Uredništvo in upravnike :
Maribor, Koroške uiice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti **rk dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. US.
Št 97.
STRAŽA
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Maribor, dne 18. avgusta 1909.
naročnina listu:
Celo leto...............T2	K
Pol leta . .....	6	K
Četrt leta...............3	K
Mesečno................ 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petit vrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik I.
Slovanska Jednota vstraja.
Na preddan cesarjevega rojstnega dne so se zbrali na poviabilo načelnika poljskega kluba dr. Glabinskega voditelji strank, da se posvetujejo o notranjem političnem položaju in skušajo najti pot do
uspešnega delovanja državnega zbora. Videh- se je pa takoj, da poslancem vladnih strank ni toliko do delovanja državnega zbora, kajkor pa zato, da pridejo zopet do poslanskih dijet.
Pred konferenco, sklicano po prof. Glabinskem, se je vršila seja. Slovanske Jednote, v kateri se je z večino glasov sklenilo, da se udeleži konference 'Glabinskega, soglasno se je pa sklenilo, da se tamkaj odda ta-le izjava:
Slovanska Jednota vstraja na stališču odločne opozicije proti sedanjemu vladnemu sistemu; pridržuje si, da sklepa o taktiki še-le, ko se državni zbor skliče in snide; odločno zahteva,, da se da deželnim zborom za jesensko zasedanje dovolj časa.
Seje sta se udeležila, tudi odposlanca Rus,inskega kluba prof. Romanjeuk in dr, Evgen Levicki, ki sta povedala pogoje, pod katerimi bi se pridružili Slovanski Jednoti. Ta je sklenila prej zaslišati posamezne klube in Še-le potem izreči svojo zadnjo besedo.
Z ozirom na nemško nakano, naj se zahteva v septembru kratko zasedanje državnega zbora, se je sklenilo, se izreči proti temu (ter ravno pri tej priliki z vso odločnostjo zahtevati sklicanje deželnih zborov.	,
Predsedovala sta v seji dr. Šušteršič in pa Udržal.
Poslanci vladnih strank so torej ■ nameravali ’doseči, da bi se državni zbor sklical Že prihodnji
mesec na kratko zasedanje, da bi na to način zopet uživali svoje clijete, katerih morajo biti zelo potrebni. ' Slovanska Jednota pa stoji na stališču, da državni zbor ni zato, da bi poslanci vlekli dijete, ampak da deluje za blagor. ljudstva. Zato se je odločno izrekla proti temu in/ zahtevala, da se septembra skličejo deželni zbori na daljše zasedanje in Šele potem državni zbor.
Nemški listi pišejo o vspehu akcije prof. Glabinskega. V resnici pa Glabinski s svojo konferenco ni dosegel nijkakega vspeha, kajti Slovanska ‘ed-nota vstraja na svojem opozicielnem stališču proti sedanjemu vladnemu sistemu. Pa ne samo, da ni nikakega vspeha, ampak vlaidne stranke so s to akcijo 'dosegle blamažo, ker se je pokazalo, da jim je le za dijete, ne pa za resno delo.
Slovanska Jednota pa bo šla svojo odločno pot naprej in ne bo preje odnehala, dokler ne bodo sedanje vladne stranke prišle do spoznanja, da je delavnost državnega zbora le tedaj mogoča, ako se izpremeni sedanji vladni sistem in pa dado zadostne garancije za popolno enakopravnost vseh avstrijskih narodov.
Politični pregled.
Glasovi e konferenci Glabinskega.
Prof. Glabinski je izjavil, dia je ,vtis, ki ga je napravila ikonferenca, ugoden. Kljub pesimizmu, ki se pojavlja na raznih straneh, se lahko konstatira, da je bilo razpoloženje taa konferenci spravljivo. Iz Udržalovega govora se še ne da sklepati, da b,i Slovanska Jednota vstrajala na «nadaljevanju obstrukcije, Težko pa je že sedaj govoriti o bodočnosti.
Podpredsednik poljskega kluba Stwiertina izjavlja, da je situacija ugodna, ker je napravila konferenca vtis, da se obstrukcija, n<p(bo nadaljevala. Slovanska Jednota je proti sklicanju državnega zbora na kratko zasedanje, ampak \zahteva odločno daljše zasedanje. — Poslanec Mastalka je povdar-jal, da je treba pred (državnim zborom sklicati češki deželni zbor.
Cehi se ne udeležijo katoliškega škoda?*
„Neue Freie Presse“ poroča, da so ‘peški ka-toliško-narobni poslanci sklenili, da se ne udeležijo splošnega avstrijskega katoliškega shoda,-Via Dunaju, ker nemški krščanski socialci niso zavzeli nikakega stališča napram nemškim demonstracijam proti dunajskim 'Cehom.
Nemška surovost.
Nemška surovina se je pokazala v vsej divjosti v nedeljo ob izletu Cehov v. Vahavo.,- Ko se je pripeljal okoli ZS. ure zjutraj parnik „Franc Josef“ v Kromeriž, so že vsenemški demonstrantje zasedli donavsko obrežje. Most čre/ Donavo je zaprlo orož-ništvo, ker se je bilo bati, da prično Nemci metati na češike izletnike smrdeče bombe. Ko je zagledala nemška (surovina ladijo, je kričala pfuj, vihtela pe* sti in grozila s palicami ter seveda hrulila nesmiselno „Die Wacht am Rhein“, dasi je demonstrirala ob »Donavi. Cehi so bili nobel nasproti nemški surovini, smejali so se surovim nemškim izbruhom in niso reagirali ter dokazali, da smo barbarski Slovani olikanejši, kakor tisti Nemci, ki se vedno ba-
hajo s svojo Herren-kulturo. Ob Donavi so iz Kro-meriža reševali nemštvo kolesarji, Id so gonili nemškega* 'todelna na breg in ga učili, kako naj demonstrira proti {Dehorn ih kako naj kriči pfuj in pa
Abcug!
Veleizdajniški proces.
Državni pravdnik nadaljuje svoj govor, v katerem Jsvrgava različne napade od strani zagovornikov.
On izvaja sledeče: Slavno sodišče! Rekel sem že preje, da se ima s pričami nekaj drugega dokazati, kot se je pa dosedaj. Dr. Hinkovič se je, izjavil v nf kem govoru, dal fjje Naßtic čisto navaden iz-zivač. Kaj je na. tej izjavi, bomo kmalu videli. Simo Jovanovič %na potrditi, da ima bosanska vlada nalog, po, Nastiču vžgati sta/vki v Sarajevu znak srbskega značaja. Bosanska, vlada, odnosno zunanje ministrstvo, je 'hotelo v imenu cele monarhije razpreti Crnogoro z Srbijo in v to svrho naj bi služil po naročbi monarhije plačani agent Nastič, ki je bil v to svrho odposlan v Belgrad, da na umeten način skuje zaroto. Tako in (enako govore vsi zagovorniki. Ako je bil Nastič agent provokater, na kak način je pa on mogel piriti v Srbijo brez denarja, kako se te trditve strinjajo z njegovo bojaznijo, da bo zaprt radi svojih brošur, ako pride v Sarajevo. Ako bi bil pa Nastič v zvezi z bosanskimi emigranti, zakaj ga pa niso potem prijeli na Cetinju? Pr: izjavah zagovornikov samih se ti ne strinjajo med seboj. Eni hočejo dokazati, da Nastič ini znal ravnati z bombami, zopet drugi pravijo, jda je učil njih izdelovanje. Kje so pa bile zadnje priče? Ali niso čakale na Nastičeve izpovedbe, da potem svoje uravnajo po NastiČevih? Zakaj se pa preje niso zavzemale za obtožence. Te priče so zelo značajne, kar pokaže primera: Jovanovič je goljuf, Sarič je obsojen radi žalitve Veličanstva in Lesič j(e pa okradel še celo svojega škofa. In take priče naj. bi odločevale, da, je naša monarhija naročila take zločine.
