" terme ptuj" ■ Tednikov objektiv SAWk HCTELS i RESORTS ' " Torek: Tednikov kopalni dan V Podravje • Medobčinske Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 22. decembra 2015. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. - uprave - ptujska in ormoška: za plače letno 850.000 evrov O Strani 4 in 5 sov> ,etils Ptuj, petek, 9. oktobra 2015 letnik LXVIII • št. 78 ^ Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-pl-uj.si Danes priloga sionm mmsii ^ii m Slovenija • Vlada hoče še izžeti finančno popolnoma izčrpano Podravje Podravju vzeti, da bo za TEŠ in Spodnjo Savo ... Po predlogu novele zakona, ki je v parlamentarni proceduri in naj bi bila sprejeta po nujnem postopku, je predvideno, da bi občine že prihodnje leto ostale brez prihodka od koncesije. V skladu z novelo zakona naj bi se ves denar nakazoval v državno blagajno. Več na straneh 2 in 3. k Z Podravje Sv. Andraž • Obnova bloka bo, tudi če lastniki ne morejo plačati O Stran 6 Kronika Slovenija • Rekorder ima v 10 letih za 56.000 evrov neplačanih glob O Stran 24 Šport Nogomet • Visoke ambicije bo poskušal uresničiti Pacult O Stran 11 Foto: Črtomir Goznik Revizija v Domu upokojencev • Ima javnost pravico izvedeti ugotovitve? O Strani 6 in 7 NAGRAJUJEMO NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! EVITEL, mobilna telefonija ter storitve Telekom, Debitel in Izi mobil -15 % popust na vso dodatno opremo za mobilno telefonijo v vseh poslovalnicah trgovine EVITEL Vseslovenski shod kmetov zaradi ruskega embarga • Posledice embarga naj nosijo tudi trgovci! MM r ah m --p ■ ,- Ne velja za nakup darilnih bonov In se z drugimi popusti izključuje. Kupon velja za eno storitev, izkoristite ga lahko do konca oktobra 2015. Štajerski TEDNIK evitel Kuponček skupaj z naročniško številko in vašimi podatki izrežite ter ga skupaj z osebnim dokumentom pokažite v najbližji poslovalnici Evitel, da boste lahko koristili ugodnosti za naročnike Štajerskega tednika. Vei informacij o njihovi ponudbi in poslovalnicah najdete na spletu www.evitel.si. 2 Štajerski Aktualno petek • 9. oktobra 2015 Slovenija • Država še dodatno ožema finančno popolnoma izčrpano Podravje Koroški in Podravju vzeti, da bo za 16,9 milijona evrov je za lansko leto znašala vrednost koncesije, ki so jo Dravske elektrarne Maribor (DEM) za izrabo energetskega nom) prejele dobrih deset, država pa 6,7 milijona evrov. Po predlogu novele zakona, ki je v parlamentarni proceduri in naj bi bila sprejeta po nujnem postopku, je predvideno, da bi občine že prihodnje leto ostale brez prihodka od koncesije. V skladu z novelo zakona naj bi se ves denar nakazoval v državno blagajno. Na področju energetike je namreč po eni strani treba pokrpati finančno luknjo, ki je nastala ob projektu gradnje šestega bloka šoštanj-ske termoelektrarne, po drugi pa zagotoviti denar za končanje verige hidroelektrarn na spodnji Savi ter »pripadajoče« bogate komunalne infrastrukture za okoliška naselja. Kot neke vrste odškodnina za degradacijo okolja zaradi gradnje elektrarn in hidroakumulacij oz. umetnih jezer se v občinah ob spodnji Savi v sklopu projekta vzporedno gradijo ceste, kanalizacijski sistemi in druga infrastruktura. Iz ptujske območne organizacije Socialnih demokratov (SD) so v sredo v javnost posredovali sporočilo, s katerim vlado pozivajo k umiku predloga novele Zakona o varstvu okolja iz parlamentarne procedure. »Sredstva, ki so še danes namenjena občinam, se bodo stekala v državni Sklad za vode. V SD menimo, da gre za znesek, ki ne bo bistveno vplival na realizacijo državnega proračuna, bo pa imel izjemno negativni finančni učinek na proračune občin, ki se jih s takimi ukrepi potiska v vedno bolj negotov položaj, tudi zaradi tega, ker še vedno ni dogovora o višini povprečnine. Stranka SD zakonu nasprotuje. Če ne bo umaknjen iz procedure, pa poslance pozivamo, naj ga zavrnejo,« sta v sporočilu za javnost zapisala predsednik občinske organizacije SD Ptuj Dejan Le- Prihodki občin iz naslova koncesij za izrabo reke Drave za leto 2014 1 Občina 1 Znesek (v €) 1 Dravograd 932.859 Vuzenica 350.863 Muta 327.884 Radlje 689.966 Podvelka 789.144 Lovrenc na Pohorju 508.859 Ruše 336.788 Selnica ob Dravi 498.758 Starše 476.431 Miklavž 185.903 MO Maribor 1.293.955 Zavrč 7.598 Videm 27.311 MO Ptuj 995.181 Duplek 92.407 Markovci 1.510.723 Hajdina 279.233 Gorišnica 411.979 Ormož 387.706 Cirkulane 47.517 Uvodnik Bo klasična pošta kmalu le še preteklost? Se sploh še spominjate, kdaj ste zadnjič napisali kakšno klasično pismo, dopisnico ali čestitko in jo po pošti poslali na želen naslov? Mlajšim se zdi to skoraj neverjetno, saj je elektronska pošta postala prevladujoč način pisne komunikacije in s tem izpodrinila do tedaj vodilno vlogo klasične pošte. V časih mojega otroštva smo namreč svojcem ob rojstnih dnevih in praznikih čestitali le prek poštnih čestitk, lepe pozdrave z izletov ali sončnega Jadrana smo pošiljali le prek razglednic, uradne zadeve pa smo urejali le po klasični priporočeni pošti. Danes pa je za večino teh opravil precej enostavnejša in hitrejša alternativa elektronska pošta, le v nekaterih, predvsem sodnih primerih, se zaradi zanesljivejše dostave klasična pošta še ne bo tako kmalu poslovila. V svetu osebne komunikacije pa bi težko našli koga, ki s svojimi prijatelji še vedno komunicira prek klasičnih pisem. Hitrost, enostavnost in brezplačnost elektronske pošte so očitno nepremagljivi aduti. Na Pošti Slovenije se tega sicer zavedajo, saj se sodobnim trendom in novostim prilagajajo z uvajanjem novih dejavnosti in storitev. Sami trdijo, da imajo s klasično pošto še vedno veliko prometa, a sem prepričan, da jo v veliki meri že krepko nadomešča elektronska. Trdijo tudi, da ostaja klasična pošta v vsakodnevnem poslovanju še vedno zelo pomembna, a je dejstvo, da njen promet iz leta v leto pada, zaradi česar nenehno višajo cene poštnih storitev. Zadnjo podražitev smo doživeli pred dobrim mesecem, v Pošti Slovenije pa priznavajo, da želijo s tem nadomestiti visok upad prometa na področju klasičnih poštnih storitev zaradi vedno večje uporabe elektronskega načina komuniciranja in racionalizacije poslovanja velikih strank. Zaradi hitro padajočih količin klasičnih poštnih pošiljk in posledičnega naraščanja fiksnih stroškov se srečujejo s podražitvami tudi drugi poštni operaterji v Evropi, kar daje slutiti, da bo klasična pošta kmalu le še preteklost. Kakorkoli že, ob današnjem svetovnem dnevu pošte je treba priznati, da je pomembnost klasične pošte začela padati že kmalu po letu 1970, ko se je pojavilo obdobje elektronskega dopisovanja. Vsak napredek terja svoj davek, zato v nekaterih primerih že tudi elektronska pošta počasi izgublja bitko s sodobnejšimi programi za takojšna sporočila in drugimi novostmi. A to je že druga zgodba, za drugo, mlajšo generacijo. Martin Ozmec Podravje, Slovenija • Kmetje se pripravljajo na vseslovenski shod Unuk: Posledice ruskega embarga naj nosijo tudi trgovci »S shodom želimo kmetje opozoriti na nevzdržno stanje v kmetijstvu, na mizerne odkupne cene, na visoke cene ostalega materiala in na nespremenjene cene pri trgovcih,« je o namenu vseslovenskega shoda, ki bo 17. oktobra tudi na Ptuju, povedal predsednik sveta Območne enote Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Milan Unuk. Dodal je, da želijo s shodom na anomalije v verigi preskrbe s hrano opozoriti tudi potrošnika. »Če so nižje odkupne cene posledica ruskega embarga, potem ne razumem, zakaj moramo breme krize nositi zgolj kmetje. Odkupna cena mleka je upadla tudi do 10 centov na liter. Koliko centov je cena upadla v trgovini? Prav tako so padle odkupne cene mesa, a trgovci jih zato niso znižali,« je dodal Unuk. Kmetje bodo na vse večje težave v kmetijstvu in na posledice, ki jih ima to na gospodarstvo, razvoj podeželja in celotno družbo, opozorili v osmih slovenskih mestih, in sicer v Celju, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in na Ptuju. Na shodu bodo kmetje predstavili tudi nekaj zahtev, predvsem pa želijo dobiti podporo celotne javnosti pri svojih prizadevanjih. Tako se Kmetij-sko-gozdarska zbornica Slovenije v imenu kmetov zavzema za to, da lahko potrošnik izbere domače izdelke sledljivega slovenskega porekla, da se priznajo dejanski stroški zagotavljanja visokih standardov EU pri pridelavi hrane in da se s kmetijstvom ohranjajo delovna mesta ter poseljenost slovenskega podeželja. »Ena od rešitev bi bila tudi ustrezna razmerja cen v verigi preskrbe s hrano. Ne nazadnje pa s spodbujanjem kmetijstva ohranjamo kmetijska zemljišča za kasnejše rodove in s tem zagotavljamo prehransko neodvi- snost Slovenije. Z organizacijo shoda se tako tudi Slovenija oziroma KGZS pridružuje podobnim shodom, ki so jih pripravile nevladne kmetijske organizacije drugod po Evropi,« so še povedali na KGZS. In če s tem shodom kmetje ne bodo dosegli želenih ciljev? »Potem bomo aktivnosti nadaljevali,« je povedal Unuk, ki je še poudaril, da so spremembe v kmetijstvu nujne, saj da kmetje zaradi nizkih odkupnih cen životarijo ter da denarja za potrebne investicije ob rasti drugih stroškov nimajo. Mojca Vtič FOTO: Črtomir Goznik Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02 ) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 9. oktobra 2015 Aktualno Štajerski 3 TEŠ in Spodnjo Savo ... potenciala reke Drave plačale državi in občinam. Podravske občine so skupno (s poraču- FOTO: Črtomir Goznik vanič in predsednica območne organizacije SD Ptuj Nuška Gaj-šek. Na predlagano spremembo zakona so se odzvali tudi v Skupnosti občin Slovenije (SOS): »Vlada je predlog v proceduro v državni zbor vložila brez predhodnega usklajevanja z občinami. Predsedstvo SOS takšnemu posegu ostro nasprotuje in zato na predlagane spremembe ne bomo pristali.« Za komentar smo zaprosili župane obdravskih občin Haj-dina, Ptuj, Markovci, Gorišnica in Ormož, ki letno iz naslova koncesije prejmejo ne ravno zanemarljiv znesek finančnih sredstev. Z odgovori sta se odzvala župana občin Ptuj in Ormož. Ptujski župan Miran Senčar se pridružuje mnenju SOS, ormoški Alojz Sok pa je v odgovoru zapisal naslednje: »Če sprememba Zakona o varstvu okolja po nujnem postopku, ki naj bi se uporabljal le v primerih, ko gre za težko popravljive posledice za državo, res pomeni, da se ukine koncesija, potem nimam besed, s katerimi bi opisal namero te vlade, ki govori, da bo občinam zmanjšala tudi glavarino. Predvsem je sporen nujni postopek, ki ga želijo uporabiti. Treba bi bilo odpreti širšo paleto vprašanj koncesij in služnosti, ne pa da se nas izigrava z nejasnim pojmom prava okolja in nekakšno Direktivo EU. Za občino Ormož je predlog ukinitve koncesije v luči priprave proračuna za leto 2016 nesprejemljiv. Poleg tega so podpisane pogodbe, ki jih ni mogoče spremeniti čez noč, in to s spremembo enega člena določenega zakona po nujnem postopku.« Mojca Zemljarič Podravje • Izbirajo sodnike porotnike Za pol ure dva evra bruto Občine so ali pa še zbirajo predloge za izbiro kandidatov za sodnike porotnike Okrožnega sodišča na Ptuju ali Okrožnega sodišča v Mariboru. Na Okrožnem sodišču v Mariboru je trenutno 130 sodnikov porotnikov, na Okrožnem sodišču na Ptuju pa 100. Foto: MV Plačilo za opravljanje te funkcije znaša dva evra bruto za vsake začete pol ure sodelovanja pri sojenju, prav tako so porotniki upravičeni do povrnitve potnih stroškov. Potni stroški se povrnejo sodniku porotniku za javno prevozno sredstvo. Če ni možnosti prevoza z javnim prevoznim sredstvom, se sodniku porotniku prizna kilometrina, ta pa znaša osem odstotkov cene 95-oktanskega neosvinčenega bencina (približno 9,7 centa). Sicer pa je lahko za sodnika porotnika imenovan vsak slovenski državljan, ki je dopolnil trideset let starosti, ki ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, in je zdravstveno ter osebnostno primeren za udeležbo pri izvajanju sodne oblasti ter aktivno obvlada slovenski jezik. Kandidate za sodnike porotnike okrožnih sodišč lahko predlagajo predstavniški organi občin, pa tudi interesne organizacije, ki so kot društva ali združenja, razen političnih strank, ki neposredno ne morejo predlagati kandidatov. Izmed predlaganih kandidatov imenuje predsednik višjega sodišča sodnike porotnike posameznega sodišča v sorazmerju s številom prebivalcev občine, ki je predlagala kandidate, oziroma v sorazmerju s številom članov, ki jih imajo interesne organizacije. MV Podravje • Vesna Vuk Godina o izgubi kompasa slovenske politike »Slovenija nikoli ne bo zahodna kapitalistična država! « Da slovensko gospodarstvo ne bo doseglo obsega, kot ga je imelo pred osamosvojitvijo, da mikro in mala podjetja ne morejo rezati kruha vsej populaciji in da lahko začnemo razmišljati o prodaji mednožja, notranjih organov in otrok, je zgolj nekaj trditev, ki jih je antropologinja Vesna Vuk Godina nanizala v Knjižnici Josipa Vošnjaka v Slovenski Bistrici ob predstavitvi knjige Zablode postsocializma. V tej knjigi Vuk Godina analizira razloge, zakaj je Slovenija zašla v krizo. Kot osnovni razlog je izpostavila uvoz zahodnega kapitalizma. »Dokazalo se je, da zahodne institucije v naši kulturi oziroma družbi ne delujejo, čeprav smo izvedli vse, kar bi morali: družbeno lastnino smo privatizirali, prevzeli zahodni pravni in politični red. Držali smo se recepta za sahar torto, a te nismo dobili. Dobili smo kaos. Enako se je zgodilo v ostalih po-stsocialističnih družbah. Vse so prišle do enakega rezultata, do ekonomske, politične, moralne krize. Razsut je bil industrijski sektor, ki je lahko konkuriral zahodu. Propadla je Metalna, Hidrotehnika, Litostroj. Danes imamo podizvajalce, ki delajo šraufe, to je maksimum. Nikoli ne bomo zagnali realnega sektorja.« Kot je še dejala Vuk Godina, antropologi ugotavljajo, da smo Slovenci in Kitajci edini, ki verjamemo, da je sedanje obdobje prehod v razvito kapitalistično družbo. »Nateg so v večini držav ugotovili. Slovenci pa se še vedno odločajo ali bi se razvili v Švico, Švedsko ali katero drugo zahodno kapitalistično državo. Kdaj je bila Slovenija najbližje, da bi postala zahodna kapitalistična država? To je bilo leta 1991. Imela je več tovarn kot danes, več je bilo zaposlenih, kot je danes. Ni vam treba biti družboslovec, da vidite, da smo zabluzili.« Profesionalna kariera otrok bo prostitucija in prodaja organov Ob tem je poudarila, da bodo sedanje generacije, nasprotno z napovedmi Evropske komisije in Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj v Evropi, živele manj. »Če bodo vaši otroci doživeli 50 let, je to dobro. Za daljšanje življenjske dobe morajo ljudje imeti delo, ne smejo preveč delati, morajo imeti pla- nov. To so trgi, za katere so namenjeni vaši otroci, to je njihova profesionalna kariera. Lahko moralizirate, dokler imate možnosti, nato morate preživeti.« Rešitev za sistemsko krizo je slovenski kapitalizem Kljub temu da torej realnega sektorja ne bo več mogoče obuditi v obsegu, kot je bil, pa ima Slovenija po mnenju Vuk Godi- ne še priložnost, da izplava iz godlje, v kateri je. Kot najbolj uresničljivo možnost vidi vzpostavitev ne zahodnega, temveč slovenskega kapitalizma. In kakšen torej je slovenski kapitalizem? Razmerja med plačami zaposlenih morajo biti v razmerju 1:4, delavci morajo biti zaposleni za nedoločen čas, dovolj časa morajo imeti za počitek. »Moralo bi se nagrajevati članstvo, močna bi morala biti socialna država, delavci bi morali imeti lastninske pravice, potem bi to delovalo.« Kot ostale možnosti je Vuk Godina še navedla izstop Slo- venije iz EU, kar bi pomenilo v začetku drastičen padec življenjske ravni, tretja možnost je reformirani kapitalizem, da se bogastvo prerazporedi tudi na tiste, ki so najbolj revni, četrta možnost pa je, da Slovenija vztraja na tej poti in še bolj nazaduje. In zakaj torej ne moremo biti zahodna kapitalistična država? Ker to ni del naše kulture, ker Slovenija nikoli ni bila koloniza-tor, kot na primer naša soseda -Avstrija, ki je stoletja izkoriščala našo državo kot svojo kolonijo, je še pojasnila antropologinja. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Antropologinjo Vesno Vuk Godina javnost pozna predvsem kot ostro in pronicljivo kolumnistko. O sebi pravi, da ni ženska, ki bi se skrivala oziroma se delala, da se nekaj ne dogaja. čo, s katero si lahko privoščijo kakovostno hrano, morajo imeti zagotovljen dostop do zdravstvenih storitev, to je zdaj vse ukinjeno. In ker so propadle strukture, ki so omogočale delo, je propad dokončen. Podizvajalske firme ne morejo zaposlovati celotne populacije. Struktura, ki je nudila delovna mesta, je propadla. Razcvetele so se druge dejavnosti, ki so protizakonite. Na vzhodu je razvita prostitucija, ki je postala normalna dejavnost za ženske, ki ne morejo preživeti otrok, prodaja notranjih orga- 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 9. oktobra 2015 Podravje • O delovanju skupnih in medobčinskih uprav Ptujska in ormoška: letno za plače okrog Na Ptuju od leta 1999 deluje Skupna občinska uprava (SOU) Spodnje Podravje. Medobčinsko upravo imajo ustanovljeno tudi na Občine z območja upravne enote Lenart so soustanoviteljice Medobčinskega redarstva in inšpektorata Maribor. Skupno medobčinsko redarstvo in inšpektorat imajo tudi tri občine na Bistriškem: Slovenska Bistrica, Makole in Poljčane. Župan Slovenske Bistrice Ivan Žagar pravi, da če bodo občine izkazale interes po ustanovitvi skupne uprave, temu ne nasprotuje. »Je pa vprašanje, kako dolgo bo država skupne občinske organe še sofinancirala v višini 50 odstotkov,« poudarja bistriški župan. SOU Spodnje Podravje SOU Spodnje Podravje je ustanovljena na podlagi odloka, delovati je pričela 1. julija 1999. Naloge organa so bile urejanje prostora, varstvo okolja in inšpekcijski nadzor. Z leti se je obseg dela SOU širil, dodatno so zaposlovali sodelavce. Občinski sveti občin ustanoviteljic so letos spomladi potrjevali tudi novelacijo ustanovitvenega odloka. V skladu z njim ima SOU danes 22 občin ustanovi- teljic. Direktorja SOU imenujejo in razrešujejo župani. Direktor je imenovan, če ga potrdita najmanj dve tretjini županov občin ustanoviteljic. Prvi direktor SOU Sp. Podravje je bil Stane Napast. Po njegovi upokojitvi je mesto direktorice leta 2006 prevzela Alenka Korpar, ki je bila predhodno zaposlena na delovnem mestu namestnice direktorja SOU. V času, ko je Korparjeva vodila SOU, je bilo delovno mesto namestnika direktorja nezasedeno. Ker je Korparjeva od sredine meseca maja zaradi bolezni odsotna, se je to v praksi izkazalo za veliko pomanjkljivost. Zagato so župani občin ustanoviteljic rešili na način, da so pooblastilo za vodenje SOU v začetku junija podelili Zdenki Bezjak, ki je bila sicer tudi predhodno desna roka Korparjeve pri vodenju SOU, čeprav uradno ni bila zaposlena na delovnem mestu namestnice direktorice. Na vprašanje, zakaj Korparjeva na delovno mesto namestnika direktorja ni zaposlila nikogar, na SOU odgovarjajo, da je direktorica zmogla sama opravljati vse naloge: »Direktorica je opravlja- Izplačilo dodatkov k plači zaposlenim na SOU Sp. Podravje v letu 2014 Na delovno dobo: 29.705 € Prehrana: 25.121 € Prevoz: 14.162 € Regres: 11.402 € Nadurno delo: 11.113 € Povečan obseg dela: 6.534 € Položajni dodatek: 4.415 € Dodatek za izmensko delo: 1.705 € Dodatek za specializacijo: 744 € Službena potovanja: 709 € Izplačani so bili tudi dodatki v znesku med 20 in 100 evri (za mentorstvo, neenakomeren delovni čas, delo na praznik, ponoči in v nedeljo). Skupno število zaposlenih v SOU Sp. Podravje je bilo leta 2014 32. Vir: SOU Sp. Podravje Prvo leto delovanja je bilo v okviru SOU Spodnje Podravje zaposlenih 9,5 nadomestna zaradi upokojitve na delovno mesto urbanista, druga na novo Medobčinska uprava Ormož zaposluje šest sodelavcev. Projekt Nadgradnja odseka glavne železniške proge Dolga Gora-Poljčane teče po načrtih Na odseku železniške proge med Dolgo Goro in Poljčanami se izvajajo dela za posodobitev železniške proge v skupni dolžini slabih 7,5 km. Odsek dvotirne glavne železniške proge Dolga Gora-Poljčane zajema dela na nadgradnji levega tira v dolžini 7,48 km ter nadgradnjo desnega tira v dolžini 7,44 km. Nadgradnja tirnih naprav na levem tiru se je pričela meseca maja 2015 in je bila zaključena konec meseca avgusta 2015. Nadgradnja tirnih naprav na levem tiru se je pričela takoj po zaključku del na levem tiru in bo zaključena do konca leta 2015. V okviru projekta je v letih 2014 in 2015 predvidena nadgradnja levega tira na odseku Dolga Gora—Poljčane v skupni dolžini 7,477 km in desnega tira na istem odseku v skupni dolžini 7,442 km; sanacija 35-metrskega dela perona ob levem tiru na železniški postaji Dolga Gora in celotnega perona ob desnem tiru v dolžini 150 m; sanacija objektov spodnjega ustroja; vgradnja tampona, ureditev odvodnjavanja progovne-ga telesa ter obnova treh nivojskih prehodov, ki bodo tlakovani z montažnimi gumijastimi ploščami, ter obnova vozne mreže, ureditev signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav. Pogodba za izvedbo del za projekt je bila s konzorcijem podjetij JV OHL, a. s., in Gorenjsko gradbeno družbo, d. d., podpisana maja 2014. Vrednost pogodbenih del znaša 23,5 milijona evrov brez DDV. Na podlagi izdane Odločbe št. KS OP ROPI/1/1/Dolga Gora-Poljčane/0 o dodelitvi sredstev bo projekt sofinanciran tudi s kohezijskimi sredstvi, predvidoma v višini 18,5 milijona evrov. O projektu Nadgradnja odseka glavne železniške proge Dolga Gora-Poljčane Osnovni namen projekta je zagotavljanje normalnega tehničnega stanja javne železniške infrastrukture ter s tem povečanje varnosti in urejenosti železniškega prometa. Odsek, ki leži na glavni železniški progi št. 30 na relaciji Zidani Most-Šen-tilj-državna meja, je namreč sestavni del javne železniške infra- strukture v Republiki Sloveniji in je pomemben predvsem v mednarodnem tovornem prometu na smeri severovzhod-jugovzhod. V okviru projekta bo izvedena nadgradnja proge na odseku Dolga Gora-Poljčane, ki zajema nadgradnjo levega tira (od km 552+771 do km 560+250) ter nadgradnjo desnega tira (od km 552+808,16 do km 560+250). Obravnavani odsek proge leži na dvotirni, elektrificirani glavni progi št. 30 Zidani Most—Šentilj med odjavnico Dolga Gora in postajo Poljčane. Glavna proga št. 30 Zidani most—Šentilj—državna meja je del proge Dunaj—Trst, ki je bila zgrajena pred okrog 160 leti. Proga je dvotirna na odseku Zidani Most-Maribor, naprej pa enotirna in je bila elektrificirana med leti 1973 in 1974. Obravnavani odsek proge poteka večinoma po zelo razgibanem terenu pobočij hribov Dolga Gora in Zbelovska Gora. S tehničnega vidika je odsek dotrajan, njegovo vzdrževanje pa ekonomsko neracionalno in tehnično neučinkovito ter pogojeno le z zagotavljanjem varnostnih parametrov za odvijanje železniškega prometa. Na odseku proge Dolga Gora-Poljčane se nahaja vrsta objektov spodnjega ustroja, ki se v okviru obnove proge sanirajo ali v celoti zamenjujejo z novimi. Na odseku se nahajajo štirje nivojski prehodi in predor Lipoglav, ki je bil leta 1996 saniran (hidroizolativne zaščite in ojačitve konstrukcije predora). Električna vozna mreža je bila na tem odseku izvedena v letih 1973-1974. Nameščeni so bili vozni vodi standardnega preseka 320 mm2, ki so oprti na tipske drogove vrste LS. Izolacija vodov je izvedena s tipskimi porcelanskimi izolatorji. Nadgradnja celotnega odseka proge bo omogočala dvig kategorije proge na D4 (22,5 t/os in 80 t/m), s čimer bo zagotovljena hitrost vlakov Vmax = 70-120 km/h. V okviru obnove obeh tirov je predvidena tudi sanacija poškodovanih in dotrajanih objektov spodnjega ustroja ter vgradnja tampona z ■h e Naložba v vašo prihodnost Operacijo delno financira Evropskaunija Kohezijski sklad REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA INFRASTRUKTURO Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013 razvojne prioritete: železniške infrastrukture KS; prednostne usmeritve železniške infrastrukture. Z omenjenimi ukrepi bo dosežen dvig kategorije s C3 (20 t/os in 72 kN/m) na D4 (22,5 t/os in 80 kN/m), povečana bo prepustna in prevozna zmogljivost proge, skrajšani bodo vozni časi in znižani stroški vzdrževanja. ureditvijo odvodnjavanja progovnega telesa. Vgradnja tampona debeline 70 cm se izvaja na celotnem odseku proge, razen na premostitvenih objektih, kjer nad vrhom konstrukcije ni dovolj prostora za vgradnjo. Pod tamponom bo zaradi glinaste zemeljske podlage položen ločilni geosintetik. Na odsekih proge v vkopu in v mešanem profilu se izgrajujejo nove drenaže in odprti jarki. Poleg obnove tirnih naprav so predvidena tudi obnovitvena dela na šestnajstih premostitvenih objektih, sedmih podpornih zidovih, petih opornih zidovih in na predoru Lipoglav. Na celotnem odseku proge bo v zgornji ustroj tirov v celoti vgrajen nov material. Obnova vozne mreže na odseku Dolga Gora-Poljčane predvideva enako uporabo nosilnih konstrukcijskih elementov vozne mreže, kot so obstoječi. Za temelje novih drogov pa so predvideni armiranobetonski temelji, na katere se bodo drogovi pritrjevali preko sidrnih vijakov vezanih v armaturo temeljev. Prestavitev kablov bo izvedena na način, da ne bo ovirala ostalih napeljav in naprav na območju določenega objekta. Z omenjenimi ukrepi bo dosežen dvig kategorije iz C3 (20 t/os in 72 kN/m) na D4 (22,5 t/os in 80 kN/m) petek • 9. oktobra 2015 Tednikov objektiv Štajerski 5 850.000 evrov ormoškem območju, medtem ko je v Slovenski Bistrici in Lenartu nimajo. Foto: Črtomir Goznik sodelavca, danes jih je 32. Za letos sta predvideni še dve zaposlitvi: ena za potrebe dveh občin na delovno mesto svetovalca. la naloge vodenja, načrtovanja, organiziranja, koordiniranja in nadziranja dela v skupni občinski upravi, zraven pa še strokovne naloge. Pri tem ji je pomagala Zdenka Bezjak, ki trenutno vodi skupno občinsko upravo po pooblastilu.« Bezjakova je na septembrski seji kolegija županov občin Spodnjega Podravja poudarila, da po trenutnih informacijah ni mogoče opredeliti, kdaj se bo direktorica Korparjeva vrnila na delo. Ker se po njenih besedah naloge kopičijo in zahtevajo takojšnje reševanje, se delo opravlja v času izven rednega delovnega časa (nadure), nekaterim sodelavcem so bile naložene dodatne naloge. Ker Bezjakova meni, da bo takšno delo na dolgi rok težavno, je kolegiju županov predlagala, da se pooblastilo za podpisovanje podeli še eni osebi, naloge naj se dodatno porazdelijo med sodelavce, razmislijo naj tudi o zasedbi trenutno nezasedenega delovnega mesta namestnika direktorja. Poleg tega je Bezjakova županom predlagala spremembo pravilnika o sistemizaciji delovnih mest. SOU Spodnje Podravje je del vsake od uprav občin ustanoviteljic - za naloge, ki so jih prenesle na skupno upravo. Za javne uslužbence skupne uprave so delodajalci vse občine ustanoviteljice, za katere opravljajo naloge, funkcijo delodajalca izvršuje sedežna občina (MO Ptuj), s katero imajo uslužbenci sklenjeno delovno razmerje. Sredstva za delovanje uprave zagotavljajo občine ustanoviteljice, praviloma glede na število prebivalcev, pa tudi glede na dejanski obseg dela, ki se izvaja za posamezno občino, ali glede na vrednost investicije, ki poteka na območju posamezne občine, ali po kombinaciji vseh naštetih načinov, kar mora biti opredeljeno z letnim programom dela in finančnim načrtom. Stroški sredstev, potrebnih za delovanje, se izračunavajo glede na naloge, posamezno delovno mesto in zaposlenega ter se delijo samo med tiste občine, za katere zaposleni na delovnem mestu naloge opravljajo. Finančno poslovanje skupne uprave se vodi kot podračun sistema enotnega zakladniške-ga računa občine ustanoviteljice, v kateri ima skupna uprava sedež. Občine ustanoviteljice zagotavljajo svoj del sredstev za skupno upravo v proračunu na posebni proračunski postavki. SOU Spodnje Podravje je sestavljena iz naslednjih notranjih organizacijskih enot: oddelek za prostor, oddelek za zagotavljanje in izvajanje javnih služb, medobčinska inšpekcija, medobčinsko redarstvo, skupna notranja revizijska služba in računovodstvo proračunskih uporabnikov. Stroški delovanja SOU Sp. Podravje so sofinancirani tudi iz državnega proračuna. Leta 1999, ko je bila SOU Spodnje Podravje ustanovljena, so stroški dela (9,5 zaposlitve) na mesečni ravni znašali 7.580 evrov. Danes mesečni stroški dela vseh 32 zaposlenih na SOU znašajo 54.317 in letni 651.811 evrov (leto 2014). Gre za podatke o bruto plačah (bruto I). Najvišja bruto izplačana plača v letu 2014 je znašala 36.340 evrov. Povprečno mesečno je to 3.028 evrov. Pred 16 leti, ob ustanovitvi, je bil povprečni mesečni znesek najvišje izplačane plače 1.976 evrov. Pri primerjavah stroškov dela in višine plač je treba upoštevati menjavo valute, inflacijo in uvedbo novega plačnega sistema. Medobčinska uprava Ormož Medobčinsko upravo imajo formirano tudi na ormoškem območju (občine Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž). Medobčinska uprava Ormož ni samostojna pravna oseba, temveč je neposredni pro- Občine v 12 letih za delovanje SOU Sp. Podravje 8,5 milijona evrov Aplikacija Supervizor izkazuje, da so občine Sp. Podravja v letih od 2003 do danes (obdobje, iz katerega Supervizor zajema podatke) za delovanje SOU namenile 8,5 milijona evrov. Od tega največ, polovico MO Ptuj. Občina Kidričevo je za delovanje SOU v 11 letih namenila 550.000, občina Haj-dina 500.000 in občina Markovci 436.000 evrov. Sledijo občine Videm (391.000), Juršinci (260.000), Dornava (256.000), Gorišnica (254.000), Podlehnik (253.000), Trnovska vas (184.000), Destrnik (181.000), Žetale (175.000), Majšperk (172.000), Zavrč (160.000), Cirkulane (142.000) in Sv. Andraž (113.000 evrov). Občine, ki so za delovanje SOU namenile zneske, nižje od 100.000 evrov, so: Ormož (65.000), Du-plek (41.000), Starše (32.000), Središče ob Dravi (14.000), Sv. Tomaž (10.000 evrov). računski uporabnik občine Ormož. »Medobčinska uprava izvršuje naloge na področju urejanja prostora, varstva okolja, inšpekcijskega nadzora, komunalnega nadzora in cestne dejavnosti za občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. V okviru skupne uprave so sistemizirana naslednja delovna mesta: vodja medobčinske uprave, inšpektor, višji svetovalci za okolje in prostor, za razvojne projekte, gospodarske javne službe, prostor in varstvo okolja, za nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, svetovalec za komunalne in prometne zadeve ter višji nadzornik. Na medobčinski upravi je zaposlenih šest sodelavcev. Stroški delovanja uprave za leto 2014 so znašali 229.094 evrov, od tega za plače 192.371 evrov, materialni stroški 34.607 evrov, oprema in licence 2.115 evrov. Občine financirajo delovanje medobčinske uprave po splošnem delitvenem ključu: Ormož 74,3 %, Središče ob Dravi 13 %, Sveti Tomaž 12,7 %,« so povedali v vodstvu občine Ormož. Delovanje uprave sofinancira tudi Republika Slovenija. »Vse tri občine so dobile odločbe za sofinanciranje za leto 2014 v skupni višini 112.442 evrov, od tega so letos prejele 33.732 evrov, preostalih 78.709 evrov bodo prejele v letu 2016,« še pojasnjujejo v vodstvu občine Ormož. Mojca Zemljarič Foto: CG Slovenija, Podravje • Občine zaradi letošnje povprečnine tožijo državo Vlada in občine brez dogovora o povprečnini za naprej Skupnost občin Slovenije in Združenje občin Slovenije sta v drugi polovici septembra na ljubljansko okrožno sodišče že vložila tožbo za izpolnitev pogodbenih obveznosti iz dogovora o višini povprečnine za letos. Po več krogih pogovorov pa še vedno ni usklajena niti višina povprečnine za 2016, pri čemer so vladni načrti in želje občin precej narazen. V združenjih občin so tožbo za izpolnitev dogovora o povprečnini napovedali po tem, ko je na predlog vlade državni zbor sredi julija za drugo polovico letošnjega leta povprečnino določil pri 519 evrih. Čeprav je sprememba povprečnino določila višje od sprva predvidenih 500,83 evra, pa ta še vedno ne dosega 525 evrov, kolikor je bila v prvi polovici leta in kolikor so v združenjih občin pričakovali tudi za preostanek leta. Na dobrih 500 evrov povprečnine so namreč pristali ob hkratni zavezi vlade, da jim bodo stroške na letni ravni skupno znižali za 22,8 milijona evrov. Nabor ukrepov, ki jih je pripravila vlada, pa po oceni občin ni prinesel želenega finančnega učinka, ki bi pokril izpad prihodkov občin iz naslova zmanjšane povprečnine na 519 evrov. Kot so pojasnili v Skupnosti občin Slovenije (SOS), zdaj s tožbo zahtevajo, da država izpolni dogovor s konca januarja ter z izvedbenimi in sistemskimi ukrepi poskrbi za znižanje stroškov občin pri izvajanju z zakonom določenih nalog v dogovorjeni višini ali pa jim na kakšen drug način zagotovi sredstva. Očitno pa so njihove ocene precej narazen, kar se odraža tudi v različnih predlogih glede višine povprečnine za prihodnje. V osnutku zakona o izvrševanju državnega proračuna je za leti 2016 in 2017 višina povprečnine določena pri 519 evrih. A so na vladni strani združenjem občin zagotovili, da je za dogovore časa še mesec dni. Kot so na svoji spletni strani zapisali v Združenju občin Slovenije (ZOS), jim je državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar pojasnila, da je možen popravek zaradi dviga mase plač v javnem sektorju, največ, kar lahko ponudijo, pa je 522 evrov. Po drugi strani v občinah ocenjujejo, da bi povprečnina, že samo zaradi dviga mase plač, morala znašati vsaj 530 evrov. A tudi nekatere druge rešitve iz zakonskega osnutka za občine niso sprejemljive. V obeh občinskih združenjih so v sporočilih na spletnih straneh izrazili nasprotovanje določbi, po kateri sredstva investicijskega transfera občini ne pripadajo, če ne zagotovi vračila namenskih sredstev EU ali drugih finančnih mehanizmov. V ZOS so povedali tudi, da zanje ni sprejemljiv niti zadnji vladni predlog glede sofinanciranja investicij po zakonu o financiranju občin. Vlada je predlagala, da bi zahtevo občin po sofinanciranju v višini štirih odstotkov skupne primerne porabe - pred znižanji je zakon predvideval šestodstotno - uresničili tako, da bi občinam zagotovili dva odstotka primerne porabe v obliki nepovratnih sredstev, dva pa v obliki ugodnih povratnih sredstev, ki ne bi štela v kvoto zadolževanja. Ivan Žagar, predsednik SOS, je povedal, da bi zakonska povprečnina morala znašati 652 € na prebivalca. Povedal je tudi, da so učinki zmanjševanja stroškov občinam zanemarljivi, zato SOS vztraja na višini povpreč-nine 536,00 € na prebivalca, k višini izhodiščnega zneska se mora prišteti dvig stroškov iz naslova plač javnih uslužbencev (v skladu z izpogajanimi spremembami) ter upoštevati rast BDP. Minister Mramor pa je to možnost kategorično zavrnil. Vlada pa je po navedbah SOS prisluhnila opozorilom občin v zvezi s financiranjem stroškov vrtcev za starše, ki imajo otroke vključene v vrtce izven občine stalnega prebivališča. Po določbah, ki jih je vključila v osnutek zakona o izvrševanju proračuna, bi bila občina v primeru, ko starši otroka vključijo v vrtec izven njenega območja, čeprav so v javnem vrtcu na njenem območju zagotovljena prosta mesta, dolžna kriti le razliko med plačili staršev in ceno istovrstnega programa, ki velja v vrtcih na njenem območju, ne pa med ceno programa in plačilom staršev. (sta, ur) 6 Štajerski Podravje petek • 9. oktobra 2015 Ptuj • Poročilo revizije v Domu upokojencev Ima javnost pravico do ugotovitev revizije? Čeprav so bili na minuli seji sveta zavoda nekateri člani sveta skeptični okrog tega, ali je smiselno poročilo o opravljeni reviziji v Domu upokojencev Ptuj javnosti predstaviti pred razrešitvijo nekaterih vprašanj glede postopka javnega naročanja revizije, so si očitno nekateri premislili. Poročilo so dobili 30. septembra in večina jih je minuli teden jasno povedala, da ga je treba predstaviti javnosti. Nekateri so sicer dodali besedico ampak ... Poročila o opravljeni reviziji je vseh devet članov sveta zavoda Dom upokojencev Ptuj prejelo 30. 