V Trstu, v soboto 8. januvarja 1887. Tečaj XII. O pazite. Vni dopisi K" pošiljajo uredništvu v ulici Torrente. 12.Yxak list mora biti frankirnn. Hokopiai ne m; vračajo. C^VJ) Innernti (razno vrsti? naznanila in j>n-nlnnioe) ne znriit'unijo po pogodili ; pri kratkih oglasili z drobnimi rrkinni ho plačuje zu vsako benodo nov. Naročnino, reklamacije in insorate pro-jema opravništvo, ulica Torrente 12. EDINOST • Edinost« izhaja dvakrat na teden, vsako sredo in soboto ob 1 uri popoludne. Cena za vsi» leto S prilogo 1 for , za pol !K for ."»O nov., za četrt lela I for. 71» nov — Edinost brez priloge utano za celo leto (I for., za pol leta i| for , za četrt leta I for. RO nov. — Posamezne Številke se dobivajo pri oprav-nistvu, v prodajalnicah tobaka v Trstu po 3» nov., v Gorici in v Ajdovščini po Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. A nov. »Ve linonti Jt> n off ». Katoličanstvo v tržaškem mestnem zboru. Munthis vult decipi et cum eo magistratus Tergestinusl — vsklik-noli bi skoraj v kuhenskej latinščini, ko smo prečitali v tržaškem organu takozvanih progresistov Piccolijev referat in zajeduo protest proti Škofovskemu semeniSČu v Trstu. To so vam »požrešna« jagnjeta tržaški libera-luhi: vsaka najmanjša stvarica jim rabi za protest, da je le naperjena proti Slovencem, sodeželanom ! Ker s** pa zadnji več ali manj drže še starodavnih katoličanskih običajev in sploh katolških naukov, naravno je, da treba udrihati in kolikor mogoče podreti tudi zadnje. Mestnega Lahončka v katoliSkej oerkvi videti, to je velika redkost in če pride, pride iz vseh drugih namenov razven onega, da Bogu služi. Radi njih bi menda ne trebalo toliko cerkev in duhovSČine, kakor jo je pri vsem tem. In vendar vtika ta Lahonček svoj jezik uprav tja, kamor izgleda kakov pravi nebodigatreba. Cvili ti in javka, da se mu tudi v cerkvi krivica godi; v onej cerkvi, koje on znotraj nikoli ne vidi ! Dr. Piccoli z svojim referatom v mestnem zboru se nam z li prava pest. v očesu. Ves refsrat prepole i je krivic, koje po obrazu bijejo resnico ter ponižujejo škofovsko kurijo. Skrb zadnje in namen ustanovitelja dijaškega semenišča v Trstu, pokojnoga škofa Dobrilo je bila in je Se vedno, vzgojevati dobro in čed-nostno duhovščino, tako namreč, koja bi bila kos svojej vzvišenej službi. Rajši se v to semenišče gotovo vspre-jemljejo dečki roditeljev na deželi, kajti naravna stvar je, da je na deželi, mej kmetskim ljudstvom, vera na trdnejšem položaju, nego v močno razvajenem mestu in tudi zategadelj, ker dijaki mestnih starišev se nočejo posvetiti duhovskomu st.anu, kajti tiho PODLISTEK. Marjetica. Božična novelira. Spisal Levin. Noč je užo temna; živo brije sever po obrazu in po ušesih redkih popotnikov, ki hitrimi koraki stopajo proti domu. Po tlaku majhnega pomorskoga mesta so som ter tja blesti zainrzla voda in izpod kapa vise belo ledene sveče nedavno padlega snega, ki se jo po dnevu otajal. Svetilke, zelo oddaljene ena od drugo, slabo razvest-lujo borne ulico maločednega mesta. A se je tihotno; le iz oken ćuti je veselo glasove zbrane družine, ki se raduje pri božičnoj vočorji. Stopimo, ljubi čitatelj, v eno teh gorko zakurjenih sob. Ni povsod bogastva doma, in tudi v družini, kojo smo si zbrali, ni bogatstva, pač pa bi lehko bilo blagostanje, ako bi bilo v hiši pravo gospodarstvo. Zalibog, pa zadnjega pomanjkuje Vesolje je tudi v tej družini nocoj, ali kako veselje! — Kamor se ozreš, vidiš zgolj nesnago. Na ognjišču plapola velik ogenj, ki kuhinjo in bližnjo sobo prijetno greje; pri ognjišču stoji miza, pokrita se zamazanim prtom in sredi nje je položena velika ste- zanj ustvarjeni niti poklicani, živeč mej razuzdanimi in brez verski mi tovariši. Skrb škofijstva je pa, da se vsprejeti dečki priuče tudi laščini, katera jitn koristi v poznejšem izpolnjevanju svojih dolžnosti. Radi tega se podučuje v konviktu nekoliko ur na t^den tudi laščina. Sicer pa luških duhovnov izhaja več tudi iz laškega konvikta v Kopru. Vse kaže, da je protest mostnaga zbora naperjen ne le proti Slovencem, temveč tudi proti veri; danes pridigajo ti nesramni tržaški listovi vero ter se zde pobožni in verni; jutri bodo pa jo zaničevali ter znovič sklicevali križarsko vojno na duhovščino in Bkofijstvo. Da je tržaška duhovBčina skoraj vsa po rodu slovanska, uzroka je iskati v tem, da se laška mladina noče posvečavati tema stauu, ker na-poljnjena je z vse drugačnimi čuti nego katoliškimi. Uzroka je iskati tudi v ljudskih in srednjih laških učilnicah, kder veje veri popolnoma nasproten duh in koje so boli podobne brez verski m, nego katoliškim. Kako bo mogel na primer s katoliškimi Čuti učeuca napolnjevati učitelj Žid po veri, na kakoršne se če-stokrat v laških srednjih šolah naleti? In s Židom razposajeni in nemoralni golobradec, ki svoje učence zgolj neveri in poltosti uči? V tem pritrdi nam vsakdo, ki je kedaj te šole pohajal. Neverjetno ali resnično ! In ti ljudje, kojim je vera peto koto, ali skoraj da ne španjska vas, upajo se kričati v mestnem zboru proti navideznim nepostavnostim in krivicam, ki se njih narodnosti gode! Kdor bi na prvi pogled veroval tem krotkim volkovom, mislil bi gotovo, da se v nobenej tržaškej cerkvi več laSki ne pridiguje, ampak da se res vsi obredi opravljajo v slovenskem jeziku — v tem ko se pridiguje le klenica vina; po tleh prevrneni so stoli; v kotu je kup smeti; sem ter tja leže zamotani kupčki umazano obleko in družili cunj —- in sredi to nesnago, poleg mize, sedita dva umazana starca: mož in žena, pijana! Vesela sta sicer in vedno čvekata neko poulično pesmico ter zalivata požrešno grlo. — Dobro se čutita; prijetno jima jo v tem gorkom prostoru, ko zunaj brije sever ter vlada nostrpon mraz. — Kje je pa Marjetica nocoj? — zahrči pijani