Dr. Hinkovič odgovarja nato med drugim tudi to: Dokazal sem že prej, da list „Slov. Jug“ ni bilo glasilo kluba Slovenski Jug, ker je to postalo šele po odhodu Nastica iz Belgrada. Zelo nelojalno je že tudi to od državnega pravdnika, da citira za svoje dokaze ravno one Številke, ki so izhajale za časa vojne nevarnosti. Vsakdo v/e, da se v takem položaju ostreje piše. Za. Valerijama Pribičeviča šem predložil priče, ki dokažejo, da je on bil v veliki noči leta 1907 v krušedolskem samostanu. Tudi brat Adam se je isti čas mudil v Vinginmostu in tudi ni mogel biti v Belgradu.

Tamburašica.
Spisal J. S.
Na vrtu\v gostilni sede gostje. 'Večer je. Vroč julijski dan je bil in zdaj je hladen večer. Visoko gori Šumijo vrhovi kosta/njevOkrog je fciir; pri okroglih mizicah sede pri kozarcih piva meščani. Med mikicami se sučejo mlade točajke/ ‘ter prinašajo pijače.
Prijetno je tu. V sladkem zadovoljstvu se ziblje tam na stolu debel gospod v najbolj lahkotni poletni obleki in Še si briše pot tolstega podbradka. Sedeti v hladnem večeru pri kozarcu p/va, to mu je polovica (življenja. Pri drugi mizi sedi cela vesela družba, tam uradnik s celo družino, tam nekaj ponosnih častnikov, tam par bledih uradnikov. Vsi najdejo tu veselja.
In tam v kotu sedi sam osamljen Makso Boran, jurist. Pred njim Čaša piva in pra/en kro.-nik. On bere nek časopis. Ne meni se za družbo — on je sam.
Na vrtu ne začuje veselo vzneminenje. Makso Boran ne čuje ničesar — on bere dnevne novice. Vstopila sta na vrt dva — menda oče in hči. On ima kitaro in ona tamburico. Vsedla sta se k mizi nekako na sredi vrta, starec je razgrnil note — in pričela sta —
— Oj djevojko, oj djevojko —
Vse je utihnilo, vse je mirno, vse posluša. — Kako lepo ji hiti pesem izpod tresuljice.
Častniki in dijaki so opazili njeno lepoto in delajo opazke o njej. Ona se ne zmeni za to. Res, lepa je. Bled obrazek z nekakimi, mističnimi očmi, obkrožen s črnimi kodri, vitka postava srednje velikosti. Nedolžnost in 'heka skrivna žalost ji sije na obrazu. Njena nežna, bela ročica ji komaj vidno drsi nad strunami lepe, okrašene tamburice.
Vse jo opazuje, vseh oči so oprte vanjo. Tu in tam <se čuje glasna pohvala in odobravanje. Oče je star. Ima sivo brdo in resen obraz. Oba sta, oblečena lepo, dostojno. Ona je» ,(razoglavia, ima črno pelerino in on je v črnem površniku. V krasni harmoniji ubira starec strune na kitari.
Globoko zamišljeno zre preidse vi note; in le zdajpazdaj se ozre skrivaj po gostih. Ona se ne ozira; gleda v note in z obraza se ji bolj in bolj bere tista otožnost; glasovi tamburice so glasovi 'njene duše, prevarane, nesrečno ljubeče duše
Končala sta prvo pesem, ' * Glasno ploskanje, odobravanje in živio-klici se začuje po Vrtu.
Dijaki ploskajo najbolj, častniki pa bpirajjo svoje oči v tamburašieo. Stari gospod pri čaši piva je pogladil z obema rokama svoj rejeni trebuh in prikimal z glavo. Vesela družba pri drugi mizi je veselo ploskala,.
, Makso Boran nič ne ploska,;, on bere dnevne novice.
In zadonela je druga pesem. Milo, milo odmevajo glasovi v /tihi večer, ;Kdo razume te'glasove! Mehkočutnega ali nesrečnega Človeka bi objela melanholija in plačal bi z zadnjim krajcarjem, da bi smel poslušati “dalje, dalje, cel večer, celo noč!
In zopet so vsi uprli vanjo oči. Kaki glasovi hite izpod njene spretne, drobne»' (ročice!
Končana je pesem z jstim uspehom. Ploskanje, odobravanje, pohvala, živio —
Starec vstane in se piriklo/ni na /štiri strani. Novo ploskanje.
Ona vzame lesen torilček in gre od mize do mize pobirat denar. Vsi ji mečejo z veseljem svojt, darove in ona se zahvali s tako hvaležnim pogledom in s kratko >,Hvalo.“
In marsikdo bi rad vrgel Še svoj zadnji groš v njen torilček, -«samo da bi prejel Še en tak pogled od nje.
Tn ta,ko je prešla vse mize, hvaležno priklanjale se gostom na desno in levo.
In tam pri strani (je, še sedel M/akso Boran. Ni se menil za vse, on je še vedno bral dnevne novice. In približala se je njegovi mizi in — obstala. In on ni vzdignil svoje glave, kakor da se ne meni za nič.
— Makso!, zašepetala je ona boječe —
On jo je pogledal. Nijegov pogled Je bil resen, strog, neljubeznjiv.
Zdelo se ji je, da. se je zvrtil svet okoli nje. Debla kostanjev in mizice z gosti vred so za trenutek izginile, -električne luči so se izpremenile v motno večerno svetlobo.
Obrnila se je in pa, odšla. — Vedela i,n, putila, je, da jo vsi opazujejo Postala je nekoliko in so ?avt'C «
In zopet je sedela /pa svojem stolu poleg- očeta, zrla mrtve note pred seboj, izpod njenih prstov pa je vrela <tiha, tožna pesem.
Ti glasovi!
(Kane« prihodnji«.)	,
Kreta.
Kretska vlada- je a »žirom, nia to, da SQ vsi poslanci otoka proti odstranitvi gpške zastale, za dne 15. t. m. sklicala zbornico, kjer bo podala demisijo.
Tiurški poslanik v Atenah je oddal grški vla^ di novo spomenico, v kateri se odgovor Grške glede Krete označuje kot nezadosten in se fcahteva vnovič formalna izjava, v kateri bi Grška izrekla, da nima prav nobenih ambicij na Kreto. Turška spomenica je vzbudila začudenji; takoj ko so jo sprejeli, sta konlerirala ministrski predsednik in| teuna-nji minister s poslaniki velevlasti-pokroviteljjic.
Špansko.
Smrtnih obsodb ni v, 'Barceloni.
Pred nekaj časom je nek pariški Časnik prinesel vest, da je tbilo v Mentiuchi 25 ujetnikov postreljenih radi zadnjih nemirov. Špansko poslaništvo je pa na te vesti razglasilo, da dosedajj ,(Še ni obilo razglašene nikake smrtne obsodbe v Barceloni radi nemirov in uporov to zadnjem Času.
Španski begunci se izselijo.