9. 2015. To naj bi obsegalo 100 strani gradiva. A ker še vedno ni jasno, ali ga bodo naslednji teden predstavili javnosti ali ne, smo na člane sveta zavoda naslovili vprašanje, ki se nanaša na to dilemo. „ Ker je končno revizijsko poročilo informacija javnega značaja, menim, da se lahko predstavi javnosti. Vsebine poročila zaradi obsežnosti še ne morem komentirati, saj ugotovitve revizije šele proučujem," je zapisal Viktor Pilinger, član sveta zavoda. Podobno mnenje imata tudi Žarko Markovič in Miran Ke-rin, ki sta potrdila, da sta vsebino poročila prejela, a je prav tako za zdaj nista želela komentirati, ker da je svet Doma še ni obravnaval. „Kot član sveta zavoda menim, da ima javnost pravico do seznanitve s sprejetim poročilom o reviziji," pa je jasno zapisal Markovič, s čimer se je strinjal tudi Kerin. Nekoliko bolj zadržan pa je Oton Mlakar, ki je sicer zapisal, da ima javnost pravico do seznanitve s poročilom, ampak Foto: CG in DK Bo javnost končno izvedela, ali so bile ugotovljene kakšne nepravilnosti v Domu upokojencev Ptuj? ko bodo izpolnjeni vsi pogoji za objavo. On je bil namreč eden izmed članov sveta zavoda, ki je že na minuli seji izpostavil, da je pred objavo poročila smiselno počakati mnenje Agencije za javno naročanje in Agencije za nadzor revidiranja. Takrat se je s tem predlogom strinjala tudi večina članov sveta, ki pa tokrat o tem niso rekli ničesar. Kodela: „Nimamo kaj čakati z objavo poročila!" Da ni smiselno čakati in zavlačevati s predstavitvijo poročila o opravljeni reviziji v DU Ptuj, pa je zelo jasno povedal predsednik sveta zavoda DU Ptuj Franc Kodela: „Zadnji čas je, da se javnost seznani s poročilom in predvsem, da vodstvo glede na ugotovitve odpravi pomanjkljivosti, če jih še ni odpravilo. Vrste in količine pomanjkljivosti so namreč takšne, da jih bo težko odpraviti v enem letu. Menim, da je revizija narejena korektno in potrjuje stanje, ki sem ga sam zaznaval že leta nazaj." Ob tem je še pojasnil, da je prejel štiri dokumente: poroči- Sveti Andraž v Slov. goricah • Obnova dotrajanega bloka Obnova končno bo, tudi če je lastniki ne bodo mogli plačati Skoraj šest desetletij star stanovanjski blok s propadajočo fasado v samem centru Vitomarcev pošteno kazi podobo občine Sveti Andraž. Objekt so sicer želeli sanirati že pred leti, a niso pridobili soglasja vseh etažnih lastnikov. Sedaj bodo z obnovo začeli, četudi vsi lastniki ne bi mogli poplačati svojih deležev. V stanovanjskem bloku iz leta 1956 so tri stanovanja, eno je v lasti občine. Sanacija se bo po besedah županje Darje Vudler začela konec meseca: „Gre za ločene obnove posameznih stanovanj po deležih, torej posamično oken, fasade in ostrešja, vsak lastnik je dolžan financirati svoj delež. Ocenjena vrednost del za občino bo cca. 15.000 evrov." Uspelo jim je pridobiti sofinancerska sredstva Občina je kot nosilec etažnim lastnikom omogočila sofinanciranje Eko sklada, donacije strešnikov in pomoč Centra za socialno delo (CSD) Ptuj. „Skupno bodo etažni lastniki iz Eko sklada prejeli sredstva največ do 13.279 evrov. Podjetje Tondach je doniralo strešnike za dve lastniški stanovanji, na po- moč so stopili tudi iz CSD Ptuj in tako predvidevamo, da bo uporabnikom uspelo poplačati še razliko svojih deležev." A kot je povedala županja, bodo investicijo izvedli, tudi če vsi lastniki ne bi mogli plačati svojih deležev: „Glede na nujna dela bomo investicijo začeli tudi, če drugi lastniki ne bodo mogli zagotoviti razlike svojega dela takoj in bomo deleže terjali kasneje v skladu z dogovorom z lastniki." Investicijo nameravajo končati prihodnjo pomlad: „Okna in ostrešje so v planu letos, fasada drugo leto spomladi." Po Foto: arhiv Občine Dotrajan objekt bodo končno sanirali, tudi s pomočjo nepovratnih sredstev iz Eko sklada. končani investiciji občina načrtuje prodajo še zadnjega stanovanja. Koliko bodo zanj iztržili, še ni znano. Obnovo načrtovali že pred leti Obljube o obnovi bloka so se vlekle iz leta v leto, do realizacije pa ni nikoli prišlo. Po besedah Igorja Vambergerja iz PSS Ptuj, ki trenutno upravlja občinsko stanovanje (pred prodajami stanovanj je upravljal celoten objekt), je bila težava v nedoseženem soglasju etažnih lastnikov: „V preteklosti smo že pripravili načrt sanacije in barvne študije objekta, kar je bilo posredovano etažnim lastnikom. Ker ima objekt samo tri stanovanjske enote, je treba v skladu z zakonodajo za kakršenkoli posege (razen interventnih) investicijske narave pridobiti 100 % soglasje etažnih lastnikov, do česar ni prišlo." Monika Levanič Ptuj • Obisk ministrice Anje Kopač Mrak Odpis dolgov kot paket Na pobudo ptujskih Socialnih demokratov je Ptuj pred dnevi možnosti Anja Kopač Mrak. Spregovorila je o projektu odpisa Predsednik SD Ptuj Dejan Levanič in ministrica Anja Kopač Mrak sta predstavila projekt odpisa dolgov in prizadevanja, da se vanj vključi še več občin in podjetij. „Ljudem bomo pomagali počistiti dolgove za nazaj, to bo kot paket enkratne denarne pomoči in ga ne bomo ponavljali. Smo pa pri tem projektu ubrali dogovor in ne zakon, kar je bilo bistveno težje, a po našem mnenju bolje," je v uvodu dejala Kopač Mrakova, ki je ponosna, da jim je uspelo v sodelovanje prepričati številne občine in podjetja. „Namen obiskov je prepričati še tiste, ki niso vključeni, da to storijo. Pred nekaj dnevi smo ravno uspeli denimo v občini Kočevje, ki je imela pomisleke, a smo skupaj našli odgovore nanje," je še dejala ministrica. Predstavila je tudi težave, s katerimi so se soočali pri pripravi tega projekta, omejitve jim je med drugim postavilo tudi računsko sodišče. Vsi, ki sodijo v kategorijo tistih, ki lahko zaprosijo za odpis dolgov, morajo to storiti najkasneje do konca tega meseca, podjetja in občine pa bodo dolgove odpisovale do konca januarja 2016. „Največ vlog je tam, kjer so v lokalnem okolju dobro informirali občane," je pojasnila Kopač Mrakova in dodala, da je med ljudmi še vedno neko nelagodje, a je nagovorila vse, ki potrebujejo pomoč, da vloge oddajo in si na ta način pomagajo priti na zeleno vejo. petek • 9. oktobra 2015 Podravje Štajerski 7 Bodo člani sveta zavoda upoštevali odločbo informacijskega pooblaščenca in sodbo upravnega sodišča, ki je enkrat že presojalo o podobni zadevi? Je revizija informacija javnega značaja? Kot izhaja iz odločbe informacijskega pooblaščenca iz marca 2012, je pooblaščenec z vpogledom v e-Poslovni register Slovenije ugotovil, da je Dom upokojencev Ptuj registriran kot javni social-no-varstveni zavod in je torej pravna oseba javnega prava. Nadalje piše: „V skladu z definicijo organa po 1. odst. 1. člena ZDIJZ je Dom upokojencev Ptuj za; vezanec za dostop do informacij javnega značaja. Njegove značilnosti, da je oseba javnega prava, ne more spremeniti niti to, da sme morebiti v skladu z ustanovnim aktom opravljati tržno dejavnost; dejstvo, da sme v skladu z ustanovnim aktom organ poleg javnih nalog opravljati tudi tržno dejavnost, lahko potencialno vpliva le na obstoj izjeme po 2. tč. 1. odst. 6. člena ZDIJZ." lo neodvisnega revizorja svetu Doma upokojencev Ptuj, pismo poslovodstvu o opravljeni reviziji računovodskih izkazov za leto 2014, končno poročilo o dejanskih ugotovitvah dogovorjenih postopkov v zvezi s poslovanjem Doma upokojencev Ptuj v obdobju od 2008 do 2014 in priporočila, dana na podlagi pregleda poslovanja Doma upokojencev Ptuj v obdobju od 2008 do 2014. Kodela bo, kot pravi, tudi v ponedeljek na seji sveta zavoda vztrajal, da se to poročilo pred- stavi javnosti kot informacija javnega značaja, saj kot pravi, za to obstaja tudi sodna praksa oz. sodba upravnega sodišča z dne 21. 11. 2012. Informacijski pooblaščenec in sodišče: revizija je informacija javnega značaja Z omenjeno sodbo iz leta 2012 pa so nas seznanili tudi pri informacijskem pooblaščencu. Nanje smo namreč naslovili vprašanje, ali gre pri reviziji v DU Ptuj za informacijo javnega značaja. Zapisali so: „Obveščamo vas, da je informacijski pooblaščenec drugostopenjski organ, ki odloča o pritožbi in ni pristojen, da se v fazi, ko mora odločati organ prve stopnje, opredeljuje do vprašanja, ali je neki dokument informacija javnega značaja oziroma v katerem delu. Svetovalno funkcijo na področju dostopa do informacij javnega značaja ima MJU. Ker pa je informacijski pooblaščenec o podobnih zadevah že odločal, vam svetujemo, da si na naši spletni strani pogledate odločbo št. 090-279/2011/13, z dne 30. 3. 2012, v kateri je informacijski pooblaščenec odločil, da je organ (Dom upokojencev Ptuj) dolžan prosilcu posredovati fotokopijo celotnega revizijskega poročila. Odločitev informacijskega pooblaščenca je potrdilo tudi Upravno sodišče RS s sodbo opr. št II U 213/2012-12, z dne 21. 11. 2012." Torej če je praksa že enkrat pokazala, da je revizija v javnem zavodu DU Ptuj informacija javnega značaja, je malo verjetno, da bodo člani sveta zavoda v ponedeljek ubrali drugo pot in bodo javnosti onemogočili vpogled v poročilo. Če bodo to storili, bodo morali biti njihovi argumenti zelo tehtni. V. d. direktorice Jožica Šemnički je sicer jasna: mi smo javni zavod in poročilo o opravljeni reviziji je informacija javnega značaja. Dženana Kmetec Kristina Dokl: „Ob upoštevanju drugačne dokumentacije bi bili tudi zaključki drugačni!" Vprašanja v zvezi z revizijo smo naslovili tudi na nekdanjo direktorico Doma upokojencev Ptuj Kristino Dokl. Pojasnila je, da poročila o opravljeni reviziji še ni prejela in da je 1. septembra letos dobila le Poročilo neodvisnega revizorja svetu Doma upokojencev Ptuj v obsegu 3,5 strani. Tri dni kasneje je po njenih navedbah prejela še Poročilo o dejanskih ugotovitvah dogovorjenih postopkov v zvezi s poslovanjem Doma upokojencev Ptuj v obdobju od leta 2008 do leta 2014, osnutek poročila pa naj ne bi bil končan. „Kot že navedeno, sta bili obe gradivi posredovani kot osnutek. Ali mi bo posredovan predlog pred objavo poročila, mi na moje vprašanje niso odgovorili," pojasnjuje Doklova. Na vprašanje, kako ocenjuje ta osnutek in ali so vsebinske ugotovitve pričakovane, pa odgovarja: „Po poklicu nisem računovodja, niti finančnik, zato s strokovnega vidika ne morem ocenjevati poročila o računovodskih izkazih, ki so povzeti v prvem poročilu. Prav tako ne morem posredovati ocene o drugem poročilu, katerega cilj je bil preveriti pravilnost izkazovanja postavk v računovodskih izkazih in skladnost poslovanja s predpisi na izbranih področjih poslovanja ter predstaviti ugotovitve za področja, na katera se nanašajo dogovorjeni postopki. Nisem bila seznanjena z dogovorjenimi postopki na izbranih postopkih poslovanja, zato tudi ne morem ocenjevati, ali so bile vsebinske ugotovitve pričakovane, saj nobenih posebnih pričakovanj nisem imela. Revizije so bile tudi do sedaj, delali smo v skladu z veljavno zakonodajo in dobro prakso v domu in slovenskem prostoru." Ob tem Doklova dodaja, da je k nekaterim ugotovitvam podala predloge, ker da je ugotovila, da ni bila upoštevana dokumentacija, ki v domu obstaja: „Ob upoštevanju razpoložljive dokumentacije bi bili verjetno tudi nekateri zaključki drugačni. Upam, da bodo predlogi upoštevani." Seveda pa smo jo povprašali tudi, ali se strinja s tem, da se poročilo objavi kot informacija javnega značaja, na kar je odgovorila, da na to nima vpliva in dodala: „Strinjam se, da se poročilo objavi, če bo pripravljeno na strokovnih osnovah, bo pošteno, da bo upoštevana veljavna zakonodaja in vsa dokumentacija v domu." Po njenem mnenju pa vsekakor mora biti predhodno rešeno vprašanje, ali je izvajanje te revizije zakonito. „Saj kot je znano, postopek javnega naročanja storitve revizije ni v skladu z Zakonom o javnem naročanju, in če je pogodba o izvajanju revizije nična, potem ni osnove za revizijo oziroma je tudi revizija nična. Upam, da bo tukaj upoštevana zakonodaja, saj naj bi bili pred zakonom vsi enaki," še zaključuje dolgoletna direktorica ptujskega Doma upokojencev. Foto: MZ enkratne pomoči obiskala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake dolgov in pobudi za ustanovitev socialnega sosveta na Ptuju. Ravno o takšnih pomislekih se je pogovarjala tudi z župani okoliških občin, ki še niso podpisali dogovora, in predstavniki nekaterih podjetij ter javnih zavodov na obisku minulo sredo. Istočasno je Levanič javnosti in predstavnikom Mestne ob- čine Ptuj, na čelu z županom Miranom Senčarjem, predstavil pobudo za ustanovitev socialnega sosveta na Ptuju. „Čas je, da se institucije povežejo in prepričan sem, da bo ta sosvet prinesel pomembne rešitve," je poudaril predsednik SD Ptuj. Dženana Kmetec Podravje • Elektro Maribor v humanitarne namene 3.000 evrov Sredstva bodo namenili za nakup prehrane Družba Elektro Maribor je dvema ptujskima humanitarnima organizacijama namenila dve donaciji, vsako v vrednosti 1.500 evrov. Foto: Črtomir Goznik »Kot družbeno odgovorno podjetje v Elektro Maribor tradicionalno aktivno podpiramo humanitarne programe, namenjene pomoči ljudem v stiski. Humanitarne organizacije pomagajo prav tem, najranljivej-šim članom naše družbe. Njihovo plemenito poslanstvo in zavzeto delo cenimo in iskreno spoštujemo, zato nam je v čast, da ga v skladu s svojimi možnostmi obdobno podpiramo z donacijami. Pomoč namenjamo humanitarnim organizacijam na območju, kjer delujemo,« je ob predaji donacije Območnemu združenju Rdečega križa (OZ RK) Ptuj in dekanijski Karitas Ptuj - Zavrč povedal predsednik uprave Elektra Maribor Boris Sovič. Marjana Cafuta iz OZ RK Ptuj je dejala, da bodo z doniranimi sredstvi pomagali prosilcem za pomoč. »Pomoč bo namenjena za nakup prehranskih artiklov, predvsem za tiste družine, ki imajo več otrok in s svojimi prihodki ne zmorejo pokrivati vsakodnevnih potreb in stroškov. V njihovem in našem imenu se vam najlepše zahva- ljujemo,« je povedala Cafutova. Brat Milan Kvas, vodja dekanijske Karitas Ptuj-Zavrč, je dodal, da bo pomoč družbe Elektro Maribor prišla še kako prav, saj v zadnjem letu pomoči Evrop- ske unije v obliki prehranskih paketov ne prejemajo, kot so načrtovali. Zato je stiska med ljudmi še toliko večja. »Pomoč je prišla v pravem trenutku - da bomo lahko nabavili prehran- ske pakete. Elektru Maribor se za donacijo zahvaljujemo in dajemo besedo, da jo bomo porabili koristno in prav,« je podaril brat Milan Kvas. Mojca Zemljane Foto: Črtomir Goznik Predsednik uprave Elektra Maribor Boris Sovič, Marjana Cafuta (Rdeči križ), vodja ptujske enote Elektro Maribor Franc Šmigoc in brat Milan Kvas (Karitas) ob predaji donacije 8 Štajerski Kultura in izobraževanje petek • 9. oktobra 2015 Ormož • S četrte