Jurij, ker tako so jo zval soprog nesnažne žene Mete. — K h, kaj ti v misel prihaja sedaj ona copruica — odvrne zadnja strupeno — tam nuj pogine, kder si bodi: vsaj me ne bode več nadlegovala! — — Otrok je vendar le otrok! zanj troba skrbeti: Marjetica jo moje rajnko žene in moja hči; skrbeti mi je za njo. — Kam si jo zapodila, ti prokleta baba? — zakriči jezno pijani Jurij ter mahne po mizi, da so po njej krožniki zašklen-fetali in so velika steklenica prevrnola ter padla na tla. — Povej, kje je, drugači to na mestu razttžem! — — — — Ej, no tako hudo, ne — tolaži pikro Mota — ljubi Jurče, nič se ni pri-godilo trojej golobici: nadležna mi je bila zjutraj zgodaj — ko mestni »pobožni" gospodiči in matrone najslajše spe — v cerkvi sv. Antona in sv Justa slovenski: pri teh pridigah in mašah so pa pričujoči zgolj K'aševci ali drugi mestni in okoličanski slovenski delnici. Pozneje, v nedeljah in praznikih ne naletiš na slov. pridigo. Krotki referent gosp. dr. Piccoli toži tudi, da se vse boljše far« in prebende oddajejo slovanskim duhovnom; a pri tem ne pomisli, da laških duhovnikov skoraj ni iz gori navedenega razloga, ker je namreč laška mestna mladina z vsemi drugačnimi Čuti napoljnena razven katoliškimi in ker laške šole, pri sedanjej ustrojbi, ne morejo skoraj vzgojevati dobre in vestne duhovščine. Krivi se tedaj škofijski sedež grdega nepotizma in narodnega fanatizma, kar je uže vsacerau katoličanu pregrešno. Prašamo vas, gospoda, kako se more kaj takega očitati škofijstvu, kojega sveta naloga je, ljudstvo v veri voditi in vzgojevati, ne pa buriti sovražne in nasprotujoče si duhove? Po tem takem bi katoliški duhovniki ne pridigovali več miru in ljubezni, ampak mejusobni srd in sovraštvo. Kam zabredemo, ako bodemo tako počenjali, ako bodemo burne elemente hujskali proti duhovnim pastirjem ter jih odvračali od vere samo iz razloga, ker so duhovniki večinoma slovanske krvi, a pri tem dobro vešči deželn h jezikov? Ne pridigtijemo li na ta način osodepolni in opuštošljivi anarhizem? Ni li to grdo in zlobno? Res, iredentarska duša v svojem srdu je črna duša! (Konec prih.^ Deželni zbori. Kranjski (VI. soja dne 28. decembia 1880.) Poslanec dr. Papež utemeljuje svoj samostalni predlog, naj so na Najvišjem in zapokala sem jo ven, da bom vsaj večerjala pri miru; sicer bi se bila lahko povrnola ta tvoja ljubljenka; ali je preveč samovoljna! — — — — Kaj ? — zapokala si jo ti sama in morda celo pretepla, no da bi te bila razžalila. Veš, Mota, to je zadnjikrat, da si kaj takega učinola: Marjetica je vendar le moja hči in jaz ne pripustim, da bi jo ti topla in od moje hiše podila. Trpel sem to dosedaj ; zdaj pa gorjč tebi, ako se je lo dotakneš! — — Ti nočeš, da bi jaz te nadlege od tvojo hišo podila? — je — li hiša tvoja? Ali ne veš, tepec, da sem te jaz po milosti pobrala tor te se svojo hišo ohranila, ker drugači bi bil primoran beračiti ? Sit si, preveč sit in pijan ter se delaš, kakor da bi bil bogvo kak gosped, v tem ko nemaš druzega, da bi bilo v istini tvoje, razven te beraške hčere: jaz sem gospodinja in jaz bom v svojej hiši ukazovala ter odpodim tega, ki mi ni po volji! — Potrpežljivost Jurjeva bila je pri koncu; to klepetanje, to pikro očitanje njegove druge soproge,— Marjetine mačehe, — segalo mu jo v srce. Tdan je bil sicer pijači Jurij, ali hudobon človek ni bil: še je čutil v sebi čut človekoljubja mestu neportrjeni načrt občinskega volilnega reda za mesto Ljubljansko izroči posebnemu odseku 0. članov. Predlog Be vsprejme; volitev pa se izvrši koncem seje. V imenu finančnega odseka poroča dr. Poklukar o nakupu posestva Grm za vinarsko in sadjarsko Šolo na Dolenjskem. Orajščina kupila so je za .'{0.442 gld. 50 kr. in se jo vpisala v deželni knjigi brez dolga deželi v last. Kupna cena znaša za 450 gld. manj, nego je dovolil deželni odbor. Zato, da je dežela g. Smoli za nekaj časa še prepustila vrt in nekaj njiv, odstopil je deželi brezplačno pravico do ribištva v poroku „Teška voda„, ki teče mimo grajščine. Na prošnjo deželnega odbora dovolilo je c. kr. poljedelsko mini-sterstva ustanovni znesek 20.000 gld. in vsakoletni vzdrževalni donesek 2400 gld. Poslopje se jo lo kar najpotrebneje pre-zidalo in popravilo in sicer tako, kakor sta odločila na lici mesta deželnega odbora odposlanca odbornik Detcla in deželni inženir Witschl. Glede uporabe prostorov za šolske namene, potem za stanovanja in za gospodarstvo pritrdilo se je nasvetom vodje g. Dolenca. Od istega nasvetovane poprave pa bi bile toliko troškov prouzročile, da bi se bil deželnemu odboru v ta namen dovoljeni kredit visoko prekoračil. Konečno poročevalec na-svotuje: 1. Deželni zbor naj vzamo odo-brovalno na znanje nakup grajščine Grm. 2. Visokemu ministerstvu poljedelstva so izreka zahvala za izdatno podporo 20,000 gld. — Predloga se vsprejmeta. Poslanec Klun nasvetuje še dostavek, da naj se tudi deželnemu odboru za njegov trud pri nakupu posestva in za izpo-slovanje tako izdatne podporo izreče zahvala deželnega zbora. Obvelja. Dr. Poklukur poroča v imenu finančnega odseka o proračunu deželno vinarsko in sadjarske šolo y Grmu za 1. 18S7. Potrebščino jo finančni odsok zmanjšal od 8770 gld. na 8000 gld., aaklado pa zvišal od 5450 na 5850 gld. tako, da bodo primanjkljaja le 2150 gld., ki se ima pokriti iz deželnega zaklada. Proračun so odobri. Poslanec Murnik poroča o prošnji glavnega odbora c. kr. kmetijske družbo kranjske za podporo za prirejenjo živinskih razstav. Glavni odbor naglaša v svoji prošnji, da treba hirajočemu kmetijstvu pomagati s podporo sadjarstva in živinorejo. Za sadjarstvo je deželni zbor mnogo storil z ustanovitvijo dolenjske šole in sploh je sadjarstvo precej dobro razvito, kar kaže letošnja kupčija z jabolki. Treba in milosrčja do lastnega otroka, ki je tedaj Bog ve kdo zmrzeval v tem, ko sta se on in njegova zlobna polovica gostila in napijala z obilnem vinom. Strast in vino razburila mu je živce; v glavi mu je močno šumelo; zmerjanje in očitanje te njegovo soproge ga je živo drnolo: zdivjal je in postal besen.