Iz francoskega orištanišča Bordeaux <;e je odpeljalo na parniku *, Chili“ 276 Španskih beguncev v Brazilijo in sosednje države ob La Plati. Večina od njih je revolucionarjev, ki so zbežali pred stroigo roko pravice iz njih dosedanjega torišča Barcelone. Pa tudi\ mnogo takih je med njimi, ki so se zbali vojaške suknje ob tem resnem času.
Dobrodelne n a p r a v ei 'Špancev.
Vojvoda Montpensier, ki se je prostovoljno oglasil za vstop v Špansko vojsko v 'Maroku,, se je odpeljal s princem Genarom burbonskim na bojišče pred Melilo. Seboj 'je vzel’ vojvoda aparat za kinematograf, s katerim bo napravil bolj interesantne epizode z bojišča. Te slike, se bodo rabile/ 'pri dobrodelnih predstavah v prid rodbinam onih vojakov, ki odhajajo na bojišče. Kraljica Viktorija je dobila od nekega Športnega kluba 10.000 pezet, ki so bile prvotno namenjene za poletno Športno slavnost omenjenega društva.
Vojne zvijače Mavrov.
Marokapei, niso počivali od zadnjih spopadov in prask z Španci. Marljivo so »se pripravljali Ka-bili na to, da zaustavijo pohod Špancev proti Zelu-anu, jimf '(nastavili zasede in jim na vse mogoče načine onemogočili prodiranje. Tako so zadnje dni napravili na poti proti Zeluanu polno dobro skritih volčjih jam,. 3d naj bi spravile špansko p/redstražo v nered. Te jame so tako izvrstno zajcrite, da se jih Še-le v največji bližini zamore opaziti.
Raznoterosti.
Cesarjev rojstni dan. Svoj devetinsedemdeseti rojstni dan praznuje danes sivolasi vladar habsburške monarhije. Obhaja ga skromna 'tv svojem priljubljenem letovišču IŠlu v krogu svojiji otrok in vnukov. Po Širni Avstriji 'pa se v neštevilnih cerkvah spominjajo zvesti narodi svojega dobrega vladarja v molitvi in tudi na zunaj se takoj spozna, da je današnji dan praznik /avstrijskih narodov. V našem mestu je /sinoči priredila vojaška godba domobranskega polka mirozov, igrala je pred okrajnim glavarjem, prevzv. knezoškofom in županom ter se n ata krnila skozi mesto v svojo vojašnico. Pred županovo hišo je po končani godbi zarjulo nekaj najetih vajencev in pomočnikov svoj neizogibni Heil! in tem se je pridružil z zelo mogočnim glasom tudi c. in kr. nadporočnik Martin. Danes je imel prevzv. gospod knezoškof pontifikalno mašo vi <st»lnici, katere se je udeležilo uradništvo, razne korporacije in mnogoštevilno občinstvo. Tudi! po drugih cerkvah se je opravila slovesna služba božja za vladarja. Vojaki so pa imeli svojo mašo na prostem pri kadetnici.
f Prof. Ivan Majciger. Dne 16. avgusta 1909 umrl je' y M/hriboru upokojeni' ©.j kr. gintpazijski profesor in Šolski svetnik Ivan Majciger. Ž njim je izginila iz vrst mariborskih Slovencev ena najmar-kantnejših oseb, katero je vse poznalo in spoštovalo. Saj je skoz 43 let deloval na tukajšlnji c. kr. gimnaziji kot profesor in se ves ta čas udeleževal pridno slovenskega družabnega življenja v Mariboru. Ob njegovem grobu žalujejo tudi mnogoštevilni njegovi učenci, hvaležno se spominjajoč dobrohotnega in plemenitega svojega profesorja. Ranjki je bil rojen dne 15. novembra 9829 v Kranjski gori na Gorenjskem, je študiral gimnazijo v Celovcu, vseučilišče pa na Dunaju. Za svoje zasluge na šolskem polju je bil imenovan Šolskim svetnikom in mu j« bil podeljen zlati zaslužni križec s krono. Pogreb se vrši danes ob 5. uri popoldan. Svetila mu večna luč!
Imenovanje. Preč. gospod kanonik dr. Martin Matek je imenovan ravnateljem mariborskega bogoslovnega učilišča, podravnateljem pa Čast. gospod BiV Uoslp Somrek. t— C. fe. prof. Ivan Kociper pride kot prefekt ^ dijaško semenišče.
Iz sodne službe. Nadofieijal g. Vanšon je prestavljen iz Konjic v Pliberk.
Pomiloščenje. Cesar je povodom svojega rojstnega dne odpustil 32 kaznjencem ostanek ječe. Od teh odpadeta na ječo mariborskega okrožnega sodišča dva.
„Slovansky Prehled“, ki (je ugledna slovanska revija, v svoji zadnji številki o septemberskih demonstracijah čisto pravilno piše, da niso rodile nobenega) /uspeha, ampak so bile slovenskemu narodu v največjo škodo, ker jih je aranžirala z Nemci zvezana liberalna stranka, da pokrije pred javnostjo svoj izdajalski in dobičarski značaj. „Slovansky Prehled“ tudi čisto odkrito povdarja, da je poklical vojake na ulico Hribar, ki je tudi ob septemberskih demonstracijah kazal svojo znano dvojno politično moralo. „Nemški Narod“ se zaradi tega strašno jezi in ne more uvideti* kako tudi Cehi objektivno sodijo o slovenskih razmerah in se od kranjskih liberalcev ne idajo več naplahtati. Cehi pač vidijo, kako se naši liberalci, ki so septembra lanskega leta Nemce devali na raženj in vlado obglavljali, zdaj z Bienerthom vred trudijo slovansko solidarnost razbiti. Takim ljudem -.tudi liberalni („Slovansky Prehled“ ne more več verovati.
Veliki shod, S. K. Z/, D,ne 22. t. m. se vrši politični shod S. K. Z. (pri Sv. Ani nad Pamečami po poznem opravilu v cerkveni hiši. Govoril bode deželni poslanec dr. K, /Verstovšek in drugi. Kmetje iz spodnje slovenjgraške dolile, ,udeležite set vsi tega shoda!
Porotno sodišče v Mariboru. Za tretje porotno zasedanje 1909 je imenovan za predsednika Ludovik Perko, za namestnike dr. Franc Voušek, Morocutti in dr. Fraidl.
