253. številka.
Ljubljana, nedeljo 6. novembra.
XIV. leta, 1881.
SLOVENSKI NAROD.
ithaja vsak dan, izvzemii ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poeti pifjeuian za a v s t r o - <> \.: e r s k r dežele /a culo letu 16 gL, y.a pol lom Bri. za četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja ua dom za celo leto J3 ^ld., /a Četrt leta 'A ^IcL ob kr., za en meneč 1 >rld. 10 kr. Za pošiljanj« ua dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodu učitelje na Ljudskih Šolah in m dijake velja znižana eena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po posti prejemati za četrt leta .'J <old. — Za oznani la Me plačuje od Četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Koltnauovj hifii »gledališka stolba". O p r a v ni s t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj  tiskarni" v Kolmanovej hiši.
V I i t ii l»l J rt ii i. 5. novembra.
—.r.— Iz Hrvatske nam dohajajo vesti, da ee našega deželnega zbora debata o Žum-berku in Marijinem Dolu ne kritikuje premi losi no, in da se nekako indirektno še celo našim poslancem očit«, da nijso govorili po vsem tako, kakor to zahteva solidarnost, v katerej živimo s svojimi sosedi Hrvati. To očitanje je gotovo krivično, ker naših poslancev stališče v tej zadevi nij bilo kranjsko, temveč izrecno Blovansko. Da pa krdelo naših Nemcev v de želnem zboru ne bode sprejelo sklepa, ki bi bil le količkaj prijazen našim sosednim bratom, to se je lehko vedelo uže naprej. Saj se je mej našo nemško večino oglasilo nekoliko silno čudnih originalov, ki so z resnostjo trdili, da se morata Žumberk in Marijin Dol utelesiti Kranjskej iz strategičnih momentov. Naši nemški vitezi hočejo ti hrvatski enklavi prestrojiti v smrtonosni trdnjavi, na katerih bi si Hrvatje odbili svoje roge, če bi hoteli s kakim novim Jelačičem planiti po vojvodini Kranjskej, ter jo prepluti, kakor so svoje dni prepluli magjarske pokrajine. Mi upamo, da bodo v troj edine j kraljevini tirade naših Nemcev čitali s tistimi občutki, kakor smo jih m: poslušali! Kaj tacega resnega utiša napraviti ne more, in ga pri nas mej Slovenci nikjer napravljalo nij! Uže zdaj imamo povsod in na vseh krajih grozovito sitnost z nemštvom; povsod nam vstajajo germanizatorji, vsak prostorček se vestno preiskuje, če nij morda sposoben za malo gnezdice, kamer bi nemški „šulverein" položil svoje jajčice; z jedno besedo, nemška naša večina v deželnem zboru napenja vse svoje moči, da bi pod krinko tako zvane kulture ostrupila naše javne, in v prvej vrsti naše šolske razmere! In takim očakom naj bi
mi izročili Žumberk in Marijin Dol, da bi z nemškimi svojimi mrežami obvili ti hrvatski pokrajinici, ter bi ju mučili in trpinčili tako, kakor so nas trpinčili dozdaj, in bi nas še, da nij milostiva osoda posudila črva v korenino tem nemškim drevesom, ki so hotela po slo-venskej zemlji rasti do neba! —
Po celem Slovenskem ga nij človeka, ki bi najmanjšo željo gojil v svojem srci po hrvatskih seliščih v Žumberku in Marijinem Dolu. Nam je prijateljstvo s Hrvati preljubq, da bi ga za tako skromno skledo politične leče prodali naravnim svojim sovražnikom, našim Nemcem, ki zdaj s tako strastjo naglašajo historična prava, o katerih politični ti hinavci drugod ničesar vedeti nečejo. Mej nami in brati Hrvati historično pravo ne bode napravljalo nikacih mej. Mej nami velja samo tisto historično pravo, s katerim nam je osoda delila skupne historične britkosti in nadloge, v tistih časih, ko smo z združenimi močmi odbijali napade Osmanov ter branili Evrope kul • turo pred turškim barbarstvom. Iz tega historičnega prava pa izvira prijateljstvo in zavest, da nam je s svojimi starodavnimi sosedi v miru in ljubezni živeti ! O tem, kaj naj je hrvatskega in kaj slovenskega, pa ne velja historično pravo, katero je uže toliko narodov poHtično razkosalo, ter je jednako tistemn surovemu starorimskemu pravu, katero je upniku dajalo oblast, poplačati se za svojo terjatev s tem, da je dolžniku odsekal nekoliko udov. Mejo mej nami in Hrvati napravlja samo jezik in zategadelj ostati morata Žumberk in M»njin Dol hrvatska, kar sta uže od nekdaj po jeziku in mišljenji. To sicer morda ne ugaja historičnemu pravu, ugaja pa istemu pravu, ki je na tem mestu najpametnejše, to je naravnemu pravu!
V preudarek.
v.
(Konec.)
Na Francoskem so 1877. leta proračunih ves /emljiščni dol.?. L. 1840. so imeli pravega dolga 8 milijard frankov, od tačas se je pa do leta 1877 pomnožil za 6778 milijonov, tedaj vsako leto za 188 milijonov in tedaj je na 15 milijard narastel 1. 1877. V Avstriji se je le pomnoženje dolga od leta 1870 do 1879 določilo. V Cislajtaniji znaša to pomnoženje 938 milijonov gl., tedaj na leto 104 milijonov gl. = 213 milijonov frankov. Koliko imamo vsega dolga, ne moremo uganiti, ali prirastek kaže, da je osigurana prihodnjost. — V Nemčiji sodijo, da ga imajo od 10 — 20 milijard mark, tedaj čez polovico zemljiščne vrednosti; torej so Nemci francoskim milijardam vkljub Francoze precej prehiteli.
