POSLOVNIK DELAVSKEGA SVETA Vprašanje: Kolikor nam je znano, delavski sveti nekaterih podjetij niiuajo svojih poslovnikov. Gden izmed sklepov kongresa delavskih svetov je: zaradi iz-popolnjevanja dclovnih metod delavskih svetov je nujno izgrajevanje trdnih no-tranjih oblik, v zvezi s tem pa uveljav-ljenjc uslreznih pravilnikov in poslovni-kov. Katera osnovna vprašanja ureja po-slovnik in kako? Cigava odobritev je potrebna za njegov sprejem? Ougovor: V naših podjetjib. so pred-vseia tri kaieg-orije notraiijih organizacij-sko pravnili predpisov; pravila podjetja, pravilniki (na primer: tarifni pravilnik, pravilnik o liigieusko telinični zaščiti) in poslovniki (na primer: poslovnik delav-skega sveta). Glede na to, da se ti pojmi včasih mešajo, smo innenja, da bo korist-no ugotoviti osnovne značilnosti in med-sebojno razmerje med pravili, pravilniki io poslovniki. Pravila podjetja To so osnovni organizacijsko pravni predpisi podjetij. Po veljavnib. predpisih mora imeti vsako podjetje svoja pravila, ki jih sprejme delarski svet ob konsti-tuiraniu podjetja, prav tako pa je tudi delavski svet izključno pooblaščen, da pravila spremeni in dopolnjuje. S pra-vili podjetja regulira delavski svet samo-stojno osnovna vprašanja organizacije in notranjih odnosov \ podietju, razumljivo v skladu z veljavnimi splošnimi pravnimi predpisi. Pravila podjetja morajo poseb-no vsebovati: firmo in sedcž podjetja, osnovne določbe o pravicah, dolžnostih in načinu deloranja delavskega sveta in upravnega odbora, pravice in dolžnosti direkforja iu drugih vodilnih oseb, notra-njo organizacijo podjetja, osnovne določ-be o delovnih razmerjib, določbe o na-Činu sprejemanja gospodarskega plana, zaključnega računa in tarifnega pravil-nika, določbe o materialnem in finančnem poslovanju, po potrebi pa tadi dinge do-ločbe. Pravila podietja odobri obeinski ljud-ski odbor, ki lahko odkloni odobritev le, če pravila ne soglaSajo z veljavnimi pred-pisL Pravilniki B-To so notranji organizacijski predpisi, Hkaterimi so podrobneje obdelane posa- ¦kezne določbe pravil podjetja. Po veljav- ^Kh predpisih je sprejem nekaterib. pra- ^plnikov, kakor na primer tarifnega pra- ^ilnika in pravilnika o normah, obvezcn. Podjetje pa lahko uveljavi tudi druge pravilnike, če ima to za potrebno, na pri- irt: pravilnike o organizaciji in delu po- ameznih sektorjev in služb v podjetju. ()smitek novega zakona o delovnih raz- merjih v gospodarstvu določa, da ima ihko podjetje pravilnik o delovnih raz- nerjih, s kdterim podrobneje rešuje vpra- -anja delovnih razmerij. Bistveno je, da so pravilniki predpisi nižje stopnje kakor pravila podjetja in da morajo biti zato v skladu z njihovimi določbami. Pravilnike bi moral sprejemati upravni odbor. Veljavni predpisi dolo-čajo izjeme samo pri tarifnem pravilniku. ki ga plede na njegovo vlogo in pomen uvcljavlja delavski svet. Za pravilnik o Dormah določajo predpisi, da ga sprejme strokovni koleeij z direktorjem, odobri pa ga upravni odbor. Poslovniki To so noiranji predpisi, s katerimi re-guliramo postopek na sejah kolegijskih organov. S poslovniki ni mbgoče reševali vprašanj pristojnosti posameznih organov, temveč reguliramo z njimi samo način dela na sejah. • Ker je delavski sret kolegijski organ, ki je sestavjjen iz več članov in ki spre-jema svoje sklepe samo na sejah, je ko-ristno, da odredimo neka pravila za po-stopek na sejah. Zelo važno je, da so seje solidno pripravljene iu da jih vodimo tako, da je zagotovljena demokratičnost, to je, da so sprejeti sklepi dejanski odsev volje delavskega sveta. Razen tega je po-trebno, da je dclo na seji ekspeditivno, da ne traja preveč dolgo in da so sprejeti sklepi čim bolj pravilui, to je, da najbolj ustrezajo interesom podjetja in družbene skupnosti. Zato je razumljivo, da so Stevilni de-lavski sveli sprejeli svoje poslovnike, če-prav po veljavnili predpisih niso bili dolž- ni tega storiti. V poslovnik delavslcega sveta vnesemo podrobneiše določbe o na-činu pripravljanja in sklicevanja sej, © toku dela na sejah, o pravicah in dolžno-stih predsednika in članov delavskega sveta, o koinisijah delavskega sveta, o so-delovanju oseb, ki niso člani delavskega sveta, na sejah, o načinu pisanja in shra-njevanja zapisuika, o vzdrževanju reda na sejah, o načinu poročanja delavskega sveta delovnemu kolektivu iD druga vpra-šanja. Praksa je pokazala, da prispevajo po-slovniki znatno k boliši organizaciji, eks-peditivnosti in dcmokratičnosti dela de-Iavskcga sveta. Zato je tudi kongres de-lavskih svetov priporočil delavskim svetora, da uporabijo poslovuike kot ene-ga izmed instrumentov za nadaljnje izpo-polnjcvanje svoje delovne metode. Delavski svet sprejme'kot najvišji orgaa upravljanja samostojno svoj poslovnik in mu za to ni potrebna odobritev niko-gar. Poslovnik je obvezen za vse člane dclavskega sveta, a 'tudi za druge osebe, ki prisostvujejo sejara. Za dosledno izva-janje poslovnika mora skrbeti predsednik delavslceg-a sreta. Po našem mnenju ni potrebno, da bi tudi upravni odbor sprejel prav tako svoj poslovnik, ker je upravni (Klbor znatno ožji organ kakor delavski svet in tako bi kakSna bolj stroga pravila o postopku na njegovih sejah lahko celo oviraia nje-govo operativnost in učinkovitost.