Romarski vlak v Marijano Celje. Romanje v Marijino Celje, ki ga je priredila S. K, <S. Z., je kalj lepo vspelo. Nad 600 se nas je peljalo dne 9. t. m. ob %11. uri ponoči s posebnim vlakom na «lavno božjo pot. Drugi dan ob 545. uri zjutraj smo imeli v lepi gotski cerkvi v Neuberg,u sv. mašo, potem smo se napotili v Marijino Celje, eni pfeŠ, drugi pa so zasedli pripravljene vozove. Popoldne ob 545. uri smo se zbrali v spodnjem delu trga pri pokopališču in Šli v procesiji, lavretanske litanije prepevajoč, v svetišče, kjer je imel gospod častni kanonik Simon Gaberc od Sv, Magdalene v Mariboru prvi govor: Marija, pribežališče grešnikov. Potem je bila do večera priložnost, opraviti sv. spoved. Ob %8. uri smo imeli procesijo z lučicami v cerkvi, ker je zunaj škropilo; še pozno v noč so se glasile slovenske pesmi v čast Mariji. V sredo nas je malo strašilo vreme, in marsikdo je zdihnil:	Kakö bomo hodili do-
mov? Pobožnosti vpa dež ni mogel motiti. Ob 544. uri so se začele sv. maše pri milostnem oltarju. Ob 6. uri je bila sv. maša z blagoslovom za nas, ob 8. uri je pridigal g. prof. dr, Medved o Mariji pomočnici kristjanov, ob 9. uri je služil gospod kanonik Gaberc slovesno sv. mašo, ob 11. uri 'je bila zopet pridiga o Mariji našemu zgledu, govoril je gospod prof. dr, Lukman, popoldne ob 5. uri sklepni govor
p.	Janeza IReberca, kapucina iz Lipnice, Zvečer se je popolnoma zjasnilo, in uri smo (imeli krasno procesij» z lučicami okoli cerkve,. Velikanska množica tujcev, posebna Dunajčanov, se je nabrala in poslušala naše petje, posebno ko smo se vstavili v polukrogu pred cerkvo in zapeli na koncu <,,Veš, o Marija“ in zahvalno pesem. Drugo jutro na vse zgodaj smo zapustili Marijino' (Celje in se pripeljali ob 546. uri zvečer v Maribor. Vse je bilo v najlepšem redu. Občno pozornost jje zbujalo naše ljudsko petje. Kako je donelo v velikanski cerkvi! Pa ga menda tudi ni bilo romarja, ki i)\ ne bil pel. Neka gospa iz Dunaja je kupila najboljšim pevkam spominke in jim dala razglednico s, /svojim naslovom, da jo podpišejo in j| dopoŠljejo. — Mislim, da mi ne bode noben udeleženec tega romanja oporekal, ako rečem kratko: bilo je krasno!
V kn. Šk. dij. semenišče r Maribora so bili na noro sprejeti drugošolci: Breznik Janez od Sr. Trojice r Slov. gor., Cafata Anton iz Leskorca, Gassenburger Stefan iz Mimice pri Mariboru, Karo Anton iz Vranskega, Kaučič Jakob od Sr. Petra Dri Rdg.. Konrad Jožef od Sr. Ane na Krembrg, Lorger Alfonz iz Galicije, Pajk Mihael iz Zabn-korja, Papež Matija iz Crešnjerca, Plaveč Franc iz Braslorč in Vošinek Jožef iz Slov. Bistrice; tretješolci: Artič Franc od Sv. Roka na Sotli, Greif Janez od Sv. Janža na Dr. p., Käfer Henrik iz Cmnreka. in Rautner Vincenc od Sv. Petra pod Sr. gor.; petošolea: Čepin Martin iz Pilštajna in KrošI Jožef iz Brežic.
Na praznik Vnebovzetja Marijinega so v cerkvi čč. šolskih sester v Mariboru sprejele samostansko obleko: Jnreš Alojzija (S. Eufrozina) iz Križeve pri Ljutomeru, Smodiš Ana (S. Admirabilis) iz Ljutomera; Lončar Albina (S. Marijana) iz Ljubljane; Filipič Jožefa (S. Sidonija) iz Male Nedelje; Bilič Amalija (S. Atanazija) iz Županjaca; Bermež Marjeta (S Enlalija) iz Ptuja; Kolar Marija (S. Dionizija) iz Studenc; Kolbl Frančiška (S. Virginija) iz Sr. Jurija ob Ščavnici ; Štrukelj Marija (S. Heriberte) iz Sv. Martina pri Gorniemgradu; Vašel Lucija (S Cite) iz Braslovč; Kukovič Neža (S. Petrocila) iz Špitaliča; Dolinšek Marija (S. Blanka) iz Sv. Jederti nad Laškim; Rotnik Marija (S. Egidija) iz Št. lija; Naveršnik Angela (S. Karitas) iz Doliča; Sivka Genovefa (S Ida) iz Grobelnega; Šoštar Alojzija (S. Georgija) iz Sv. Ruperta nad Laškim ; Čnvan Panla (S. Silvija) iz Maribora; Potočnik Marija (S. Karmela) iz Selc; Krivec Neža (S. Jeronima) iz Solčave; Pušnik Marija (S. Bernadeta) iz Sv. Jerneja pri Ločah; Manhler Roza (S. Makrina) iz Loč; Turk Marija (S. Laudeneija) iz Št. Petra na Wallenbergu; Rak Marija (S. Johana) iz Prihove; Flösch Ema (S. Klodualda) iz Aleksandrije v
Egiptu; Begič Katarina (S Bogomila) izLjubuške v Hercegovini; Brečko Helena (S. Mauncija) u Jartaoštra; Leskovec Uršula (S. Eafemija) iz Hotedršice.
Nujno opozarjamo vse b,,SIov,8|nčeve“( naročnike, naj se takoj poslužijp položnic, kältere j je „Slovenec“ razposlal za nabirali j e y sklad obmejnih Slovencev. Nobena položnica naj ne ostane neporabljena. Kdor sam ne zmore 20 K, nabere naj jih med znanci in prijatelji. Vse slovenske župnije, vse slovenske občine, na noge!
■v
Štajersko.
Maribor. Kakor smo že poročali, je bi| 'pri tepežu na Teznu 781etni Jože Motoh s sabljo od nekega 'dragonca težko ranjen. Včeraj je Motoh v tukajšnji bolnišnici radi dobljene rane umrl. Motoh je služil kot vojak še pod Radeckijem in bil V (večih bitkah v Italiji. Na svoje stare dni je pa moral radi rane, zadane mu od vojaka, zapustiti svet.
Tepež! V ponedeljek je (nastal v krčmi Alojza Jeriča v Krčovini pri Mariboru med fanti z Leiterš-berga pretep,, pri katerem, sta) ‘Bila viničarski sin Mihael Glavič in pa hlapec Franc Lesjak z nožmi težko ranjena. Podala sta' še v mariborsko bolnišnico.
Št. Ilj v Slojv, gor. Prve dni meseca avgusta so si prišli vsenemški pjoslajnci a la Wastian, Mar lik, Markhl, Hoffmann-Wellenhoff in ‘»drugi ogledovat naseljniško idelo Südmarke. Pri Hemplu v Cirknici so imeli šentiljski neodrešenci s poslanci, (vred lutrovsko božjo službo — dr. Albanijevo. Opazili smo več naših katoličanov, ki so šli poslušat Albanijev evangelij vsenemštva. Po tem pohodu nemških bogov mamo pričakovati zopet nove, hude napade na Šentiljsko Slovenstvo. Pa eno nas posebno veseli: Nem-ci-protesitanti se hudujejo nad njim kljubovalnim obrambnim delom našim. »Torej le kljubujmo Südmar-kovcem, kolikor se da! — Kaj ko bi enkrat tudi naši slovenski poslanci si ogledali 'torišče bojnega polja v Št. liju, kakor ga hodijo pridno gledat nemški poslanci?
Slovenski dom v Št. liju že pridno rase iz tal. Pod nadzorstvom vrlega gospoda župana Thalerja stavba 'lepo napreduje in upamo, da jo Še tekom tega leta dovršimo! Naš dom bo res ponos St. lija in vse Slovenije!
Šentiljskega dneva v Jarenini se v velikem Številu udeležijo slovenski Šentiljčani. Vse gre v nedeljo v Jarenino. Staro in mlado gre gledat Martina Krpana. Na veselo svidenje!
Iz Dravskega polja. Na p. kr. sodniji v Ptuju vladajo čudne razmere in 'c posebno na oddelka Št.