Uradno poročilo pravi: „Mej raznimi u/.roki, ki so zadnji čas na zemljiščni promet in ne menj na zemljiščne cene neugodno vplivali, nij na zadnjem mestu od I. 1875 neprenehoma se množeče, število eksekutivnih prodaj."
Hie Khodus in čujtr tolažbo: „Kaže se pa, da je vrhunec krizi na poprišfi nepremakljivega posestva uže prekoračen; ker prvič se je število eksekutivno prodanih objektov od 1878 do 1879 le za 20!Mi, tedaj za 20'4°/o povečalo, mej tem ko je od 1877 do 1878 se za 2283 ali skoro 29°/o narastlo in drugič se to povečanje ne rasteguj6 na vst> vrst«« nepremakljivega posestva, ampuk se omejuje na jedno samo, na „ostali posed", to je na zunaj mest ležeča gospodarska in industrij ilna posestva. Pri vseh dinzih vrstah je pomanjšan jo nastopilo." —
„ Vrhunec krize je uže prekoračen', pravi
Faust.
(Spisal Ivan Tur gonje v, preložil M. MAlovrh.)
Entbebren solist du, solist entbehren.
Faust, I. Theil.
(Dalje.) Deveto pismo.
(Isti istemu.) M . . . . 10. marca 1853.
Slednjemu Tvojemu pismu odgovor Hi uže dolgo čakal.
Mislil sem zadnje dni vedno na to. Čutim, da ga nijsi iz radovednosti pisal, nego iz iskrenega prijateljskega sočutja; a vender sem ugibal, bi li vzprijel tvoj svet in ti željo izpolnil. Po dolgem ukrepanji odločil sem se, Ti vse po vrsti povedati. Ali mi bode srce izpoved olaj £ala ali ne, tega ne vem,  ali menim, da ne
smem tajiti, kaj mi je celi život iz korena pretreslo, ker bi se inače pregrešil proti Tvojemu iskrenemu prijateljstvu ... A še bolj bi se pregrešil proti onej nepozabljivej, dragej duši, ako bi najine žalostne tajnosti ne poveril srcu, katero mi je na svetu Še jedino drago. Iz-vzemši mene si Ti morda jedini, ki se še Vere spomina, a Ti jo sodiš površno in krivo. Zato treba, da vse izveš. Ab, vse to dalo bi se povedati z nekaterimi besedami. To, kar se je zgodilo, treščilo je kakor grom z vedrega neba v nas, in kakor grom doneslo smrt in propast.
Od tedaj, ko sem jo izgubil, odkar sem pobegnil v to pustinjo, katere do konca svojega življenja ne zapustim, preteklo je mnogo časa, več nego dve leti, a vender se še vsega jasno spominam.
Rane me še jednako ljuto skele, jadi me neprenehoma more... Ali tožiti nečem. Druge
ljudi morda tolaži, ako potožijo svojo bolest: mene ne. Prosto naj Ti povem, kaj se je zgodilo.
Ali se spontinas. zadnjega mojega pisma, onega pisma, v katerem sem si prizadeval, da Ti izgonim strah in Te odvrnem od nakanje-nega pota. Ti mu nijsi hotel verjeti, da si je bilo pisano lehkim peresom, a se menj si verjel, da se kmalu vidiva. Ravno isti dan dozna 1 sem, da me Vera ljubi.
Te besede pišoč, vidim, kako težko mi bode vse do kraja povedati. Neprestana misel na. njeno smrt me silno muči. Ti spomini mi bodo uničili jadno srce ... Ali prizadeval si bodem, da se premagam.
Čuj torej, kako sem izvedel, da me Vera ljubi. Najprej reči mi je. da do onega dne niti sanjal nijsem, da je to mogoče. Istina je, da sem opazil, [da je večkrat, protivno svojemu običaju zamišljena in raztresena,  ali si
uradni list in kdo bi ne verjel. Dokazi, na katere se opira ta trditev, ia ki morajo prepričati vsacega Tomaža, so naslednji: cena je upadla za &lU°l0, prod;ije iz proste roke so se pomanjšale za 4 °/<m ker neče nikdo neprisiljen kupiti zemljišča in posilne prodaje so se pomnožile le za 20"/0 in to, kar more človeka posebno veseliti, le na kmetih, le kmetje se številneje pojajo s posestev. „ Vrhunec krize je tedaj uže prekoračen" inpunctum.
PriobčivŠi po letih število eksekutivnih prodaj in pri njih utržene svote, pravi uradno poročilo: „Naravna posledica tega ogromnega števila je bila, da so se v eksekutivno prodajo postavljeni predmetje večjidelj pod cenil no vrednostjo, le po stisnenih cenah mogli prodajati, tedaj le v znatno zgubo za eksekutira-nega hipotekarnega dolžnika, kakor za številne hipotekarne upnike, katerih terjatve se z licitacijskim izkupilom nijso mogle pobotati . . . V vkupnem se je tedaj število pri razdelitvi licitaeijskega izkupila prazno ostalih in zategadelj izbrisanih zastavnih dolgov tudi 1. 1879. v primeri s prejšnjim letom povečalo, da-si kratko malo ne v tako »eugodnei razmeri, ko od I. 1876 do 1. 1877 —  za  3037  ali 56°/0
— in od 1877 do 1878 — za 3320 ali 40°/0
— ampak le za 2207, to je ne polnih 19°/0, mej tem ko se je njih znesek celo blizu dveh milijonov zmanjšal." Upniki so v Cislajtaniji od 1. 1873 do 1880 zgubili pri hipotekarnih posojilih 113,725.163 gld.