— Vstavši izza mize sunil je nepokorno soprogo s tako močjo, da je telebila na tla ter jo začel suvati in tepsti. — * * * Zvon iz lino mestno cerkve vabil jo uže k polunočnej maši. Staro ženice in drugi mestni starčki hiteli so v cerkev, da si vdobe v cerkvi stol, ker pozneje bode gnječa ter no bo več dobiti prostora. Zdaj pa zdaj prihajalo je krdelo fantov, ki so se zgubljali v krčmo ter tam pričakovali polnoči, ko jih zvon zadnjič opomni, da jo čas iti v cerkev. Pozneje prihajala so tudi lepo oblečena dekleta ter hitela v cerkev. Mostice zadobilo je živahnejše lice. Z vseh obrazov sijala jo zadovoljnost in radost; vse je želno pričakovalo tre-notka, ko zadone orgije ter se prične slovesnost. Za hišo, v katerej sta stanovala ter se tepla pred omenjena zakonska, stoji dovrišče in hlev. (Konec prih.) je storiti kaj več za živinorejo. Vlada [ne uče, nego surovosti, omenil je daje za živinske razstave le donesek za darila in za to, kar se dobi od vlade, na-pravljajo se razstave v jednem lotu lo v jednem kraji. Deželni zbor naj bi tedaj nekoliko pripomogel, da se tudi v oddaljenih krajih, n. pr. v bohinjski dolini in v črnomeljskim okraji napravijo živinske razstave. I)a se v teh dveh krajih prirede živinske razstave, nasvetuje poslanee Mur-nik 300 gld. za 1. 1887. podpore. Obvelja. Poslanec Murnik poroča dalje o prošnji Marije lllavke, učenke na strokovni šoli za umetno vezenje na Dunaji. Ker se ima strokovna šola za vezenje v kratkem v Ljubljani ustanoviti, vodstvo Dunajske pri tej šole pa pridoroča, naj bi ta čas Marija TIlavka še učenje v Dunajski šoli nadaljevala, nasvetuje tinančni odsek, da se jej dovoli za prihodnje šolsko leto po 15 gld. na mesec, ko bi se pa strokovna šola za umetno vezenje prej ustanovila v Ljubljani, ima priti podučavat v Ljubljano in njej se podpora ustavi. Vsprejeto. V odsek za pretresanje mestnega statuta Ljubljanskega se izvolijo poslanci: Hren, Murnik, Grasselli, dr. Mosche, dr. Papež, Svetec, Dežman, Faber, dr. Mauer. V odsek za občinski red: Detola (načelnika namestnik), Kavčič, Krsnik, La-vrenčič, Murnik (načelnik), Pakiž, dr. Papež, Pfeifer, dr. Samec, Šuklje, Dežman, vitez Gutmansthal (IT. načelnika namestnik), dr. Mauer, baron Sclnvogel, dr. Poklukar. S tem je bila končana seja. (Sedma seja, 30. decembra) Poročilo deželnega odbora priliki oneznaženja Grii novega spominka itd. Za njim se je oglasil deželni predsednik baron \Vinkler ter omenjal, da se nepotrebne šole in- delajo, da še kolikor mogoče dolgo čaka, preden se šole razširjajo in da demonstracije pri Griinovi svečanosti niso veljale pesniku, ampak ljudem, ki so bili svečanost osnovali. Dalje kaže na postavne določbo gledd učnega jezika in povdarja, da se deželni šolski svet teh določb drži. Nemščina se podu-čuje po deželi, kjer je potrebna. Učenci se po srednjih šolali dobro uče, kakor se je prepričal pri ogledovanji šol, slovenski otroci imajo dobro glavo za učenje tujih jezikov, in zmirom se ustreza željam starišev. Dr V o š n j a k je na to Apfaltrerna prav dobro podajal in mu temeljito ovrgel njegova trdenja. Pa Dežman tudi ni hotel se odpovedati lavorikam in je na dolgo govoril o preganjanju Nemcev, o surovosti Slovencev, o potrebi Nemščine, o rajncem Griinu in njegovoj slavnosti itd. Na zadnje je pa še „Slovenski Narod" zatožil, da piše veleizdajski. Baron \V in kler se še enkrat oglasi in zavrača napade Dežmanove ter dokazuje, da vlada zmirom postavno ravnd, in da so vsa očitanja nasprotnikov neopravičena. Za njim poprime besedo dr. B I e i \v e i s in zlasti povdarja, da so nemščina na slovenskih šolah ne zanemarja; slovenski učenci se bolje nauče nemščine, kakor nemški slovenščine; ne ve, ali so prvi bolj talentirani od drugih, ali so slo-sto- venski profesorji bolj vešči. itd. Za njim govori še poslanec Stegnar in zlasti zagovarja učitelje proti napadom Apfaltrerna. Poslanec Kersnik dejansko zavrača napad Dežmanov na slovensko slovstvo ter letnici deželne bolnišnice se v pretres izroči finančnemu odseku. Dr. Bleiueis poroča o proračunu bol-nišnega, blazničnega, porodniškega in naj-denškega zaklada za 1. 1887., ki se potrdijo z naslednjimi številkami: omenja, da med malimi narodi nobeden A. BolniŠni zaklad: Potrebščine bo nema'takega lepoznanskega slovstva, kakor 59.303 gld. 72 kr., Zaklade 11.707 gld., skromni narod slovenski, ki ga morda 0 kr. Primanjkljaja 47.59(5 gl. G3 kr., ki presega le narod danjski, in ako sta so se ima pokriti iz deželnega zaklada. I res v nekem zavodu prepovedala dva slo- Poročevalec je deželnemu odboru pri-! venska lista, zgodilo se jo to po njego-poročal, naj bolnišničnemu vodstvu naroči,'Tcra mnenji iz političnih ozirov. naj se ne rabijo najdražja antiseptična' Konečno besedo ima poročevalec, ki obvezila, vsled kterili stanejo zdravila tudi zavrača nasprotnike, kolikor jih niso 6000 gld. na leto. Dežman jo ugovarjal, Mi odpravili že predgovorniki. Povdarjal da je od dotičnoga zdravnika pozvedel, da j°i da pedagogična načela zahtevajo maso taka obvezila potrebna, ker je skušnja terin jezik kot naučni jezik, Dežmanu pa pokazala, da mu malo kteri bolnik umrje, očital, da vsako loto prihaja z drugim odkar rabi taka obvezila. Toraj bi ne bilo dokazom za potrebo nemščine; lani se jo prav jih skrčiti. Dr, Vošnjak in poroče- sklicaval na kuharice, predlanskim na valeč dr. Bleiweis pa mu odgovarjata, da krošnarje in letos na korporalo itd. se po drugih bolnišnicah, in celo na Dunaji! Pri glasovanju