Tribune* poro* 1 ča, da so vprizorih komunisti v Chicagu de* i monstracije proti rumunski kraljici. Poli* ! cija je morala napraviti kordon okrog nje« j nega avtomobila in aretirati več sumljivih i razgrajačev. Rumunska kraljica odpotuje iz j Amerike tako. da bo o Božiču v Bukarešti. X Kako pojmujejo Američani reklamo. Glasom statistike, ki jo je objavila »Chicago Tribune«, je v Ameriki 99 velikih tvrdk, od katerih izda vsaka letno najmanj pol milijona dolarjev za inserate. Ford izda let« no za reklamo 3,000.000 dolarjev. Studel* baker 2,300 000 Vse tvrdke izdajo letno za inserate nad 100 milijonov dolarjev. A me* ričani se drže geßla: Ako dal >iolai twealtcw71ar% zastopnikov v državi. anvne tM s B_ A Ä ogljem, povoščeni kopirni papir, hektoqraficn I- d K U V C y lav tki i*« druge potrebščine LUD. BARAGA, Uubijana, Selenburgova ulica 6 r'&?' V materifaiu in zdela« neprekoeljivi eivelns stron malo. Na bolje urejena po^lovnica te vrste Daje najugodneše pogoie za pr« »da o >rečk. Služoeni načrt i navodilom pošljem vsakemu brezplačno. Opoldansko hrano pri boljši družini — išče gospodična — Ponudbe pod «Dobra hrana/3275» na upravo «Sl Naroda» Deklica močna in pridna — išče mesta učenke v mešani ticovini: nairaie na de« seli — Ponudbe pod •Učenka/3253» na upra« vo «Slov Naroda» Hiia aH vila eno* ali dvodružmska dobro ohranjena, v me* aru ali na periferiji — se takoj kupi — PonudV be s navedbo ene na opravo «Slov Naroda» pod «Lepa lega/3225» Prijazna soba (opremljena), a poaeb* nim vhodom in eiektrič* no razsvetljavo — ae ta* koi odda. — Naslov po* ▼e uprava »Slovenskega Naroda». 5281 Preselitev. Zobni atelje Leop. Weiss preselil tn se nahaja Sv Petra cesta 64 RH E UM O akutno In kronično, bolečine v kosteh, ibadanjt, otrplost ti nika, krči v žeiodcu, glavobol protin' ishias n vsak vrste ne raigi o zdravi uspešno *USKI MELEM Dovoljen od mm sns va -diavia v Beogradu Ptemnoga zahvalna pisma potr ujejo njtgovo zdravi nost Obenem ie pa tudi najcenejša vseh speaaJ tet ie vfate. Uobiva se po vsen lekarnah in drogerijah naše dežele Po posti s povzetjem Dvorska apoteke Bogoievic Skop ^ ALAMA orvovrstna nova roba povsem zrela se dobiva povsod rTva hrvatska tvora ca salame. suSena mesa < masti tuniUiti dim ti perrinja. Glavno zastopstvo za Slovenijo S.BDMC IM DBDO, Lfabltaaa Calle Urejuje: Josip Zupančič. — Zrn «N a rodno nskarno»; Fran Jeaeriek — Za inaeratni del lista: Oton Christel • Vat Ljubljani