Bližnji uzroki temu so: manjšanje zemljiščne vrednosti, zadolževanje čez glavo in nekoliko tudi devastacija poslopij in gozdov pred eksekutivno prodajo. Pred mesecem dnij grem v kraji, kjer službujem, na sprehod. Pridem do neke hiše. kjer so ravno opeko s strehe jemali ter vprašam ali mislijo prekriti. Mestu določenega odgovora se mi je reklo: Dobri prijatelji nas k temu silijo. Zvedel sem dosti.
To je naravna posledica ekonomičnega liberalizma, to je najhujša demoralizacija, to je naš nihilizem 1 Kmet čuti, da svojega propada nij sam kriv in zategadelj se hoče maščevati ali ker pravega zanj preveč abstraktnega uzroka, ne more prav spoznati, se znosi nad svojimi upniki, ki so časih najpoštenejši ljudje ter so mu morebiti prav iz krščanskega usmiljenja posodili. On uniči, kar more, ne po-mišljajoč, da pri tem trpi tudi občno blagostanje, samo da si utrži nekoliko goldinarjev, katere potem kmalu požene.
nijsem razložiti mogel, kaj bi temu povod bilo. Naposled se je sedmega septembra — to je za me znamenit dan — to le dogodilo: Ti veš, kako sem jo rad imel in kako mi je ta lju bežen srce težila. Hodil sem kakor v sanjah, a nikjer se mi nij dopadalo. Hotel sem doma ostati, ali nij mi bilo možno vzdržati, nego moral sem jo poiskati. Našel Bem jo v sobi samo. Prijinkova nij bilo doma; odšel je bil nekam na lov. Ko sem se jej približal, upre Vera svoje oči v me, in mi odzdravi. Sedela je poleg okna.   Na krilu ležala jej je knjiga
— moj .Faust" ! Izgledala je utrujena. Sel sem jej nasproti. Ona me prosi, naj jej pre Čitam ieti prizor, v katerem Margareta vpraša Fausta, da li veruje v Boga. Vzel sem knjigo in začel citati. Ko završim, pogledam jo ostro. Naslonila je glavo na naslon svojega stola, roki piekrižala na prsih, a pogledi bili so v me uprti.
Srce jelo mi je, — ni sam ne vem zakaj,
— hitreje tolči.
(Dulje pnli i
Iz kranjskega deželnega zbora.
XII. seja 21. oktobra 1881.
(Konec.)
Poslanec Svetec odgovarja jako spretno na mnoga očitanja nemških poslancev. Da se g. Luk tnann navdušuje za nemščino hrvatskih graničarjev, posebno Žumberčanov, temu se govornik ne čudi, ker se ta gospod sam z gramatiko nemščine jako hudo prepira. (Veselost mej  narodnimi poslanci in poslušalci.)
Poslanec Navratil kot poročevalec manjšine upravnega odseka : Gospod poslanec Luck-munn je naglašal, da sta si večina in manjšina upravnega odseka v nazorih zaradi Žumberka in njega priklopljenja h Kranjskej jednaka. To je istina. Razlika je le ta, da mi ravno tako kakor nemška večina hočemo odstopiti Žumberk hrvatskej deželi, a samo mi rečemo odločno, da hočemo v zameno dolenjsko železnico, mej tem, ko poročilo večine ne reče irčesa, mi hočemo tudi arondiranje kranjske meje, mej tem, ko nemška večina vse to prepušča vladi. Gospodje nam nasprotne stranke so strašno hvalili, kako izvrstno sloji z nemškim jezikom v granici in tudi v Žumberku in da se od strani tamošnjih uradov nemško dopisuje. A, gospoda, vse to je bilo, denes je v uradih povsodi hrvatski jezik. Da se pa go spoda nemške strani ne bode preveč navduševala za nemški jezik, kakor se govori in piše v Žumberku, navedel bodem samo jeden rlučaj, kako znajo v Žumberku na nemški jezik prevajati. Nekov uradnik je prevel slovenski: „ministerstvo za uk in bogočastje" v nemški „Ministerium fiir Gottesverehrung und Fortsetzung". (Glasen smeh. Občna veselost mej poslanci in poslušalci.) Če se trdi, da imajo Žumberčani nas Slovence radi, je to istina, ali le take dolgo, dokler jih mi k nam nazaj ne zahtevamo. Ogri bodo energično za Hrvatsko reklamirali Žumberk in poudarjalo se je od nasprotne strani, da so močni in da vse dosežejo. Močni pa so nam nasproti, ker so jedini, ker nijmajo domačega prepira, kakor ga imamo mi, katerega pa prouzročuje jedino le vaša stranka. (Istina je! Dobro! Dobro!)
Poročevalec večine začne jako patetično hvaliti Žumberčane. (Dežman kliče: Čujte! Čujte! Dr. Zamik odgovori : To so same fraze! Sehafler kliče: Anstand! Anstand! Dr. Zarnik odgovori: Tudi v francoskem parlamentu se jednako razgovarja.) Govornik pravi konečno, da ne stoji ne na nemškem ne na slovenskem stališči, ampak na kranjskem, in da se le za integriteto te dežele poteza.
O nasvetu manjšine se glasuje po imenih. Nasvet se z 18 proti 11 glasovom zavrže. Deželni glavar grof Thurn se zdrži glasovanja. (Oho klici Nemcev.)
Ko zapisnikar g. Pfeifer naznani rezultat škrutinija, kličejo nemški poslanci: Deutsch! Deutsch!
Zdaj pride na glasovanje resolucija na-svetovana po poslanci Navratilu, naj se Nj. veličanstvu cesarju zahvala izreče zato, da je ukazal, da se je Vojna granica razvojničila.