so sprejme predlog taka obvezila no rabijo v toliki meri, rio finančnega odseka. Konečno se sprejrao da bi bilo to ozdravljenju na kvar. I vsi nasveti finančnega odseka tudi v tro- B. Blaznični zaklad: Potrebščine bo rJ01" bra.nj'* 44.715 gl. 40 kr. Zaklade 9.383 gl. 51 kr. I JMj? poroča o prošnji učiteljsko vdove Primanjkljaja 35.331 gld. 89 kr., ki se ^e,eno Cuk za pokojnino. Dovoli so jej ima pokriti iz deželnega zaklada. C. Porodniški zaklad: Potrebščine bo 5920 gl. 72 kr. Zaklade 945 gld. 60 kr. Primanjkljaja 4975 gld. 12 kr., ki so ima pokriti iz deželnega zaklada. D. Najdenški zaklad: Potrebščine bo 3883 gld. 19 kr. Zaklade 333 gl. 20 kr. Primanjkljaja 3549 gl. 99 kr., ki se ima pokriti iz deželnega zaklada. Za njim poroča poslanec Šuklje o za tri leta miioščina letnih 100 gld. S tem je bila sklonena seja. Politični pregled. Več Notranje dežele. deželnih zborov jo za- ---- ..j.... pujinuut (CHIMJU u ......... .... " ■ J" "" proračunu normalno-šolskega zaklada, ter|Col° m. zopet zborovati, nekateri pa v imenu finančnega odseka predlaga: Slavni deželni zbor naj sklene: 1. Proračun normalno-šolskega zaklada za 1. 1887. s potrebščino 265.646 gld. 00 kr. z zaklado 21.4G9 gld. 40 kr. in s primanjkljajem 244.177 gld. 20 kr. ali v okrogli svotf 244.200 gld. se odobri. 2. V pokritje toga primanjkljaja pobirala se bode 1. 1887. 10 po sto naklada na vso predpisano svoto vseh neposrednih davkov, toraj zlasti od rednega zneska z vsemi državnimi pri kladami vred pri zemljiškem, pri hišnorazrodnem in pri davku od hišnih najemščin, pri pridob-nini in dohodkarini po vsej deželi. Nedo-statek v znesku 103.600 gl., kateri se potem še pokaže, naj se pokrije iz deželnega zaklada. 3. Deželnemu odboru se naroča, pridobiti sklepu pod točko 2 Najviše po-trjenje. 4. V podrubrikuh 1., 2., 3., 4., 0., 7., 8. rubriko H. „Potrebščina" dovoljuje se c. kr. deželnemu šolskemu svetu revire-ment po dogovoru z deželnim odborom. 5. Dovoljuje se, one potrebščine normalno-šolskega zaklada za 1. 1880., katere so nastalo vsled veljavnih naredeb deželnega šolskega sveta in deželnega odbora, pokriti iz blagajničnih zastankov leta 1880. Baron A p f a 11 r e rn so oglasi pri aplodnji obravnavi ter govori, da bo za šolo skoraj žo 300.000 gl. stroškov, kar je za deželo silno hudo breme. Potom je grajal slovensko šole, češ, da se otroci v njih nič so se danes zopet sešli Cesar je od hrvatskega deželnega zbora skleneni proračun za leto 1887 potrdil. Vnanje dežele. B o 1 g a s k o p r a š a n j e, kakor kažejo vsa znamenja, uleklo se bo še dolgo. Ituski car zahteva: naj bolgarska vlada odstopi; naj se sestavi začasna vlada iz vseh strank; naj so sobranje izvoli po zakonitem potu, i naj se izvoli mingroljski knez bolgarskim vladarjem. Vsega tega pa bolgarska vlada noče sprejeti in posebno se protivi volitvi mingreljskega kneza, katerega razglaša za popolnoma nesposobnega, bolgarskemu narodu nenaklonjenega. Neka stranka celo na to dola, da bi se zopet izvolil batenberški knez in bolgarska deputacija jo neki celo ž njim v dogovoru. Ako bi so to zgodilo, kar vendar ni dosti verjetno, potem bi ruskega carja nevolja vskipela, da bi skoraj brez dvombe ukazal Bolgarijo zasesti in to bi evropskemu miru bilo silno nevarno. — Bolgarsko deputacijo je tudi londonski lord major povabil na obed. Pri tej priliki se jo Kalčev zahvalil za lepi sprejem in za angleško sočutje ter rekel, da se Bolgarija v boju za neodvisnost ne uda ter bo hvaležna vsem narodom, ki Bolgarijo podpirajo. — Iz Londona je odpotovala v Pariz, kdor jo sicer oficijelno, pa kakor privatno sprejme minister zunanjih zadev, kateri jej pa priporoči, naj se z Rusijo poboga. h Pariza pojde v Rim, kder bo gotovo od ljudstva gorko sprejeta, vlada pa jo sprejme, kakor je bila sprejeta na Dunaji in v Londonu. Iz Rima se napoti v Carigrad, kder ne opravi nič in tu se konča njena naloga. Vspeha ta deputacija ne prinese nika-kega v Bolgarijo. — „Journal de St. Pe-tersburg* govori o vesteh, da se knez Ba-temberg zopet vrne v Bolgarijo in pravi, da on nema nobenega upanja, da bi ga velevlasti pripoznale, in da jo tedaj tudi njegova volitev po nazovi-sobranji ničeva; njegova vrnitev v Bolgarijo bi bila samo-vlastno dejanje ter bi izzivala Rusijo i nov ostrejši prepir provzročila. Mogoče, da bi to ugajalo nekaterim, ali s tem bi splošni mir prišel v veliko nevarnost, in zato so temu nasprotne tudi druge države, ne le Rusija. Nobeden si ne upa, prevzeti odgovornosti za to, da batemberški knez pride zopet v Bolgarijo. Pri tem takem smemo verovati, da bi uže poskušnja iz-podletela; vendar pa so nekateri politi-karji tako predrzni, da hočejo na vso silo mir kaliti. — Govori so tudi, da hočejo Bolgari oklicati republiko, ako Rusija ne odjenja z mingreljskim knezom. Tudi to je malo verjetno, ker večina, tudi sedanjega sobranja, premisli se dvakrat, predno stori tak korak. — Iz vsega tega pa se jasno vidi, da so stvari v Bolgariji zelo zmedene in zapletene i da ni pričakovati, da bi se bolgarsko prašanje k malu rešilo. Nemški državni zbor se jo 4. t. m. zopet sešel, da nadaljuje posvetovanje o vojaškoj predlogi, ki so je zopet izročila vojaškej komisiji. Ta komisija pa jo ostala pri prvem sklepu in tako vladin predlog ni prodrl. Zdaj nastane prašanje, kaj ukrene železni kancler, ako predlogov, tudi državni zbor ne sprejme. Angleška vlada jo po velikem trudu dobila novega finančnega ministra. Prevzel je to uesto Goeschen, mož, kateremu se sicer ne moro odrekati zmožnosti, vendar pa je le pritlikavec v primeri z Gladstone-jem, kateremu se zvspehom ne bo mogel nasproti staviti in poleg tega tudi ni ud parlamenta, ker je pri zadnjej volitvi propal; angleški minister pa mora biti ud parlamenta in zato bo moral skrbeti, da