17.	Strankam, s katerimi se mora Jistmeno občevati v slovenskem jeziku, ki tudi dajo slovensko pisane vloge, se dopošiljajo samonemškr dopisi, oziroma odloki. Tlake stranke morajo potem si iskati človeka, ki jim naj to raztolmači, kan povzročuje zamudo časa, včasih tudi izgubo denarja in Še druge neprilike. Poleg tega 1!se pa Še pačijo lastna imena in pišejo po „nemški.“ Stvar vodstva o., kr. okrajnega sodišča ptujskega je,, da odpravi ta nedostatek na imenovanem oddelku. To že zahteva Čut pravičnosti! Sicer bi pa bilo želeti, ta bi se bolj točno eksplodirali sodnijski odloki. Neumljiva je razlika datuma na odloku in poštnem pečatu, ki znašal včasih kar dva dneva! Pri strankah, katerim se ne dostavlja pošta na dom, ali pa< pe redno, povzroča to lahko neprilike. Dan sodnijskega odloka naj bo vedno isti, kot pa dan poštnega pečata, ko je vendar poštni urad tako blizu.
Št. Janž na Dravskem polju. V soboto line 14. t. m. so imeli pijonirji tukaj svoje vaje. Med precejšnjim Številom častnikov je bil tudi polkovni zdravnik dr. Sommer. Popoldne so se njegovemu vozniku splašili konji, on skoči- z voza, pa tako -nesrečno, da je bil pri priči mrtev. Njegova družina ga je dobila mrtvega na dom. Zapustil je več nepreskrbljenih otrok.
Gornja Poljskava. V nedeljo večer so se sr- krčmi na Gornji Poljskavi sprli fantje, katere je hotela tamošnja viničarka Ana Sturm pomiriti, a pri tem . se je nekemu fantu po nesreči sprožil samokres, in strel je zadel Sturm v trebuh ter jo težko »ranil. A. Sturm so drugi dan prepeljali fr Maribor v bolnišnico.
Slov. Bistrica. Že razpošiljajo lepake za slav nost vseh društev prihodnjo nedeljo v Slovenski Bistrici. A skupne slavnosti ne bo. Vsled brezobzirnosti odbornikov podružnice sv. Cirila in Metoda so katoliško-narodna društva odklonila vsako sodelovanje. Mi se torej ne udeležimo in bomo imeli Šentiljski dan za obmejne Slovence v sredini septembra in ob enem tudi velik mladeniški, (shod. Pustimo liberalce, ki bi radi le komandirali, delo in stroške pustili pa drugim.
Laporje. Notica v vašem listu „Naš dan“ nas Je pristaše Slovenske kmečke zveze siftio osupnila. Radovedni smo, kdo je dopisnik tega dopisa, da zamore biti resnici tako v obraz. Pri tej veselici ne bo sodelovalo nobeno naše društvo niti slovenjebistriško izobraževalno društvo ne. Vršila so se pripravljalna pogajanja, a se vselej razbila,. Vsakdo ve, da je v našem okraju ljudstvo v ogromni (večini v taboru Kmečke zveze in'sedaj pa ne bodi len, (hočejo ostanki propadle Narodne stranke prirediti veselico popolnoma v liberalnem sistemu. Zaradi lepšega pišete v naše liste. Vabila, zakaj bi pa ravno naši listi mogli biti gonilni stroj za vašo veselico. A že
vem, naši lišti pridejo fckoraj do zadnje koče, dočim vaših listov na kmetih nihče ne bere. Znajdljivl ste pa res, to se mora reči. Dopis „,NaŠ dan“ pravi tudi, da se bo polovica Čistega dobička porabila za društveni dom v St. liju,/ fib a tisti dar obvarovanemu ne bo žepa preveč trgal, boste že znali urediti. Imamo v Slovenski 'Bistrici izobraževalno društvo; to je vogelni kamen, na katerega se naslanjajo vsa naša društva v okraju jn naši somišljeniki. Kadar nas bo to društvo povabilo na svojo veselico, pridemo vsi brez izjeme in to bo meseca septembra. Sedaj pa mi pristaši Kmečke zveze ostanemo lepo doma in veselico dne 22. avgusta naj posetijo ostanki Narodne stranke, oziroma tudi tisti, katerim položaj pravočasno ne bo znan.
Sv. Bolfenk pri Središču. Dne 15. t. m. je bil pri nas v 'jastrebski občini politični shod S. K. Z. Priredila sta ga gospoda poslanec A. Meško in Fr. Štuhec, kaplan. Ampak to ni bil 'shod, nego strašno divjanje. Mi dobro vemo, kako podivjana, je liberalna mladina tukaj in tisti mladi možeki-očetje kmetje, ki so pred kratkim zapustili svoj nedolžni mladeniški stan in stopili v sv. feaijcon, vendar nismo mislili, da bi liberalni Slovenci mogli biti tako podivjani, kakor so? kazali na tem shodu. In da bi mogli uprizoriti še večjo podivjanost, so si naprosili Ser-jance, to je: SrediŠČane. Bil je Iz Grab nek človek, ki je delal huronsko kriko, in štihala sta mu dva golobrada) gospo deka, ki ge sta tako mlada, da imata še otročje glase. Od 4. do 7. ure je bilo tako neznansko drtje, vpitje in žvižganje, (da bi lahko slišali v deveto deželo. Ker govornika nista mogla govoriti, je gospod predsednik obfCL uri zaključil ta shod. Ta podivjanost je sad dobro znanega liberalca. Njegovo črno delo sedajf /nadaljuje neki; „jhoh-štapler“, ki nas je tudi posetil in počastil. On je že poslal v liberalne novine svojo poslanico in gotovo v drugi luči, kakor tukaj. Te podivjanosti se zelo sramujemo pošteni Slovenci, četudi je nismo trni krivi, ampak podivjana liberalna stranka, ki se ponaša s Plojem uskokom, z neresnico in s skrajno predrznostjo in podiVja.nosfjt). To «o novodobni kristjani !
Sv. Jurij ob juž. želez. Mladeniški shod bo v nedeljo dne 29. avgusta v S?. Juriju ob južni železnici, ob lepem vremena na prostem, v slučaja slabega vremena v dvorani katoliškega doma „Gostilna Bajc“. Cerkveno opravilo se začne ob 10. uri dopoldne, ob 12. uri pa zborovanje, katero obeta biti lepo obiskano.
Slivnica pri Celju. Naši liberalčii ne morejo preboleti, da smo deloma tudi mi vzrok, da se jje skazila njihova veselica, slavnostna otvoritev Pro-svetine knjižnice, s katero, so nas dolgo strašili, misle, da je s fern dnem tudi konec našemu bralnemu društvu in katoliškemu gibanju. Lažejo in tajijo po obeh c el j sikih cunjah, češ, da ni legarja. hoteči s tem nas postaviti na laž, ki smo o njem poročali v Celje. Sam okrožni zdravnik pa ga je dognal in je od tistega časa že zopet eno dekle zbolelo. Moralnost in resnicoljubnost, katero odrekajo duhovščini, najdeš pa pri liberalcih. ‘ICuj, kako moralno in resnicoljubno se je nek liberalec maščeval nad1 nami, da si ohladi svojo onemoglo tiho) 'jezo radi nedeljskega fijasko. V vse štajerske slovenske liste, liberalne in naše, pošlje tnžno vest, da je tumrl nekje tam v Kamniku naš dijak Jože Podgoršek. Podgoršek je res na potovanju, pa je še 4Ine 18. t. m. iz Bleda dal z razglednico na znanje, da Še (živi. Podgoršek je našega mišljenja, zato je hotel zloben (do-pisun povzročiti v naših vrstah strašno jeremijado in hujšo zmedo, kakor so jo oni imeli v, nedeljo, pa se mu ni posrečilo. Taka sredstva in Jantalinska postopanja,^ s katerimi se nedolžne stariše spravlja v obupno žalost,, še pač sama obsojajjo in nimamo izraza, s katerim bi dovolj označili propalost dopisuna radi tega skrajno nepremišljenega koraka. Zlobneža bomo zasledovali, dokler ga ne zasačimo.