Poslanec Dežman pa uasvetuje zahvalo tako, da se izreče samo za razvojničenje Žumberka in Marijinega Dola.
Dr. Zarnik: Prosim, da boste predlog razdelili, kajti za zahvalo Nj. veličanstvu bo-demo glasovali tudi mi, ne pa za motivacijo, kakor jo je nasvetoval g. Dežman, kajti narodna stranka stoji na občeavstrijskem stališči
vaša stranka pa stoji na ožjem kranjskem, ali bolje rečeno kočevarskem stališči.
Potem se glasuje o zahvali cesarju, ka-terej pritrde vsi poslanci.
Na predlog dr. Schreva prične se tajna seja, da se sklepa o predlogih finančnega odseka, zadevajočih oddajo opravil deželne blagajnice na c. kr. državno blagajnico. Tajna je morala seja zaradi tega biti, pravi poročevalec, ker se lehko zgodi, da bi se v debati imenovale tudi osobe. Tajna seja je trajala nad tri ure. Potem se v javnej seji prebero sklepi tajne seje. Blagajnica deželna izroči se c. kr. blagajnici in plača dežela za to vsako leto pavšalno svoto 3100 gld. Pogodba z vlado se i mu pa le skleniti, ako vlada prevzame izmej dosedanjih uradnikov deželne blagajnice, Fr. Ravnikarja, Drag. Žagarja in Ferko Omejca vsaj dva v državno službo.
Deželni glavar grof Thurn naznani, da ker nij1,ta poročili uprav o letnem poročilu deželnega odbora in o predlogu poslanca Detele zaradi naprave kmetijske šole v Ljubljani še, kakor to veli §. 29 deželnega opravilnega reda, 48 ur v rokah gg. deželnih poslancev, jih odstavi z denašnjega dnevnega reda.
Baron A p f a 11 r e r n pravi, da nijma deželni glavar pravice, odstavljati od dnevnega reda, ampak zbornica.
Dr. Zarnik: Deželni glavar in vsa zbornica se ima opravilnega reda strogo držati, kajti to je naša postava, katero smo si sami dali in moramo jo spoštovati, tedaj tudi §. 29 opravilnega reda, ki veli, da se nijma o nobenem predmetu sklepati, ako nij poročilo 48 ur v rokah poslancev. Ako misli baron Aplal-trern v tem zboru rolo korporala igrati, kakor svoj čas, mu mi povemo, da se ne pustimo terorizirati!
Baron Apfaltrern zopet trdi, da nijma deželni glavar sam, ampak cela zbornica le pravico prenarejati dnevni red.
Dr. Zarnik: Opravilni red mora vezati vse poslance. Ako jeden sam zahteva, da se ima ravnati po § 29, se ima to zgoditi in izbrisati isti predlog dnevnega reda.
Poslanec Dežman pravi, da se ima § 29 vzeti le cum grano salis, kajti § 16 opravilnega reda določuje, da deželni glavar s po-razumljenjem deželnega zbora določi dnevni red.
Poslanca Svetec in Detela odločno ugovarjata, da bi se kaj v opravilnem redu prenarejalo.
Poslanca dr. Schaffer in dr. pl. Schrev zahtevata, naj se glasuje ali se imata odstaviti z dnevnega reda te dve poročili.
Dr. Zarnik: Dokler velja zakon, se ga imate držati, Kadar da boste prenaredili, veljal bode i za nas. Mi narodni poslanci tedaj odločno protestujemo proti temu, da bi se o tem ah se odstavita te dve poročili od dnevnega reda glasovalo in se ne bodemo glasovanja udeležili, in zapustimo dvorano in zahtevamo, da se ta naš protest zabeleži v protokolu.
Po tej izjavi zapuste narodni poslanci dvorano.
Nemška večina potem sklene, da se te dve poročili od denašnjega dnevnega reda odstavita. Narodni poslanci zopet pridejo v dvorano. Ko se je rešilo še nekaj prošenj cestnih odborov, se seja, ki je trajala 7 ur, sklene.
Politični razgled.
Notrtaiile dežele.
V Ljubljani 5. novembra. V kratkem se bode sešel državni zbor in to daje praškej „Politiki" povod, da razmot-
riva razmero Ta»lfoJeve|r» mlnUter-
»t\* mej ustavoverno in avtonomistično stranko. Prva razmera je jasna, pravi ta list, stranka ustavoverna mu na vsak način hofce oponirati; razmera mej Taaffejem in avtono misti pa je nejasna. V vsakej konstitucijonel-nej državi je vlada strankarska in nahaja se tudi vladua stranka. Tai.ffe boče stati nad strankami, torej tudi ne more obstati vladna stranka. Dalje pravi ,,Politiku, da avtonomi-stićna stranka še nij nič dobila, le s plato-ničnimi haški pa se ne more zadovoljiti in to tem menj, ker si je v svesti, da zastopa ve čino prebivalstva. Potem odločno terja „Poli tik" od TaafTeja, da odpravi tolikanj krivični in zastareli volilni red in upelje jednakoprav-nost na praškem vseučilišči in da si izbere v gosposko zbornico ude izmej avtonomistov.
V li UI1J4" «1 rifcsft
Iz Petrofrrada se poroča, da se bode razpravljanje in pogajanje mej Rusko in Vatikanom ugodno rešilo.