se izvoli v parlament, predno prevzame svojo službo. Vse kaže, da se na Angleškem vlada v kratkem času zopet prekucne. — Smith je prevzel mesto prvega lorda v finančnem ministerstvu in bode voditelj vladine stranke v spodnjej zbornici; Northbrook jo imenovan tajnikom za Indijo ; on je prevzel tudi vojno mini-sterBtvo. Na bregovih v shod nje Afrike angleški opravniki delujo Francozom največje zapreko, tako sicer, da je francosko stanje silno težavno in celo nevarno postalo. Angleži delajo spletke, kodar le morejo. DOPISI. Iz tržaške okolice dne 0. januvarja 1887. flzv. dop.J Mnogokateremu človeku je v časih dolgočasno le v svojem okraju ali župniji vedno biti, posebno ob nedeljah in praznikih, ker mu bolj čas dovoli; pravi kristijan rad obiskuje druge kraje, posebno Božjo veže. Namenil sem si tudi jaz zadnjo sveto praznike obiskati kak drug okraj naše okolice, in odrinol sem v Rojan, majhno vas v nasej okolici. Na. svetega Štefana dan se napotim in hajd! misleč, tam bodem najprej pri populu-danskej Božjej službi, in potem pri dobroj kapljici vina srce ohladim. — Dobro — dospel sem srečno v Rojan, kakor pravi katoličan, v prvej vrsti vstopim v hišo Božjo, da tam poslušam besedo Božjo in da ostanem pri svetem blagoslovu, a dragi! kadar vanjo stopim, ostrmim in obstunem, ugledal sem, kako jo strop veže Božjo prepleten s pujčevino, mislil sem si, kdo mora tega kriv biti? Morebiti v planinskem gozdu ne raste toliko kolov, da bi na konec teh metlo privezali in Božje vežo pomeli. Najubožnejf človek na svetu, vsake vere ali zakona, oblači so čisto v zapovedanih Gospodovih, dneh obrije so in osnaži. Kako ne bi li v takih dneh Božje hiše pomoli in osnažili, in vendar ta ni bila morebiti 20 let počiščena. Svaki kraj svoj običaj, tako veli Srb. Pri nas imajo pri kmetih običaj, da tam, kdor živino zakleplajo, v hlevih držijo na stropih med gredami veliko višečo rijuho pajčevine, da se po zimi blago gorko hrani, in tudi kakor naši stari trdijo, zarad neke posebne sreče. — Rojančani pa no vem, od kod imajo običaj, da velike rijuho pajčevine v Božjoj veži puščajo. Kdo je starešinstvo, stari in mladi cerkvenik, m e ž n a r, kde je sior capo- villa Pertot, da vsi ti toga no vidijo? Posebno sior capovilla, zakaj on, ki sicer vse vidi, tega ne opazi. Kar se pa tiče laščine, tu pa je sior capovilla prvi, da Bonina in laščino podpira. Naj raji sior capovilla — gleda bolj na korist cerkve in šole — in naj laščini slovo da. Tudi od rojanskih pevcev smo nekoliko čuli, da se učijo in pojo „i cori deli' Italia venuta da Roma"; ni verjetno, da bi se gospod M. kaj tacega pro-drznol, in ako bi se, sramotno bi njemu lnlo, da bi on gojil italijanske „corett, med tem ko imamo naših na izobilje, in italijanščino sojal v vasi, mej tem ko se rojanski očetje trudijo in mučijo na vse kriplje, da nam stari jezik ohranijo. Tudi za Božične praznike smo videli nekega uda f cikorje, to je neccga Pre-senca, po italijansko preoblečenega, kaj je to človeče že na starost znorelo Y Bog daj norcem pamet, oslom pa rogove. „Popotnik", Iz Šentmarja pri Kopru dne 0. januvarja. [Izv. dop.] s posebno pobožnostjo se je sv. leto in s tem tudi staro leto pri nas sklenolo. Bog daj, da bi ta pobožni duh sv. leta naše ljudi tudi v novem letu vladal in po naših prijaznih vinskih v gričkih tako blagoslov božji vihral. V Sontmarji, katero dekanijsko faro je č. g. Ljudevit Vodopivec, župnik v Pomjanu, žev drugo v oskrbovanje vsled v. č. škofjškega dekreta prevzel, obhajalo so bc tudi tridnevnice s procesijami in za sv, loto prepisanami molitvami prvi teden adventa, a v Pomjanu tretji ad-ventni teden, Vrni obeh župnij so kar vreli k temu opravilu. Bile so v raznih okoliščinah že raznovrstne procesije, tako so se ljudje med seboj pogovarjali, a tako slovesne procesije in s tako splošno naudušnostjo nismo še doživeli! Pa tudi s svetilnico v rokah na vso zgodej od župnije. Po župniji samega še v temnej noči in pri slabem vremenu videti dušnega pastirja hoditi in hiteti vsak dan, posebno zadnje dni sv. spovedi ogromnih vrnih sprejemati, gotovo ni bilo brez truda! Zadnji dan starega leta, za kateri dan je bil v obeh župnijah in sfcer zjutraj ob 9. uri v Šentmarji, popoldne ob 3. uri v Pomjanu, slovesni sklep sv. leta napovedan, kar vreli so verni skupej. To dokaže, da ljudstvo istrsko teh krajev ni še popolnoma pokvarjeno, ampak neizobraženo, Če so sem ter tja kako nemoralno ali surovo vodenje pokaže. Zato naj so da ubogemu zapuščenemu ljudstvu šolo in — šole, naj se jih živo v skrb prevzame, naj se jim par' slovenskih šol da in preskrbi, da ne ostane naš svet v vsej nevednosti, katera nevednost je bila in bo zmaga naših nasprotnikov. Resnicoljub. Domače vesti. Imenovanje. Gospod Ivan Paulin jo bil imenovan kancelistom pri e. kr. finan-čnej prokuratu.ii v Trstu. Dar. Preblagor g. dr. Josip Defacis, predsednik višjega deželnega sodišča, jo podaril dnjalskem podpornem društvu za novo leto f. 10, za kateri blagodušni dar naj mu bode izročena najtoplejša zahvala. Bog mu plati! Vprašanje gospodu Burgstallerju, dež. in državnemu poslancu. Znano je, da gosp. Burgstaller večkrat kozle premetava v mestnem, deželnem in državnem zboru. Vpredzadnjoj seji mestnega zbora so jo g. Burgstaller tudi pridružil rudečim mestnim očetom, kateri so napadali škofa in duhovenstvo in pri istoj priliki izrekel, da je tudi on bil v odboru za nabiranje darov za konvikt, da pa se jo odpovedal odboru, ker jo bil smoter odbora, da delujo lo za Trst, kar pa ni storil. Čudno! Ni li Hurg8taller znal, kaj je podpisal ? — — Oni odbor se zove „Comitato por ov-viare alla penuria di sacerdoti secolari nella diocesi di Trieste-Cnpodistria"! Torej je bilo njega delovanje uže v začetku namenjeno vsej škofiji in ne samo