slovesnosti ob dnevu učiteljev Plaketa Karla Osvalda Bojanu Oberčkalu Aktiv ravnateljev občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž je ob svetovnem dnevu učiteljev, ki ga obeležujemo 5. oktobra, letos že četrtič pripravil slovesnost, na kateri so podelili tudi deset priznanj za 20 let dela v vzgoji in izobraževanju, enajst priznanj za 30 let dela in eno priznanje za 40 let dela v vzgoji in izobraževanju ter po eno plaketo in nagrado Karla Ozvalda. Na sami slovesnosti je zbrane v uvodu pozdravila vodja aktiva ravnateljev, ravnateljica OŠ Sveti Tomaž Irma Murad. Muradova je izpostavila, da 5. oktober ni samo praznik učiteljev, ampak vseh, ki delajo ali so delali v vzgojno-iz-obraževalnih ustanovah ter poudarila pomembnost dela zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Prisotne sta ob prazniku učiteljev nagovorila še predstavnica OE Zavoda za šolstvo Maribor Vera Bevc in župan občine Sv. Tomaž Mirko Cvetko. Sledil je vrhunec slovesnosti, in sicer podelitev priznanj. S priznanjem za 20 let dela v vzgoji in izobraževanju so nagradili Karmen Plavec (Gimnazija Ormož), Marijo Čuš, Danico Pevec in Božidarja Gre-gurca (Vrtec Ormož), Simono Bradan (OŠ Ivanjkovci), Mihae- Foto: MLti Z leve: vodja aktiva ravnateljev, ravnateljica OŠ Sveti Tomaž Irma Murad, župan Ormoža Alojz Sok, prejemnik nagrade Karla Osvalda Bojan Oberčkal in predsednik komisije za podeljevanje priznanj, plaket in nagrad Slavko Petek Letos podelili tudi najvišje priznanje Plaketo Karla Osvalda je za življenjsko delo in za izjemne dosežke prejela Marjeta Meško, zaposlena v Vrtcu Ormož. Najvišje priznanje, nagrado Karla Ozvalda za življenjsko delo in za izjemne dosežke pa je letos prejel Bojan Oberčkal, ki je dolga leta kot učitelj likovne poučeval v več šolah na Podravskem - nazadnje v OŠ Središče ob Dravi, kjer je bil tudi ravnatelj. lo Vočanec (Vrtec Ivanjkovci), Jasno Munda (OŠ Središče ob Dravi), Majdo Fric (OŠ Velika Nedelja) ter Evelin Tušek in Marijo Mohorič(OŠ Stanka Vraza). Priznanje za 30 let dela so prejeli: Tatjana Majdič (OŠ Ivanjkovci), Danica Zorec, Milena Orešnik in Leon Lah (OŠ Miklavž), Majda Mesarec, Marija Rajh in Marijan Škvorc (OŠ Velika Nedelja), Pep- ca Kupčič (OŠ Sveti Tomaž) ter Anica Krničar, Marija Cvetko in Brigita Brajkovič (OŠ Ormož). Priznanje za 40 let dela v vzgoji in izobraževanju pa je šlo v roke Slavku Petku (GŠ Ormož). Po uradnem delu so si zbrani ogledali še monokomedijo Mulc vas gleda v izvedbi igralca Bojana Emeršiča. Monika Levanič Ptuj • Sodelovanje Biotehniške in Ekonomske šole „Dijaška" jabolka na ptujski mestni tržnici Branjevkam na ptujski tržnici so se od tega tedna naprej pridružili tudi dijaki, ki bodo ta mesec ponujali različne sorte jabolk. Njihova stojnica je tudi po zunanjosti mladostna in razigrana. Foto: ČG Dijaki bodo ta mesec prodajali različne sorte jabolk. Dve šoli, ki delujeta v sklopu Šolskega centra Ptuj, Biotehniška in Ekonomska, imata od ponedeljka naprej na ptujski tržnici svojo stojnico. Naprodaj so jabolka, ki jih na šolskem posestvu pridelujejo dijaki in zaposleni na Biotehniški šoli. Moči so združili z dijaki programa trgovec na Ekonomski šoli, ki bodo skrbeli za prodajo in so pomagali pri okra-ševanju stojnice. „Dogovorili smo se, da bomo v letošnjem šolskem letu šole Šolskega centra Ptuj še bolje medsebojno sodelovale in bomo pripravile različne skupne projekte. Ta je en izmed teh in sodeč po odzivu branjevk in Ptujča-nov smo zadevo izpeljali dobro," je pojasnila Darja Harb, ravnateljica Ekonomske šole Ptuj. Za zdaj so na ptujski tržnici do konca oktobra na voljo le bio „dijaška" jabolka, vse druge stvari, ki jih pridelujejo in predelujejo (kis, sokovi, solata ...), pa tudi v prihodnje ponujajo v šolski štacuni. Dženana Kmetec Ptuj • Jesenski Živ žav Otroci na poti okrog sveta Tradicionalni jesenski Živ žav z naslovom Okoli sveta, ki ga organizira Društvo prijateljev mladine Ptuj, je v soboto privabil okrog 50 vedoželjnih otrok, ki so letos potovali okrog sveta. Na jesenskem Ziv žavu so otroci sodelovali v različnih delavnicah. Prireditev je v soboto popoldan potekala v jedilnici OŠ Ljudski vrt, organizatorji DPM Ptuj pa so pripravili zanimive ustvarjalne delavnice, preko katerih so otroci spoznavali različne kontinente in njihove značilnosti. Z velikim zanimanjem pa so otroci spremljali tudi predstavo, ki je govorila o pomenu prijateljstva, druženja, načinu življenja danes in pasteh moderne tehnologije, ki so del našega vsakdanjika. To je uprizorilo gledališča Smejček, naslov pa je Indijanec v deželi miru. Tudi letos se je dogajanja na Živ žavu udeležila igralka Urša Vučak, letos v vlogi navihane popotnice Polonce, ki je obiskovalce pozdravila v številnih svetovnih jezikih in jih nato na zanimiv način popeljala po celinah. Otroke je obiskal tudi sprevodnik Slovenskih železnic, ki jim je razdelil vozovnice, na katerih so za uspešno sodelovanje na delavnicah zbirali žige in nalepke. Poslanico ob mednarodnem tednu otroka pa je otrokom in staršem prebrala tudi predsednica DPM Vesna Zagoranski. Dženana Kmetec Tednikova knjigarnica Zgodovina sveta Očitno me, staro prekaljeno bralko (to že lahko zapišem), znova preseneča osebno bralsko tematsko polje. Kar na lepem sem se namreč ovedla, da se zadnje čase družim z bolj zgodovinskim čtivom, v vseh ozirih: zanimajo me poljudne zgodovinske knjige, zgodovinski romani na temelju resničnih dogodkov, v veselje so mi domala antikvarne strokovne in poljudne knjige, leposlovje s starejšimi letnicami izdaje ... Ob tem se spomnim obdobij, ko so mi pod roke (in oči, seveda) prihajala leposlovja na temo odnosov med ženskami in moškimi, na temo odraščanja, pa o starostnikih, bil je čas, ko sem se prebijala skozi kriminalke .. .Včasih sem hlepela po skandinavskih avtorjih, spet drugič po francoskih, pa čeških in poljskih, bilo je obdobje, ko so mi bile novitete iz bivših jugoslovanskih prostorov zakon ... No, le grozljivk nisem nikoli brala, pa novodobnih vampirk in sivih odtenkov. In seveda, hlepela sem po novitetah! Ja, celo nekoliko arhaični jezik mi je zadnje čase všeč. Seveda pa sama določitev književne teme, literarnega prostora in časa še nič ne pove o samem bralskem okusu. Kakšna je samo razlika v branju zgodovinskega stripa in družinske sage iz zadnje svetovne vojne?! In če k temu dodam še S knjigo in puško iz prejšnje knjigarnice? Razlika je več kot očitna. Ampak, če mislite, cenjeni bralci, da je tako, po resnični zgodovini spredeno branje resna in zahtevna stvar, se motite. Te dni zaključujem smejanje in branje leposlovke z naslovom Zgodovina sveta v desetih poglavjih in pol. Avtor teh duhovitih zapisov in premišljanj je angleški pisatelj in esejist Julijan Barnes (1946), čigar knjiga Smisel konca (2012) me je pred časom zelo navdušila, vendar povsem drugače od današnje, ki ji želim veliko bralcev. Smisel konca je knjižničarsko označen s predmetnimi oznakami moški, srednja leta, samomori; Barnesova noviteta pa je opremljena z: zgodovina, osebna doživetja, ironija, satira. Tako piše na strani 13 od 395: ... Kar se nas tiče, se je zgodba s potovanjem začela, ko so nas pozvali, naj se do določenega dne zglasimo na določenem kraju. takrat smo prvič slišali za načrt. Nič nismo vedeli o političnem ozadju. Božji srd nad lastno kreacijo je bil za nas nekaj novega; hočeš nočeš smo se znašli v tem. Nas nikakor ni bilo mogoče kriviti (saj menda ne verjamete tisti zgodbi o kači - kaj? -to je bila samo Adamova črna propaganda), kljub temu pa so bile posledica za nas enako resne: vse živalstvo izbrisano, razen po en par vsake vrste za razplod, ta par pa je bil na milost in nemilost izročen razburkanemu morju pod poveljstvom starega lopova, ki je imel težave z alkoholom in je bil že v sedemstotem letu življenja . Deset poglavij je naslovljeno: Slepi potnik, Obiskovalci, Verske vojne, Preživela, Brodolom, Gora, Tri preproste zgodbe, osmo poglavje ima dva naslova: Proti toku!, Parenteza, deveto Projekt Ararat in deseto Sanje. Kot pravi izdajatelj na zunanji zadnji platnici, je to eden avtorjevih najambicioznejših romanov iz leta 1989, kjer se je Barnes lotil alternativne (para)zgodovine sveta. Obdelal jo je skozi mešanico dejanskih (ne nujno ključnih) in izmišljenih zgodovinskih epizod. Kako nenavaden je ta roman, priča tudi vpetost ene same ilustracije, a barvne in celostranske, med stranjo 160 in 161. V bistvu gre za likovno iztočnico avtorjevega iskanja in podajanja odgovora o tem, kako spremeniti katastrofo v umetnost. Tudi to, da je ilustracijo naslovnice naredil za slovensko izdajo Kostja Gatnik, ilustrator skoraj 400 knjižničnih enot in avtor kultnega stripa Magna Purna danes in nikoli več (1977), je dobra popotnica knjigi, ki jo je prevedla Valerija Cokan in je izšla v zbirki Roman založniške hiše Mladinska knjiga. Liljana Klemenčič Foto: DK Atletika Maji Bedrač državni naslov in rekord Stran 10 Odbojka Za nagrado tekma z državnimi prvakinjami Stran 10 Kolesarstvo Tokrat v ospredju Luka Sagadin Stran 14 Nogomet Prvi poraz Vidma v sezoni Stran 14 Motokros Gajser potrdil naslov najboljšega še v Sloveniji Stran 15 Nogomet Mlade Ptujčanke na vrhu lige Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Terbuc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • NK Zavrč Visoke ambicije bo poskušal uresničiti Avstrijec Pacult Tudi tistim najzvestejšim spremljevalcem nogometa je v zadnjem času težko slediti vsem spremembam, ki se dogajajo v NK Zavrč. Medtem ko smo še v ponedeljek (za torkovo številko, op. a.) pisali o tem, da je Slavka Matica na trenerski klopi zamenjal Goran Milojevic, je nova sprememba prišla na plano že v torek: »Novi trener bo Peter Pacult.« »Končna odločitev je padla po številnih predlogih mojih prijateljev in nato dolgem razmisleku. Predlog o Petru Pacultu je prišel iz ust Branka Džikica, managerja iz Zagreba, ki je s svojo agencijo med drugim zastopnik tudi tega avstrijskega strokovnjaka. Natančno sem preveril vse njegove reference in nato je padla odločitev. Z njim smo se nato o podrobnostih dogovorili v petih minutah,« je povedal predsednik završke-ga prvoligaša Miran Vuk. Ta Pater Pacult - novi trener Zavrča Treniral ga je tudi Branko Elsner Peter Pacult: »Takšen je nogomet, kjer se lahko v kratkem času zelo veliko spremeni. Tudi mene je ponudba presenetila, a sem izziv z veseljem sprejel. Seveda bom poskušal pomagati po najboljših močeh in uresničiti želje predsednika, ki segajo do uvrstitve v evropske pokale. Trenutno kaže dobro in vse bomo storili, da se to tudi zgodi, čeprav še zdaleč ne bo lahko. Imamo mlado moštvo, voljno trdega dela, s katerim bom sam težil k napadalnemu nogometu. Najprej pa si moram na treningih v tem in naslednjem tednu ustvariti sliko o moštvu, nato pa glede na profile in zmožnosti igralcev izbral ustrezno postavitev, ki jo bomo nato prezentirali v prvenstvu.« Kakšno je vaše mnenje o slovenski ligi in nasploh nogometu? Peter Pacult: »Poznam ga iz svojih prejšnjih trenerskih izkušenj, tudi iz Celovca in Rapida. Eden izmed mojih trenerjev je bil tudi Branko Elsner. Gre za tehnično dovršen nogomet, ki postaja vedno bolj tudi »atletski«, torej z veliko teka, moči in hitrosti. To se vidi tudi pri slovenski reprezentanci, ki je v zadnjih letih sledila temu, najboljši primer je Kevin Kampl, ki je naredil lepo kariero v Avstriji in Nemčiji.« Peter Pacult, 55 let (Avstrija) Klubi, v katerih je igral: Rapid Dunaj, Tirol, Linz, 1860 München, Austria Dunaj. Najmočnejši pečat je pustil v Tirolu, kjer je v 184 nastopih dosegel kar 104 zadetke. Klubi, v katerih je deloval kot trener: 1860 München. Kärnten, Dynamo Dresden, Rapid, Leipzig. 24-krat je oblekel dres avstrijske reprezentance. ne skriva, da so cilji kluba še naprej evropski: »Tekmujemo na dveh frontah, v prvenstvu in v pokalnem tekmovanju, kjer smo že uvrščeni med osmerico najboljših. Vsaj v enem tekmovanju se želimo prebiti med potnike na evropska prizorišča. Novi trener se tega zaveda in se je s tem tudi strinjal. Ko je slišal za možnost delovanja v Zavr-ču, si je ogledal nekaj tekem naše ekipe in je že na prvi sestanek prišel pripravljen, tako da je poznal imena nekaterih igralcev in njihova igralna mesta.« Kaj štejete kot največjo referenco Paculta? M. Vuk: »Šestletno delovanje v dunajskem Rapidu! To je klub z vedno visokimi ambicijami in je ob Austriji in Salzburgu največji avstrijski klub. Ne smemo zanemariti tudi dejstva, da omenjeni klub goji takšno igro, kot jo želimo sami - hitro in dinamično z veliko teka. Prav tek se je v Sloveniji trenutno res razplamtel, ekipe so tekaško zelo dobro pripravljene. To si želimo tudi sami, in če temu dodamo našo dobro tehnično pripravljenost, ki je že sedaj na visokem nivoju, potem lahko računamo na dobre rezultate tudi v prihodnje.« Koliko bo imel novi trener proste roke pri izbiri morebitnih okrepitev? M. Vuk: »Imel bo proste roke pri končni izbiri, na vo- ljo pa bo imel nekaj imen, ki jih že spremljamo, oz. jih bomo še našli na trgu. Seveda v dogovoru z njim, ko bo povedal, na katerem igralnem mestu jih potrebuje. Seveda govorimo o igralcih, ki so nam finančno dostopni. Že sedaj pa vem, da bomo glede na proračun imeli v zimskem prestopnem roku na voljo sredstva za močnega napadalca. Upamo tudi, da z močnim učinkom.« Kakšen je sedaj status Riere, ki je prav tako kot Matic prišel na pobudo Petkovica? N. Vuk: »Pri tem gre v osnovi za naš interes o tem, koga želimo zadržati - Riera je prav gotovo med njimi. S Petkovicem se bova o tem še pogovarjala in se dogovorila o morebitnih odhodih igralcev.« S Pacultom lažje na avstrijski in nemški trg Z angažiranjem Avstrijca ste naredili precejšen »zasuk« na sever, saj ste doslej zvečine (razen obdobja Mirana Emeršiča in Zlat-ka Gabora) pogledovali na jug, proti trenerjem iz Makedonije (Trenevski), Hrvaške (Orehovec, Solo-mun) in Srbije (Matic). M. Vuk: »Trener Matic je konkretno prišel na predlog športnega direktorja Petkovi-ča, sedaj smo se želeli usmeriti k trenerju, ki je bil igralsko uveljavljen in ima dober rating tudi kot trener. In Peter Pacult vse to ima.« Ob tem se ponuja logično vprašanje, ali to v kakršni koli obliki pomeni tudi morebiten partnerski vstop Avstrijcev v NK Zavrč? M. Vuk: »Bolj gre za interes v obratni smeri: Pacult je priznano ime v avstrijskem in nemškem nogometnem prostoru, na katerega želimo prodreti s kakšnim posameznikom. To pa je zagotovo lažje, če pozitivno mnenje poda takšen človek, kot je Pacult.« Jože Mohorič Nogomet • 2. SNL Želji: z zmagama ostati na (pri) vrhu Nedeljski derbi je med navijači Aluminija in Drave še vedno živ, člani obeh ekip pa so že obrnjeni proti naslednjim izzivom, ki jih čakajo konec tedna. Za nogometaše v 2. ligi namreč ne bo reprezentančnega premora ... Ptujčani so vsekakor izjemno zadovoljni z dosedanjim izkupičkom, predvsem pa se lahko ponašajo z vodstvom na lestvici (na vrhu so po zmagi v Kidričevem zamenjali Aluminij) po prvi tretjini prvenstva. »To je najboljši odgovor vsem tistim, ki niso verjeli v nas in so menili, da bomo 'kanta za nabijanje'. Tudi v prihodnje si želimo točke zbirati v podobnem tempu,« je po zmagi v Kidričevem govoril Nastja Čeh, ki se je še enkrat več izkazal za pravega vodjo ekipe. Ptuj-čane v soboto čaka domači obračun s Šenčurjem, v ka- terem bodo glede na razliko na lestvici (12 točk) izraziti favoriti. A bo treba k tekmi pristopiti 100 %, sicer se lahko takšne tekme hitro izkažejo za najtežje. Trener Damjan Vogrinec zaradi kazni rumenih kartonov ne bo mogel računati na Aleša Čeha in Alena Romiha. 