Iz Bel g rada se poroča,  da je srbsko ministerstvo   za  bogočastje  in nauk suspen diralo srbskega metropolita v Belgradu, Mihajla. Kakor se poroča so preiskovali njega stanovanje in našli nekoliko   sumnjivih listin. —
Podunavsko vprašanje se bod morda vender uže jedenkrat rešilo, kajti ru munaki list „Romanul" je iako zadovoljen z izjavo sekcijskega šefa pl. Kallava v budget-nem odseku o podunavskem vprašanji. „Ro-manul" piše : „Mi z veseljem jemljemo v znanje, da dunajski kabinet želi rešiti podunavsko vprašanje v smislu berolinske pogodbe; to želimo tudi mi. Ta rešitev je jedina, ki ugaja vsem legitimnim interesom. Rerolinska pogodba ne govori o nobenej drugej komisiji, kakor evropskej, in ne- priznava nobenej avtoriteti pravico, garantirati vožnjo po Donavu do Ga-laca.u
Iz Inke se poroča, da je več najem nikov zadovoljno plačalo najemščino in da je v to največ pripomogel nadškof dublinski, Cabe. On je namreč- izdal pastirski list, v katerem obsoja Parnella ter njegovo agitacijo, da nij treba plačati najemščine, nazivlje komuni '.mom. Ta pastirski list so Čitali po vseh irskih cerkvah in baje da so ljudstvo jakd ganile škofove pomirjevalne besede. Izmej zaprtih {irskih agitatorjev je bil iz ječe uže izpuščen Sexton zaradi slabega zdravja.
Iz Tiiiic»%1Jc» poroča se povoljna vest za Francoze. Njihova vojska osvojila si je namreč trdnjavo ustaško Ka i man.
Predsednik Zjedinjenih držav Artliur bil je v |smrtnej nevarnosti. Prošlo nedeljo, ki kor se javlja iz VVashingtona, čakal je nanj človek, ki baje nij bil pri zdravej pameti, pred Belo bišo (vladnim poslopjem) z revolverjem. Hotel je prodreti v hišo, a ker so mu.branili, skušal je z revolvorjem si šiloma priboriti uhod. Straža ga je zaprla,
Domače stvari.
— (Slovensko gledališče.) Denes ob 7. uri zvečer igrala se bode v tukajšnjem deželnem gledališča igra: „Zmešnjava na zmešnjavo", burka v 5. dejanjih, po A Kotzebueji poslovenil J. Cimperman. Ker uže delj časa nijsmo imeli nobene slovenske predstave, pričakovati je obilega obiska, osobito, ker bodo igrali uže iz prejšnjih časov dobro poznati slovenski igralci. Igra je jako zanimljiva, polna spletk in zelo smešnih prizorov.
— (Gospod Bamberg) lehko zakliče : Bog me varuj pred mojimi prijatelji. Ti njegovi prijatelji se napenjajo na vse kriplje, da mu iztrgali mastno kravico, pri katerej gospod Bamberg vsako leto namolze najmenj tri tisoči goldinarjev. V zadnjej številki ljubljanskega „Woehenblatta" očitajo nekateri udje konsti-tucijonalnega društva vladi, da se redi od krvavih žuljev nesrečnih dolžnikov in da s temi krvavimi doneski vzdržuje ohcijozno svojo „Laibacher Zeitung". To očitanje je prav opravičeno, samo da se nij pod pravo
adreso odposlalo; ker to uže nekaj let sem vsakdo v6, da dobiček iz tistih krvavo plačanih ediktov gospodu Bambergu v žep sili in da bi vlada prav lehko i shajala z uradnim svojim listom, če bi edikti tudi cenejši bili. UŽe večkrat smo iz dežele bili podrezani, da naj o tej stvari kaj spregovorimo, a mi smo molčali, ker bi drugače občutni naši Nemci gotovo na vse grlo kričali bili. da hočemo konkurentu vzeti tiskanje uradnega lista. Zdaj pa, ko so gospoda Bamberga politični prijatelji to zadevo v javnost privlekli, zdaj smo opravičeni tudi mi,£o tej stvari spregovoriti. V jednej prihodnjih številk bodemo statistično dokazali, da so edikti v Bainbergovem „Amtsblattu" najdražji v celej Cislajtaniji. Ako gospodu Bambergu vsa ta razprava ugajala ne bode, hvaležen naj hode svojim prijateljem, ki nijso mogli molčati !
— („Matice Hrvatske") poverjenik v Ljubljani je častiti g. Anton Žlogar, msetni kaplan pri sv. Jakobu. Vsi „prinosnici" plačujejo na leto 3 gld., ter dobijo za neznatni ta znesek po pet do šest izvrstnih knjig. Kdor hoče pristopiti „Matici hrvatske ju obrne naj se do gospoda Zlogarja ali pa do administracije Narodne tiskarne, kjer se nahaja „upisni arak", ter se tudi vstopnina lahko plačuje. Želeti je, da se mnogo slovenskih rodoljubov vpiše v ta zavod, ki v vsakem oziru izvrstno napreduje. Pri tem zavodu naj bi se tudi učili kako se mora uravnati Matica slovenska, da postane plodonosno drevo in da ne ostane več, kakor dosedaj — suha veja. —
— (Iz Trsta) se nam poroča, da je blagi škof tržaški gosp. Jurij Dob rila dne 2. novembra nagloma nevarno zbolel. Zdaj je nevarnost za njegovo življenje nekaj manjša a celo zdravnika dr. Mandie in dr. Maniussi) ne vesta, kaj in kako se bo bolezen razvila in kako da se bode nehala. Z . primorske Slovane, zlasti za Hrvate bi bila velikanska ne sreča, ko bi nemila smrt vzela tako rodoljubnega in tako požtvovalnega škofa, kakor je milostljivi g. Dobrila.
— (Koncert vojaške godbe) bode denes zvečer v čitalničnej restavraciji.
— (Novoimenovani c. k r. deželni sodni svetovalci na G o r i š k e m.) C. kr. justično ministerstvo je imenovalo okranjega sodnika v Ajdovščini g. Leopolda B u d a n a in okrajnega sodnika v Korminu g. Josipa Gorju pa, c. kr. deželnima svetovalcema pri ok-rožnej sodniji v Gorici. Oba gospoda sta spretna jurista in iskrena domoljuba. Tako je prav!