Trstu in pod dotičnom oglasom je bilo podpisano tudi Burgstallerjevo ime. — Torej je jasno, da gospod Burgstaller ni znal kaj je podpisal in da je torej užo zadosti zrel za podesta, na katero mesto on aspirini, kar so da sklepati po raznih kozlih, katere prometuje na čast tržaškemu mobu, ki mu je aplavdiral na galerijah. Jutre zvečer je ples ženskega oddelka del. podp. društva v prostorih slovansko čitalnice, in ker je čisti dohodek namenjen penzijskemu zalogu ženskega oddelka, opo- zorujemo naše rodoljube in sploh Človekoljube mestno in okoliške, da so veselice udeleže, ali pa kak dar pošljejo. „Unione operaja Triestina". Ženski oddelek tega družtva ima v nedeljo 9. t. m. ob 4 popoldne srojo redovito glavno skupčino v družtvenih prostorih. Pošta za c. kr. vojno brodovje se odpošlje v soboto 17. t. m., in sicer za brod „Saida1* čez Bordeaux v Rio Janeiro, kamor dospe po priliki 8. februvarja t. 1. in za brod „Aurora" čez Napolj v Manilo (Luron), kamor stigne 25. februvarja t. 1. Red na pošti. Večkrat smo iineli uže priliko tožiti se o neredu, koji vluda na tukajšni c. k. pošti in to ne samo pri pošiljanju vanjskih pisem, ampak celo pri pošiljatvah v samem mestu, Iz preteklih dni doznamo zopet nekaj lepih izgledov. Nek omot jo prispel 24. p. m. v Trst toda 5. januvarja lastnik še ni dobil naznanila; — neko pismo se je oddalo 31. p. m. na pošto ali prispelo je še le 4. januvarja na svoj naslov in to v samem Trstu ; — tudi obstoji neka hiša v Trstu, katera dobiva enkratno pošto na dan in ta se je oddala prvih dni t. m. še le ob 2., 3., 4. uri popoludne in vsaki dan po drugem listonošu, kateri jo „voščil k novem letu"! Koliko pa jo enakih slučajev, koji niti no pridejo na javnost. Bog nam pomozi za še par pismonoscev! Porotna sodba. 7. t. m. je bila pred porotniki glavna razprava proti 30 letnej Neži Maurich, rojenej Žigon iz Lokavca radi umora. Poročali smo o svojem času, na koji nečloveški način jo svojo nezakonsko bčerko Franico v morju vtopila ter da je bila pri hudodelstvu in flagranti zasačena. Obravnava se ni dokončala, ker niso bile vse pozvane priče navzoče, ampak bodo se nadaljevala in dovršila 17. t. m. Iredentarsko. Na dan novega leta bi se bilo kmalo zgodilo veliko klanje po krivdi nekaterih Iredontarjev. V pivarni nasproti gledišču Politeama Rossetti, katero lastnice sti dve štajerski Slovenki, sedeli so trijo podčastniki lovskega bata-lijona, ki uže več let stoje v Trstu, bili so to Hrvatje in so se z gostilničarko in drugimi prav glasno po slovensko pogovarjali. — To je neke mlade „Tredcntarje" tako razjezilo, da so sklenili maščevati so. — Mladi Jrfdentar vzamo klobuL- in gre po gostilni okolo drugih rudečih nabirati novcev. — Ko jih nabere nekoliko, gre k mizi onih treh vojakov in strese novce na mizo rekoč, da jim društvo to podari. — To jo vojake po vsej pravici tako raz-Brdilo, da so precej vstali in potegnili bodala, na kar so razni civilisti prijeli stolico in zdajci so je začel boj, kateri pa je trajal le nekoliko minut, ker pri rokah so bili precej mnogi policijski stražniki, ki so stvar precej pomirili. Ali gostilni-čarkam jo velika škoda, ker so bojevniki razbili vso polno steklene posodo, zrcalov, miz, stolov itd. Policija je nekda naznanila onega razžaljivca oblastniji. Vojaki pa bo nekatere rudečkarje dobro naklestili, in zadnjem se prav godi, ker z ono kolekto so hoteli prvič žaliti Slovane, drugič austrijsko vojake, češ, da jim treba mi-lodarov, ker bo vojaki ubožne državo. Iz tega so zna še marsikaj izcimiti, ali žalostno zadosti, da si ti rudeči pobalini smejo toliko upati. Javna dražba. 10. in 11. t. m. opo-ludne se bode prodajalo v ulici Carradori št. 10 razno pohištvo na javnej dražbi proti najvećoj ponudbi. Razpisani Službi. Pri mostnej posojilni (monto di pieta) je razpisana služba pristava; plača iznaša 900 gld., stanarina 200 gld. na leto, jamčevina 900 gld.; dalje služba izklicalcaz 600 gld. plače in obleko. Prošnjo do 31. t. m. mestnemu magistratu. Tržaške novosti: Ponarejen d o n a r. Nekaj časa užo se nahajajo v Trstu ponarejeno dvajsetice in desetice. Marljivemu redarstvu se je posrečilo najti ponarojalcu v osebi 4G letnega mizarja Ferdinanda Grogorutti v ulici Iti gu t ti št. 422, kateri je bil uže kaznovan z 8 let ječo radi ponarejanja denarja. Izdaval jo novce po svojej soprogi, po 10 letni hčeri in 12 letnetnemu siuu. Našli so v njegovem stanovanju tudi stroj zu ponarejanjo, razne gotove novce iz kovine za vlivanje. Zaprli so vso rodbino ter jo oddati sodniji. Vreme. Na praznik nv. Treh kraljev jo padal v Trstu sneg, ki pa so je do večera uže raztopil; včeraj ju bilo še precej lepo vreme, denos pa deževno. Ogenj. V stanovanju umir. predsednika deželne sodnije barona Fluck ulica Necker št. nastal jo v torek po noči ogenj, kateri jc tri sobe popolnoma uničil in dvorano barona Morpurga v prvem nadstropju močno poškodoval. Po dolgem trudu je požarna branili a z pomočjo mornarjev ogenj zadušila. Škoda iznaša čez 20.000 gld.' Nesreča. Težaka Franja Serasina iz Sv. Tomaža je napadla včeraj na ulici Ghega božjaat. Padel je na tlak in se lahko poškodoval ter so ga odveli v bolnico. Lep parček, Matter M. in njegova soproga Anka sta so gostila v nekej pivarni ter se sprla z natakarjem, kateri je zahteval poravnanje računa 88 nč. Ska-zalo se je, da toliko niti ne premoretn ter so ju straže spremile v ulico Tigor, kjer bosta nekaj dni o vodi živela. Policijsko. Ljudevit S., težak iz Miljan je vkradel sodček olja, ga naložil na voziček in veselo odrdral proti molu ključ. Policija pa mu jo bila za petami in ga spravila v varno zavetje. — Nepoznat uzmovič jo ukradel iz izložbetčevljarja B. v ulici S. Lazarja št. 8. dva para škorenj. — Postopač Karol R. se jo lagal gospe j