Sv. ^Miklavž pri Slovenjgradcu. V nedeljo je bil pri nas shod S. K. Z., katerega je vodil domači župan gospod Detičnik. Deželni poslanec ‘'dr. Karol Verstovšek je natanko in umljivo razložil politični •položaj v državi in nekatere zadeve, ki spadajo v področje deželnega zbora. Možje, katerih Je bilo celo iz sosednjih občih 'mnogo, so se udeleževali z veliko vnemo razgovora o raznih vprašati jih. Posestnik Grobelnik Franc zlasti naglaša, da ''se mora delovati na. to, da Slovenci ne bodo podpirali svojih narodnih nasprotnikov. (Urane Ludvik. ■ govori o potrebi poldnevnega pouka v hribovskih krajih; o tej točki poda Smonkar Vincenc več dobrih primerov, ki 'utemeljujejo potrebo poldnevnega pouka; Pušnik Anton pa govori o lovski postavi in o lovu. Po jako živahnem razgovoru izrazijo volilci svojemu 'deželnemu poslancu dr. Verstovšeku zaupanje in sprejmejo soglasno te-le resolucije:	iDne 15. avgusta
v St. Miklavžu zbrani volilci izražajo poslancem Slovenskega kluba popolno zaupanje zai Hnjihov odločen nastop proti vladi; volilci odobravajo obstrukcijo in poživljajo svoje poslance, da vstrajajo odločno v boju proti nam nasprotni vladi; obsojajo vsako needinost med njimi in zlasti postopanje hofrata dr. Ploja« 2. Volilci zalite vajo od vlade slovenskih urad-nikov za slovenske pokrajine. 8. Volilci zahtevajo od poslancev, da ne dopustijo raznih pogodb z drugimi državami v Škodo in kvar kmečkega stanu. 4. VoJilci pozivajo deželne poslance, da/ >vse moči zastavijo, da .se škodljiva lovska postava spremeni kmetu v korist, •&. Država naj sprejme 50 odstotkov šolskih bremen.
Staritrg pri Slovenjgradcu. Shod županov slovenjgraškega okraja se je v nedeljo jako dobro obnesel. Starotržani smo bili ponosni, da si je zbral deželni poslanec dr.. Verstovšek ravno našo občino za sestanek tako odličnih županov, svetovalcev in odbornikov. Videli smo zastopnike skoro vseh občin. Le enega Narodovca, ki hodi sicer rad; povsod motit Hhodei Sj. K. Z;,, ni bilo, potem pa enega nemškutarja. Gliha pač vkup štriha! Shod je bil jako zanimiv, Deželni poslanec dr. K. Verstovšek je nam pojasnil občinske zadeve, govoril o napredku kmečkih občin in o raznih težnjah tega okraja. Razvila se je živahna debata, katere sq ee udeležili skoro vsi navzoči. Podalo se je prav važnih nasvetov, kar-terih se j.e treba, oklepati, da se sčasoma opomore občinam na deželi. Zlasti se je povdarjalo odločno narodno stališče, na katerem morajo atati slovenske spodnještajerske občine.
Slovenjgradec. V mestu se je naselil, kakor smo že zadnjič poročali, slovenski zdravnik dr. Železnikar, znan kot izvrsten zdravnik; bil je pač zadnji čas, da dobimo v slovenjgraški okraj svojega zdravnika1, katerega je ljudstvo želelo že zdavno. Prihodnji teden se naseli tudi slovenski odvetnik dr. Bratkovič, ki j/p bil dosedaj v eni največjih slovenskih odvetniških pisaren, pri gospodu dr. Brejcu v Celovcu. Slovenskega odvetnika rabimo pri nas kakor žlico, zato ga že sedaj prisrčno pozdravljamo.
Sv. Peten pri St. Janu. V toedeljo dne 22. t. m. se udeležimo tudi mi shoda pri Sv. Ani. Pohitimo vsi na: prijazen hrib, 'da spoznamo natanko namene svoje Kmečke zveze. Vsi na shod!
Koroško.
Podučiteljem in podučiteljicam je imenoval deželni šolski svet gospode in gospodične dovršene učiteljiščnike:	Marijano Arnholcovo v Blatnigrad,
Ido Baderovo v Važe pri Beljaku, Rajmunda Bau-cerja v Breže, Jlugona Bernota v Podvinje pri Trgu.. Franca Bernthalerja v Dvor ob Glani, Jurija Burgerja v Lalnskranjo, Franca Eggerja v Aftchberg, Janeza Falknerja v Stali, Gabrielo Hierländerjevo v Ljubeliče, E. Kernovo v St. Urban pri Trgu, Alb. Köchla v Dobje pri Zgornjem Dravogradu, K. Kopec-kega (v Rokarjevo ves pri Spitalu, Lud. Križmana na Sedlo pri Ojsoj. jezeru, Viilj. Kustrnika v St, lij, Blaža Lalkoto na Zilj. 'Bistrico* Fr. Lagala v Črneče, Fr. Leitnerja na Zomeljsperg, Terezo Luznar v Rožek,i Iv. Močilnika na Gorico 'pri Celovcu, Jož. Perkonika na Zgornjo Belo, Iv. Pettvuerja na Krate, Ad. ZagO) 'v Gradnico, /Jož. Schulder V Pod-đ ra ml «oves pri Spitalu, Jož. Schönherrja v St. Andraž, Em.< Lebenwipzerja; na T/rebinjo pri Beljaku, Frideriko ‘Seebaeherjevo v- Poddramljoves, Alojza Trovperja v Stokenboj, Otona Cavkota na Dravo pri blaškem jezeru, Sofijo Weberjevo v Zoriče pri Šentvidu in Bertr. Weissenbacha v Grajfenburg. — Službi se je odpovedala; podtičiteljica Ter. Kreiner v ZoriČah.
Beljak. Skandal je, da naše mesto, ki ima v okolici toliko jezer in ribnikov in rek (2 jezeri pri St. Lenartu, oziroma/ pri VažaJh, 3 jezera in nekaj ribnikov pri Smajdaleni, nekaj ribnikov pri Boljči-vasi in pri St. Juriju, potem osojsiko in blaško jezero jako blizu in 2 reki: JZiljo in Dravo ter topli potok Toplico, ki se zliva v,; Ziljo, v katerem se koplješ lahko celo po zimi), da naše mesto Še dosedaj nima kakega eenega ljudskega kopališča. Radi tega so ubožnejši sloji navezani poleti nato, da se izven dragih kopališč kopljejo v različnih ,■ jezerih in ribnikih in se pri tem vtapljajo. Tako je 'Važko jezero, požrlo letos že pet oseb. Ravno pred S dnevi se je nekemu sprevodniku pred njegovimi očmi vto-pila lSletna, hčerka, ko se je z vso ohiteljo/ kopal v važkem jezeru.; (To jezero je namreč radi naglih globin in temote jako nevarno. Kaj pa pomagajo potem tablice:	„Warnung! Baden gefährlich und verbo-
ten!“ Kopališče, gosptodjje, ceno kopališče, namesto da hujskate proti Slovencem, in nasipate denar Siid-marki. — Zadnjo nedeljo je vtonil pri kopanju v Pa-hlarjevem ribniku v Boljčijvasi pri kopla)nju dninar Aver. To pa. gre že leta in leta, da vtone povprek na leta 10 oseb in še več /v najjjbližji beljaški oko-tici.