— (Louise Michel,) znana pariška rudečkarica, oblekla se je v političnem raz gledu našega lista od 4. novembra t. 1. v moško opravo. Mi smo nesrečno to napako površnega svojega korektorja prepozno opazili, sicer bi bili gotovo skrbeli, da bi se glasovitej komu-nardinji ne bila odprla pot — v moški spol. ki ima uže tako  svojih rudečkarjev preobilo.
— (Shod ljubljanskih obrtnikov) bode v ponedeljek v pivnici „Bierquelle" na Francevem nabrežji zvečer ob sedmej uri. Raz-govarjalo se bode o obrtnijskem shodu na Dunaji, o resoluciji, katera se ima tam sklepati, in tudi o tem, ali bi ne bilo umestno, da se k temu shodu pošljejo tudi zastopniki obrtnikov iz Ljubljano. (Česa naj naši obrtniki iščejo na Dunaji? Dotike z Nemci V Te imate uže tako obilo! Ur.)
— (Siroti nske ustanove.) Vsled sklepa deželnega zbora je deželni odbor oddal 14 sirotinskih ustanov. V sirotnišnico so spre-
Marn Janez i/. Trebeljevega, Babnik Fr.tn iz Št. Vida pri Ljubljani, Gnezda Jakob in Jur-kovič Janez iz Ljubljane, Pire Katarina iz Kraš-nje, Mlakar Aloj/ija iz Hrušice, Vrhovee Jožeta iz Hapoljč. Ustanove po 50 gld. na leto dobijo: Ookelj Janez iz Senožeč, Stegel Jožef iz Ljubljane, Zabred Aleksandrina iz Ilir. Bistrice iu Ileršič Autonija iz Ljubljane.
— (K učiteljskim izpitom) se je oglasilo 11 učiteljev in 11) učiteljic, od teh 2 učitelja nijsta prišla, ostane tedaj 9 učiteljev in r> učiteljic. Dostali so: 1 kandidatinja je dobila spnčalo I.; 15 (3 kandidatje in 12 kan-didatinj) spričevalo II.; 7 (2 kandidata iu 5 kandidatni)) spričevalo III.; D (1 kandidatje in 1 kandidatinja) spričevalo IV.
P. n. ("itatelje opozarjamo na denašnji inserat: „Dunajska borza", bančne hiše ,,Leitha \ na Dunaji.
jjimajska borza 5. septembra
i lavirao telegrandnn poročilo.)
Enotni dri. doi^ v bankovcih .	. 7»;	gld.	76	ki.
Enotni dr/, dolg v srebru	. 77	n	75	
	. 08		95	
1HSO drž. posojilo	. 132		60	
Akcijo mir (ni ne banke....	. «24			
Kreditno akcije......	. 366		50	
	1 is		1 ,	
		n		
	S		B7' ,	
			59	
		•	90	n
Deželno gledališče v Ljubljani.
V nedeljo 6. novembra:
Prvikrat i
Zmešnjava na zmešnjavo.
Borka v 5 dejanjih. Spisal A. Kotzehuo, preložil Joh. C i m p o r m a n.
Kasa se odpre ob l/t7. uri. — Zadetek 7. uri /.večer.
osdravlf* piemeno specialni
zdravnik tir. Iv illi-.<-li v l»i-;i/«liinili l»resdeii, Sac h sen). Za velike UBpeho (8O00) veliko medalje znanst. druSt. v 1'arizu. (480—15)
Andrej IDitricli
jeti: Dekalič Martin, Oblak Janez iz Iške vasi, 631—l) v Vipavi.
Jedan gospodin mladi godina iz boljeg obitclj-uog kruga sa nekoliko hiljadah novaca želji ne z jodnom nekoliko stotina novaca imajucoin, mladom i liepom gospodienom i/. Kranjske oženiti. U pitanja pismena uzimaju ho do is. novembru i*mi pod
biljegom j. i,, p. r. l j uhlju um. (618—8)
VABILO.
Samostalni obrtniki v Ljubljani se vabijo v
zborovanje,
ki se bode
v ponedeljek, v dan 7. novembra t. 1.
ob -S. uri zvečer vršilo
v restavraciji „Bierquelle'-
na Francevem obrežji.
Naj bi se prav v obilem številu udeležili.
Dnevni red: Razgovor in Bklep o v 15. dan novembra t. I. na Uunuji Me vrfiečeiuu občnemu avstrijskemu obrtnemu shodu predložečej resoluciji, eventueluo o udeležit vi ljubljanskih obrtnikov pri onem obrtnem shodu. (630)
Metliško vino!
V iueiiiHk«*j prostiji na Dolenjskem je kaclh
112 hektolitrov ali l'iio avstrijskih veder dobrega 1«*-loNiijcKH vi"** po ceni na prodaj.
O. Trćek,
((»32—1) profit.
Komi
se takoj sprejme v mojoj prodajalnici s ApeeerlJ-skiui in /iiniiii i.iu^onu «irobuarl|o in pekar ij o.
Nv etnosi a v ii a
Kreuizbergova menažerija
v Ljubljani, na Kolizejskem trgu
jo odprta vsak dan od Jutra do 10. ure zvečer.
Ob
3. in 5. uri popoludne
se pitajo zveri
in se vrše
Mrb*j> predstave
3£S&*r3ii&      v centr. kletki.
(622—2)
Ve« povetlo plakati.
Spoštovanjem
lIlMT* Krillt/lKTlf.