2. SNL, 10. krog: Drava - Šenčur v soboto, 10. oktobra, ob 15.30 na Ptuju 2. SNL, 10. krog: TKK Tolmin - Aluminij v soboto, 10. oktobra, ob 15.30 v Tolminu Tudi Kidričani se bodo na gostovanje v Tolmin odpravili oslabljeni, saj bosta manjkala Matic Vrbanec in Dejan Krljanovič. Kljub temu so pred tekmo izraziti favoriti, saj so novinci v drugoligaški konkurenci na domačem igrišču doslej izgubili vsa štiri srečanja (obe točki so osvojili v gosteh). Treba pa je opozoriti, da je imela ekipa Roltek Dob v zadnjem krogu v Tolminu velike težave, da je slavila 2:3-»Gostovanje bo zahtevno predvsem iz vidika napornega potovanja in specifičnega igrišča. Seveda pa računamo na popoln izkupiček,« je povedal Sandi Čeh. m Foto: Črtomir Goznik Po derbiju sledita obračuna z ekipama, ki sta doslej osvojili najmanj točk. IG Štajerski Šport petek • 9. oktobra 2015 Atletika • Državno prvenstvo v mnogoboju Maji Bedrač državni naslov in rekord Atletska zveza Slovenije in Atletski klub Slovenj Gradec sta ob koncu tekmovalne sezone na prostem izvedla tekmovanje v atletskem mnogoboju v vseh starostnih skupinah. V članskem deseteroboju se je iz Atletskega kluba Ptuj skozi vse discipline pogumno boril Aljaž Brlek in je bil na sila zahtevnem in kompleksnem tekmovanju na koncu peti - zbral je 5252 točk. Državni prvak je z osvojenimi 5778 točkami postal David Dušan Kastrevc (AK Krka), med članicami je zmagala Staša Trajkovski (ABS). Iz ptujskega zornega kota je bilo tekmovanje na Koroškem bistveno bolj zanimivo in rezultatsko uspešno v mlajših starostnih kategorijah. Do zadnje discipline sta pri mlaj-šili mladinkah bili izjemen boj Maja Bedrač (AK Ptuj) in Lara Omerzu (AK Brežice). Slednja si je po prvem dnevu priborila manjšo prednost, ki pa jo je s konstantnimi in nekaterimi odličnimi nastopi ptujska 16-letna atletinja drugi dan izničila in prišla do novega naslova državne prvakinje. Tako Bedračeva z osvojenimi 5277 točkami kot tudi Omerzujeva s 5250 točkami sta daleč presegli bivši državni rekord, ki je sedaj v lasti ptujske atletinje. Najboljša izida je Maja dosegla v teku Ekipa AK Ptuj na državnem prvenstvu v mnogoboju Odbojka • Pokal Slovenije na 100 metrov z ovirami s časom 14,20 sekunde in v svoji glavni disciplini - skoku v daljino, kjer je tokrat pristala pri 597 cm. Na tretjem mestu pri mlajših mladinkah je bila Tina Turk (AK Ptuj), ki je v sedmih disciplinah skupno zbrala 3180 točk. Ptujski klub je dve medalji osvojil tudi pri mlajših mladincih. Zlato je z državnim rekordom z osvojenimi 6028 točkami osvojil Egon Metelko (AK Brežice), ki mu sledita na drugem mestu Žan Viher in Grega Pavlovič (oba AK Ptuj). Prvi je osvojil 5475, drugi pa 5336 točk. Na vseh desetih disciplinah sta oba pokazala dobre nastope in dokazala, da gre za kompletna atleta. Podobno velja tudi za preostale atlete AK Ptuj, Boštjana Nahberger-ja, ki je bil šesti, Jaka Kosta-njevca, ki je bil osmi, Tima Ravnjaka, ki je bil deveti, in Miha Kovača, ki je bil deseti. V kategoriji pionirjev do 16. leta je bil iz ptujskega kluba Filip Zelenjak četrti in Vid Sever peti. Pri dekletih je v isti starostni kategoriji Sara Serdinšek dosegla četrto mesto, Dona Ferš je bila šesta. David Breznik Za nagrado tekma z državnimi prvakinjami ZOKGM mobil Ptuj - Swatycomet Zreče 3:0 (15,21,18) ŽOK GM MOBIL PTUJ: Reibenschuh, Cvirn, Rakuš, Topo-lovec, Radivoj, Gričnik, Horvat, Mere, Čabrijan, Emeršič, Grubi-šič Čabo. Trener: Darko Zimič. Zreške odbojkarice so bile v minuli sezoni na prvenstvenih tekmah premočne za Ptujčanke, ki pa so gostje tokrat v tekmi 4. kroga Pokala Slovenije dobesedno odpihnile. Novi trener Darko Zimič je v začetno šesterico uvrstil Cvirnovo, Topolovčevo, Radi-vojevo, Horvatovo, Grubišič Čabovo in Gričnikovo. To je bila kombinacija dveh izkušenih igralk in štirih mladih, zelo nadarjenih odbojkaric. Tem je igra zares stekla, saj je nova podajalka Grubišič Čabova v napadu razigrala vse soigralke, ki so skozi celotno tekmo efektivno zaključevale napade. Raznovrsten napad, dober sprejem in servis so prinesli odločilno prednost v uvodnem nizu, ki ga je ŽOK GM mobil dobil s 25:15. Drugi niz je bil bolj izenačen, saj so igralke Swatyco-meta bistveno bolje zaigrale v vseh prvinah odbojkarske igre in so bile lep čas v prednosti. A v sami končnici je ptujska ekipa spet »stisnila« in odigrala praktično brez napake. V tretjem nizu so si Zrečanke na začetku priigrale minimalno prednost, ki so jo Ptujčanke takoj izničile. S sijajnimi napadi, v katerih je bila skozi celotno tekmo najuspešnejša mlada Horvatova, ob njej je standardno odlično »zabijala« tudi Cvirnova, so nizale točko za točko. Števil- C f * Ptujske odbojkarice so bile uspešne v 4. krogu Pokala Slovenije. ne dobre poteze so domačinkam prinesle neulovljivo prednost, kar je izkoristil tudi njihov trener, saj je dal ob koncu priložnost za igro mladim: Emeršičevi, Rakuše-vi, Merčevi in Čabrijanovi, ki so na igrišču odigrale nekaj točk do konca tekme, ki se je končala z izidom 25:18. Z zmago je ŽOK GM mobil preskočil 4. krog Pokala Slovenije za sezono 2015/16 in ga v osmini finala čaka Calcit Volleyball. Kamničanke so aktualne državne prvakinje in odlična ekipa, v kateri nastopajo vrhunske domače in tuje igralke. Na Ptuju bodo imeli ljubitelji odbojke prihodnjo sredo, 14. oktobra, od 19.30 v športni dvorani Gimnazije Ptuj priložnost spremljat trenutno najboljšo žensko odbojkarsko ekipo v Sloveniji. Ptujčanke si želijo predvsem čim večjega števila Športni napovednik Rokomet • Jeruzalem Ormož Upati, da val dobrih iger traja čim dlje Po petih krogih imajo roko-metaši Jeruzalema na svojem bančnem računu 8 od 10 možnih točk. Delitev 3. mesta na lestvici je fantastična. Tega ni pričakoval prav nihče, saj razpored tekem ni bil enostaven (Maribor, Celje PL, Trimo, Slovenj Gradec, Koper). Uspehi Ormožanov v prvih štirih krogih so proti Kopru lepo napolnili dvorano Har-dek (blizu 500 gledalcev) in upati je, da se bo uspešen niz nadaljeval tudi v petek v Ljubljani. Težke tekme so že terjale svoj davek in na ponedeljkovem treningu je bila dolga vrsta poškodovanih igralcev. Na srečo le lažjih poškodb, razen poškodbe gležnja krožnega napadalca Danijela Mesarica, ki je kompleksnejša. Glede na dvoboje Mesarica doslej v prvenstvu je poškodba gležnja še najmanjši problem, saj enega najboljših krožnih napadalcev lige sodniki ne zaščitijo dovolj pred naleti obrambnih igralcev. Zdaj je pred Ormoža-ni nova težka preizkušnja pri ekipi, ki je »plavajoča mina«. Samo vprašanje je, ali bo razstrelila samo sebe ali tekmeca. Verjeti je, da so Ormožani dovolj izkušena ekipa, ki Ljubljančanom ne bo dovolila presenečenja. Slovan je nevaren predvsem na Kodeljevem. Doslej so tam Rokomet izgubili proti Celju, premagali Slovenj Gradec (29:24) in nazadnje doživeli tesen poraz proti Škofji Loki (26:27). Slovan je na papirju slabši kot minulo sezono, vendar ga je treba vsekakor obravnavati z vso resnostjo, sicer lahko hitro doživiš poraz. Ta za četo trenerja Saša Prapo-tnika pred dvema domačima tekmama proti Škofji Loki ter Ribnici ne bi prišel v pravem trenutku: »Val zmag in dobrih iger ne bo trajal večno, to nam je v klubu vsem povsem jasno. Zato je treba na valu zmag uživati in ga izkoristiti čim dlje časa. Začetek sezone je fantastičen, vendar se zavedamo, da ekipa ne bo večno v tako dobri formi. Naša želja je, da v naslednjih krogih zberemo čim več točk in si čimprej zagotovimo miren drugi del sezone, kjer bodo še več priložnosti dobili naši mladi rokometaši,« nam je pred nadaljevanjem sezone povedal predsednik kluba Martin Hebar. Tekma v Ljubljani, ki jo bo pospremilo številno občinstvo iz Ormoža, bo na sporedu v petek, 9. oktobra, ob 18.30 na Kodeljevem. Lahko Ormožani nadaljujejo uspešno serijo? Zagotovo lahko, ampak le ob pristopu, kot je bil na minulih tekmah. uk Visok poraz v Zagorju Foto: Črtomir Goznik navijačev, podpora s tribun bo zelo dobrodošla. David Breznik Katja Kurent Zagorje - ŽRK Tenzor DP-Logik Ptuj 35:18 (14:8) ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ: Rozman, Otič 1, Majcen, B. Selinšek 3, Šrajner 4, Ambrož 1, Kolednik 1, Ivančič 2, Kac 6. Trener: Sašo Petek. Močno oslabljena ptujska vrsta se je v uvodnem prvenstvenem krogu podala k enemu izmed glavnih favoritov za naslov v 1. mladinski ligi, ekipi iz Zasavja. Poleg treh mladinskih reprezentantk premore ekipa Zagorja tudi kadetsko in od nedavnega tudi člansko reprezentantko Stankovo, ki je bila v nedeljo tudi najboljša posameznica na parketu. V prvem delu igre so se gostje še nekako držale, nato pa bile nadigrane v vseh segmentih rokometne igre. Vsekakor je tudi sredino pokalno srečanje proti Celjankam terjalo svoj davek. Naslednji preizkus za mlada ptujska dekleta bo naslednjo nedeljo, ko na Ptuj prihaja ekipa Krke iz Novega mesta, ki v mladinski ligi prav tako kotira izjemno visoko. Takrat bo domača četa nastopila bistveno močnejša kot tokrat in lahko računa na boljšo igro. tp Kegljanje • 2. SKL vzhod Najmlajša edina preko 500 Tekaška prireditev - Kidričevo teče 2015 KUD Nika organizira tradicionalno športno prireditev Kidričevo teče 2015, ki bo potekala v nedeljo, 11. oktobra, v Kidričevem - letos prvič tudi s humanitarnimi koraki ... »Hodi, teci, doniraj, otroške sanje podpiraj. Del izkupička od startnin bo namenjen za poletno šolo v naravi za učence iz socialno ogroženih družin iz OŠ Kidričevo in OŠ Cirkovce. Program prireditve pred športno dvorano v Kidričevem: - ob 9.00: predstavitev nordijske hoje, - ob 9.25: pohod po poti zgodovine Kidričevega, - ob 9.30: otroški teki na 300 in 600 metrov, - ob 10.00: start teka na 5 in 10 kilometrov. Informacije o teku dobite na kidricevotece@gmail.com ali na telefonu 041 983 897. David Breznik Drava Ptuj - Ruše 7:1 (2835:2695) DRAVA PTUJ: Pavlič 507, Fri-dl 482, Kavčič 450, Plajnšek 434, Bombek (90) 382, Štam-pfer Golob (30) 87, Kramber-ger 493. Prvi nastop v novi tekmovalni sezoni 2015/16 je Ptujčankam prinesel zanesljivo zmago z ekipo iz Ruš. Na kegljišču Deta centra sta obe ekipi nastopili povprečno, že pred tekmo pa je bila Drava v vlogi favorita, kar je kasneje tudi upravičila. Gostje iz Ruš tokrat niso predstavljale kakšne prave motivacije za domače igralke, ki so na koncu podrle skupno kar 140 kegljev več. Med posameznicami je bila pri Dravi s 507 podrtimi keglji najboljša Maja Pavlič, ob njej so posamezne točke osvojile še Nada Fridl, Andreja Kavčič, Marina Kramberger in skupaj Selena Bombek ter Milena Štampfer Golob. V uvodnem nastopu je v ptujski ekipi manjkala Marija Kozoderc, ki pa bo v prihodnjih krogih pomagala Dravi, katere cilj v novi sezoni je uvrstitev med prve tri ekipe lige. David Breznik Kako izbrati pravi nagrobni spomenik Tradicija postavitve kamnitih obeležij oziroma nagrobnih spomenikov sega že od začetkov razmišljajočega sodobnega človeka. Kljub temu pa smo pogosto z izbiro nagrobnih spomenikov precej obremenjeni. Primeren čas za razmišljanje o postavitvi nagrobnih spomenikov je nekaj mesecev po smrti svojca, saj je pomembno, da so svojci sposobni racionalnega razmisleka o obliki nagrobnika in celostni ureditvi groba. Čas postavitve spomenika pa je odvisen tudi od vrste pokopa. Pri žarnem pokopu, ki postaja vse bolj pogost, namreč postavitev žarne niše lahko postavimo zelo kmalu. Pri klasičnem pokopu s krsto pa zaradi posedanja groba stro- kovnjaki priporočajo postavitev nagrobnika eno leto po pokopu ali še pozneje. Pri izbiri spomenika moramo biti predvsem pozorni na odloke o velikosti in višini nagrobnika, ki veljajo na posameznih pokopališčih. Medtem ko sta oblika nagrobnika in izbira kamna prepuščena osebni odločitvi. Za izdelavo nagrobnikov se sicer upora- bljajo različni kamni, denimo graniti, nekateri marmorji in apnenci. Med kamni pa kamnoseki najbolj priporočajo granit. Ta je za razliko od marmorja manj porozen. Osebni odločitvi je prepuščena tudi barva spomenika. Medtem ko so nekoč prevladovali temno sivi spomeniki, sedaj najdemo nagrobnike tudi v zeleni, modri, rjavka- A Odpiralni čas: Pon-pet: 7.00-19.00 Sobota: 8.00-13.00 SVEČA c/beče sea, i>6efwi/o&rwdfo SVEČA d.o.o., Pobrežje 6a, 2284 Videm pri Ptuju Tel: 02/764 05 11, Fax: 02/764 05 10 E-mail: info@sveca.si Prodaja kvalitetnih in cenovno ugodnih sveč www.komunala-slb.si KOMUNALA SLOVENSKA BISTRICA_ PODJETJE ZA KOMUNALNE IN DRUGE STORITVE d.o.o. POGREBNE STORITVE 24 UR NA DAN GSM: 051 377 800 sti, črni ter drugih barvah. Zagotovo pa si velja zapomniti, da je temno siva barva veliko manj občutljiva kot črna. Kaj pa vzdrževanje nagrobnih spomenikov Zelo pomembno pa je vzdrževanje nagrobnega spomenika Nagrobnik vzdržujemo glede na vrsto materiala, iz katerega je izdelan. Najenostavnejše je vzdrževanje nagrobnikov iz granita. Potrebni sta samo voda in skuha krpa. Nujno pa je, da spomenik pobrišete do suhega in da ne uporabljate agresivnih čistil. Nagrobnike iz marmorja ali apnenca pa je priporočljivo zaščititi s posebnim premazom za zaščito kamna, saj na ta način podaljšamo njegovo obstojnost. Kolofon Priloga Ob dnevu spomina 9. oktober 2015 Urednica priloge Simona Meznarič Sestavki in fotografije Jože Šmigoc, Monika Levanič, Mojca Zemljarič in Črtomir Goznik Lektoriranje Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje Daniel Rižner 12 OB DNEVU^POMINAligliP priloga Štajerskega tednika m Jesenska okrasitev grobov Jeseni, pred dnevom mrtvih, ko se narava pripravlja na zimski počitek, je tudi čas za ureditev grobov. Poletno cvetje na grobovih po večini nadomestimo z mačehami, reso, nizkimi krizantemami, mahovi, lišaji, različnimi iglavci ter drugimi na mraz odpornimi okrasnimi rastlinami. Zasaditev je možno kombinirati z lubjem ali kamnom. Barve cvetov okrasnih rastlin, lubja in kamna izbiramo po lastnih željah in okusu. Pri tem bodimo pozorni na usklajenost. Če je vsega preveč, lahko okrasitev groba izpade tudi kičasto. Barve cvetov iz zasaditve kombiniramo z barvo cvetličnih aranžmajev, ki jih ob prvem novembru, ko se spominjamo pokojnih, položimo na njihova zadnja počivališča. Dandanes so grobovi na pokopališčih ob prvem novembru po večini okrašeni zelo razkošno. Čeprav zadnja leta v ospredje vse bolj prihajajo aranžmaji iz suhega cvetja, ki lahko potem na grobovih ostanejo tudi v zimskem času, pa številni ob dnevu mrtvih na grobove polagajo cvetlične aranžmaje in šopke iz sveže rezanega cvetja. V jesenskem času je na grobovih precej zasaditev v loncih in okrasnih posodah. Najpogosteje so to krizante- me, lahko se odločimo tudi za kombinacijo različnih okrasnih rastlin, ki jih kombiniramo glede na njihovo barvo in obliko. Grobove, kjer ni prostora za gredice in so v celoti prekriti s kamnom, okrasimo s šopki in aranžmaji, lahko pa tudi z zasaditvijo v okrasne posode. Krašenje grobov v času pred dnevom mrtvih ima na slovenskem zgodovinsko tradicijo. V primerjavi s sodobnim časom, ko pri okrasitvi grobov upoštevamo oblike zasaditev, skrbno izbiramo sadike in barvne kombinacije, so nekoč, pred desetletji, grobove okrasili z doma vzgojenim cvetjem. Drobne cvetove kri-zantem so položili po gomi- li, med njih pa navadne bele svečke. V kasnejših letih, kakšna tri desetletja nazaj, so cvetlične aranžmaje, rekli so jim tudi »stoleci«, izdelovali doma. Povezali so smrekove vejice in drugo zelenje ter dodali krizanteme - vse z domačega vrta. Danes še redko-kdo ob prvem novembru grob okrasi s cvetlicami, ki bi zrasle na domačem vrtu. Večinoma se cvetje za okrasitev kupi, ponudba aranžmajev in rezanega cvetja je v dneh pred 1. novembrom izjemno bogata. Hkrati pa okrasitev grobov ne predstavlja ravno majhnega stroška. Stroški zasaditve, aranžmaja, cvetja za šopek in sveč (za en grob) znašajo tudi do sto evrov ali več. EKO BLAŽ, gori 120 dni 1 ^ 2 fig ^ EKO SOLARNA STEKLENA SVEČA, @ gori najdlje 1 r gg g -o E jjj- Bliža se 1. november, ko se bomo s prižiganjem sveč spomnili vseh, ki niso več med nami. Na vseh poštah smo za vas pripravili široko ponudbo voščenih in elektronskih EKO sveč po ugodnih in konkurenčnih cenah, že od 0,99 €/kos. Info: Prodajni katalog ali www.posta.si Zanesljivo vsepovsod KJ POŠTA SLOVENIJE POŠTA IN FINANCE 13 OB DNEVU SPOMINA, oglasnapJljga St|er|keg| tednika Prižgali bomo svečke... Pravijo, da smo Slovenci po številu porabljenih sveč na prebivalca med vodilnimi na svetu. Ali to drži ali ne, nismo raziskovali. A ker sveče prižigamo tudi ob romantičnih trenutkih, bi to lahko pomenilo, da smo najbolj romantični na svetu. Ali pa smo najbolj krščanski narod in zato prižgemo največ sveč, ki so simbol vere? Kakršenkoli že je vaš razlog za prižiganje sveč, bliža se čas v letu, ko j ih prižgemo še več kot ponavadi. To počnemo vsi: romantiki in neromanti-ki, kristjani kot simbol svojega boga in neverniki v spomin na svoje drage pokojne ... Dan vseh svetih je pred nami, praznik vseh svetnikov in rajnih, ki je bil v Sloveniji po 2. svetovni vojni preimenovan v dan mrtvih, po zakonu o praznikih iz let 1989 in 1991 pa v dan spomina na mrtve (in z dnevom reformacije 31. oktobrom združen v dvodnevno brezdelje). Zgodovina izdelave sveč je dolga, in ko je človek pred desetletjem ali dvema mislil, da razen oblike in barve pri sveči ni moči ničesar spremeniti, posodobiti, nas svečarji kar zasipajo z novostmi. V podjetju Sveča na Pobrežju smo se Pravoslavci in muslimani se mrtvih spomnijo drugače Pravoslavni kristjani 1. novembra ne praznujejo. Pri njih so pokojnim namreč posebej posvečene štiri sobote v letu, ki se imenujejo zadušnice, ko se verniki zberejo pri maši v cerkvi ali na pokopališču. Navadno na grobove ne prinašajo cvetja, ampak jih okadijo s kadilom. Pokojnim prižigajo sveče, sicer pa poudarjajo sakralni pristop ter spomin na pokojne v molitvi. Prav tako 1. novembra ne praznujejo muslimani. Ti se svojih umrlih spominjajo ob dnevih bajrama oziroma zadnji dan meseca ramadama. Takrat se ljudje odpravijo na pokopališče in ob tej priložnosti izrečejo kakšno molitev. Nekateri pripadniki islamske skupnosti pa se, ker so integrirani v okolje in ga poskušajo posnemati, odpravijo na pokopališče in preživijo nekaj trenutkov na grobu svojih najbližjih tudi 1. novembra. Simbolika sveče Sveča s svojo svetlobo prižiga v človeku upanje, da bo v njegovo življenje posijala nova luč. V krščanstvu predstavlja goreča sveča Kristusov nauk ter božjo luč, zaradi česar vedno gori na oltarju ob maši. Goreča sveča je podoba Kristusa. Sama sebe použiva, okrog sebe pa širi svetlobo in toploto. Zase ne ohrani nič. Dokler je le trohica moči v njej, gori, sveti, greje in ožarja. Sveči je 'usojeno', da se tiho porabi v žrtvi, kakršna je bila Kristusova na križu, zato je tudi simbol žrtvovanja. CVETLICARNA <%pžmarin i Suhi ali sveži dekorativni nagrobni aranžmaji ❖ lončnice krizairtem ♦> mačehe ❖ različni nagrobni pesek ❖ zemlja ❖ izbira nagrobnih sveč ❖ polaganje lepih trave na grobove Vse informacije lahko dobite v naših cvetličarnah, ki se nahajajo: - Miklošičeva ulica 10, Ptuj, telefon 02 776 40 01 - PE Dornavska c., Ptuj, telefon 051 625 559 - PE Bukovci 4a, Markovci, telefon 02 766 20 31 Ivo ^ZMJuUL^V^, S.p. 040 880 308 Ormoška 61, Ljutomer pri pokopališču nagrobniki, pulti, police, stopnice,... vse iz naravnega kamna - '' V. t OT .•V,:*.-* ■■ ' '' v 1 t**»?* J * ' Jr. .. ,i. i.. .1..... i^E^h^fm* http://www.gorenjske-iekarne.si/upload/images/SVETOVANJE/osebna%20kartica%20 zdravii_lek_farmacevt.jpg 11. dan slovenskih lekarn smo lekarniški farmacevti posvetili obravnavi neželenih učinkov zdravil. Za naše uporabnike smo pripravili knjižico, v kateri je razloženo, kaj neželeni učinki so, kdaj in kako se pojavijo, kako jih prepoznamo, kako ob tem ukrepamo. Seveda si vsi želimo, da se neželeni učinki sploh ne bi pojavili. Teoretično se pri vsakem zdravilu, tudi pri teh, ki so v lekarni na voljo brez recepta in tudi pri zdravilih rastlinskega izvora, lahko pojavijo neželeni učinki. Ob upoštevanju nasvetov pri izdaji zdravil pa se neželenim učinkom lahko v veliki meri izognemo oziroma jih lahko dobro obvladujemo. Prvi nasvet je dosledno upoštevanje navodil za uporabo. Če pacientu navodila niso popolnoma razumljiva, svetujem, da o uporabi dodatno povpraša svojega farmacevta. V nadaljevanju pa bova predstavili nove storitve v Lekarnah Ptuj, s katerimi bomo pacientom pomagali pri varni in učinkoviti uporabi zdravil. To so: osebna kartica zdravil, pregled uporabe zdravil in farmakoterapijski pregled. Osebna kartica zdravil je tabela, v kateri so zabeležena vsa zdravila na recept, ki jih pacient trenutno uporablja. Kot vir informacij uporabimo zdravstveno kartico. Poleg tega povprašamo tudi o zdravilih brez recepta in morebitnih drugih pripravkih, ki jih pacient uporablja. Tudi te zapišemo v osebno kartico zdravil. Ta je torej popoln dokument o pacientovem trenutnem zdravljenju z zdravili in uporabi drugih pripravkov. Pri vsakem zdravilu oz. pripravku je zapisano, koliko in kdaj ga je treba vzeti. Podana so tudi ključna navodila glede previdnosti in načina uporabe (npr. zdravilo morate vzeti vsaj pol ure pred jedjo ali pri uporabi zdravila se izogibajte soncu). Zdravila oz. pripravki so našteti po vrstnem redu, kot jih pacient uporablja od jutra proti večeru. Pri zdravilih na obnovljiv recept je zapisano obvestilo, kdaj jih lahko naslednjič pacient dvigne v lekarni. Komu je namenjena osebna kartica zdravil? Izdelamo jo lahko pravzaprav vsakemu našemu uporabniku. Predvsem pa je namenjena tistim, ki uporabljajo veliko zdravil oz. drugih pripravkov, starejšim in vsem, ki se s svojimi zdravili ne znajdejo najbolje ali jih pogosto pozabijo vzeti, ter skrbnikom, ki rokujejo z zdravili. Zelo uporabna je osebna kartica zdravil takrat, ko je zdravnik pacientu spremenil zdravljenje z zdravili (zamenjava starega zdravila z novim, opustitev kakšnega zdravila ipd.) in če pacient ni popolnoma prepričan, kako in kdaj je bolje vzeti zdravilo (zjutraj, zvečer, pred jedjo ali po jedi ...) ali so priložena navodila za uporabo zdravil težje razumljiva. Kje lahko pacient uporabi osebno kartico zdravil? Predvsem je to opomnik pri vsakodnevni uporabi zdravil doma. Svetujemo, da jo pacient vzame s seboj ob obisku osebnega zdravnika ali zdravnika specialista in se tako izogne morebitnim težavam pri zbiranju in zapisovanju svojega »listka zdravil«. Na primerih lahko najbolje ponazorimo uporabno osebne kartice zdravil: Gospod Alojz je prišel na pregled h kardiologu, ki ga je povprašal o zdravilih, ki jih trenutno uporablja. Gospod se vseh ni spomnil. Na srečo jih je poznala njegova žena, ki je bila zraven. Zdravnik sicer lahko preveri izdajo zdravil, predpisanih na recept, preko kartice zdravstvenega zavarovanja, vendar zdravila in drugi izdelki, ki si jih bolnik kupuje brez recepta, na kartici zdravstvenega zavarovanja niso zabeleženi. Gospa Ana, stara 83 let, živi sama in ob zadnjem obisku lekarne je dobila novo zdravilo, ker ni želela doplačati tistega, ki ji ga je predpisal zdravnik. Zdravila ni takoj potrebovala, po enem tednu pa se ni več spomnila, zakaj se zdravilo uporablja, namesto katerega ga je dobila, zato ga ni uporabljala. Škatlico tega zdravila je nesla v lekarno, kjer ji je farmacevt razložil vse nejasnosti. V Lekarnah Ptuj vam osebno kartico zdravil lahko izdelamo običajno že kar pri izdaji zdravil. V sodelovanju z nekaj drugimi slovenskimi lekarnami smo izdelali računalniški program, ki omogoča, da izdelamo osebno kartico takoj ob izdaji zdravila. Izdelamo jo lahko v vseh osmih enotah javnega zavoda Lekarne Ptuj. V primeru dodatnih vprašanj ali nejasnosti glede vaših zdravil pa se lahko naročite tudi na poglobljen pogovor o zdravilih, ki smo ga poimenovali Pregled uporabe zdravil. O pregledu uporabe zdravil bomo več napisali prihodnjič. dr. Marjetka Korpar, mag. farm. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. petek • 9. oktobra 2015 Za kratek čas Štajerski iS SESTAVIL EDI KLASINC AMERIŠKA TENIŠKA IGRALKA (MONIKA) ZAČRTANA SMER ELEKTRONSKA NAPRAVA BEVKOV JUNAK PTUJSKA PEVKA PES GONIČ GRAD PRI ROGATCU FRANCOSKI IZDELOV. KLAVIRJEV (SEBASTIEN) NAŠ OPERNI BASISIT KOROŠEC KOZAŠKI STOTNIK STREŠNE ŠKARJE DREVO GORSKI JESEN SALONSKI ČLOVEK KAMNITA PLOŠČA Z LUKNJO PENASTA ŽOGICA DRAGO ELIKAN NAŠ KITARIST MIHEVC DEBELOST, TOLSTOST STIH TOVARNA ZA IGLE, IGLARNICA ARHITEKT (SAŠA) PES PTIČAR VAS PRI CERKNICI JAPONSKA LUKA MAJDA RENKO ZELIŠČNI NAPITEK MESEC APRIL SODARSKO ORODJE ČISTILO ZA KOVINE BALETKA MLAKAR ORIENTALSKO POKRIVALO POKRIVALO EKONOMIST (FRANK) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ŠAHOVSKI K. O. GLAS, ZVOK VODNA GLADINA NAŠ EKONOMIST (RASTO) DELOVNA IZMENA iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii POLITIK BREJC PERNATA ŽIVAL NEUSPEŠEN ČLOVEK NOVI SAD BERTONCELJ TIP TISKALNIKOV MESTECE V DALMACIJI BRAZILSKA PEVKA ZASLIŠEVANJE NADA VIDMAR KRAJ PRI LJUTOMERU ČLOVEK ISTEGA IMENA VNETLJIV IN STRUPEN PLIN SNOV V AMFORNI OBLIKI AFRIŠKA DRŽAVA AŠKERČEVA SOCIALNA PESEM UGANKARSKI SLOVARČEK: DEV = slovenski arhitekt (Saša, ERARD = francoski izdelovalec klavirjev (Sebastien), ESAUL = kozaški stotnik, MARON ekonomist (Frank), SIDOL = nekoč čistilo za kovine, SOFTBALL = penasta žogica, TRANSENA = kamnita plošča z luknjo. brazilska pevka (Nadia), MRKUN = Bevkov knjižni junak, ORAZEM = slovenski 'WINV 'VNVA00a 'airnovi 'nvio 'vivmaiAii 'ioaoh 'amviido NoaviAi viavN 'sn 'avanoz 'ihis 'niao 'noj. 'lAiazvao Vdv» 'sad Viai 'avNaiaz 'rvo 'ai/\i 'avaaaar V\3a VNara 'isoNaraa "nvauos 'inoaoai 'NnviaiAi 'avava 'vsvai 'saias »uabjopoa -BviNVziavi 3i Aansaa Nagradno turistično vprašanje . Na Ptuju o arheologiji, v Novi Gorici o slovenskem turizmu Na Ptuju se je včeraj začel dvodnevni 1. mednarodni arheološki simpozij, na katerem bodo predstavili nova odkritja med Alpami in Črnim morjem, rezultate raziskav rimskodobnih najdišč v obdobju med letoma 2005 in 2015. Ob tej priložnosti se bodo tudi poklonili spominu Ive Mikl Curk, starosti slovenske arheologije in veliki poznavalki Ptuja. Simpozij, katerega organizatorja sta Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Center za preventivno arheologijo ter Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, poteka na ptujskem gradu. Turistična zveza Slovenije je v poletnih mesecih preko svojih strokovnih komisij izvedla ocenjevanje mest, krajev, mestnih in trških jeder, izletniških krajev, tematskih poti, bencinskih servisov ter drugih turističnih subjektov. Na Ptujskem so ocenili ptujsko mesto jedro in izletniški kraj Juršince, na Ormoškem pa Kog kot trško jedro, ki se je tudi uvrstil v zaključni del tekmovanja, med najboljše tri v svoji skupini. Rezultate letošnjega ocenjevanja bodo predstavili na zaključni prireditvi, ki bo v casinoju Perla v Novi Gorici 13. oktobra. Ptujsko mestno jedro je komisija zelo strogo ocenila, kot že večkrat doslej pa je bilo v teh ocenjevanjih ugotovljeno, da mesto premalo naredi na področju usmerjevalnih in pojasnjevalnih tabel. Precej kritično pa je njeno poročilo glede urejenosti gradu in grajskega hriba, čeprav se na Ptuju zavedajo pomena te obnove oz. ureditve. Mesto ima tudi premalo parkirišč, in kolesarskih stez, neurejen je park ob dominikanskem samostanu. Pohvalila pa je obnovo Mestnega trga, minoritskega samostana, možnost plovbe po Dravi, za razliko od drugih mestnih jeder pa ima ptujsko še vedno veliko trgovin in lokalov, je še izpostavila. Sicer pa bodo v Novi Gorici letos potekali že 5. dnevi slovenskega turizma, ki ob podelitvi Nagradno turistično vprašanje Kdaj je bila ustanovljena Turistična zveza Slovenije? Ime in priimek: _ Naslov: Davčna številka: priznanja najboljšim v urejenosti okolja, začeli se bodo 12. in končali 14. oktobra, vključujejo tudi plenarski del, na katerem bo poudarek na re-inoviranju v turizmu, 18. turistični forum, 62. Gostinsko-turistični zbor in , •• • - - v-" '-' ■ - „ - jrl-' 'm 20-letnico Slovenske turistične organizacije. Na srečanju turističnih društev pa se bodo spomnili tudi jubileja Turistične zveze Slovenije. Nagrado za pravilen odgovor na predzadnje nagradno turi- stično vprašanje bo prejela Tadej Strmšek, Zg. Jablane 28, Cirkov-ce, ki je pravilno odgovorila, da je srečanje starih evropskih mest na Ptuju potekalo leta 2008. Danes sprašujemo, kdaj je bila ustanovljena Turistična zveza Slovenije. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termalnem parku Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, Ptuj, do 18. oktobra. Foto: Črtomir Goznik Na Ptuju te dni govorijo o arheologiji. Ali bodo strokovne razprave spodbudile ureditev novega arheološkega muzeja, pa je že drugo vprašanje. 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 2. oktobra 2015 Piše: Dani Zorko • Perzija / Iran (26.) Gora Damavand Po nekaj dneh v Noshahru sva se dodobra spočila, saj nama ni bilo treba več razmišljati in planirati naslednjih poti, tako da sva sproščeno pohajkovala naokrog. Maryam naju je še vedno vsake pol ure klicarila in spraševala, kaj počneva, enako pa sva se spraševala tudi midva, kajti ona je bila le na delovnem mestu. Ampak v Iranu to izgleda ni nobena težava, saj ljudje vedno visijo na telefonih. OVEN V^C J (21.3. - 20.4.) Zvezde vam bodo prinesle paleto izzivov. Zelo vam bo naklonjena oseba nasprotnega spola. Sreča vas bo spremljala tako v ljubezni kot pri poslovnih odločitvah. Modro bo, da boste upoštevali diplomacijo. Odvečno energijo boste uporabili pri športnih aktivnostih v naravi. ^JBIK (21.4. - 20.5.) V vašo bližino bodo prihajali zanimivi ljudje. Spremljala vas bo sreča in ugodne priložnosti. Sprostitev boste našli ob harmonični glasbi in pogovorih. V ljubezni bo nadvse romantično in polno dogodivščin. Na delovnem mestu ne bodite pretirano trmasti in štela bo srednja pot. CO" TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Magnetična energija bo tista, ki bo prinesla nove izzive. Ugoden čas bo za poslovne odločitve. Modro bo, da boste naredili selekcijo in ugotovili, kdo vašo pomoč potrebuje. Obdajali vas bodo ljudje, ki vam vlijejo poguma. Pretirano tehtanje bo označevalo ljubezen -štele bodo diplomatske odločitve. ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) Notranji nemir bo posledica stresa. Vračali se boste nazaj v preteklost. Odgovore na svoja vprašanja najdete v globini svoje duše. Vsekakor vas bodo spremljale tudi resnost, doslednost in povečana odgovornost. Delovne obveznosti boste izvajali premišljeno in Foto: Dani Zorko En dan je prišla prej domov, ker smo se dogovorili, da si gremo ogledat Mount Damavand, najvišjo goro Irana in Srednjega vzhoda. Njen mož Morteza je na vrat na nos moral prej iz službe, ker je tudi pri njih tako, da lahko pri hiši ukazuje zgolj ena oseba, ki je kakopak ženskega spola. Ubogi Morteza ni znal nič angleško, je pa res brez besed vedno ubogal, kar si je ženšče izmislilo. Nekaj hrane smo vzeli kar poleg, morali pa smo se obleči kar toplo, ker je v planinah v zimskem letnem času res mrzlo. Sploh, ker je v njunem avtu gretje delovalo zgolj na pol. Ko sva se vozila sem, je bilo že temno, pri belem dnevu pa sva lahko resnično uživala ob pogledu na morje in planine. Na avtu se je prav poznalo pomanjkanje kisika, saj je komaj cijazil v breg, še bolj strah pa me je bilo, ker v Iranu zimske gume niso obvezne in ne vem, kako naj bi celi prispeli nazaj. Izhodišče za vse vzpone na Damavand je vasica Polur, kamor lahko prideš tudi z žičnico. Mi smo se seveda udobno pripeljali z avtom, ki pa je po moje že kuril zadnje atome moči, in to ne zaradi mojih kilogramov. Naš Mor-teza se je ves čas nekam čudno obnašal in na vrhu je za petnajst minut kar nekam izginil. Mi smo si lepo privoščili čajček, možakar pa je vsake toliko izginil. Ma-ryam naju je po tihem poučila, da ima bojda težave s prebavo in da hodi na stranišče. Nama je šlo na smeh, ker si nisva mogla predstavljati, kako mora izgledati ta blaženi položaj v njihovih straniščih brez školjke in kako se mora potem to spirati ali kaj pač počnejo. Že tako je bil sam po sebi smešen možakar, zdaj pa je bil že direktno za na televizijo ... Ob tem naj omenim, da sva midva do sedaj vedno nekako imela srečo, da sva našla normalna 'zahodnjaška' stranišča, v njunem stanovanju pa naju je za konec potovanja čakal še hladen tuš v obliki neme luknje na tleh in priročne stekleničke, da si nisva vedela kaj začeti s tem. Z bližnje razgledne točke je s Polurja mogoče videti to spekta- Gora Damavand od daleč DVOJČKA (21.5. - 20.6.) Jasno je, da boste razčlenjevali nekaj v povezavi z ljubeznijo. Teden bo prinesel mnogo čustvene skladnosti in stabilnosti. Prijetno bo na delovnem mestu. Mnogo bo nekega raziskovanja in odkrivanja novih dogodivščin. Kocke usode se bodo zasukale v vašo korist. RAK (2l-ó- ~21 p - {22;11 ~mii Foto: Dani Zorko Pri Maryam je bil vedno na voljo prigrizek kularno goro od daleč, plezanje na vrh pa stane le okrog 500 evrov, kar vključuje tridnevno odpravo z vso hrano, spanjem in pristojbinami. Mi smo jo opazovali le s hriba, ker noben od nas ni pravi plezalec, povrh vsega pa bi moral Morteza še vsakih deset minut na stranišče, tako da bi hodili gor mesec dni. Gora je visoka 5.610 metrov, pravega vrha pa nima, saj gre za speči vulkan, ki že lep čas ni bil aktiven. V skladu s tem je v krogu nekaj kilometrov tudi nekaj gejzirov, kjer so podjetni Iranci osnovali nekakšne naravne terme. Po perzijski legendi naj bi bil v vulkanu privezan troglavi zmaj, ki se bo pojavil spet ob koncu sveta in naredil red. Takšnih zgodb je povsod po svetu dovolj, nama pa bi namesto bruhanja ognja bolj ustrezal kakšen šilček žganja, ker je bilo res mrzlo. V vasici smo šli še malo naokrog, videti pa ni bilo kaj dosti, ker so se itak vsi zapirali v hiše zaradi mraza. Ko smo se usedli v avto, pa se je začelo. Cesta sicer ni bila čisto ledena, ampak pri nas bi jo vsaj posipali, tam pa je Morteza vozil tako suvereno, kot da se jeseni vozi med haloškimi griči. Naj povem samo, da nas je dvakrat zavrtelo, enkrat pa smo za las zgrešili neko ograjo. Iranca sta se spredaj smejala, kot da gre za zabavo, ko pa smo se vozi- kar mu skuhajo starši ali pa ona, drugega pa nikoli nič. Nama je bilo sicer prav, vendar kljub temu nisva vrgla puške v koruzo. On je še ves večer pridno obiskoval stranišče, zato sem se usedel poleg njega in mu z značilnimi zamahi rok razložil, da so palačinke najboljša stvar za prebavo. In glej, možakar se je dal prelisičiti in je jedel. Menda je celo res učinkovalo, saj sem moral njegovi ženkici naslednji dan po vsej sili izdati recept . li nad prepadi, pa si je možakar dal reči in je vozil počasneje. Zvečer sva z Otom pripravila palačinke, da se malo zahvaliva Maryam za vse gostoljubje, ves ta čas pa Morteza ni prišel niti blizu. Ko je bilo končano, smo spet lepo sedli na tla, a se tip hrane sploh ni dotaknil, medtem ko je ženski štajerska kuhinja vidno ugajala. Šele kasneje nama je Maryam oziroma Marica, kot sva jo na tihem z Otom prekrstila, razložila, da on je samo tisto, Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. ' yj Intuicija vam bo v po- moč. Notranja moč bo zelo pomembna na delovnem mestu. Steli bodo tudi pogovori in izmenjava mnenj. Obiskala vas bo vila kreativnosti in vam podarila paleto navdiha. Romantično in polno skladnosti bo v ljubezni. Razčiščevali preteklost. LEV (23.7. - 22.8.) Rdeča nit tedna bo trma. Odkrili boste, na kaj ste lahko ponosni in kaj boste morali spremeniti. Dom bo oaza sredi puščave. Druženje zanimivih ljudi ne bo samo poučno, ampak tudi zelo zanimivo. Nenavadna sreča na delovnem mestu bo nagrada za pravilne in modre odločitve. dmcA M (IS. S. - II. 9.) (l9.2. - IQ. S.) Sprostila vas bo na- Brezpogojna, ljube Sprostila vas bo narava. Mnogo boste na poti in med ljudmi. Prijetno bo na delovnem mestu. Jasno je, da boste kos vsem obveznostim in nalogam. Popaziti bo treba, da bodo vaše misli svetle in zanimive. Trenutki sreče in ugodnosti bodo na področju ljubezni. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ________________ NAUOCI1.NICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj Osojnlkova c. 3 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. H O STRELEC (23.11. - 21.12.) Simbolika življenja bo v vašem primeru vrtiljak sreče. Spremljala vas bo paleta ugodnosti in nenavadnosti. Odkrili boste, kaj morate še spremeniti in na kaj ste lahko ponosni. V ljubezni bo primerno, da boste povedali svoje mnenje. Vaša zaupnica bo narava in športne aktivnosti na prostem. ^ KOZOROG R O S Odločno se boste soočili s tistim, kar ste odlašali. Zadeve bo treba pogledati s svetlega zornega kota. Določena previdnost bo štela na delovnem mestu. Staro se bo končalo in tako se odpira tisto, kar bo novo in drugačno. Trenutki sreče se bodo odvijali v pogledu doma. K VODNAR (21.1. -18.2.) Pred vami je odločen teden. V ospredju bo trma in odločnost. Oboje vam bo koristilo in skozi to, boste lahko našli tudi osebno srečo. Pričakovati je kreativni navdih. Svobodo boste pogrešali v ljubezni. Zdi se, da se bo v vaše življenje vrnila neka oseba iz vaše preteklosti. RIBI O P Brezpogojna vam bo dala krila. Teden, ko boste iskali bližnjice in lažje poti. Primerno bo, da boste rekli bobu bob. Odkriti bo treba neko posebno srečo v ljubezni. Prijetnosti se bodo nadaljevale v pogledu službe. Iskali boste nova znanja in se ukvarjali s filozofskimi načeli. petek • 9. oktobra 2015 Šport, od tod in tam Štajerski [ 21 Strelstvo • Pokal občine Juršinci Ljubljana • Festival za tretje življenjsko obdobje Majda Rausl in SD Miklavž pristala na 2. mestu Utrinek s tekmovanja v Juršincih Na strelišču v Juršincih je bilo septembra v organizaciji Strelskega društva Juršinci izvedeno tekmovanje v streljanju z zračno pištolo za Pokal občine Juršinci. Tekmovanje je potekalo v enotni posamični in ekipni konkurenci, ekipe so lahko bile tudi mešane. Posamezno je prvo mesto osvojil Andrej Brunšek (SD Dušana Poženela Rečica) s 564 krogi, drugo mesto je osvojila Majda Raušl (SK Ptuj) z enakim številom krogov, vendar manj centri. Tretje mesto je osvojil Jože Čeper (SD Vremščica) s 562 krogi. Prvo mesto med ekipami je osvojilo SD Dušana Poženela iz Rečice (Andrej Brunšek, Peter Tkalec, Jagoda Tkalec) s 1657 krogi, drugo mesto je pripadlo ekipi SD Jožeta Kerenčiča iz Miklavža pri Ormožu (Boštjan Simonič, Miran Miholič, Si- Tenis • TC Luka Zaključni turnir pripadel dvojici Mihelič-Kmetec 60 51 00 VANJt - Najboljši igralci zaključnega turnirja v TC Luka Tenis klub Luka je v soboto, 26. 9-, organiziral zaključni turnir sezone 2015 za rekreativce. V oblačnem vremenu se je pomerilo 12 parov iz Ptuja in okolice: v predtekmovanju so igrali v skupinah vsak z vsakim, v finalni del turnirja pa se je uvrstilo 8 najboljših parov, ki so se v nadaljevanju pomerili po turnirskem sistemu na izpadanje. Igralo se je osem iger (gemov), finale pa na en set. ODMEVI IZ ŠPORTA ^ vsak ponedeljek med 09.00 in 10.00 z Jankom Bezjakom. ^f ŠPORTNE NOVICE \ vsak dan ob 13.10 w Da boste na tekočem o domačih in svetovnih športnih dogodkih poslušajte RADIO PTUJ. RADIOPTUJ BSi.B-GS.EHO^ www.radio-ptuj.si Najvišje priznanje ambasador festivala Ptujčanki Anki Osterman mon Simonič) z enakim rezultatom, vendar z manj centri. Tretje mesto je osvojila ekipa SD Juršinci (Miroslav Moleh, Rok Pučko, Ludvik Pšajd) s 1642 krogi. Po končanem tekmovanju je ob prijetnem druženju in manjši zakuski predsednik društva podelil medalje prvim trem posameznikom in pokale ter medalje prvim trem ekipam. UR Na festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki se je dogajal v ljubljanskem Cankarjevem domu od 29. septembra do 1. oktobra, je najvišje priznanje ambasador festivala letos prejela Ptujčanka Anka Osterman. Tudi letošnji festival za tretje življenjsko obdobje je zagotovil pestro festivalsko vzdušje prek zanimivih dogodkov, saj je podal številne nove informacije in povezoval vse generacije. Poleg številnih novosti v programu je festival dosegel tudi mednarodno raven s predstavništvi iz 10 držav, v treh dneh pa ga je obiskalo nekaj več ko 15.000 obiskovalcev. Na sejemski razstavi je sodelovalo več kot 160 razstavljavcev, program pa je soustvarjalo več kot 2.000 posameznikov, med njimi tudi številni s širšega ptujskega območja in Podravja. Tudi letos se je programski svet F3ŽO najbolj zaslužnim aktivistom oddolžil s priznanji in pohvalami; najvišje priznanje ambasador festivala pa je prejela Anka Osterman iz Ptuja. V svojem nagovoru je ob zahvali za visoko pri- Foto: M. Ozmec Najvišje priznanje festivala za tretje življenjsko obdobje ambasador je letos prejela Ptujčanka Anka Osterman. znanje povabila tudi druge, naj opravljajo dobra dela ter k njim povabijo še druge, saj se občutek, da si storil nekaj dobrega za koga drugega, vedno splača. Anka Osterman je po poklicu diplomirana sociologinja, vso svojo delovno dobo je delala na področju socialnega varstva; najprej kot socialna delavka, nato več let kot direktorica Centra za socialno delo Ptuj. Leta 1990 je bila izvoljena v zbor združenega dela RS v zadnji tridomni skupščini, nato je bila ministrica za borce in vojaške vojne invalide ter držav- na sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Po upokojitvi se je včlanila v Slovensko filantro-pijo, kjer je sodelovala v vodenju projekta za starejše, ki ga je financirala mednarodna organizacija SOROS. Aktivno je sodelovala tudi v projektu BOPRO, ki je namenjen starejšim osebam in ga je financiral Svet Evrope. Iz tega projekta so razvili tudi sedanji projekt, ki se v Sloveniji vse uspešneje uveljavlja kot ustrezen odgovor na potrebe starejših, ki živijo doma. -OM Šah • Svetovni pokal Svetovni pokal s pridihom članov Šahovskega društva Ptuj V glavnem mestu Azerbed-jana Bakuju je od 10. septembra do 5. oktobra 2015 potekal svetovni šahovki pokal za posameznike. Po posebnem ključu in predhodnih kvalifikacijah je na njem sodelovalo 128 šahistov in tudi nekaj šahistk. Tokrat sta bila med udeleženci dva člana Šahovskega društva Ptuj, ki sta sicer zastopala barve Ukrajine, velemojstra Vassily Ivanchuk in Andrej Volokitin. Prvi na osnovi izračuna povprečnega ratinga, drugi po uvrstitvi na evropskem pokalu 2015. Velemojstra Andreja Vo-lokitina je že po štirih parti- jah prvega kola z rezultatom 2,5:1,5 premagal amariški velemojster Alexander Onisc-huk. Uspešnejši je bil VM Vassily Ivanchuk, ki je najprej premagal nekoliko manj znanega Ahmeda Alyja iz Egipta z rezultatom 1,5:0,5, z enakim rezultatom pa še v drugem kolu Maxima Rodshteina iz Izraela. V tretjem kolu je bil za Ivanchuka z 1,5:0,5 premočan Rus Dmitry Jakovenko, ki je na septembrski svetovni lestvici zasedal 15. mesto. Polfinalna para sta napovedovala možnost ruskega finala, kar se je tudi uresničilo, saj sta se na koncu v finalu pomerila VM Sergej Karjakin 2762 in VM Peter Svidler 2727. Z 2:0 je povedel Svidler, nakar je Karjakin izid izenačil na 2:2. Potrebnih je bilo šest dodatnih partij, kjer sta se velemosjtra menjavala v zmagah in porazih. Po skupno odigranih desetih partijah je na koncu z rezultatom 6:4 zmagal mlajši, 25-letni VM Aleksander Karjakin in se tako veselil naslova svetovnega pokalnega prvaka in s tem nagrade 120.000 USD, »Ptuj-čan« Ivachuk pa je za uvrstitev od 16. do 32. mesta prejel 10.000 USD. Silva Razlag V odličnem vzdušju so bili odigrani lepi dvoboji, lovoriko najboljših pa sta zasluženo osvojila Danilo Mihelič in Alen Kmetec, ki sta v finalu po izenačenem dvoboju premagala dvojico Boris Tumpej - Daniel Pušnik. V tolažilnem delu turnirja so igrali preostali pari, zmago pa si je priigrala dvojica Robi Hojnik -Luka Merc. Rezultati, polfinale: Mihelič/Kmetec - Babo-sek/Štrafela 5:3, Tumpej/Pušnik - Mazera/ Goričan 5:3; finale: Mihelič/Kmetec - Tumpej/ Pušnik 6:4. UR AKCIJSKA PONUDBA W MggNOGAK) ÄSlEüA MSÄA KRVAVICE IN KAŠNICE 50% CENEJE SAMO 2,99 €/KG D VSE ZA KOLINE, VSE VRSTE DROBOVINE, NAK0CKANA HRBTNA SLANINA TER UMETNA IN NARAVNA CREVA! KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 2. oktobra 2015 Prireditvenik mVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO^ Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 M ; lkl=\ m I d J11 ! IV« \X I MtT J : M 91 ÏÏÎS^ 0 ODKUP, PRODAJA 0 MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENAc OPR. AUDI A4 AVANT 2.0 TDI 2011 14.990 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV AUDI A6 AVAfJT 1.9 TD1130KM 2002 4.290 2.LAST. KOV. SREBRNA BMW 318D LIMUZINA E90 EFFICENCY DYN. 2011 13.490 I.LAST., ODUČEN SREBRNA BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN 2011 15.490 1.LAST,VSA OPREMA KOV. MODRA BMW 320D TOURING BEŽ USNJE XENON 2010 12.990 1.LAST, ODUČEN VEČ BARV BMW3ER2.0D TOURING NOV MODEL 2013 19.590 1.LAST.J0P OPREMA ČRNA IN SREB. CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 HDI AVT 2011 9.790 1.LAST., VSA OPREMA VEČ BARV CITROEN C4 PICASS01.6 HDI MILENIUM 2010 8.990 1.LAST., NAVIG. KOV. MODRA FORD C MAX 1.6TDCI 2008 6.490 1.LAST., KOT NOV VEČ BARV HYUNDAI SANTA FE 2.0 DIESEL 4X4 2006 5.490 2.LAST.J0P OPREMA KOV. ČRNA MERCDES C 220 CDI NÄVI XENON 2005 7.290 2.LAST., AVTOM. KOV. ZLATA OPEL VIVAR01.9 CDTI 2006 6.490 2.LAST, KOV. SIVA RENAULT SCENIC 1,5 Dö SLO FAMILY 2008 4.490 2.LAST, KOV. ZLATA ŠKODA OCTAVIA 2.0 TDI RS 170KM 2009 8.990 1.LAST, ODUČEN KOV. ČRNA VW GOLF PLUS 1.6TDI SAMO 69000KM 2011 11.390 1 .LAST., KOT NOV BELA VW TRANSPORTER 1.9 TDI KRPAN SLO 2006 7.990 1.LAST., ODUČEN BELA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVOI NOVOI KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZIL nik Oprema Barva 2005 3.450,00« KLIMA KOV. B0RD0 2005 3.990,00 € AVT. KLIMA KOV. MODRA 2009 5.250,00 e SERV. KNJIGA KOV. ČRNA 2007 4.850,00 i 77.000 PREV. KOV. SIVA 1999 2.550,00« KLIMA KOV. ČRNA 2009 7.700,00« PRVI LAST. KOV. OPEČNA 2010 8.200,00« 76.000 PREV. KOV. ČRNA 2003 1.990,00« PRVI LAST. KOV. SREBRNA 2007 5.400,00« AVT. KLIMA KOV. SIVA 2007 4.450,00« AVT. KLIMA KOV. SIVA 2010 7.190,00« SERV. KNJIGA KOV. SIVA 2008 4.660,00« PRVI LAST. KOV. SREBRNA 2000 2.750,00« AVT. KLIMA KOV. ZELENA 2005 3.550,00« PRVI LAST. KOV. SREBRNA 2010 5.700,00« 51.000 PREV. KOV. SREBRNA 2011 8390,00« SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA 2004 1.990,00« AVT. KLIMA KOV. MODRA 2005 2.400,00« KLIMA RDEČA 2014 14.990,00« PRVI LAST. BELA 2009 8500,00« PRVI LAST. KOV. ČRNA Znamka RENAULT KANGO01.5 DCI FAMILY OPEL ASTRA1.7 DTIGTC EHJOY FIAT PUNT01.4T-JET16V SPORT TOYOTA YARIS1.3 LUNA VOLKSWAGEN BEETLE 1.9TDI RENAULT MEGANE 1.5 DCI DINAMIQUE COUPE 2009 KIA VENGA 1.416V EX CUP PEUGEOT2061.4IXT CITROEN C4 PICASS01.6 HDI DYNAMIQUE RENAULTVELSATIS 2.0 DCI EXPRESSION RENAULT SCENIC 1.5 DCI DYNAMIQUE RENAULT CLI01.2TCE RIPCURL BMW 3181LIMUZINA SEAT CORDOBA 1.4 STELLA RENAULT CLI01.216V EXPRESSION GT CITROEN C4 PICASS01.6 HDI ATTRATION DAEWOO NUBIRA 1.81 HYUNDAI GETZUGL VOLKSWAGEN JETTA 1.6TDI COMFORTLINE OPEL ASTRA 1.416V ENJOY PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. PISANA ■ fABAVNA ■ AKTUALNA 9:30 Dnevnik TV Maribor 10:20 Kuhinjica, pon. 10:45 Utrip Ormoža 11:45 Glasbeni predah 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 SKL, šport mladih, 1. oddaja, pon. 12:55 Info kanal 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasba za vse, 19. oddaja, pon. 19:00 Pogled nazaj, 3. oddaja, pon. 19:20 Sekvenca, 35. oddaja, pon. 19:45 Glasbeni predah 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Povabilo na kavo: Marjan Kolarič, pon. 21:20 Glasbena osmica (slo), 60. oddaja, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Info kanal 9:00 Ptujska kronika, pon. 9:25 Kuhinjica, pon. 9:50 Utrip Ormoža, pon. 11:00 Modro, pon. 11:25 SKL, šport mladih, 1. oddaja, pon. 12:00 Pregled tedna 12:20 Irrfokanal 17:10 Kuhinjica, pon. 17:35 Evropski teden mobilnosti, pon. 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Glasba za vse, 20. oddaja 19:00 Sekvenca, 36. oddaja 19:20 Cista umetnost, 48. oddaja, pon. 19:45 Glasbeni predan 20:00 Pregled tedna, pon. 20:20 Koncert Radia Kranj: Podarjeno srcu, 1. ael, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Info kanal 9:00 Pregled tedna, pon 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Modro 10:10 Obzornik TV Dravograd 10:40 Odpis dolgovv MO Ptuj, pon. 11:10 Glasba za vse, 20. oddaja, pon. 11:40 Parada učenja, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:20 Gostilna »Pr Francet« 13:20 Info kanal 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Sekvenca, 36. oddaja, pon. 18:45 Povabilo na kavo: Marjan Kolarič, pon. 19:40 Predstavljamo vam: Begunci med nami, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 pogled nazaj, 4. oddaja 20:45 Cista umetnost, 48. oddaja, pon. 21:10 Evropski teden mobilnosti, pon. 21:30 Odpis dolgovv MO Ptuj, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Info kanal 9:00 Preglednik TV Maribor 9:30 Kuhinjica, pon. 10:15 Modro, pon. 10:40 SKL, šport mladih, 2. oddaja 11:10 Sekvenca, 36. oddaja, pon. 11:30 Pogled nazaj, 4. oddaja, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:20 Obzornik TV Dravograd 13:00 Pomurski tednik 13:45 Info kanal 17:30 Kuhinjica 18:00 Pregled tedna, pon. 18:20 Poletni utrip Ptuia: Art Stays 2015, pon. 19:05 Glasba za vse, 20. oddaja, pon. 19:35 Evropski teden mobilnosti, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Sekvenca, 36. oddaja, pon. 20:50 Po zdravje: Medgeneracijsko sodelovanje, pon. 21:25 Glasbena osmica (slo), 60. oddaja, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Info kanal Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Juršinci vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Juršinci. Vidimo se v torek, 20. oktobra, ob 18.00 v večnamenskem kulturnem centru v Juršincih. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. 08:00 G oris niča - Iz naših krajev 10:00 Oddaja iz Slovenskih goric 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka m Majolka 13:00 Ujemi sanje 18:00 Oddaja iz Slovenskih goric 20:00 Gorišnica 21:00 Za vaše zdravlje-v živo | 22:00 Utrip iz Ormoža PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletnih straneh www.siptv.si SIP 08:00 Oddaja iz občine Markovci 10:00 Oddaja iz Slovenskih goric 11:45 Ptujska kronika 12:00 Seja svela Domava - pon. 18:00 Glasbena oddaja 19:45 Ptujska Kronika 20:00 15 let KD Odpev 21,20 Ujemi sanje. Polka in Majolka O8:00 Otroški program 08:30 ŠKL 09:00 Spravilo koruze na Hajdini 11:00 Spominska slovesnost v Doleni 13:00 Kožiihanje na Cušekovi domačij 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 11 let ljudskih pevk Budjna-Brstje 19:30 Oddaja iz Slovenskih goric 20:00 Kronika iz Občine Starše 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Viden strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Oddaje iz občin Spodnjega Podravja Uredništvo: www.siplv.si 02 754 00 30; ¡nfo@siptv.si Marketing: 02 749 34 27: 031 627 340 08:00 Trgatev pri Vidovi kleti 09:00 ŠKL 09:30 Polka in majolka 10:30 Ptujska kronika 11:00 Ujemi sanje. Video strani 18:00 Spominska slovesnost v Doieni 20:00 15 leiKD Odpev 21:20 Markovci - Oddaja iz preteklosti 23:00 Video strani WILLIAMS Zg, Hajdina 129b, Hajdina, Tel i Fax: 02 78 11 761 Gsm: 041 626 075, 041 345 711, 051 626 075 E-mail: ¡nfo@williams.5i TRGOVINA Z OIA ORODJEM. REZANJE Z OIA VRVJO. PREBOJI, DIAMANTNO REZANJE, HIAB PREVOZI, ASFALTIRANJE CEST, DVORlSC Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 PETKOV VEČER Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28, irifo®petv.tv, www.petv.tv TMIfS*' CD "-Î- Bodite nocoj tf družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom Petek, 9. oktober 10:00 Žetale, sejna soba: delavnica za izdelavo strategije lokalnega razvoja s poudarkom na javnem sektorju, LAS Haloze 14:30 Ptuj, gimnazijska dvorana: avdicija za pevce, plesalce in igralce, stare med 13 in 21 let, ki želijo sodelovati v mladinskem muzikalu; pripravlja Šola muzikala Arsana 15:00 Ptuj, golf igrišče: občinsko prvenstvo v footgolfu, posamezno in ekipno, ŠZ občine Hajdina 15:00 Ptuj, igrišče za golf: občinsko prvenstvo v footgolfu - posamezno in ekipe, Športna zveza občine Hajdina 16:00 Poljčane, Dom športa in kulture: srečanje starejših krajanov in krajank; KO RK Poljčane 16:30 Slovenska Bistrica, Grad: predavanje in delavnica Indijska kuhinja malo drugače, Zavod za kulturo 17:00 Lancova vas: slovesnost ob začetku gradnje avtoceste Draženci- Gruškovje; slavnostni govornik predsednik vlade Miro Cerar 18:00 Podlehnik, v OŠ: delavnica za izdelavo strategije lokalnega razvoja s poudarkom na kulturni dediščini, LAS Haloze 21:00 Ptuj, CID: koncert Demolition group Sobota, 10. oktober 6:00 Ormož, izpred gradu: izlet učencev krožkov in drugih članov, Peč- Tromeja, Planinsko društvo Maks 9:00 Draženci, ribnik: ribolov - memorial Danija Rajha, ribiško društvo Žejne ribice Draženci 9:00 Trnovska vas, pred večnamensko dvorano: pohod po poteh občine ob 17. občinskem prazniku, KORK Trnovska vas 9:00 Trnovska vas: vožnja po vaseh občine ob 17. občinskem prazniku, Bolfenško društvo ljubiteljev stare tehnike Trnovska vas 10:00 Pragersko, Strelski center Gaj: Srečanje starejših krajanov in kra- jank, KORK Pragersko-Gaj 10:00 Trnovska vas, športno igrišče: medvaški turnir v nogometu ob 17. občinskem prazniku, Športno društvo Kenguru 13:00 Trnovska vas, športno igrišče: tekmovanje v kegljanju ob 17. občinskem prazniku, Društvo upokojencev Trnovska vas 16:00 Žetale, večnamenska dvorana: TEDxŽetale, konferenca, kjer se bodo predstavili govorniki z območja Haloz 17:00 Dravinjski Vrh, cerkev sv. Janeza Krstnika: Prijatli, zapojmo in nazdravimo, koncert moškega pevskega zbora Maj iz Kranja pod vodstvom Dejana Rihtariča; goste: ljudski pevci Vinogradniki KD F. Prešerna Videm 17:00 Pobrežje, vaški dom: Zapojmo in zaigrajmo s prijatelji, deveto srečanje ljudskih pevcev in godcev v organizaciji pevcev ljudskega petja Folklornega društva Pobrežje 17:00 Slovenska Bistrica, Dom svobode: kino predstava Zmajček Kokos, Kino Slovenska Bistrica 18:00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: Vera in ljubezen, koncert sakralne glasbe slovenskih skladateljev in pop uspešnic Jana Plestenjaka v izvedbi komornega zbora Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana; dirigent Ambrož Čopi (prvi glasbeni večer ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj) 19:00 Slovenska Bistrica, bivši Crouzet: Bistriška noč ljubezni 2015, Klub študentov Slovenska Bistrica 19:00 Slovenska Bistrica, Dom svobode: kino predstava Idila, Kino Slovenska Bistrica Nedelja, 11. oktober 11:00 Cerkvenjak, pred gasilskim domom: 9. trgatev Johanezove trte, Občina Cerkvenjak 11:00 Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah, v neposredni bližini rojstne hiše Dominika Čolnika: 9. trgatev Čolnikove trte, Občina Benedikt 11:00 Trnovska vas, pred občinsko stavbo: kolesarjenje ob 17. občinskem prazniku, Občina Trnovska vas Ponedeljek, 12. oktober 18:30 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: predstavitev Društva za prebujanje duše in telesa 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: Učene ženske po motivih Molierovih Učenih žensk, Koproducenta Mestno gledališče Ptuj in Slovensko ljudsko gledališče Celje SMS rojstni dnevi na Radiu Ptuj od 1. aprila na novi telefonski številki! Od aprila dalje lahko vašega slavljenca sporočite tako, da vtipkate ključno besedo RD presledek in navedete kdo praznuje, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8-98,2-l04;3 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www. radio-ptuj .si SMS glasbene želje na Radiu Ptuj od 1. aprila na novi telefonski številki! Od aprila dalje lahko sporočite vašo glasbeno željo tako, da vtipkate ključno besedo PTUJ presledek in navedete pesem, ki jo želite slišati, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8-98,e-l04;3 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www. radio-ptuj .si SMS nagradne igre na Radiu Ptuj od 1. aprila na novi telefonski številki! Od aprila dalje lahko sodelujete v SMS nagradnih igrah tako, da vtipkate ključno besedo NAGRADA presledek, navedete odgovor na nagradno vprašanje in osebne podatke ter SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8-98,e-l04;3 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www. radio-ptuj .si www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 2. oktobra 2015 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJA cipres Thuja smaragd različnih velikosti po zelo ugodnih cenah, 040 729 549, Voh, d. o. o. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. roletarstvo ARNUS PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si KMETIJSTVO ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com AKCIJSKE CENE PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. ODKUP pitanih krav in telic za zakol. Plačilo takoj + (davek). Tel. 040 647 223, Marjan Pola-jžer, s. p. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. PRODAM svinjo, težko 200 kg, domače reje. Telefon 02 753 32 61. PRODAM prašiča domače reje, težkega 160 kg, cena 1,5 € za kg. Telefon 761 01 03. Dosegljivi smo do 9. ure zjutraj in zvečer od 17. ure naprej. NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo. Naročila po tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23. PRODAJAMO jabolk za ozimnico po ugodni ceni v Zg. Pristavi pri Petroviču. Pokličete lahko na GSM 031 667 589, Slavica. BELE kokoši in peteline, težke 4 kg, prodajamo. Rešek, Starše 23. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246. SOD za vino prodam, hrastov, približno 600 litrov. Tel. 031 733 157. PRODAM prašiče od 40 do 50 kg. Tel. 031 389 078. NESNICE, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAM telico, črno-belo, brejo v 9. mesecu, pašno. Tel. 02 769 39 41. PRODAM odojke, težke okrog 25 kg. Tel. 041 848 359. V STOJNCIH dam v najem tri njive, skupna površina 2 ha, za dalj časa, najemnina 600 € letno. Tel. 041 590 836. PRODAM prašiče v teži 25-100 kg, mesni tip, linija 54. Cena po dogovoru. Možnost dostave. 041 670 766, Ptuj. PRODAM bruna, ladijski pod, opaž ter kamen škrilavec. Tel. 051 890 761. DOM IN STANOVANJE V NAJEM oddamo dvosobno opremljeno stanovanje na Ptuju za dobo do enega leta. Tel. 041 657 276. PRODAMO stanovanje v bloku v Kidričevem, v velikosti 74 m2, v pritličju. Cena po dogovoru. Telefon 796 10 20 ali 031 496 584. Št. energetske izkaznice 2015-94-22-22882. v Štajerski V NAJEM damo delno opremljeno garsonjero na Volkmerjevi cesti na Ptuju za dobo do enega leta. Tel. 031 503 142. STANOVANJE oz. prenočišča oddam delavcem na Ptuju. Telefon 031 801 855. POTREBUJEMO čistilko, starejšo žensko, za pomoč v gospodinjstvu. Telefon 040 250 409. PRIDNO in komunikativno študentko iščejo za delo v gostinskem lokalu Ku-reš - Šikole, Pragersko. Informacije: 041 687 869. NEPREMIČNINE GARAZO na Ptuju v Gregorčičevem drevoredu prodam ali dam v najem. Tel. 031 801 855. glas naše dežele , Kje lahko kupite Štajerski tednik na območju UE Slovenska Bistrica Slovenska Bistrica: • Delo prodaja — pri občini, Kolodvorska ulica • MOLSlovenija, Ljubljanskac. 91 • SPARSM, Partizanska ul. 61 • SPAR HM, Žolgarjeva ul. 14 • ENGROTUŠ, Plečnikova ul. 25 • PETROL BS, Ljubljanska c. 45 Makole: • MERCATOR, Makole 11 Pragersko: • 3DVA, Kolodvorska ul. 8 (pri železniški postaji) Poljčane: • Jug Ema, Bistriška c. 50 • ENGROTUŠ, Bistriška c. 54 • Supermarket JAGER, Bistriška c. 26 c. 3, 2250 Ptuj, www.radio-tednik.si KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197. ČELNI nakladač KMG Podlehnik, s komplet vpetjem za Deutz torpedo 48, dobro ohranjen prodam. Rešek, Starše 23. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246. PRODAM drva, suha, mešana, cepljena, dolžine 20-30 cm, primerna za štedilnik in za podkuriti. Cena za 3 m3 drv je 150 EUR z dostavo. Info 031 208 904. VRTIČKARJI, pozor, ponujamo vam predelan konjski gnoj v 60-kg vrečah, cena vreče 7 € s prevozom, nagrada na 10 vreč liter domačega bučnega olja. Tel. 02 720 81 08 ali 031 273 577. PRODAM drva, mešana, kratka, drobna, za podkuriti ali za v štedilnik, 3 m3, z dostavo, 120 EUR. Inf. 041 620 853. PRODAJAMO jabolka za ozimnico, sorte jonagold, zlati delišes, idared. Možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Zetale, telefon 769 26 91. PVC okna, vrata, senčila Kuharsko preobrazbo Ime in priimek: Naslov, kraj: Telefonska številka: Potem spremljajte Kuharsko preobrazbo na Radiu Ptuj vsak torek med 16. in 17. uro. Vsak torek zvečer bomo v prostorih ŠC Ptuj, Biotehniška šola, šolski dom Grajenščak kuhali pod vodstvom priznanega kuharja Vlada Pignarja, skupaj z izbranimi kandidati. Na zaključni Kuharski preobrazbi pa ste z malo sreče lahko prisotni tudi vi. Izpolnite kuponček (nefotokopiran) in ga pošljite na Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Izmed vseh prispelih bomo izžrebali dva, ki bosta v zadnji oddaji kuhala z nami. Vaše prijave sprejemamo do ponedeljka, 19. oktobra. Pridobljene osebne podatke prijavljenih ne bomo posredovali tretji osebi in so namenjeni zgolj izbiri kandidatov, ki bodo sodelovali pri preobrazbi. Izbrane kandidate bomo o izboru obvestili telefonsko. a Ne moreš iz zemlje kot drobna semena, da znova bi segli si v tople dlani, grob je med nami, tišina prsti ... spomin na tebe pa vedno živi... SPOMIN 10. 10. 2015 mineva žalostno leto, odkar se je za vedno poslovil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Martin Rakuš IZ MEDRIBNIKA 27 Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko. Njegovi najdražji h i Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) V SPOMIN Robi Dovečar 10. 10. 2005-10. 10. 2015 IZ LAHONCEV 89 B Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Njegovi najdražji Kako srčno si želel, da še med nami bi živel. Smo ob tebi se borili, da zdravje bi ti povrnili. A bolezen pač tega ni hotela, žal prezgodaj te je vzela. V SPOMIN Mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat, svak in stric Avgust Šibila IZ APAČ 251 NA DR. POLJU Hvala vsem, ki ga obiščete, mu prižgete svečko in se z lepo mislijo spomnite nanj. Žalujoči vsi njegovi najdražji Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. ZAHVALA V 82. letu nas je zapustila draga žena, mama, oma, praoma ter tašča Terezija Zorko IZ MOŠKANJCEV 82 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, sveče, cvetje ter svete maše. Zahvaljujemo se tudi Bolnišnici Ptuj za požrtvovalnost, g. župniku Ivanu Holobarju za opravljeno sveto mašo in pogreb, g. Branku Firbasu za ganljiv govor, pevcem za odpete žalostinke, obema zastavonošema, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči: mož Janez, sin Marjan z družino, hčerka Milena z družino ter vnukinji Tjaša in Alja Program TV Ptuj Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: Mednarodni festival narodno-zabavne glasbe Graška Gora poje in igra, nastopajo: Veseli Gorenjci, ansambel Šestica, Ansambel Simona Gajška, Veseli svatje, ansambel Bum, Ta pravi muzikantje, ansambel Unikat, Navihanke. Mestni kino Ptuj Petek, 9. oktober: 17:00 Minioni; 18:30 Obisk; 21:00 45 let. Sobota, 10. oktober: 10:00 Kino vrtiček Zvezdica Zaspanka; 17:00 Minioni, 19:00 Obisk, 21:00 45 let. Nedelja, 11. oktober: 17:00 Minioni, 19:00 Obisk, 21:00 45 let. Slovenija • Pravosodno ministrstvo s spremembo zakonodaje o prekrških Z uvedbo tretjinke do večje plačilne discipline prekrškarjev? Ministrstvo za pravosodje je pripravilo spremembo zakona o prekrških in med večjimi spremembami je uvedba plačila tretjine globe za prometni prekršek namesto t. i. polovičke. Na ministrstvu so prepričani, da bodo s tem spodbudili prekrškarje k večji plačilni disciplini. Prekrškar naj bi plačal le tretjino globe, če jo plača v osmih dneh od vročitve odločbe (tj. plačilnega naloga in odločbe o prekršku); v nadaljnjih osmih dneh pa lahko plača 2/3 izrečene globe. Sicer pa po podatkih policije okoli 78 % prekrškarjev poravna plačilo globe v osmih dneh, ko je v veljavi polovična kazen. Po trenutno veljavni zakonodaji imajo storilci prekrškov možnost, da če izrečena globa presega trikratni znesek najnižje globe (za posameznika globa torej presega 120 evrov), lahko storilec najpozneje do poteka roka za plačilo globe predlaga, da se globa plača v obrokih. Najkasneje v roku osmih dni po preteku roka za plačilo globe lahko predlaga nadomestitev globe z družbeno koristnim delom. Če storilec ne predlaga obročnega plačila globe ali nadomestitve globe z družbeno koristnim delom, niti globe ne poravna, je ta odstopljena v prisilno izterjavo, so pojasnili na ministrstvu. "Naj ob tem opozorimo, da trenutno veljavna zakonodaja (zaradi tega, ker je Ustavno sodišče razveljavilo določbe, ki urejajo uklonilni zapor) ne predvideva več učinkovitega sredstva za izterjavo/ plačilo globe, če je nekdo ne Zneski v evrih za izrečene globe pri kršitvah s področja prometa Leto I Znesek 2008 65.164.821 2009 74.049.540 2010 68.106.487 2011 65.589.724 2012 53.019.810 2013 56.838.177 2014 61.907.045 Foto: Črtomir Goznik Kot je razvidno iz policijske statistike, pada število izrečenih kazni zaradi hitrosti, naraščajo pa globe zaradi uporabe naprav med vožnjo. želi poravnati in uradno nima premoženja. Po predlagani ureditvi pa bi bila neplačana globa odstopljena neposredno v prisilno izterjavo, v okviru tega postopka pa bi oseba lahko zaprosila za obročno odplačilo globe in stroškov postopka." Rekorder ima v 10 letih za 56.000 evrov neplačanih glob Predlog sprememb zakona pa za neplačnike uvaja nadome- stni zapor. Vendar ta ukrep je predviden za tiste prekrškarje, ki imajo neplačani in neizterljivi globi za najmanj dva prekrška. Ministrstvo upravičenost tega ukrepa utemeljuje s podatkom Policije, ki je v obdobju med letoma 2005 in 2014 zabe- Število ugotovljenih kršitev Leto Kršitve skupaj Hitrost Varnostni pas ** nja pod vom alkohola med vožnjo 2009 446.423 165.209 75.654 19.205 13.770 2010 392.526 121.171 63.733 17.920 17.080 2011 331.274 100.742 52.828 14.228 18.238 2012 240.803 68.330 45.139 9.147 19.446 2013 286.845 83.570 45.938 13.007 19.364 2014 304.746 95.605 48.826 12.724 22.641 NA / 'O RS,,,, Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; Vir: Policija Pada število izrečenih kazni zaradi hitrosti, naraščajo globe zaradi uporabe naprav med vožnjo. ■BREZPLAČNO SVETOVANJE ■BREZPLAČNE IZMERE ■BREZPLAČNA PONUDBA ■STROKOVNAVGRADNJA - TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI ZELO UGO ležila neplačanih glob za preko 158.000 prekrškov. Več kot 100 kršiteljem se je v teh desetih letih nabralo neplačanih glob za 200 ali več prekrškov. Rekorder med kršitelji ima v desetih letih neplačanih glob za 757 prekrškov v skupni višini preko 56.000 evrov. Predlog zakona pa na drugi strani dopušča, da se lahko storilec odvzemu prostosti tudi izogne, če bo v tem postopku predlagal nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist in k opravi tega dela, tako navaja ministrstvo, tudi resno pristopil. Tako naj bi za vsakih 84 evrov neplačane in neizterjane globe (kar je enako enemu dnevu nadome- Vir: Policija stnega zapora) izreklo osem ur dela v splošno korist, s tem da je iz razlogov ekonomičnosti predlagana dodatna omejitev, po kateri lahko delo v splošno korist znaša najmanj 40 ur. To dejansko pomeni, da se bo lahko z delom v splošno korist nadomestila le globa v znesku 420 evrov. Najprej plačilo, nato potrdilo ali dovoljenje Novost je tudi ta, da se storilcu, ki bo v postopku prisilne izterjave globe, do plačila globe oziroma do ustavitve postopka prisilne izterjave ne bo izdalo potrdila, ne bo izdalo ali podaljšalo dovoljenja s tistega upravnega področja, na katerem je bil storjen prekršek. Torej pre-krškar do plačila globe ne bo dobil dovoljenja za organizacijo javnih prireditev, vozniškega dovoljenja, dovoljenja za registracijo motornih vozil, gospodarskih družb. Kdaj naj bi bile predlagane spremembe zakona sprejete, na Ministrstvu za pravosodje še ne morejo povedati, saj še vedno poteka strokovno usklajevanje, so pojasnili. Mojca Vtič Jedi z žara na oglju v Pomaranči, Ob Dravi Napoved vremena za Slovenijo Vreme vinotoka je aprilu za poroka. Tagliata Ramsteak r T-bone steak : f*t Vratovina l v -T @ Rebrca - ribs .k^ 'V;. Riba ti .- • Pričakujemo vas. v. N 14/22 w E v Danes bo na Primorskem zmerno, drugod pretežno oblačno, a večinoma suho vreme. Zjutraj bo ponekod po nižinah megleno. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 10, na Primorskem okoli 13, najvišje dnevne od 14 do 18, na Primorskem do 22 stopinj C. Obeti V soboto se bo oblačnost spet zgostila. Na Primorskem bo večinoma suho, drugod bo občasno rahlo deževalo. Zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. V nedeljo bo oblačno, deževno in hladneje. Na Primorskem bo pihala burja.