St. Vid. Nemškonacionalni listi hudo zabavljajo, ker se govori, da pride za dekana k nam državni in deželni poslanec Watcher. To kaže le, da pride pravi mož v to zagrizeno liberalno in; •nacionalno gnezdo. Samo to nas skrbi, kdo bode nadome-stoval1 rajnega Leksa, rojenega Slovenca, pri izpovedovanju Slovencev — na ka.ko propoved itak niti misliti ni tu — ko Walcher ne besedice slovensko ne razume. Bo pač treba, da pride vsaj slovenski kaplan sem.
Kranjsko.
Protestantsko gibanje med Slovenci. Pred nekaj leti je začela „Svobodna misel“ iz Prage agitirati med Slovenci v prilog lutrške vere. In res se je tem slavnim slovenskim agitatorjem za suženjstvo pod nemško protestantovsko vero vsedlo nekaj Slovencev na limanice, zlasti- liberalni dijaki. Sedaj je pa pričel slovenske pokrajine s pomočjo slovenske inteligence prepljavljati protestantovski list pod imenom „Blagovestnik“. Posebno radi ga pošiljajo na ženske naslove, hoteč si te prve pridobiti za krivo vero Ta listič urejuje protestant Anton Chraskfa. v Ljubljani.
Po eni strani hvali Blagovestnik Kristusa, na drugi pa nesramno obrekuje in sramoti njegovo sveto rimskokatoliško cerkev, Ta sejalec hudičevega semena med /vernimi Slovenci ni toliko vreden, da bi ga Človek poštenega imena le omenjal. In predavanja tega človeka je poslušala slovenska inteligenca v Mestnem domu v Ljubljani pred enim letom z odprtimi ustmi. Vprašali bi le radi znano gospo, ki hoče veljati za voditeljico Slovenk v Ljublani, kako se je kaj pri tem počutila. Ali ji morda vest ni ničesar o čitala, da vodi slovensko inteligenco v, naročje su-ženstva nemške protestajitovske vere. ISeptemberski dogodki v Ljubljani so jo samo za nekaj ur pretresih Ljubljančani e vedo več o tem povedati. Slovenske žene in možje pa, ki so trdnei katoliške misli in vere pa poživljamo, naj to protestantovsko cunjo vrnejo takoj, ko jo dobe v roke.
„Slovenski Narod“, ali kakor ga splošno na-zivljejo, „Nemški Narod“, je sprejel pod svoje okrilje praško „Svobodno misel“, ki je začela v zadnjih številkah delati sistematično propagando za izstop iz katoliške cerkve. „Slovenski Narod“ se baha, da se je klerikalni (učenjaki boje in si ne upajo polemizirati žnjo. Mi pa pravimo, da: pošten Človek take cunje Še omeni ne, kaj pa še, da bi pošteno polemiziral žnjo. In v tej protestantovsko odpajdni cunji se prinašajo pesmi Antona Aškerca. Kako se pa to strinja. Komentarja menda ni potreba.
Primorsko.
Zaročil se je gosp. Bračun Franc c. iij kr. pod-Čast. voj. mora. v Pulju, z gospodično Anko Supanc v Trstu. Zaročenca sta doma v Kozjem na Štajerskem.
Med laškimi liberalci poka. Laška liberalna stranka se je razdvojila. V soboto je dr. Marani, bivši župan goriški in predsednik laškega liberalnega kluba v goriškem deželnem zboru, podal demisijo kot deželni odbornik, čaje se tudi, da je odložil ob enem vse druge časti, ki jih je zavzemal v raznih javnih zastopih. Govori se celo, da pristopi dr. Marani k furlanski ljudski stranki. Italijanski liberalci so vsled tega koraka dr. Maranija, ki je bil dosedaj še vedno zvest vodja njihove stranke, kar naravnost potlačeni. Goriškim Lahonom so se jeli polagoma podirati njih stebri.
Nevihta v Dalmaciji. V Dalmaciji je divjal v zadnjih dneh tako hud vihar, da je podrl več hiš, ruval drevesa in trgal barke. Parnik „Dendra“ je zavozil na breg, da se ni potopil. Vsled viharja sta dve osebi smrtno ponesrečili. Škoda je ogromna.
Goriški liberalci ee mislijo rešiti pogina na ta način, da si ustanove v Girici italijanski liberalni konvikt za furlanske dijake. Pravijo, da bo to protivtež proti podobnim redovniškim zavodom S tem mislijo seveda v prvi vrsti salezijanske zavode, kateri so jim trn peti. Liberalni zavod ne bo nikdar dosegel tako lepih vspehov, tako v učnem, kakor tudi v nravstveno-vzgojaem oziru, kakor ravno zavodi pod izvrstnim vodstvom Salezijancev. To se lahko prepričajo vsak dan na že obstoječih zavodih, kjer delujejo don Boskovi sinovi.
Volariču, znanemu glasbeniku In kobariškemu domačinu se odkrije dne 8. septembra v Kobaridu na Goriškem spomenik, katerega izdeluje Češka kamno-kamnoseška delavnica, Spomeniki bo s postavkom 4 in pol metra visok. Ob tej priliki bo v Kobaridu velika narodna slavnost.
Razgled po svetu.
Jubilej Smetanove „Prodane neveste“. Smetanova „Prodana nevesta“ si je osvojila ve* svet z velikim triumfom. Dne 8. avgusta se je vršila petstotič čarokrasna opera češkega glasbenega genija Smetane na odru praškega „Narodnega divadla“. Ker je „Prodana nevesta“ tudi slovenskemu občinstvu velepriljubijena stara znanka, naj navedemo ob tej priliki nekatere zgodovinske reminiscence. Opero je napisal Smetana v Pragi v letih 1863 do 1866 in igrala se je prvič 30. maja 1. 1866. Takrat je imela samo dve dejanji. V svoji sedanji obliki se je pela prvič
25.	septembra 1. 1870; prvikrat se je dajala na tujem
1.	1871 in sicer v Petrogradu. Svojo stoto praško predstavo je 1. 1882, dvestoto 1. 1892, tristoto L 1895, štiristoto 1. 1903 in petstoto letos. Zadnjikrat jo je Smetana sam dirigiral 1. 1874; kmalu na to je skladatelj oglušil. Danes se „Prodana nevesta“ poje skoro po celem svetu; največja gledališča jo imajo na svojem stalnem repertoarju.
Zrakoplov na krmilo iz 18. stoletja. V gornje-laškem mestu Bergamo s<i našli vi mestni biblioteki neko ataro listino, v kateri je napisano, da je leta 1751 preplovil nek italijanski menih prekop la ManŠ z zrakoplovom na krmilo. Td je bil menili Andrej GrinaM iz Civitavecchie, ki je konstruiral prav cücl nega ptiča, (Nebroj strojev in koles je pomagalo temu ptiču, da se je lahko dvignil v znak in se, dal poljubno obračati in voditi. Peroti feame so bile 25 črevljev dolge. Po treh urah se je moral stroj pa zopet znova naviti* AS tem strojiem je poletel ^Grimaldi neovirano od Kaleja Črez prekop do Dovra Angliji, kjer ga je angleški kralj Častno Uprejel in pogostil. Iz te listine se razvidi, da, sol'(bili zrakoplovi s krmili že prej znani in se te častil (he sme prilaščati in pripisovati nemškemu grofu iZepelinu in drugim zrakoplovcem, o katerih fljudje menijo, da so prvi iznašli v novejšem času zrakoplove na krmilo.
V Travniku v Bosni je umrl po dolgi bolezni ces. kr. adjunkt Martin Esih dne 11. avgusta, doma od Sv. Kunigunde na Pohorju. Rajnki je bil blagega značaja 5n; največji dobrotniki svojega sorodnik'.
5.	g. Alojzija Gričnik, sedaj Župnika na Reki,
MALA NAZNANILA
ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori.
Naznanjam, da sem o tvoril vinotoč čr«z ulico in da točim vino domač«ga pridelka po najnižji ceni. Za obilen obisk se priporoča Pajk Jožef, veleposestnik, Dol pri Planini.	158
Pozor Slovenci?
Izdelujem obleke vsake vrste iz garantirano pristnega domačega in tujega sukna po najnižji ceni. Postrežba točna in solidna. Franjo Pajk, krojač, Dol pri Planini. 154
Hiša s trgovino mešanega blaga, z gostilno, prenočiščem in z malim posestvom v Podčetrtku se zaradi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj proda, ozir. odda v najem. To zadevajoča vprašanja naj Bt> blagovolijo doposlati lastniku g. Martinu Jug, trgovcu v Št. Petru pod Sv. gorami. 155
Hdvozldana, dvonadstropna hiša,
8 let prosta davka, s popolnoma novo opravo, lepim dvorišičem in majhnim vrtom se pod ugodnimi plačilnimi pogoji v Mariboru pro-pa. Kje, pove upravništvo lista.
T trgu Šmarje pri Jelšah se proda posestva, obstoječe iz njiv in travnika, da se lahko redi ena krava, iz hiše z vrtom, hlevom in sadnim drevjem. Zemljišče meri 2 orala in je v prvem razredu. Cena: 3600 K. Več se izve pri Drag. Zelič, organist Šmarje pri Jelšah.	148
Dobri, solidni fužinarskl kovači,
ki so izvežbani v izdelovanju lesenih sekir v vsski obliki, znajo dobro vrtati in izkovati, dobijo v štajerskih fužinah „Columbusbütte“ v Rušah, Spodnje Štajersko, st&lno akordno delo. Žene in hčerke oženjenih kovačev pa bi lahko dobile delo pri isti tvrdki pri tovarni vžigalic v Rušah.	593
Mlad podobarski in poziatarski
:: ::	pomočnik, ss ss
ki je zmožen vsako delo samostojno izvršiti se za
trajno sprejme pri podobarju in pozlatarju
Jan. GoleS-u v CELOVCUParadei,6r9aase *
štev. 20.
Zahvala.
Globoko potrti vsled nenadomestljive izgube naše nepozabne soproge, matere, tašče in babice se izkreno za-hvalujemo za ogromno udeležbo pri pogrebu, za krasne vence, kakor tudi vsem ostalim od blizu in daleč, ki so nam v tako obilni meri dokazali svoje sočutje nad našo bridko izgubo.
Fram, dne 16. avgusta 1909.
Žalujoča rodbina ZAMOLO.
Pozor! Slovenci! Pozor!
Josip Macuh, Maribor
Stolna ulica štev. 5.
se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, cene nizke! Na razpolago je tudi velika zsloga izgotovljenih oblek po jako nizkih cenah.	48
SMRT
doleti vsacega, ampak sreča samo tistega kateri naroči sedaj belo platno v veletrgovski hiši R. Stermecki, Celje (Štajersko).
Štajersko platno m. .	.	;	.
Slovensko platno m...........
Savinsko platno m...........
Vojaško platno m.............
Domestih platno mehko m. Gorsko platno debelo m. '. ... Istri j a tkanina, mehka m. .	.
Holandska tkanina, mehko m. .
po 36 v po 40 v. po 44 v. po 46 v. po 48 v. po 60 v. po 54 v. po 60 v.
Vzorci zastonj in pošiljatve čez 20 E franko.
Ana Majdger, vdova po profesorju Žnidar! 2, naznani tnžnim srcem v lastnem in v imenu svojih otrok: med. dr. Janeza Majdger, Ane /nihurko roj. Majciger, dr. Alojzija fnldarič, c. kr. notarja, /Darije Schneider roj. Žnidarič, vdove c. in kr. polkovnega zdravnika in v imena svojega zeta Evgena MihUrkO, računskega revidenta pri c. kr. namestniji, kakor tudi v imena vseh vnukov in drugih sorodnikov žalostno vest, da je njen nepozabljiv, iskrenoljubljen soprog oziroma oče, tašt in dedee, gospod
Janez Majciger
šolski svetajk, e. kr. gimnazilskl profesor v pokoja, odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono, imejitelj kolajne za 40 letno zvesto službovanje In spominske svetinje vladanja Njegovega veličanstva cesarja Franca Jožeta L,
v pondeljek dne 16. avgusta 1909 ob 6. uri zvečer po dolgi in potrpežljivo prenašam bolezni ter previden s sv. zakramenti za nmirajoče v 80. letu svoje starosti mirno v Gospoda zaspal.
Truplo predragega pokojnika bo v sredo dne 18. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Gospejne ulice št. 13, slovesno bogosljovljeno in potem na mestnem pokopališču v družinskem grobišču pokopano.
Sv. maše-zadušnice se bedo brale v četrtek dne 19. t. m. ob 10. uri dopoldne v stolni in mestno-župnijski cerkvi.
V Mariboru, dne 16. avgusta 1909.
Za tiho sožalje prosimo. — Venci se v smisla pokojnika hvaležno odklanjajo.
Za nakup priporočamo tvrdki
Ul. E. Šepec, Maribor

Grajski trg itev.
katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in drnge robce, vse vrste najboljše periino blago, vsakovrstno sukno (štofe) za moške obleke, površnike, fino sukno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilib, perje za blazine itd.	7
K
Z
X
Z
X
X
K
X
«XXXX Restavracija XXXXA
Narodni dom
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letn ndobno kegljišče. Vrtni paviljoni.
Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37^
Lojzika Leon.
Slovenski brivec!
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu najtopleje priporočam svojo
moderno urejeno brivnico.
:: Postrežba čista, točna in solidna. :: . Izdelujem tudi lasulje in kupujem lase.
IVAN BERGLEZ, brivec
Maribor, Šolska ulica 2.
55
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Olje
Tiskarna n. Cirila y Mariboru.
Ignac Božic
narodni krojač t Mariboru,
78
Tegethofova nlica 16, y hiši dr. Rosine
se priporoča slavnemu občinstvu, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talaijev po najnižji ceni. Zaloga vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin.
V nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 urah zgotovi.
Hotel
belem volu v Celju
sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščaije; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : :
51
i se priporoča za obilni obisk. ■
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“
Odgovorni urednik: Viktor Cenčič.
Tisk tiskarne sv. Cirila ▼ Maribora.