Umetne
(595—4)
zobe in zobovja
postavlja po najnovejšem amerikanskom zistemu v t.I»» n. vnlkanlt« ali celulojidu
brez bolečin.  Plombira m zlatom itd. Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin
s prijetnim mamilom
zobni zdravnik A. Paichci,
poleg Hradeokega mostu, v I. nadstropji.
l.epe in po ceni
klobuke in čepke,
kakor tudi
prodaja
Anton 14 rej čl,
v Ljubljani, na kongresnem trgu na oglu gledaliških
UHO (506—10)
Verižice za ure.
Dunajska specijaliteta!
s desetletnim pismenim poroštvo m.
^m\m (J* [-» Fron-fron urne verižice T     V' I""    ^| * jako finim medaljonom, ki se dA
"JL J odpreti, pozlačenim, gld. 4. ^^"tg^^*"^ Moje verižice za ure i/, zlata i m i
(fcj tacije, najfinejši double, pozlačene,
nadomestijo in prekosč gledč lepote in elegance zlate verižice 1 rsi :i i i ©i>6e d ti rilo ! Originalna dunajska oklepna verižica, jako
priljubljena, reprezentujoča 100 gld., le gld. 3. Verižica za scaske nre s kvasto, jako elegantna
in moderna, bujno lepa gld. 3.50. Zlatovaljcaste verižice s 14 karat, zlatom plati-rane, a gld. 4, 5, 6 in gld. 8, in 10letno pismeno poroštvo, da verižica ne očrni.
Proti gotovej uplačitvi ali povzetju pošilja ML JI miit. Dunaj,
Stadt, nur Woll zoile Kr. 35,
neben der Ecktrafik. (599—3) Pred ponarejenimi »varim!
!Za gospode zdravnike!
Slavni med. dr. Josip Anton Streintz v Gradci piše dur 17. januvarja t. 1. lekarju Bittnerju v Ribnovu, Dol. Avstr. s „Izvrstno ozonirujoči vpliv Vašega konifernega sprita mi daje zopet povod, da Vas prosim, da mi pošljete konifernega sprita in aparate proti poštnemu povzetju". — „Gradec, dne 4. fe-bruvarja t. I.  Vaše vprašanje o razglasitvi mojega
Eisma od 17. januvarja t. 1. odobravam z veseliem, er se nadejam, da s tem pripomorem, da se izvrstno uporablja koniferni sprit in da se spiošno razširi to desinficirajoče sredstvo. Jaz sem poslane mi steklenice konifernega sprita razdelil, kakor tudi jako primerne ra/prševalne aparate, prosim torej, da mi zopet kakor prej pošljete koniferni sprit in razprševalne aparate proti poštnemu povzetju. Spoštovanjem dr. Josip Anton Streintz, 16, liurgriug, Gradec." Zaloge ao naznanjene pri drugem inseratu.
(603)
kaplji
J)r. Sprangerjeve
jice za želodec,
priporočane od zdravniških avtoritet,
pomagajo takoj, če ima človek krč v želodci, migreno, feber, ščipanje po trebuhu, zaslinjenje, slabosti, Če ga glava boli, če ima krč v nr ih, mastno zgago. Telo Be hitro sČisti. V bramorjih razpusti bolezensko tva-rino, odvajajoč črve in kislino. Davici in tifusu vzamejo vso zlobnosi, in vročino, če se zavživajo po žličke vsako uro, ter varujejo nalezljivosti. Človeku diši zopet jed, Če je imel bel jezik. Naj se poskusi z majhenim ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. j. Nvoboda v Ljubljani, a flacon 30 in 50 kr. av. vel j. (247—46)
Čitalnična restavracija.
Denes nedeljo 6. novembra
OBET
vojaške godbe veliki knez M i ha jI št. 26.
Zadetek ob 7. uri. Vstopnina 20 kr.
(629)
~"Vj iloivtin o »V* ni-,
gostilničar.
Tujci:
4. novembra:
Pri Slonu- Sušnik iz Sclc, — Gaspar iz Postojne, mm "VVeiss, Lurinski z Dunaja.
Pri Malici: Hirsch, Franki z Dunaja. — Fa-biani iz Tolmina. (Jrachi iz Lepe doline.
Izpisek iz
,/V/iener medicinisehe JPresse", izdavana od Prof. dr. Iv. Schnitzlerja o
Bittnerjeveni
konifernem spritu.
Na podlagi izrekov slavnih mož moderne medicine, po katerih ima vedno zelena smereka visno v sebi in jih daje od sebe, ki ozdravljivo vplivajo na dihalne organe in na živčni zistem, je lekar Bittner v Ribnovu poskušat kako bi bilo možno ta zdravstveni vpliv smerek prenesti v stanovanje. Po petletnih poskusih ho mu je posrečilo, napraviti ekstrakt, Blttnerjev „koniferni sprit", ki uporabljan midoincstuje popolnem igličast gozd, njegov halzumičiii duh v sobi razširja, napolni zrak v njej z eterično olj intimi in balzainično smolnatimi snovmi, da jih potem lehko dihamo. Kahljenje „konifernega sprita" so osobito priporoča pri kašlji, bronhi jalnciu kataru, prsnih bo-lečinah, .slabosti prsij, astmi, finfizeinu, bruhanji krvi, tuberkulozi, hro-ničnej hripavosti, pri kataru gol tanca in pri živčnih boleznih.
Mo. no ozonirajoča lastnost ..koiiifernega sprita" se priporoča za vse bolnieiie sobe, nu močvirjih ali globoki! krajih ležeča stanovanja, ker vzdržuje zrak vedno čist iu zdrav, oaobito pa pri tifusu, difteritisi, poltnib boleznih, kot: osepnieah. škrlatici in vseh epidemijah p-oti na-lezljivosti in daljnem razžirjanju.