Ltijizi M., stanujočej na trgu sv. Jakopa štev. 4, da ga jc pri njej nastanjen gosp. Peter M. poslal po dežnik. Gospa mu ga izroči — in ni ga bilo več. — Ujeli so tudi 3 klateže in jih spravili na dom. Goriška čitalnica je imela na praznik sv. Treh kraljev občni zbor, pri katerem so so udje popolnoma sporazumeli in volili ta le nov odbor: Dr, vitez Tonkli predsednik, Josip Pirjevec, donarničar, Ant. Santelj, dr. Kos, Krnest Klavžar, Ivan Mercina, dr. Lisjak, Ernest Kramer in Jakob oebular odborniki. Čitalnica na Grahovem bode imela redni občni zbor dno 9. t. m. ob 7. uri zvečer v prostorih gosp. Andreja Muravca. Uljudno vabi k udeležitvi vse novo in stare ude odbor. Glavni dobitek Kinczem-Srečke. Te dni so jo javil dobitelj glavnega dobitka Kin-czemloterjo. Imenujo so Josip Tenora in stanuje v Kvassitru na Moravskem. Drugi doditek jc zadel gosp. Pčvčsz v Fenvos Likke na Ogrskem. Slučajno ste so bili ti dve Brečki liže na 4 razno stranke poslali, to da nobena ju ni htela sprejeti ter se je pripravila na ta način ob srečo in — denar. GosnoMe in trgovinske stvari. Premišljevanje o razstavi govedine i kme-tiškega orodja v Podgradu dne 27. novembra 1886. (Konec.) Nihče ne more zahtevati, da si naš kmet kar na mah kupi vsega orodja, kolikor ga je bilo videti na razstavi; svetovati pa mu je, naj si previdi nov železni plug i tako stori prvi korak do napredka. Prepričani smo, da potem ne bo treba ga priganjati k drugemu koraku, ampak sam začne motriti i misliti. Spominjal se bo koristnega orodja, katero je videl na razstavi; o priliki bo tudi lehko sem ter tja opazoval, kako se ž njim dela in zbudi se v njem želja, da so udeleži koristi napredka. Kdo so ne spomina železnega iiudiča, imenovanega „Lukamatija?" Pa kdo potuje še dan danos peš zraven železnice ? Da pa krnet ne izgubi morda uže vzbujenega zaupanja do napredka, treba ga je obvarovati škode; treba mu je svetovati, naj si omisli njegovim okolnostim primerno orodje, in v ta namen se je poskusilo Podgra-dom razstavljene 4 pluge dne29. novembra i pri tej priliki dosegli prav zanimivi uspehi. Poskusil se jo novi železni plug, izdelan na Staji r00 vreč Hio po I'. 8'j' do f. 80 —, 2000 vreč Santo« po f, "!l do I'. 89 —, 200 vreč S. Domingo po f, 83 do f. 89.—, Java Mal. Htano f. 92 do I'. 98. — , Portoricoo f. 105 do f. 120.— Cevlon f. 9« do f. 137. Sladkor — malo kupčije po nespremenjenih cenah Tendenca pa še precej dobra — Prodalo se je te dni 5000 vreč sladkorja po t" 18 do f. 20 50. Sadje — slaba kupčija; ceno se pomikajo nazaj. — Ponieranče. limoni f. 2 do t'. 4.—, ligo v vencih f lo do f 11.—, rožiči puljeski f. 11.—, grški f. 5.50, opašu f. 21 —, cvebo Klemo f. 18 do f. 28.—, Sultanina f. 19 do f. 80. Olje — slaba k upčija. Dobro jedilno olje so dene« dobi od f. 35 do f. 38 —, namizno 50 do f. (54.—, bombažno I'. 24 do f, 31. Petrove — rusko f. 7 50, amerikansko f. 9 25. DomaČi pridelki — slabo obrajtani. Fižol rudeči navadni stnne f b 50, beli lepi f. 9 —, koks f 11 do f. 11.50; maslo Štajersko I vrsto v kiblah f. 90 do f 91. — , v sodili f. 84 do f 87. Žito - skoro nobene kupčije; imetniki pa drže banaško psoničo užo na f 10 50. Les — čisto nič obrajtan in morajo do važe« vulci oddajati užo po sramotnih cenah. Seno — So procej obrajtano. — Dobro konj -sko stane f. 1.70 do i' 1 75. volovHko do f. 1.90. Borsno poročilo. Neugodna poročila iz Pariza in Londona so uplivala na nafto borso, na kateroj je to dni prevladavala mluhovost in so tudi kurzi postali nekoliko nižji Dunajska borsa, dno 7. januvarija. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld 83*— „ v srebru — — — „ 83-80 Zlata rotita-------— _ n 113-80 5u/0 avstrijska renta — — — — — „ 101*05 Delnico narodne banko — — — — , 880' — Kreditno delnice — — — — — — , 292-— London 10 lir sterlin — — —--,, 126 30 Francoski napolcondori — — — — „ 9-97 C kr cekini — — — _ ^ _ _ w 5.93 Nomske marko— — — — — — — ,, 6l'87l/a r^ 5fCfS jSTO^Bf&JJfiHSJB 5J5' I Ljubljanski Zvon. | > Gld. 4.50. I Gld. 2.20. ~ Gld. 1.15. Na obroke! (72_30) H? pohištvo tapecarije, razno strižno-blago za obleke, ure vsake vrste IVI. Coreni via della Lf-vnu Str. 1 p. Ji. Naravno olj o i t. jeter o i pole'o^k* (B cn.tla). oajizhorn«ifte kakovo ti kuje.-a 2 dobrim vsp tiom zaka^ujejo n:tjh- IjŠi mestni zdravniki. — lz 'ste kakovosti naprav!)* se tudi zeleno ali jodoi^lezo'i (f-rrato) olje. Z logi v lekarni G. R Rovisa Corso -te . 47. 8-10 Priznano nepokvarjene SVEČE Z M > e l — i \\ (i' K. SHEMA.YN v Ljubljani. Voščilo in priporočilo. Visokofi .stitl duhovščini, in vsem cerkvenim (»redsto.n kom, v špodpisani* srečni novo 1.1<\ in prip roča svojo bogato zalogo raznovrstnega bi ga, vsnkakorino crkveno obleko. posebno l-pe svilnate izdelke 21 ban-dern, baltahine itd itd Podpisana sprejema in Vrstno Izvršuje vsako dotično imročilo, iti sieer ročno in pošteno, koli *or mogoče po najnižji ceni Prosi tudi v.sokoSastito duhovščino, naj bi g..voli vsa naročila pridržati njene pa oddajati onim potovalnim agentom, kateri so vsi 2 Židi v zvezi. Ana Hofbauer, kupčija s cerkvenim blagom 4—6 Ljubljani, gledališke ulice št. 14. SUMMSSSllSSli Podpisani opozoiuje slavno občinstvo na svojo trgovino z dežniki t ulici Barriera vecchla fit. 18 z bogato zbirko svilenih, volnenih in bombažnih dežnikov. Svilnati od f. 2 50 naprej, vol neni od f. 1.40 naprej, bombaževi od 80 k', naprej. — Tudi popravlja prav po cen1 di-žmlce in solnčnike. 104-40 ttlaillo drl mm. Zgubljene in oslabljene r moške moči in nezmožnost i €»či pravio« prodnaatl nad vsemi dosodaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi s6 vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta balzim bogat na delujočih »novih kineško robar bare, katera korenika je poznana zarad nje n»ga ugodnega upliva na probavljanje ni čifiSenje, je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega preb ivljanja; zato pa ga vsi strokovnjaki in zvedetici priporočujejo proti tieješčnosti, zabasanju, smrdljivi sapi. gnjusu, riganju, bacanju, proti nemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju. Steklenica z navodom vred stane 3 O novcev. 17—48 GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI G. B. PONTON/ v GORICI. Skladiića v Trstu v lekar i Marku Rarasim i G. B. Roti*t na Reki v lekarni al Redentore, Gmeiner, v Korminu v lekarni A. Franzoiii, v Tominu v lekarni E Pallscu. Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomočin nI treha mnogih besedi. da se te in lalik« rabe, v obče prikupil. Na prodaj izključljivo pri Wiener Commissions- u, Exportgesohaft Ant Qan«, lil Kolonitzgasse 8; 17. G—6 Reihsapfel, Kričisitilno ~ ""'»daj »nlv«r»aln« Uro?!jio8 zvane, ea>4 tiliio r»B surtoje I mi, kajti n/ skoraj boleanl,, »iivi,-»uiucr ^„j nI te kr-»lilce tlsoflkrst ne p kazalo svoje«,l Budotvorn.** »»puha. V najhujših bole/.nlh v kijih seje tniioff<» dru/.ih ziraril rabilo, sej.! po toli kroirjlcali iiefltevllukrai in v x«lA k atkem Batu popoln« ozdr.ivlje'ijo z Jobllo J.'dns BkAtlJici z 15 krngljteaml stane !?1 kr j ed n z»vitok /. 0 flk;.tlji-< cauii 1 pil. u Wr. pri n-j frank l rano poKIljatvi po povzetji 1 for 10 kr. P^oil K*->tovini stane pi)Pi!jat>v •• 1 /.a- V vifo< kroRlJe f. 1.5!5. 2 z.ivitka f. a.30. 3 zavitki f. 3.10, J zavitki I. 4.10, .1 zavitkov f. fi.20, 10 zavitkov f.'j 9.30. (Manj k*t jaden zavit k »t no puPilja]. UoSlo nuni ni'fttuvilo pisem v knjih su kiipBeVtiloi in rablki t -h kro lic zaliv .lj ij ijo za oadravljinn iz V8 ikovrdtnlh novarnih bolezni, VsukU >, ki J » lo enk at posk ifl 1 je a temi krogljicami z.l a viti Jih i»riiia-očn i aruglin. IVaj nlod6 tu nekatera teli zahvalnih pimem t I^>n »ntf, 15 maja 1S83. ll apiTOdni ^oapod ! VaBu kroirljicfl delajo kar finda, ono ncgn enake družini hvaligaiiiin pomoBkom, t>'ni-vefi v reolj9 ol»rn la. .laz Vas |»r»-sim žuto, d k mi jih Pe pet zavitkov poBIJeto. Zali valj njeni sn V»ti »rfitifi jaz In t menoj vsi drugI, kl so rabivSi Vui» kro^lj ue o«d av.-P. Martin Deutlnger. Be«a Szt. OyArtty lH f.-br. isaa. Vfllneenjeni Rosjimi ! Ne morem ne Vrini 7.ado tno zahvaliti za VaBe kro,'lJic» ker i,*« mn «n lot je moja soproga b >!■ hula na zaprtju Bev ter lo VuHlm krlB stilnim krogljleatn «e lin« aulivalitl, da Bo t'idl ni B • j»pol mn« oid nveia ter mom IV kdaj a zdaj kako v* ti, vendar »e Jej Jo onu mhidoniBka svežost povrnila, da nior-< sed.ij pri svojih opravkih biti. IVoslm a to mojo zahvalo razglasite, da io spoznajo vsi bolni ter da mi pogljetu Bo dva zavitka krojjljio ni ilva kosoa kltnjsk-'iia mil«. 'h odliGnim spoštovanjem Alojz Novak, cvetličar. VnBe hl (fo odjel Ontov, da morajo vso Vafl.i lo-Cila biti i nakcg t dobrega vspeba tukor vnB znani ledeni bilzam koji ju v m«jej dru?ln' m okIiii starim ozebinam koneu storil, Bep av njiS kaj rud iib suiipant onim tako tmenovanlm uoiverHiiln m pomoBKom, vendar »im odložil Ki VaBili kri Bi-atilnih krogljlu vkupltl. da % njimi prereneiii d I K"letno bemorojdil o bolezen, ln ros izpove'a i moram, da mi jo Vil®- aredatvo p ■ Btiri dn 'vnem uti-vanjii moj , afaro hnl.-zon ojvido le- da ga seilaj mojim aiiuMconi gorko priporoBmi. DopuffBam Vam, da t« mojo vrsti o o. javit-', ali brez mojima |iolnegi podpisa udaiii C. T. V lloCu. 80. februarja IH I. u*o mn »- J. Psarhofflr-lflv Ledani balzam ko let ta najbol j »T pni"1 "s"i^aiio/naif^protl'ozeldi- nam vsako vrato kakor tudi proti star 111 raiainitd. 1 p »aodica 40 kr. Btliam za aoltannn »n«aUiv p»w»eek proti debelem n vratu, l poa. iFkr, Živfinska nsflnca fpraBke kapljleo) proti po- _________nabijenomu Jeloduu, slabi prebavi, vsakovrstnem trionjii v dolei\|e n telosu, izborno doinaBe vraBilo 1 H.ieoii i»0 kr. Trnots^v 80k ' izvrstno zdravilo prntikat ru hrieuvog |, i rflnomu I bnlJHu scds vo za rastjo las. Lopo op avlj tna Pkat-Ijica 8 gold. Universalni nlašt^r profes. steudeia pmti ............. m i .»m vsak"vrsiiihu rtiniiio, Rnjusnlm nleaoin, eelo proti starim nleaom nu no-gan. ki se zdaj pa zdaj zn viB odpirajo, prntl Brvu na prstu (Flngerwurin itd. 1 poa. BO k-\ A. W Bulrichova wn|ver81l,nlk euti na 8.1. mmmr Izvrstni p >m Bek proti vs.'io iiasto]>k m sln.b>) prliiave kakor : n iiv liolu, trganju nlavi, Culi deonl in krCu, hvmorojdalnlin bolest m, Zapeki itd. 1 zavitek 1 ffld. Tekoglna Iz alpinsklh trav W. G R rn- hard-ov 1 staklenica f 2«>0.'/* stekli niče f. 1 40. Q5na egonca za oči Romerhaus n--i, 1 sk 1 niča f 2.50'/2 steklenice f. loO. Franoovo žijanje 1 skelnlca 60 kr. u«o^nnog™let odTdravniitov prl|Hiziiana Vit naj- Prah Z8 Znoj na nogah 1 Škatljici ")U k' Vdobivajn sa vedno vsakovrstna homeopatična zdravila. Izv«n Itnenovaiiib iadHkov vdobivajo se še ciruge farmaeeutične spec'jalltete kl so bile po vsili avst-ijskih časopisiii oznanjene : za. treunje po udih, nnjboljSi pomoBrk kaRljii itd- 1 8teklenli'a 50 kr. Amerikansko ma7ilo pro^rT^ffnTaT^TIiuiniilletiiui boleatl'o hrhtenuui mozfcu, migreni, nervoznim zobo ollm, ulavobolim trganju v uResih itd. itd. 1 trld. 20 kr. Pserhofarlftva tannokininska pomada Razpošiljanja po pošti se točno odpravljen nrnti gotovini ali povzetju Pri orejšijej douošiljatvi dnnarja (najbolje po poštnej nakaznici) sta epirtoj dosti ma ij nego pri povzetju (9—121. Na deželo se pošlje na zahtevo cenik se slikami prost poštnine. Najveća zaloga tovarne pohištva IGNACIJA KRON iz Dunaja, povsod poznane zarad dobrega okusa, dobrote in nizkih cen nahaja se v T*STU, Via del Teatro 1 (Tergesteo.) Lastnik društvo ..Edinost". I/dutolj in odgovorni urednik Viktor Dolenc. Tiskarna V. Dolenca v Trstu.