1>m so vmane ali obveže, je Blttnerjev rko-niferni sprit" osobito dober. Pri krajevnih bolečinah, kiikor pri revtnutizmu, podagri in pri revmatiČnib zobnih boiečinah.
Dalje je Blttnerjev „koniferni sprit" jako izvrstni! ustna voda m snažilo zob. (Glej uporabno vodilo.)
—."IT-7^
W3fti.ua snnnr
lilia
i
I
Jedino in samo pravo je Blttnerjev „koniferni sprit"
pri
•lisi. Bit<ii«»rji. lekarji v Kil.....vn
(Eeichenau), Dolenje Avstrijsko,
in v doli naznanjenih zalogah.
Cena steklenici „konifernega sprita" je 80 kr., 6 steklenicam 4 gld., pa-tentulucuiu razprševalnema aparata glđ. 1.80.
%alo|ra v »Ljubljani: J. pl. Triikoczy, lekar.
Pravo le z varstveno znamko v črnej in rudečej barvenej izvedbi. „Fatentalni razprievalnl aparat"
iniit limit): „Bittner, Reiokenan, N. Oe." (603—2)
Gosp. O. Piocoll, lekar v Ljubljani!
Prosim Vas uljudno, da mi zopet pošljete 24 steklenic Vaše izvrstne
Franzeve esence.
Slednjo pošiljate v sem uže mej razne bolnike v svojoj župniji razdelil in vpliv jo bil vedno izvrsten.
V Fianoni, Istra, 22. avg. 1881. Spoštovanjem Anton Vlaild, župnik -kanonik.
Znamenito!
Prosim Hodno, pošljite mi 30 steklenic Vašo izvrstne
Franzeve esence.
Zahvaliti se imam le Bogu in Vam, da sem se iznebil migrene, katera meje leta in leta nadlegovala.
VZenku, Hrvatska, 17. sept.1881. Spoštovanjem
Angeiika Kling*,
(598—2) uradniška vdova.
Naroča naj le pri izdetatelji: tJabrlJcl Piccoll, lekar ,pri angelji", v Ljubljani, na Dunajskej cesti. Naročila se promptno proti povzetju efoktuiraj«
Znamenito!
Tuje na mestu: „ Čast zaslugam" ! Večkrat sem rabil Vašo odlično
Franzevo esenco,
mnogim bolnikom sem jo nasvetoval in dober uspeh nij izostal.
V Chersanu, Istra, 27. jun. 1881. | Spoštovanjem
Anton Lupetina, župnik-dekan.
Tlnctura Rhoi OompoBlta vulgo Franzeva esenca, izdelana po Gh Pic-ooliji, lekarji „pri angelji", v Ljubljani, na Dunajskej cesti, iz vegetabil-nih substancij sestavljena, a katero soj si uže mnogi tisoči k zdravju pripomogli, kakor se razvidi iz pisem, ki do-hajejo izdelatelju. Ona ozdravlja želodčne bolezni in na spodnjem telesu, klanje, krča, gastrično mrzlico, zaprtje, hemerojide, rumenico itd., ki jo iehko smrtonosna, če se za časa ne kurira.
Cena steklenici 10 kr. a. v.
Pvt.3aa.jgfea. boraa.
Merodajna za €is- in Translitavijo je jedino le dunajska borza.
Velike škode, ki se zgodč pri špekulaciji j> r i brezvplivnej, odvis-nej in revnej provincijalu«) borzi, — velike haške operiranja na glavnej borzi vender — kot sedeži vlade, društev iu korporacij, katerih titres so na tržišči, kraj, kjer se ponuja in povprašuje, kamor od vseh delov sveta poročilu dohajajo, kjer so dela politika, kjer izhajajo veliki žurnal, kjer visoka špekulacija in bankirji delajo kurze, kratko, kraj, kjer se, ugodnosti in neugodnosti o pravem času opazijo, in, predno jih /.vedo širši krogi, se najintimnejše informacije lehko dobijo, kjer se lehko s svojim glasom vpliva na kurz — smo v svojoj brošuri (str. 26 in 421 dovoljno označili.
Glcdć na predstojeće veliko gibanje borzo priporočamo izveu ,,proste'4 špekulacije in našega priljubljenega koiiHorcijulnc^a potovanja operucijo e cmcjcuiui rizikoiu9 osobito diojuogtran-Nko premijo (ev. korist: jednako, če kurzi se vzdigujejo ali padajo), pri čemer pristojbina v najugodnejšem slučaji ne gre v zgubo. Premija jako nizka.
Vsled ozke zveze z vodilnimi krogi lehko postrezamo z direktnimi, neposrednimi in hitrimi i«formacijami (strokovno in bvez troškov). Ekiaktna, diskretna izpeljava, llrzojavno občevanje. Avizo-pisma gmtis.
QkV Zdanje donarstveae razmere in velike kapitalije nam dajejo moč, da pri špckulucijskili nakupih in podelitvi fondov in vrednostnih papirjev lehko znižamo obresti do f>0/o (brez pristoj-bin) pr. u. "?BBtj
Številko financ, in izsrečkalnega lista „Leitha" franko. Obširno, zelo potrebno 1» ros uro. ki obBega : l.os-Kulen-dariuui (vsi evrop. igralni načrti), naložilni speku lacijski papirji in vrste, zavarovanje srečk (imenitno gledć na predstoječe izžreba-nje) itd., razpošiljamo, na zabtovanjo, zastonj in franko. (619—1)
itvMiiiAi s i   r it n A 44   cHalmai), WiEN,
der Adininistration der t I  I  M n  ,    Schottenring 15.
lzdatelj m odgc»vorui t';=-dniU Makao Arniit'.
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne