Štev. 30., leto XVIL SOBOTA, 1. AVGUSTA 1959 LIST IZDAJA REPUBLIŠKI SVET ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK IVO TAVČAR LIST IZHAJA V UREDNIŠKI POVEZAVI Z »RADOM. — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: LJUBLJANA, KOPITARJEVA 2, POST. PRED. 284 — TELEFON UREDNIŠTVA 38-181 do 185, 31-555 In 31-453 — RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V LJUBLJANI ŠTEV. 600-705/1-83 — POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 20 DIN — NAROČNINA JE: ČETRTLETNA 250, POLLETNA 500 IN LETNA 1000 DIN — LIST TISKA CZP »LJUDSKA PRAVICA. — POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI List ustanovljen 20. novembra 1942 Novi temelji gospodarskega združevanja Strokovna združenja, zbornice, gospodarske organizacije In sindikati bodo v prihodnjih tednih razpravljali o spremembah in dopolnitvah zakona o združevanju gospodarskih organizacij. Osnutek sprememb je nedavno tega pripravil Sekretariat za splošne gospodarske zadeve pri ZIS. Pričakujejo, da bo o spremembah in dopolnitvah zakona že jeseni razpravljal Zvezni izvršni svet, v zadnjih mesecih pa še Zvezna ljudska skupščina. Zato naj bi vsi prizadeti vsaj do 15. oktobra poslali svoje pripombe in dopolnitve. Gre za zelo pomembne spremembe in dopolnila zakona o Zniževanju v gospodarstvu. Če-Prav je minilo komaj leto in pol, Zkar je bil sprejet prvi zakon o Zspadrskem združevanju, so čas, škov proizvodnje ali pocenitve proizvodnje, pa vse do povečanja storilnosti pri delu. Toda gospodarske organizacije niso rade pristajale na tesnejše sodelovanje in zato tudi ni prišel do veljave tisti j^asti pa izkušnje in potrebe, pre- gospodarski učinek, ki smo ga tu Jlitele okvire veljavnega zakona, ^ato se najpomembnejše spremembe nanašajo na gospodarska m poslovna združenja, manj pomembne pa so tiste, ki se tičejo Zornic in strokovnih združenj. Snovne spremembe, ki se tičejo Poslovanja združevanja, so nedvomno v tem, da nudijo mnogo Širše okvire za združevanje go-Zodarskih organizacij. Začenši Pti sprejemanju Skupnih gospo- gih poslov, ne da bi postalo tako združenje pravna oseba. Drugje pa bo poslovijo združenje pravna ' oseba in bodo združena podjetja skupaj sprejemala gospodarske načrte, združevala sredstva, vse do skupnega uporabljanja in razdeljevanja dela ustvarjenega dohodka. Tako postopnost In različne oblike pri združevanju so zelo važne, ker omogočajo sodelovanje brez združevanja, ob katerem izgubi gospodarska organizacija samostojnost. Zakon bo omogočil sodelovanje tudi brez fuzije, to je popolnega združenja gospodarskih organizacij. Delavsko upravljanje in vse druge pravice bodo posameznim članom združenj ostale. Zlasti važno^ pa in tam pričakovali že od združevanja na poslovni osnovi. Zlasti so se podjetja izogibala obveznosti v pogledu specializacije svoje je to, da novi predpisi omogočajo proizvodnje in združevanja .sred- drugačno delitev čistih dohodkov, štev v večjem obsegu. V največ To vprašanje namreč do sedaj nf-primerih pa bi šele take specia- bilo rešeno in marsikatero pod-lizacije v proizvodnji in združe- jetje se je prav zaradi tega iz-vanje sredstev omogočile večje ogibalo vsakemu združevanju in gospodarske uspehe. Podjetja v sodelovanju. V praksi je bilo ta-nekaterih združenjih se niso spu- ko, da je imel največji dohodek - ____..j,. „—..... ščala v tak« sodelovanje tudi včasih tisti kooperant, ki je iz- ^arskih načrtov, preko združeva- zato, ker so se bala, da bodo imela deloval končni proizvod. Tako je % sredstev, vštevši amortizacij- velike težave, če eden od članov, bil v posebno ugodnem položaju, 5«a sredstva,' pa do združevanja kooperantov v proizvodnji, ne bo čeprav se je dogodilo, da je bilo istega dohodka gospodarskih or- discipliniran in ne bo izpolnjeval njegovo sodelovanje pri izdelavi S&nizacij, kjer je to gospodarsko sprejetih obveznosti. Ozki zakon- določenega proizvoda manjšega ^Pravičeno in v skladu s plan- ski okviri, pa tudi drugi predpisi pomena kot pa sodelovanje ko- niso zagotovili vseh možnosti za smotrno sodelovanje in niti niso nudili dovolj spodbud za tako sodelovanje. Predvsem je treba dati podjetjem, ki se bodo združevala aJhm usmerjanjem gospodarstva, "e zlasti važno je to, da bo no-^■n oblikam prilagojeno tudi tlrUžbeno upravljanje. Pokazalo ?? je, da je sedanji način upravr flanja poslovnih združenj, ki ltbajo en sam organ, to je uprav- spodbudo za to. Ji odbor, veliko preozko. Zato • Xako naj bi lmeia združena redvideva načrt oblikovanje de- podjetja možnost, da na osnovi aVskih svetov z upravnimi od- rm&rndhe nrenašain na združe.nie , ...... s,v<=i*jv j, ^pravnimi ^°ri tudi pri združenjih. Tako boji0 imeli delavci, zaposleni v rjlruženih podjetjih, veliko večji j iPiiv na gospodarjenje v celoti. ;° bo nedvomno tudi bolj čvrsto .ako ali drugače povezalo gospo-aarske organizacije. Mimo tega bo precej razširje-;a tudi organizacijska osnova za “°ruževanje v poslovna združe-^a- Omogočeno bo snovanje Jjratnih in poslovnih enot, ki jih [J^do vodila neposredno združena, pa tudi osnovanje osnovnih ,druženj kmetijskih zadrug. S j6rr> se bodo tudi kmetijske za-'hge, oziroma njihova poslovna ^ruženj n sicer .u.j. ^ganizacije. ,.-uj.cuja vključila v poslovanje, sicer velja za vse gospodarske Združevanje sredstev ^ SKUPNO GOSPODARJENJE pogodbe prenašajo na združenje del sredstev iz svojih skladov, pa tudi del svoje amortizacije. • Zakon naj bi omogočil, da bi združene gospodarske organizacije lahko skupno odrejale merila za razdelitev čistega dohodka, pa tudi osnove za delitev sredstev na osebne dohodke delavcev, zaposlenih v takih združenih gospodarskih organizacijah. • Gospodarske organizacije bi lahko združevale tudi del čistih dohodkov in potem skupno skrbele za razdelitev teh sredstev. • Končno bi bilo treba dopustiti, da bi združene gospodarske organizacije lahko ostanek dohodkov združenja razdelile med sc boj ali pa vložile v skupen sklad, ki bi ostal pri združenju ter bi ga le-to koristilo v skladu s sklepi samoupravnih organov združenja. Take možnosti bi nudile po- operanta, ki je izdelal neki določen del ali celo polizdelek. OBRATI PRI ZDRUŽENJU Večji razmah združevanja na poslovni osnovi bo nudil zakon tudi s široko odprtimi vrati za ustanavljanje obratov in poslovnih enot v okviru poslovnih združenj. Dosedanji predpisi tega niso omogočali. Izkušnje pa kažejo, da bo zelo koristno, če bodo poslovna združenja osnovala posebne obrate in poslovne enote, ki bodo, denimo nakupovale surovine za vse člane, prodajale blago, načrtovale proizvodnjo, izdelovale načrte za nove izdelke ali pa bodo imeli celo obrate, v katerih bodo delali določene proizvode ali polizdelke za vse člane (Nadaljevanje na 3. strani) Danes proslavljajo na Jesenicah svoj občinski praznik, ki so ga letos posvetili štiridesetletnici Zveze komunistov in devetdesetletnici jeseniške železarne. Jeseniškim delovnim ljudem se ob tem prazniku pridružuje Delavska enotnost z iskrenimi čestitkami in najboljšimi željami, da bi svojo dolino še hitreje spreminjali v lep in svetel dom srečnih ljudi. Šele na začetku poti Zapiski s skupne seje Okrajnega komiteja Zveze komunistov, Okrajnega odbora Socialistične zveze in predsedstva Okrajnega sindikalnega sveta v Kopru • V gospodarskih organizacijah koprskega okraja je bila lani proizvodnost dela za 4,8 "/o nižja kot leta 1957. V prvem polletju letošnjega leta je bila za 1,3 "/o višja kot lani v istem času. Družbeni plan gospodarskega razvoja koprskega okraja predvideva, da se bo proizvodnost dela v letih od 1957 do 1961 povečala za 71 Vo, torej povprečno za 11,4 °lo na leto. • Osebni dohodki pa v koprskem okraju zelo hitro rastejo. V prvem polletju letošnjega leta so se zvišali za 23 "/o, se pravi za 3 milijarde 600 milijonov dinarjev: v Industriji za 22 °/o, v gozdarstvu za 33 "/o, v gradbeništvu za 24 "/o, v prometu za 23 %, v kmetijstvu za 14 s/», v trgovini in gostinstvu za 6 % in v obrti ter komunalnih podjetjih za 16 %. • Ti podatki zgovorno pričajo, kolikšno pozornost je treba posvetiti uvedbi novega sistema nagrajevanja, ki bo zagotovil plačevanje po učinku in odpravil nesorazmerje med naraščanjem osebnih dohodkov ter dvigom proizvodnosti dela. Pomagaj si tudi sam! Prvi naročniki sc podpisali pogodbe za stanovanja . Izkušnje kažejo, da bi imeli slovnemu združevanju precej več-. '\Trsfi V, Ki io msterialno osnovo, kar je DO— več poslovnih združenj, če bi ‘JJkon ne utesnjeval njihovegi r°slovanja. Poslovna združeja, Iti a delajo, so povsem opravičila .v°j obstoj in dokazala mnoge rednosti, ki jih ima tako zdru- vanje, glede stro- jo materialno osnovo, kar je pogoj trajnejše kooperacije. V praksi pa bi seveda imeli različne stopnje združevanja, začenši s takim, kjer bi se dogovarjali samo o skupni prodaji in skupnem upravljanju nekaterih dru- Posamezna določila osnutka zakona o finansiranju stanovanjske izgradnje omogočajo našim delovnim ljudem, da z določenim samoprispevkom prej in laže pridejo do stanovanj, če so zdaj brez njih ali pa si žele bolj primernega življenjskega prostora. Z uva- janjem ekonmskih najemnin bo namreč stanovanje postalo po-trošna dobrina, določena predvsem s potrebami in možnostmi vsakega posameznika. Prav to daje več spodbude za gradnjo lastnih stanovanj, kajti doslej je zavoljo nizkih najemnin vsakomur res kazalo na ta ali oni na- plačane sta vi j a del v naprej amortizacije stanovanja. V zvezi z zakonom o stanovanjskih zadrugah, ki je stopil v veljavo 22. julija, se že zdaj odpira — idejno z osnutkom zakona o finansiranju stanovanjske izgradnje enaka možnost — hitreje in laže priti do stanovanja. Gre čin terjati stanovanje od družbe, namreč za vplačevanje predujma - , , • __J .1 1 — — ^ bo ruHinfir*1? pogodbo. Pogoji niso lahki, čeprav so milejši kot pred leti. Zato zaskrbljen obraz na zgolj zaradi lepšega. kakor pa stremeti za gradnjo svojega stanovanja, saj bi bilo treba prispevati dokaj visok delež in plačevati, v primerjavi z najemninami, še anuitete. Določilo o predplačilu na stanovanjsko pravico je v osnutku zakona o finansiranju stanovanjske izgradnje prav gotovo najbolj zanimivo. Bodočemu uporabniku stanovanja bo omogočeno, da si z aro v določeni vrednosti stanovanja (n. pr.: 15°/o, podrobnejših določil za zdaj še ni) ob natečaju pogodbeno zagotovi pravico, da bo ob določenem roku res dobil stanovanje, ki pa ostane v družbeni lasti. Ta rešitev pride v poštev po novem letu, ko naj bi zakon stopil v veljavo. Ljudem s stanovanjskimi zadregami, ki se zdaj morda zde nepremostljive, ta novost vsekakor pomeni znatno spodbudo, da si prihranijo potrebni znesek in vplačajo predujem, namesto da bi se njihov težko privarčevani denar, često brez haska, stekal v žepe raznih izkoriščevalskih oosameznikov za nagrade za -proste« sobe ali stanovanja. Predplačilo • na stanovanjsko pravico se namreč uporabniku stanovanja kasneje uporablja pri določevanju najemnine, saj pred- na lastninsko pravico do stanovanja. • Zavod za zadružno gradnjo v Ljubljani je v tem tednu že začel sklepati prve predujemske pogodbe s prijavljene! za gradnjo stanovanj. Pogodbeno določenih stanovanj zdaj še ni na razpolago, ker jih namreč šele začenjajo graditi. Zato pa je s predujmskimi pogodbami že določena velikost stanovanja po številu ležišč, vrsta stanovanja in predvideni gradbeni stroški. Za osnovo svojega poslovanja je Zavod za zadružno gradnjo v Ljubljani sprejel predvsem zidanje stanovanj po standardih, ki jih je na priporočilo Sveta za stanovanjske zadeve OLO Ljubljana in v skladu z zakonskimi določili (uredba ZIS o posebnih pogojih za gradnjo stanovanjskih hiš in upravnih zgradb, republiška resolucija o usmerjanju stanovanjske izgradnje) izdelala posebna skupina strokovnjakov. Ta stanovanja tako po opremi kot po velikosti ostajajo v mejah skromnosti, toda stanovalcu zagotavljajo več kot higienski minimum. Stavbe s takšnimi stanovanji nimajo dvigal in centralne kurja-(Nadaljevanje na 3. strani) Ze takoj spočetka je sistem nagrajevanja po učinku naletel v gospodarskih organizacijah koprskega okraja na določeno nerazumevanje in nezaupanje, ponekod pa celo na odpor. Najhuje so se ga otepali nekateri strokovnjaki. Ta sistem namreč zahteva vrsto gospodarskih, organizacijskih in kadrovskih ukrepov, enaka merila za vse, pravilno vrednotenje dela slehernega posameznika, skupno skrb za proizvodnjo in delitev dohodka, jasno in odkrito besedo, se pravi pravilne odnose v podjetju. Ne dopušča nobene samovolje in nedoslednosti, nikakršnih privilegijev. Razne napake, ki so jih doslej še nekako skrili, bodo v novem sistemu postale vedno bolj očitne. Mnogi pa tudi niše mogli doumeti, zakaj se je spremenila vloga tarifne postavke v tarifnem pravilniku in so sodili, da bi bilo bolj prav, če bi v novem tarifnem pravilniku enostavno zvišali tarifne postavke, vse drugo pa pustili pri miru. Zato so v pripravljalnem postopku govorili predvsem o novih tarifnih postavkah. manj pa o gospodarskih razmerah v podjetjih, o organizaciji dela, o delovnih mestih, ki omogočajo plačevanje po učinku, o takšnem sistemu nagrajevanja, ki bi proizvajalcu omogočil, da bi bili njegovi dohodki odvisni od dela na delovnem mestu in tudi od sospodarjenja celotnega kolektiva. Zato se je zgodilo, da so zlasti v manjših gospodarskih organizacijah sestavljale tarifne pravilnike ozke in vase zaprte skupine strokovnjakov, ponekod pa so to delo opravili kar direktorji in računovodje. Bili so celo primeri (pri nekaterih gostinskih podjetjih v Postojni), da so tarifni pravilnik enostavno kupili in ga potlej, ko so prišli pred komisijo. sploh niso znali obrazložiti. V večjih gospodarskih organizacijah so sestavljale tarifne pravilnike posebne komisije, le malo pa je primerov (»Mehano-tehnika« in -Delamaris« v Izoli, Gozdno gospodarstvo in LIP v Postojni -Tono]« in »Hermes« v Ilirski Bistrici in še nekaj podjetij). da so o tarifnih pravilnikih razpravljali celotni kolektivi. Sele ko so začele delovati strokovne komisiie. ki so iih imenovali občinski ljudski odbori, in ko so komisiie za pregled tarifnih pravilnikov začele opozarjati (Nadaljevanje na 4. strani) S POLLETNE KONFERENCE SINDIKALNE PODRUŽNICE »TITAN« Manj ši uspeh tudi posledica izostankov Polletna konferenca sindikal- zavarovanje za 4 CU, kar gre na ra- da večja produktivnost ni jesene podružnice »Titan« v Kamni- čun njihovih osebnih dohodkov, jena samo v rešitvi strojnih pro-ku, ki je bila 25. julija, je poteka- predvsem pa vseh tistih, ki vest- blemov in v večji marljivosti cela pod vtisom, da podjetje kljub no delajo. S takšnim odnosom do lotnega kolektiva^ temveč v veli-povečanim naporom kolektiva v kolektiva in do izpolnjevanja ki meri tudi v strokovni usppsob-letošnjem polletju ni. doseglo ti- proizvodnih nalog podjetja ne bo- Ijenosti vsakega posameznika postih uspehov, ki bi bistveno vpli- do daleč prišli. Proti takšnim po- sebej za ekonomičnejše izkorišča-vali na povečanje osebnih dohod- javom bo moralo podjetje ostro nje lastnih fizičnih sil, zmogljivo-kov zaposlenih. Podjetje je nam- nastopiti, posameznike pa izklju- sti strojev in materiala ter pravil-reč povečalo proizvodnjo v prvih čiti iz kolektiva. no organizacijo dela in upravlja- šestih mesecih letošnjega leta na- Da bi se povečalo zanimanje nje podjetja, sta v zadnjem času pram prvemu polletju preteklega delavcev za povečanje pro.duktiv- mnogo storila za izobraževanje leta po količini le za 5,78 %, po nosti, je podjetje v prvem pollet- kolektiva. V tovarni so organizira-vrednosti pa le za 8,63 %. Ta od- ju skupaj s sindikalno podružnico li za 25 delavcev tečaj za pridobi-stotek pa je še manjši, če upošte- organiziralo več sestankov z de- tev kvalifikacije, za 20 ljudi semi-vamo, da se je kolektiv letos po- lavci in jim pojasnjevalo smerni- nar za računanje z logaritmičnimi večal za 19 novih delavcev. ce nove gospodarske politike, zla- računali, za 40 ljudi dva seminar- Da je podjetje doseglo tako sti Pa n°v način delitve dohodka, ja za tehnično risanje, za 40 čla-skromen proizvodni uspeh, je več Rezultati teh razprav so dali po- nov delavskega sveta seminar o vzrokov. Eden izmed njih je ta, budo za uveljavljanje pravilnika upravljanju itd. To je seveda poda posamezne grupe, kot n. pr. ti- 0 nagrajevanju po enoti izdelka rnembno delo. Toda, ker se zaveste, ki izdelujejo dele za daljno- in ga je kolektiv oz. delavski svet dajo, da je bodočnost podjetja odvode, tehtnice in sredstva za širo- sprejel kot merilo za razdeljeva- visna od tistih delavcev, ki bodo ko potrošnjo, niso predvsem iz nje osebnega dohodka. Načela, dobri proizvajalci in dobri uprav-objektivnih vzrokov dosegle pro- uveljavljena v tem pravilniku, Ijalci, ki dosegajo pri svojem de-izvodnega plana. V grupi, kjer iz- 80 dala prve rezultate. Kljub lu visoko storilnost, da poznajo delujejo tehtnice, plan ni bil do- temu pa je treba priznati, da si svoje delo, da imajo dovolj stro-sežen predvsem zaradi tega, ker nekateri delitev osebnih dohod- kovnega, praktičnega in teoretič-je previsoko postavljen, ker se je ^ov vedno napačno razlagajo nega znanja itd, skratka da so zakasnila proizvodnja novih ku- sindikalna podružnica ter or- seznanjeni z vsemi proble-hinjskih tehtnic in ker so morali Sani samoupravljanja bodo mora- mi podjetja, so se odločili zaradi, majhnega povpraševanja li marsikaj storiti, da bo pod- za organizirano in sistematično na tržišču zmanjšati proizvodnjo fctje na koncu leta le doseglo ti- tiva. To ogromno delo bo predvi-balastičnih in avtomatičnih telit- sto Proizvodnjo, ki se bo odražala doma vodil izobraževalni center z nje; v grupi pa, kjer izdelujejo tt. Težnja po kvalitetnejših iz- delkih zahteva in bo v bodoče še bolj zahtevala, da se zavzame zanjo vsak posameznik, zlasti pa tehnični kader, ki je za proizvodnjo novih, kvalitetnih izdelkov: odgovoren. Realizacija, letošnje proizvodnje bo na osnovi tega zahtevala še večje prizadevanje s strani celotnega kolektiva. Čeprav je polletni načrt blagovne proizvodnje kolektiv prekoračil za 7 °/o, pa polletni načrt z- ozirom na omenjeni cilj ni bil- v celoti dosežen in znaša le 49,8 °/o. V primerjavi z lansko proizvodnjo v istem času je letošnja pro- izvodnja narasla za več kakor 10.000 ton kljub temu, da se je v primerjavi z lanskim prvim polletjem število zaposlenih znižalo za 146 delavcev. kvalitetnejšim, delom in reorganizacijo proizvodnje pa se v železarni vedno jasneje oblikuje pet samostojnih gospodarskih enot, ki jih bodo v bodoče uprav- nji. Ali na upravi niso pomisj^jj da se — če bi takoj spet *»-, uporabljati dvigalo za osebne ',0 — lahko pripeti še težja 0 ....... sreča, ki bi še bolj prizadela 8°* Da bodo do«li Kv.Ute.naJS, “f S* delo, zagotavljata tudi delovna Priročnik za študij programa ZKJ Pred dnevi je izšel pri Cankarjevi založbi Vodič po delih Marta, Engelsa In Lenina. Prevajalec Boris Majer je, priredil tekst Pera Damjanoviča, Ivana Gača in Ljubisava Markoviča tako, da ustreza slovenskim izdajam marksistične literature. Namen avtorjev Vodiča je bil, da bi s tem delom prispevali k poglobljenemu študiju programa ZKJ. Priročnik upošteva tudi najnovejše izdaje marksističnih del ljubljanskih, zagrebških in beograjskih založb. doba in strokovna usposobljenost delovnega kolektiva. V železarni je:samo 313 delavcev, ki so v železarni zaposleni manj kakcjr eno leto. Splošna in strokovna izobrazba delavstva je prav tako zadovoljiva. Kljub temu pa se delovni kolektiv še vedno vztrajno prizadeva, da se delavci strokovno izobražujejo in izpopolnjujejo. Tako se na primer na srednji tehniški šoli (oddelek TSS Ljubljana na Jesenicah) šola 68 delavcev, v mojstrski šoli 75, dopisni tečaj ekonomske srednje šole opravlja 7, gimnazijo ‘obiskuje 21, administrativni tečaj pa 4 člani kolektiva. mnogo bolj obsežne, kakor so b*e dolžnosti in pravice ukinjenih delavskih ..svetov. spodarski uspeh rudnika? ( nas vedno izmodrijo šele t®* nesreče?... Takoj po nesreči Je bilo s šati kopico vesti o številnih P0® srečenlh rudarjih. Takšno rT. . deiaVSKin svetov. aicccmn luuaij.,.. | .Jju Ker nesreče v težki industriji burjanje in pretiravanje je o redek poiav. si jih kolektiv zlonamerno. Vendar je taB» prav tako V zvezi s težnjo po kvalitetnejših izdelkih in z reorganizacijo proizvodnje, pripravlja delovni kolektiv tudi reorganizacijo družbenega Upravljanja po obratih. V podjetju so poleg centralnega delavskega sveta že obstajali obratni delavski sveti, ki so se svojčas izkazali kot pomembni činitelji družbenega upravljanja. Toda imeli so premalo gospodarske osnove in njihova dejavnost je začela popuščati in vo-deneti. Zato jih pri zadnjih volitvah niso več izvolili. Toda s niso redek pojav,, si jih , kolektiv prizadeva zmanjšati na minimum, vse težje pa preprečiti. Za higiensko tehnično zaščito žrtvuje vsako leto samo za zaščitna sredstva okoli 95 milijonov dinarjev, za delovno zaščito na splošno pa celo več kakor 278 milijonov dinarjev. Kljub temu in kljub pazljivosti delavcev pa so se letos pripetile v železarni tri smrtne nesreče, in sicer dve pri plavžih, ena pa v energetskem oddelku. Toda to se bo s sprejetjem novega pravilnika o hi-giensko-tehnični zaščiti in z odločnejšimi ukrepi proti tistim, ki podcenjujejo higiensko-tehnične zaščitne predpise, stanje izboljšalo. Prav tako kakor za varnost pri delu, skrbi železarski kolektiv tudi za svoje, pri delu obolele člane in je za zdravljenje pri poklicu obolelih članov namenil 1,400.000 dinarjev. Letos se bo na račun tega sklada zdravilo v Ma-karski okrog 60 delavcev. Prvi so že odšli na zdravljenje. —as »razburjanje« opozorilo drugim delovnim kol* tivom, naj razen svojim darskim problemom, kar naj'L skrbi namenijo tudi varnosti P de,u ,nl' Ko bodo strokovnjaki raL la 11 vzroke nesreče, se bomo k obratni nezgodi še povrnili. „ Obvestilo Rektorata univerze v Ljublja°' Rektorat univerze v Ljut!_ Ijani ponovno opozarja v sU” slu razpisa za vpis novinc® v študijskem letu 1959/60 (oD javljenem v »Delu« 24. 1959) vse one državljane, ki s želijo vpisati na fakultete tJO verze v Ljubljani, da je r<\ za prijavo za vpis 15. avg11* t. 1. Prijave je treba vložiti fl dekanatih pristojnih fakuR® Rektorat univerz® Pri Okrajnem sindikalnem svetu Murska Sobota je bilo 25. julija posvetovanje predsednikov delavskih svetov- in upravnih odborov, sekretarjev osnovnih organizacij Zveze komunistov in predsednikov sindikalnih podružnic podjetij Pomurka, Panonija, Mura in Tovarne mlečnega prahu. Govorili so o izvajanju planskih nalog v teh podjetjih, o izplačevanju zaostalih prejemkov po novih tarifnih pravilnikih in o tem, ali Na zasedanju organizacijsko so v podjetjih delovna mesta, politične komisije IV. kongresa ki so slabše plačana kot po sta- ZKS je govoril Vlado Kadunec o rem tarifnem pravilniku. zakonitostih, osebni varnosti dr- Pri Okrajnem sindikalnem ^Ijanov ter o zamti osebne ter svetu Celje je imela komisija družbene imomne. za ideološka in politična vprašanja 24. julija sejo, na kateri 1 Illl!lll!l!lllll!llll!llllllilllllllllll>lll!lll!!!!llllll!l!l!lllllll!llllllll!!llllll!lilllllllll!!llll!lllll!l!ll!lllll>l!!llllllll!llllllllllll!lllllllllllllll!!llll1(l!llllllllllll!lill^ll!lll!l!lll>lll!l!iiiiJzredrj° in uspešne iz- nik. Zato postajajo osebne, poli- ri za položaj državljana kot svo- svetnih in znanstvenih, obrtnih in kmetijskih delavcev ter o nančnem poslovanju sindikalnih svetov in nih podružnic. gradnje bazične industrije, ki Učne socialne, ekonomske in kul- hodnega človeka v socialistični omogoča čedalje večjo skrb za turne pravice državljanov sestavni skupnosti. Poudarjajoč stalno po- tega je pred zlorabo, «. -32?.»?JST kracije. Iz vsega tega je popolnoma jasno, da pri nas zakonitost ne pomeni samo formalne zahteve po do komunisti tudi v spoštovanju pravnega reda, temveč da je globoko zasidrano v bi- moremo imenu socializma. Prav zaradi vsega tega $e / bodoč« > vzemali za tak razvoj socia1-1 At ne demokracije, ki bo $1' V Brežicah je bil pred nekaj dnevi plenum občinskega sindikalnega sveta. Na njem šo analizirali delo občinskega sindikalnega. sveta v preteklem polletju. Na plenumu je tudi podala strokovna komisija dokončno oceno tarifnih pravilnikov vseh gospodarskih organizacij v občini. Govorili so tudi o izvajanju zaključkov IV. kongresa ZSJ. ntelji socializma se je sistem so- den boj Zveze komunistov Jiigo-cialistične demokracije še razširil, slavije za zakonitost, za osebno Ti materialni in pa družbeni te- varnost državljanov, za zaščito melji socializma, ki nenehno ra- njihove lastne, osebne in za za-stejo in delovni ljudje, ki jih v ščito splošne družbene imovine, ter o fi- . r . orw t/ ne vi ruuaarjajoc siamo po- vec aa je gioooKo zasidrano v ot- ne aemoKractje, Ki oo ^ a* občinskih življenjske razmere delovnih lju- del družbeno-političnega sistema membnost vseh teh pravic člove- stvu ljudske oblasti. To spoštova- vedno bolj porok za njegov^ m-sindikal- trdnejšimi materialnimi te- Jugoslavije. Zato postaja dosle- ka in državljana, je Zveza komu- nje se torej ne zahteva zaradi sa- odvisnost in svobodo pri ^ __ .. „ j-.. r, , j-^-. ... - nistov vedno stala na stališču, da me obveznosti izpolnjevanja prav- nju misli, verskih in drugih LJi je za popolno uresničitev člove- nih predpisov, temveč zato, ker so pričanj, pri oblikovanju zdt^uf-kovih pravic nujno potrebna v njih izraženi interesi ljudstva, ki naj zadovoljujejo razne ^ ustrezna družbena, materialna in Brez vsega tega 'oblast ne bi bila nomske, politične, socialne- fi' .. . . ------ . politična baza, to še pravi, da je ljudska. Zato izvaja socialistična turne, strokovne in druge j(t' vedno večjem obsegu tudi sami vedno bolj sestavni del vsega bo- Potrebno predvsem odpraviti tiste država svoje naloge s pomočjo za-prevzemajo v družbeno upravlja- ja za zgraditev socialistične demo- družbene odnose, iz katerih uteg- konitosti, ki je sredstvo za zlom nje, pa so bili in bodo s svojimi kracije v socialistični Jugoslaviji- nejo zrasti dejanske neenakosti, odpora sovražnikov novega druž~ izkušnjami vedno močnejši zavez- Sistem družbenega samouprav- krivice, privilegiji in podrejanje, benega reda in sredstvo za mobi-niki Zveze komunistov pri gradit- Ijanja in socialistične demokraci- Da se zagotovijo vse te pravice lizacijo delovnega ljudstva zoper vi socializma. Taka resnična živ- je v svoji zakonitosti postavijo- državljanom in da se utrdita so- tiste, ki ovirajo razvoj in utrditev Ijenjska socialistična praksa ved- na prvo mesto človeka — držav- Cialistična demokracija in soda- novih družbenih odnosov. Zako- no bolj dokazuje in potrjuje pra- Ijana socialistične Jugoslavije. U listično družbeno-ekonomska ure- nitast pa je istočasno tudi zaščita niteljev programa dela Zv^ vilnost postavke marksistično-le- tej smeri se vodi vsestranska bor- ditev nasploh, je dosledno izvaja- vseh osebnih pravic in Varnosti munistov Slovenije. se za zaščito nedotakljivost'’-^ tegritete človekovega dostop' stva ter človekove osebnoi**' / to je tudi nadaljnji boj za 2«^' tost osebne varnosti državi)*^ zaščite osebne in družbene jf' ne eden od važnih konkret^ tč, S Po; &0i aP, Pe Slo Hi v, H Č01 % v i«. S »is, te 'Čč K kot kšt; N vo tov ^er > S % % % % s H S51 % % s e v h, 5« H tij S s 5i. & NOVA POT ZA GOSPODARSKI DVIG PREKMURJA Pol milijona namesto treh za novo delovno mesto • Industrija obutve »Planika« Kranj je v sodelovanju z občin-skim ljudskim odborom v Lenda- ustanovila nov obrat v Turni-Scu, ki že obratuje. Prvotni načrt, adaptacija del-•Jo izkoriščene zadružne gospodarske zgradbe, se je pozneje z dovirn projektom tako spremenil, da to ni obrat z izključno ročno 'zdelavo, ampak obrat s polstroj-d° proizvodnjo. S sredstvi občinskega ljudskega odbora Lendava, matičnega podjetja in in-vesticijskimi krediti je bil načrt “resničen. Že nekaj mesecev pred otvoritvijo obrata je odšla iz »Plani-Se« v Turnišče posebna ekipa \ako imenovanega trenažnega oddelka skupaj s tovarniškim psi-nologom ter izbirala primerne delavce in jih strokovno usposab-‘iala za redno proizvodnjo. Štiri-“ajstega junija so začeli s proizvodnjo, vendar se delavci in de-javke še vedno priučujejo. Ko “odo dosegli določeno stopnjo Č^anja in spretnosti, bodo pričeli delati po normi. V obratu se prijavljajo na volitve lastnega obratnega delavskega sveta, se-s ta vili bodo tudi pravila in tarif-“i pravilnik. Tako bo prva etapa izgradnje Turnišču končana. Pričela' se ^ druga etapa: redna proizvodnja po normi in hkrati reševanje dnevnih -problemov v proizvodnji 'n izven nje. zaposlitev za »sezonce« Zakaj je bil ustanovljen obrat j-avno v Turnišču? Kot pravijo domačini, je skoraj v vsaki hiši V Turnišču čevljar.. To sicer ne drži popolnoma, res pa je, da jih Jo okoli 130. Vsi ti so vsak zase delali čevlje in jih potem prodajali na sejmih v Ptuju, Čakovcu, Varaždinu in drugod. Njihovi iz- Novi temelji (Nadaljevanje s 1. strani) Združenja, ker bo to veliko bolj Rentabilno. Poslovanje že združenih podjetij opozarja, da imajo Ponekod povsem po nepotrebnem Podvojen ali potrojen komercialni “Parat, tehnične biroje itd. Obrat-?e in poslovne enote, ki bodo dejale v okviru združenja, bodo potovale kot samostojne enote in “odo razdeljevale čisti dohodek, R skladu s predpisi, ki veljajo za gospodarske organizacije. Razlika “o 1^ v tem, da bodo del čistega dohodka dolžne vnašati v skupne triade združenja. Razumljivo, da dodo imele takšne enote tudi svojo organe delavskega upravljanja. Do sedaj so bila poslovna zdru-‘oja v glavnem komisionarji, to-foj niso mogla sklepati niti na davnih niti prodajnih pogodb in diso mogla kupovati za svoje čla-. do in podobno. Spremembe predvidevajo tudi to, da bi poslovno druženje lahko poslovalo v svo-jom imenu in na svoj račun tako “ot vsaka druga gospodarska organizacija. DELAVSKI SVETI PRI ZDRUŽENJIH Omenjene možnosti dajejo to-foj veliko večjo materialno osnovo združenim podjetjem. Mož-dost, da osnujejo tudi obrate in Poslovne enote pri zdrruženju, 2ahteva, da se tudi upravljanje v dPruženjih spremeni in prilagodi dovim možnostim. Predlog spre-‘demb predvideva obvezno osnovanje organov delavskega uprav-JJanja v združenju takrat, kadar ??do združevali tudi sredstva in pste dohodke ali pa takrat, če bo dhelo poslovno združenje svoje dorate. Seveda pa bodo lahko iptanavljali delavske svete pri druženjih tudi tam, kjer sred-pev §e ne bodo združevali, skratka tam, kjer bodo imeli združe-dJe nižje stopnje, kot bi lahko Jakli. Delavski sveti v poslovnih pluženjih so nujen pogoj za pra-vjlho poslovanje in izkoriščanje rpruženih sredstev in sploh za gozdarjenje. Le poslovna politika ddj bi tudi v prihodnje ostala v °kah predstavnikov združenih jpspodarskih organizacij, čeprav 'morali imeti tudi na to delavci sveti določen vpliv. To je po-]“bna oblika delavskega uprav-! >!?hja ter bodo delavske svete pri ; Auženjih sestavljali posredno goljeni člani delavskih svetov. obrati pri združenju naj bi °lili neposredno. * Zakonski osnutek predvideva ^ določene organizacijske spre-'?embe, ki so prav tako važne, o“Ije tudi spremembe glede kremnega in deviznega poslovanja m kot že rečeno, nekatere manj ^hiembne spremembe glede po-Jnvanja strokovnih združenj in zrnic. O vsem tem bomo še pi-j“k. Najvažnejše je, da sindikati J1 druge gospodarske organizacije 'zuče predloge in predlagajo TTerrembe, ki bodo morebiti še :?lj pospešile koristno združeva-gospodarskih organizacij. -mš delki pa so Sli slabo v prodajo, tako da so mnogi obupali in se zaposlili kot sezonski delavci v 'drugify poklicih in krajih. Jeseni, ko je zmanjkalo dela, so ostajali doma. Odhajanje ljudi iz Prekmurja na sezonsko delo po Sloveniji in Hrvatski je problem. Z izgradnjo obrata in zaposlitvijo 120 delavk in delavcev pa so zadeli v Turnišču in v njeni okolici v samo bistvo problema, to je, omogočili so delavcem stalno zaposlitev. Zdaj so deležni tudi vseh ugodnosti, ki izvirajo iz delovnega razmerja. Oglejmo si nekatere številčne podatke, ki govorijo v prid usta-riovitvi obrata v Turnišču. Za vsakega delavca so potrebne določene investicije: za stanovanje, za ustrezno povečanje komunalnih in zdravstvenih kapacitet, za zagotovitev delovnega mesta, za priučitev itd. Ti izdatki znašajo v Kranju okoli 3 milijone, kar predstavlja, veliko breme za podjetje kakor tudi komuno. V Turnišču bo po doslej vloženih investicijah, skupaj s krediti, katere nameravajo še porabiti, prišlo na posameznega delavca veliko manj. Približen predračun bi bil sledeč: zagotovitev delovnega mesta 5X0.000 komunalne in zdravstvene usluge 30.000 priučitev kvalificiranega delavca 35.000 575.000 MANJŠI stroški ZA PRIUČITEV Torej znašajo stroški za zaposlitev enega kvalificiranega delavca v Turnišču približno štiri petine manj kakor v Kranju. Zakaj? Ker trenutno ni treba graditi stanovanj, ker so delavci in delavke iz samega Turnišča in njegove okolice. Če pa bi zaposlili v Kranju 120 novih delavcev, bi jim morali zagotoviti stanovanja, ustrezno bi se morale povečati kapacitete komunalnih uslug, kar bi še bolj zaostrilo pereče komunalne probleme. Stroški za priučitev kvalificiranega delavca, na primer prire-zovalca usnja, so v Turnišču malo nižji, ker se za posel priučujejo bivši čevljarji in pomočniki, ki pa zaradi dolgoletne prakse hitreje dojemajo delovno operacijo, pa čeprav se industrijska proizvodnja zelo razlikuje od obrtniške. Da vzgojijo prirezovalca usnja v »Planiki«, so potrebni naslednji stroški: (brez socialnega zavarovanja in drugih prispevkov) za prvi za drugi mesec mesec osebni dohodek 9152 9152 materialni stroški 2000 — inštruktor 5000 5000 16.152 14.152 delavčevo koristno delo 3000 11.152 Skupni stroški s socialnim zavarovanjem in drugimi prispevki bi znašali približno 40 do 50.000 dinarjev. To je seveda zelo gibljiv znesek, ker delavci ne dojemajo enako hitro delovne operacije. V tretjem mesecu pa delavčevo koristno delo že preseže stroške priučevanja. Po ocenah inštruktorjev imajo za istega delavca v Turnišču približno 35.000 diharjev stroškov. Zgornje številke kažejo, da je upravičeno in koristno ustanavljati podjetja in obrate na področjih, kjer je veliko neizkoriščene delovne sile in v krajih izven industrijskih centrov, saj so stroški za vsako delovno mesto neprimerno nižji kot v gospodarsko razvitih predelih. KAJ MENIJO NOVI DELAVCI • »... kot čevljarski pomočnik sem v jesenski dobi garal in zaslužil do 10.000 dinarjev. Druge mesece pa sem bil skoraj brez zaslužka. Srečen sem, ker lahko delam z zavestjo, da bom imel tudi v prihodnje dovolj dela.« • »... vedno sem si želel stalne zaposlitve in socialnega zavarovanja. Zaradi pomanjkanja denarja je bila moja družina zdravstveno vedno ogrožena.« • »... raje delam doma kot drugje, čeprav bi kot sezonski delavec drugje več zaslužil.« Res je! Danes so njihovi zaslužki še majhni, ker je njihova storilnost majhna, vendar so zadovoljni, saj vedo, da je to šele začetek. Ko pa bodo začeli boj z normami, bo njihov zaslužek odvisen od njih samih. Koristi, ki jih imajo in ki jih bodo še imeli, so očitne. Največje pridobitve so v tem, da je njihova zaposlitev stalna, od tod reden vir dohodkov, socialno zavarovanje in zdravstvena zaščita. Novozgrajena obratna ambulanta bo odprta tudi za okoliško prebivalstvo, s čimer bosta Turnišče in okolica dobila svojo lastno zdravstveno ustanovo. ODLOČITEV: ZEMLJA ALI TČ) V ARNA Z novim obratom pa je prišlo v njihovo življenje marsikaj novega. Nov način dela zahteva poleg ročne spretnosti tudi določeno hitrost in pozornost, to pa zopet terja od delavca,, da prihaja na delo svež, kar je pa včasih nezdružljivo z njegovim polprole-tarskim življenjem. Nujna bo torej odločitev: delati doma na zemlji ali pa postati industrijski delavec. To je težka odločitev, saj se s tem lomijo ustaljene navade, je pa nujna, ker to zahtevajo donašnji pogoji industrijske proizvodnje. V obratu v Turnišču so pri najemanju delavcev' gledali predvsem na to, da so zaposlili mlade, socialno ogrožene čevljarje. Seveda so upoštevali tudi prizadevnost, ki so. jo pokazali pri gradnji samega obrata. 9 Vodstvo obrata želi, da bi iz njih zrasel vodilni in visokokvalificirani kader, ker se je že v matičnem podjetja pokazalo, da je doma vzgojeni kader veliko bolj navezan na tovarno kot pa kader, ki prihaja od drugod in ga vežejo včasih na podjetje le višji osebni dohodki. Da dobi podjetje na gospodarsko in kulturno nerazvitem področju strokovnjaka, ga mora bolje plačati, torej mu dati nekakšno »odškodnino« za izgubo ugodnosti, ki mu jih nudi mestno življenje. Gotovo je, da so z ustanovitvijo obrata v Turnišču dani pogoji za napredek tega do danes agrarnega podfbčja. S tem pa je podana tudi ideja, da je ena izmed poti za gospodarski dvig Prekmurja ustanavljanje podobnih obratov, kot je obrat »Planike«. Sredstva iz obratov in podjetij, ki bi se zbirala v komuni, bi zopet lahko investirali v gospodarske objekte. Tako bi vsaj delno, če že ne v celoti, z lastnimi sredstvi ustvarili temelje za gospodarski napredek. BODOČI DELAVCI SI GRADE OBRAT Te zamisli so se oprijela nekatera druga podjetja in resno razmišljajo, da bi po zgledu »Planike« povečale svojo proizvodnjo z relativno majhnimi investicijami, obenem pa pripomogla k rešitvi prekmurskega problema. Premisleka vreden bi bil tudi predlog, naj bi bodoči delavci samo s prostovoljnim delom pomagali pri gradnji obratov in pri drugih delih, da bi zmanjšali investicijske stroške. S prihranjenimi sredstvi pa bi lahko finansirali gradnjo drugih objektov, kjer bi se zaposlili novi delavci. In kaj pravijo o svojem obratu v matičnem podjetju v Kranju? Bruto proizvodnja v obratu v Turnišču je planirana na 200 milijonov dinarjev. »Planika« ne bo imela kakšnih neposrednih finančnih koristi, ker bo moral obrat sam odplačevati investicijske kredite in si ustvarjati sklad obratnih sredstev. Na finančni uspeh »Planike« pa bo novoustanovljeni obrat posredno vplival tako, da bo izdeloval artikle, ki sicer v matičnem podjetju onemogočajo popolno mehanizacijo, s tem pa bo pomagal povečati produktivnost dela in proizvodnjo. M. P. Novozgrajeni obrat »Planike« v Turnišču. Pri graditvi so pomagali najboljši delavci, ker so se zavedali velikega pomena, ki ga bo imel novi obrat v njihovem življenju OB OSNUTKU ZAKONA O FINANSIRANJU STANOVANJSKE GRADITVE NOVA UREDITEV STANOVANJSKIH SKLADOV V eni naših zadnjih številk smo poročali o osnutku novega zakona o finansiranju stanovanjske graditve, ki ga je Zvezni izvršni svet že sprejel, Zvezna skupščina pa bo o njem razpravljala verjetno jeseni. Pisali smo predvsem o tem, kaj obeta osnutek zakona, da bomo dosegli s povečanjem stanovanjske najemnine in uvedbo novih dajatev (na primer hišnine). Pokazali smo, da bodo spremembe bistveno vplivale na eni strani na povečanje in pocenitev stanovanjske graditve, da drugi pa na izboljšanje vzdrževanja že zgrajenih stanovanjskih poslopij. Tokrat poglejmo, kako menimo — po osnutku — urediti mehanizem finansiranja stanovanjske graditve in delovanje skladov. Najprej moramo omeniti, da kaže, da bo z novim zakonom določneje opredeljeno le finansiranje in delovanje skladov za stanovanjsko graditev, medtem ko bo vlaganje drugih družbenih sredstev za stanovanjsko graditev le okvirno določeno. Le v toliko, v kolikor je to potrebno zaradi enotnosti in pravne ureditve celotnega mehanizma finansiranja stanovanjske graditve. Vsi drugi izvori finansiranja stanovanjske graditve so namreč določneje opredeljeni z drugimi zakoni in predpisi (z Zakonom o proračunih, Zakonom o sredstvih gospodarskih organizacij, s predpisi o ustanovah, s samostojnim finansiranjem, s predpisi o družbenih, investicijskih in drugih skladih itd.). To kaže, da pomembnejših formalnih sprememb v celotnem mehanizmu finansiranja stanovanjske graditve po novem, ne bo. Spremembe bodo predvsem vsebinske. PRAVNI POLAŽAJ OSTAJA ENAK Prav tako kaže, da se tudi novi pravni položaj skladov za stanovanjsko graditev ne bo bistveno razlikoval od sedanjega pravnega položaja teh skladov. Sklad se v bistvu ne razlikuje od ostalih podobnih skladov, kakršen je na primer investicijski sklad. Sklad združuje oddvojena sredstva, ki se uporabljajo v določene namene, sklad -sam pa upravljamo po načelih družbenega upravljanja. Sklad za stanovanjsko graditev torej ni in ne bo' ne gospodarska organizacija, ne ustanova. Sklad je pravna oseba z določenimi pravicami in obveznostmi; odreja na temelju smernic ljudskih odborov pogoje za dobivanje posojila; razpisuje natečaje in določa na osnovi najboljših ponudb tiste, ki lahko dobijo posojilo, ter opravlja še nekatere druge funkcije. Upravni odbor sklada bo imel — kot doslej — svoj upravni odbor (največ 11 članov), ki ga bo imenoval občinski ljudski odbor, ter svoja pravila. Razen občinskih skladov pa bomo imeli tudi v prihodnje republiške sklade za stanovanjsko graditev. Ti skladi niso umestni samo zato, ker smo jih imeli že doslej in ker so prevzeli vrsto obveznosti, temveč tudi zato, ker se more le po republiških skladih opraviti določeno prelivanje sredstev občinskih skladov, ki je potrebno zato, da se izboljšajo razmere tudi na tistih območjih, kjer so velike potrebe, razpoložljivih sredstev pa je malo. To funkcijo je opravljal republiški sklad že tudi doslej. SPREMEMBE OBLIKE DOHODKOV V osnutku novega zakona je predlaganih nekaj več sprememb glede dohodkov sklada za stanovanjsko graditev. V občinske sklade za stanovanjsko graditev bodo pritekala sredstva iz prispevka za stanovanjsko graditevt iz obveznega prispevka od dohodka gospodarskih organizacij in ustanov, od amortizacije vrednosti zgradb v družbeni lasti, hiš-nina, obresti od posojila, dana iz sklada, dotacije iz proračunov in iz skladov skupne potrošnje ter drugi dohodki. Osnutek zakona ne omenja kot dohodek anuitete, ker se le-te ne štejejo kot dohodek sklada, temveč že kot sestavni del sredstev (imovina) sklada. Novosti v dohodkih sklada so tele: prispevek za stanovanjsko Pomagaj si tudi sam! (Nadaljevanje s 1. strani) ve, stanovanjska površina pa ne presega določenih normativov (n. pr. najmanj 52 m2 »čiste« površine za stanovanje s štirimi ležišči). Tudi vzidana oprema in način gradnje sta predpisana s standardom. Tista stanovanja, ki že omenjene stanovanjske enote presegajo po kvadraturi, so bolje konstrukcijsko izvedene ali opremljene, pa se štejejo za nadstandardna. Tretja vrsta hiš, ki jih bo gradil zavod, pa so družinske vrstne hiše kot posebne stanovanjske enote za večje družine, s predvidenimi 5 ali 6 ležišči. Povsem razumljivo je, da bo s povečanjem sredstev za stanovanjsko izgradnjo sedanja načela o standardnem stanovanju prav gotovo sčasoma moč razširiti. • Prvih 618 stanovanj je zavod že začel graditi. Razposejana na sedmih gradbiščih bodo vseljiva jeseni prihodnjega leta in v letu 1961. Zadnja stanovanja naj bi stanovalce sprejela še pred koncem 1962. leta. Na upravi za-, voda računajo, da bo pogodbo podpisalo 1500 izmed 2800 prijav-ijencev. Tako so svoj okvirni delovni program usmerili na 600 stanovanj letno. Za preostale prijavljence namreč1 kaže, da so svoj stanovanjski problem že nekako rešili. Projekte za taka stanovanja so izdelali arhitekti Arnautovič, Jenšterle, Lapajne, Mihelič, prof. Ravnikar in Umek. Po sedaj veljavnih odlokih občinskih ljudskih odborov se sme na področju mesta Ljubljane za gradnjo stanovanj uporabiti družbenih sredstev od 1,250.000 din Za enosobno (z dvema ležiščema), do dvakrat tolikšne vsote za stanovanje s šestimi ležišči (tri ali tri in polsobno). Tako je zavod že določil zneske najnižjih predujmov za vsako ležišče v eni omenjenih treh vrst stanovanj. Predujem za eno ležišče v standardnem stanovanju je določen s 95.000 dinarji, v družinski vrstni hišici s 120 tisočaki, v nadstandardnem stanovanju pa s 190.000 dinarji. Kdor bo hotel večje stanovanje, kot mu glede na sestav družine pripada, bo moral razliko v gradbenih stroških poravnati sam. UGODNEJE KOT PREJ Določila novega zakona o stanovanjskih zadrugah in osnutka zakona o finansiranju stanovanjske izgradnje so na splošno precej ugodnejša od dosedanjih. Sta- novanjske zadruge in zavodi bodo lahko dobili kredite mimo natečajev, na katerih se bo sicer razdeljeval določen del kreditnih skladov za zidanje stanovanj. Prej je bil pogoj, da interesent ob vstopu v zadrugo in sklenitvi pogodbe takoj vplača svoj delež ali sorazmerni prispevek v materialu. Zdaj pa je podana možnost, da prijavljenec del predujma (deleža) lahko plača v obrokih; začetni polog v dogovorjeni višini kajpak ostane. Samo od tega, kdaj je vplačan ves predujem, pa je odvisno, kdaj prijavljenec pride na vrsto za stanovanje. Takrat tudi sklene pogodbo o premoženjskih pravicah in obveznostih, po kateri se z ogledom na samem gradbišču v zadnjih etapah gradnje individualno določi njegovo stanovanje. Kar pa zadeva morebitno odpoved predujmske pogodbe, velja določilo, da so odpovedi dokončne. Sicer so pravice o vplačevanju predujma in zagotovitvi prednostnega reda, kadar je ves predujem vplačan, prenosljive samo med ožjimi sorodniki in po zakonu o dedovanju. S tem je že vnaprej preprečena vsaka ške-kulacija s stanovanji, ki jih gradijo s temi sredstvi. M. Govekar graditev menja deloma svoj .izvor, na novo pa se uvaja hišnina in amortizacija vrednosti poslopja v družbeni lastnini. Ukinjeno bo- plačevanje prispevka za stanovanjsko graditev od pokojnine, invalidnine, nagrad vajencem, nagrad študentom na praksi in od podobnih prejemkov. Doslej smo plačevali prispevek za stanovanjsko graditev le iz osebnih dohodkov delavcev in uslužbencev. Po novem pa naj bi ta prispevek šel deloma na račun osebnih dohodkov, deloma pa na račun dohodka gospodarskih organizacij, oziroma na račun proračuna dohodkov in izdatkov gospodarskih organizacij. S to spremembo se bodo prejemki delavcev za določeni odstotek povečali. S povečanjem bodo zaposleni tudi lahko krili stroške zaradi povišanja najemnin za stanovanja. Gospodarskim organizacijam se sprememba načina plačevanja prispevka za stanovanjsko graditev ne bo poznala. Tudi brutto osebni dohodek delavcev bo ostal enak kot doslej. Pri proračunskih organih in ustanovah ter pri drugih negospodarskih organizacijah pa bodo nastali novi izdatki in se bo moral temu ustrezno spremeniti njihov proračun. Vsebinska sprememba strukture stanovanjskega prispevka pa pravzaprav ne bo (vsaj bistveno ne) vplivala na višino vseh dohodkov skladov za stanovanjsko graditev. V občinski sklad za stanovanjsko graditev se bo vplačevala tudi amortizacija vrednosti zgradbe v družben lasti, vendar le od tistih zgradb, ki pripadajo občinskemu skladu, ne pa tudi od tistih zgradb, ki pripadajo drugim družbenim pravnim osebam. ODNOSI MED NOSILCI SREDSTEV STANOVANJSKE GRADITVE Za sedaj je še nekoliko nejasen problem združevanja sredstev gospodarskih in drugih organizacij s sredstvi sklada za stanovanjsko graditev. Nekateri menijo, da združevanje. ne bi bilo v skladu z načeli poslovanja sklada. Ne izključujejo pa možnosti, da bi sklad ne dobil dotacij ali posojila od teh organizacij, niti ne izključujejo možnosti združevanja sredstev raznih organizacij med seboj in prenos teh sredstev v sklad. Verjetno bi bilo ustrezno, da bi tudi sklad lahko združil sredstva z združenimi sredstvi gospodarskih in drugih organizacij, še posebej, ker se sredstva sklada itak vselej dajejo le kot posojilo. Osnutek zakona pa dopušča možnost, da osnujejo posebne sklade za stanovanjsko graditev tudi nekatere gospodarske organizacije (gradbena podjetja) ter ustanove, ki se ukvarjajo z graditvijo in prodajo stanovanj (zavodi za stanovanjsko graditev). Glede teh skladov bo zakon predpisali posebna določila in tudi jasneje opredelil, kakšni naj bodo odnosi med temi skladi in občinskimi skladi za stanovanjsko graditev. To je le nekaj poglavitnih potez osnutka zakona o finansiranju stanovanjske graditve v zvezi z delovanjem skladov za stanovanjsko graditev. Ker je prav od ustreznega delovanja skladov v mnogem odvisna tudi uspešna stanovanjska graditev, bodo o teh problemih še razpravljali. Zlasti bodo verjetno razpravljali o spremembi načina plačevanja prispevka za stanovanjsko graditev ter o možnostih združevanja sredstev drugih organizacij s sredstvi sklada za stanovanjsko graditev. A. C. Kaj nam povedo številke o medsebojni It odnosih ljudi Huda obtožba imeli še več zdravnikov, ki dela- Kadoje Domanavlč je v svoji; odstotka in spoštljiv odnos 102 ali Ita^e^oaov^jala^r^d^vraii St°t?Ca’ ^ glas}1 Anketirani delavci so dali naj- jo iz ljubezni do človelca ter v glo- delavniPeo°inZoHn^il, v * , oda°?or ^ vprašanje, kakšen od- manj ugodne odgovorei ko je ž 0 boki zavesti in z željo, da bi mu je začel uveljavljati. jVfar se je čuditi, od kod tako »Praviš, da piše? Književnik, pozitiven odgovor? Tega ni treba praviš? Kako more biti književ- dolgo iskati: politični voditelji so nik? Njegovega očeta poznam — večinoma iz vrst tistih, ki se naj-pek je bil!« bolj in najuspešneje zavzemajo za za odnos zdravnikov do njih. Ta- pomagali, kole so se zvrstili odgovori: Mnenje anketiranih delavcev prezir 78 ali 19,95 % o odnosih drugih skupin umskega podcenjevanje 126 'ali 32,22 % dela se giblje med najugodnejšim enakopravnost 106 ali 27,11% (politični voditelji) in najmanj spoštovanje . 81 ali 2^)71 % ugodnim (zdravniki). Morda bi bila potrebna širša Socialistična inteligenca se Ni še dolgo tega. Vse do voj- zgraditev socializma. Mnogi iz- raziskala h^fllmeMlZ vzalZTaito^mlmZlZ n^pragu ZzaupanjZlljudstev llthbT- ZjaAUnUakšno mnlnjšl ždrlt vsakogar nZgSla^elTkfga pEfpp m ce se ne bodo dobro učili! prilagodila vsebine m metod sva- drugih ■ olajšciv tudi previsoke .riški, 60 ali 15,34% pa jih je od- Ni dolgo tega, ko so mamehra- loga dela novim pogojem našega plače. Delavci čutijo, da nekaterih govorilo, da so sklenili prijatelj- nile svoje sramežljive hčere le za sociaiisticnega razvoja. zdravnikov v njihovem odgovor- stvo z njimi. Zanimivo je, da so sodnike, profesorje, bančnike, V naši deželi se pridobiva za- nem, plemenitem delu ne vodi delavci omenili razliko med sta- skratka samo za gospode. »Da bi upanje z zavzetostjo in s požrtvo- ljubezen do človeka, temveč vidi* rejšimi in mlajšimi intelektualci, se punci bolje godilo«... valnostjo, zato imajo politične jo v bolniku le sredstvo za kopi- Z nadaljnjo graditvijo socia- Kaj je v tem pogledu prinesel tisti, ki zaslužijo široko čenje denarja, za nakup avtomo- lizma bodo postajali odnosi med socializem? Ali so se odnosi med zaupanje ljudskih množic. Naši bila, hladilnika in .drugih ‘tdpih: fizičnimi in umskimi delavci če- Ijudje ne ljubijo in ne marajo va- reči. dalje‘bolj človeški, lepši. Čez de- ruhov, čeprav ni izključeno, da je Anketiranci so izrekli hudo ob- set let bi ta anketa prav gotovo take še najti ponekod, zlasti na tožbo, vendar ne smemo pozabiti, dala mnogo Ugodnejše rezultate. ljudmi spremenili v temeljih? Sledovi preteklosti Ni in ne more biti. avtomatičnega socialističnega razvoja brez kulturno zaostalih področjih. Tak da smo imeli, imamo in bomo voditelj si potem prizadeva, da bi zrasel v nekakšnega »socialistič- ovy^i.w,«/i/Ol/VU/Cuis.i,u yiuuujuu s uctusu omie. iuuih c^uuu , kaže v odnosih med ljudmi ker se odgovore na odnos direktorjev do Perspektivnem načrtu razvoja na-. jetlj gradbene operative 12. in 13. 45 %> Pr} nizkih gradnjah pa s 65 nim podjetjem. Če vemo, kolikor kaže v odnosih med ljudmi, ker se je novi človek znašel sredi procesa sprpščenja iz spon zastarelega pojmovanja. Še vedno srečujemo nazadnjaško, zastarelo delitev na meščane in delavce. To sicer ni tako značilno, kot je bilo nekoč, vendar še ni izumrlo in se še opa- delaveev: prezir podcenjevanje enakopravnost spoštljivost 74 ali 18,92 % 114 ali 29,15 % 140 ali 35,80 % 62 ali 15,85 % šega gospodarstva, mu je treba z junlja v Dobrni, je razvidno, da odstotki lastnih sredstev. To po- aicuat.«* «• - ,h vso resnostjo pomagati, da ^ Iz-. . r r,P’mn- meni, da bi morala zbrati letno bena podjetja za nakup rezervni^ koplje iz cele vrste problemov, ki . . . . „ okoli 1150 milijonov dinarjev. To delov v preteklih letih, potem l«1' ogrožajo njegovo dejavnost in nje- J. ~ vsoto bi gradbena podjetja težko ko trdimo, da se je začelo to VP^' gop nadaljnji razvpj, ■; t vedemo, aa so gradbena podjetja Z{,raja v prjmeru, ko bi ob- sanje resneje reševati šele lansK« zorala v letu 1958 na račun amor- fane jn republika prispevale del leto, pa še tedaj so bila ta sredstv* . Z 'uvedbo delavskega lamo- blemS kUare SS 'toTS Tot ^ ~f in- »?U55Sf %ŠZ Z l■ ugotavlSanW temelju sklepov organov delav- rajo iz teh sredstev obnavljati ob- hitrejši razvoj gradbeništva? gotovo ta, da se s temi sredstvi n* }lza?.ela 39J sfcefi,.a samoupravljanja. Če delav- stoječa osnovna sredstva, nabav- Gradbinci navajajo več možnosti, sme oskrbovati z rezervnimi d* deželo r, čneu 1 nase c}'^ls0 z,ad°v0^11''2 dirf^torjevim tjati novo opremo, povečati obrat- in sicer, da družba zagotovi grad- starejša mehanizacija, kar v tnmnhiinirn pev+r. Sjadili av- delom, lahko predlagajo ljudske- sodobnimi nrndhpnimi mp- na sredstva, kot to zahteva pove- benim podjetjem sredstva, ki jim vrsti zadeva našo republiko, * hi/n it + , ru9imi je mu odboru, naj ga odstavi. Direk- , . „ nrntihoništnn 0^seg gradbene proizvodnje bodo omogočila najetje investicij- ima najbolj dotrajano mehaniza' T u-1 J nasledn3evp™- tor torej ne more biti despot, še in Povišane cene materiala, inve- skih posojil, ali da se dovoli pod- cijo. °dn0s,l™a30 d0 df' najmanj pa tam, kjer so delavci stirati v družbeni standard grad- jetjem zviševati ceno gradbenih Kakšno je stanje glede opre*’ tor« n^iorT^110 direk- zares aoumeli, da so oni vrhovni 3 ’ . 9 benih delavcev, vzdrževati sred- storitev, ali pa da se jim olajšajo ijenosti gradbenih podjetij s strO’ umskidelavcii draVnllln drU9l7TTmml razvoja gradbeništva narasti v Ju' goslaviji do leta 1961 na 0,244 t?’ rej v Sloveniji za 3,5 krat. Too®> namesto da bi koeficient mehan0' opremljenosti rastel, pa je vQ0’ tovljeno, da je celo od leta l^s na leto 1958 padel v Sloveniji 0,07. Vsa teža te ugotovitve ja v prvi vrsti iz velike zastarel0 ati strojnega parka. Prav takšno sliko mehanizMK je gradbenih podjetij v Slovet11^ nam daje tudi stopnja uporab1*0’ sti strojev, ki jo dobimo z rai. merjem med sedanjo vrednost: mehanizacije in njeno osnov11^ vrednostjo, Ta stopnja uporabi*?.: iti mehanizacije je v Slove1*'1* H %, kar je' občutno pod juQP^° venskim povprečjem. Iz teh podatkov je torej vidno, da je vprašanje mehanii0^ cije v gradbeništvu v resnici blem, ki ga je treba pospešeno L sevati, če hočemo, da bodo QT(l],a bena podjetja kos nalogam t0* pri nadaljnji krepitvi gospod0, stva kot pri izboljševanju skega standarda delovnih U0* Rešitve tega problema pa S* da ne zamišljamo na ta način, 9 je treba tako ali drugače eag°’Q-viti vsem večjim ali man!^ gradbenim podjetjem sred$tvgt oziroma vse tiste stroje, ki jib trebujemo, in individualno 7°*, vse probleme, ki zavirajo ni^j. vo delo in njihov nadaljnji raz1> q S takšnim reševanjem prable19.., gradbeništva kot celote ne bi 9^ segli pričakovanih rezultatov izredno povečanje gradbenih % paeitet in globoko znižanih 9r9, benih sredstev — temveč bi 1° % smotrno trošili družbena sred3*^ (na primer eno samo podjetj0., more rentabilno izkoriščati s* ia)' ittk Povečanje gradbenih kapb&tf znižanje gradbenih storitev *n -j« šitev vseh problemov gradbtv štva, se lahko doseže le z vanjem naporov investitor ^ projektantov, industrije nega materiala in vseh izvajaj gradbenih ter zaključnih debf združevanje naj se odraža v nih investicijah, v delitvi (specializacija), v skupnem *l0 riščanju obratov betonarn, apnenic, v prilagajanju mentov industrije gradbeni* 'rebam, v skupnem izobražev0 j, kadrov, pri nabavljanju in šeanju strojev, graditvi in 'Čanju remontnih delavnic z° y nravilo gradbenih strojev i^d': M' -ej v združevanju njihovih citet in sredstev. 'e In vstali so v suženjstvo zakleti DNE 1, AVGUSTA PROSLAVLJAJO NA JESENICAH SVOJ OBČINSKI PRAZNIK. PRAZNOVANJE BO POTEKALO V OKVIRU PROSLAV OB ŠTIRIDESETLETNICI ZKJ. NJIHOVEMU PRAZNOVANJU SE PRIDRUŽUJE TUDI »DELAVSKA ENOTNOST« S SESTAVKOM, KI NAJ VSAJ DELNO OSVETLI ZGODOVINSKO POT, KI JO JE JESENIŠKO DELAVSTVO PREHODILO, ODKAR SE JE Razredno prebudilo. PRVI KORAKI Socialistična misel si je začela “tirati pot med jeseniško delav-t»o v zadnjem desetletju prejš-tega stoletja, a je bila razredno * neosveščenemu in zaostalemu ^lavstvu še tuja. Pod vplivom t°nJe> ki jo je začela cerkev pro-' Stefanu Trojarju in prvim so-'^ilistom, in pod pritiskom Delovna reda, ki je preprečeval vsak rganiziran nastop delavstva, se •® Prodiranju socialistične misli k"° upiralo in leta 1897 samo raz-1 prvi socialistični shod, na ka- Vukovarskega kongresa sta se z Jesenic udeležila dva delegata. Dne 4. julija 1920 so se na krajevnem zboru KPJ pogovorili tudi o delu in smernicah Vukovarskega kongresa, začeli pa so znova rovariti tud* socialni demokrati, ki so po razkolu marca 1920 ostali na Jesenicah brez svoje stranke in so se naslanjali le na ljudi, ki so jih imeli zaposlene v konzumnem društvu in v drugih ustanovah. Kljub temu pa do konca 1920 niso imeli posebnega uspeha. Po zaslugi metod, ki jih je na primer uporabljal v Zagorju Cobal, je oblast novembra 1920 izgnala iz države predsednika jeseniške partijske organizacije Štefana Weissa z utemeljitvijo, da je kot Korošec ^era so hoteli prvi jeseniški so-j tisti ustanoviti svojo strokovno J1, politično organizacijo. Šele oarci s strani Kranjske indu- i$Sk? dr?Žb-’- ?e\ZltVU Za: avstrijski državljan. ^ stavka v žebljarni in hladni . Stefana Weissa ki je bil pri _ Biljami prvič dokazala delavstvu felavstvu na splošno zelo pnljub- duša partijskega delovanja na Je L* ~ “ 7 rt v-J ^ X — ± -m Ar* Im**** • ...V. . _ Z _ 1 ** 1 * -m m r* r* strani oblasti je Neodvisna delavska partija na Jesenicah in na Javorniku poživila in zrevolucio-nirala gibanje delavstva. Julija je vlada prepovedala Neodvisno delavsko partijo in njene sindikate. Članstvo se je strokovno organiziralo zopet v sindikatu SMRJ, ilegalna partijska organizacija pa je zopet utrpela izgubo članstva, ker je KID odpustila okrog tri sto delavcev, ki so morali potem za delom v tujino. POMLAJENJE Vedno večji teror, izguba najboljših partijskih članov, ki so morali v tujino, vse to je vplivalo, da je krajevna partijska organizacija na Jesenicah vedno bolj slabela. Ko je leta 1929 prišla v Jugoslaviji na oblast monorhofa-šistična diktatura in preganjanje komunistov in boj proti njim še bolj zaostrila, je jeseniška partijska organizacija od števila 809 članov leta 1920 padla na vsega skupaj devet članov in doživljala najtežjo krizo v času svojega obstoja. Delavskemu gibanju so komandirali zopet socialni demo-kratje, vpliv partijske organizacije na delavstvo je bil neznaten. Sele leta 1931, ko so se vrnili iz ječ in konfinacije nekateri njeni člani, med njimi tudi Tone Ver-gelj — po izgonu Cirila Koširja Med spori in spopadi z delodajalci in izkoriščevalsko državno oblastjo, med stavkami, demonstracijami in osvobodilnim bojem je jeseniški kovinar sanjal o dneh, ko bo uravnaval svoje življenje po svojih hotenjih in bo spremenil sajasto jeseniško dolino v lepo in sodobno mesto. Danes te sanje postajajo stvarnost. pristnost organiziranega boja. l?en m dob fr organizator, je krasta 1904 je izbruhnila prva ge- ]ev™ organizacija po- kalna stavka (trajala je šest frešalazlasti po Obznani pn presnov) in je jeseniško delavstvo KP/ » ilegalo. Pri tem pre- občutilo pomen in moč de- hodu °e kra^vna Partijska orga- f»ske solidarnosti, obenem pa se včelo otresati predsodkov o so-filistih, ki jih je vanj vcepljala Cerkev. Leta 1906 so postala tla že Vodna za ustanovitev socialistič-strokovne organizacije Metall-^aiterverband, pa tudi krajev-politične organizacije. Jugo-^ovanske socialno demokratične !franke. V to obdobje spada tudi Prpa politična demonstracija jesenskega delavstva za splošno vo-flno pravico, ki je bila leta 1907 .^di izbojevana. Ta demonstraci-1,1 je pripomogla, da je isto leto nizacija na Jesenicah utrpela prvo. večjo izgubo članstva, kar je spretno izrabila socialdemokratska stranka. Odpadli so vsi omahljivi elementi, ki jih je v komunistične vrste pripeljal povojni revolucionarni val. V ILEGALI Pogoji delovanja v ilegali so bili zelo težavni. Oblast je budno bedela nad delovanjem vidnih komunistov. Julija 1921,/v tednih pred izglasovanjem Zakona o zaščiti države in izgonom komuni- Ivan Vovk so bili organizatorji decembrske vstaje v Gornjesavski dolini in v bohinjsko-blejskem kotu. Težak poraz Nemcev v Rov-tih pod Mladim vrhom, ki je sprožil decembrsko vstajo in jih dajal moralno moč, se je naglo razširil po vsej Gorenjski. Na Dovjah se je formirala Triglavska četa, na Gorjušah Prešernov bataljon. Plamen te vstaje je popolnoma dezorganiziral nemško obrambo in Nemci so bili primorani opustiti nekatere svoje postojanke in se ___________________________________________________r__ _______ ... koncentrirati v večjih krajih. V se začenja ponoven vzpon komu- sa v vodilnih slovenskih socialpa- izbralo raje vojno in smrt, kakor naglici so pripravili načrt za ob- senicah — se je partijska organizacija na Jesenicah znova začela krepiti. Tone Vergelj je navezal prekinjene stike s pokrajinskim komitejem KPJ za Slovenijo v Ljubljani, kjer je prav tedaj prijela za krmilo mlada revolucionarna generacija, in najprej pomladil hudo zdesetkano jeseniško partijsko organizacijo z novimi člani, kakor so bili Tone Čufar, voljni s tem nastopom delavstva, so začeli iskati krivce, izgubljali so čas z vohunjenjem, niso pa skrbeli, da KID kolektivne pogodbe ne izpolnjuje, da šikanira zavedne delavce, njihovim sinovom pa ne daje zaposlitve. Delavski pisatelj Tone Čufar je te lažne delavske voditelje neusmiljeno razgalil v svoji drami »Polom«-, ki je vznikla prav iz opisanih razmer. Ta drama je doživela svojo krstno uprizoritev maja 1934 na odru »Enakosti« in ko je izšla v knjižni nimi vajami« v Medjureču pri Ivanjici, beograjskimi in ljubljanskimi zapori leta 1941, ko je Cvet-kovič-Mačkova vlada pripravljala popolno fašizacijo Jugoslavije in v ta namen zaprla vse vidne protifašistične borce, ki jih je lahko s svojo policijo in žandarmeri-jo dosegla. V tistem času je bila že skoro vsa Evropa v Hitlerjevih rokah in jugoslovanski oblastniki so mislili, da bo to zadostovalo za uresničitev njihovih načrtov, a so delali račun brez krčmarja. Ljud- Jože Gregorič in drugi, s katerimi izdaji, dvignila pravcati vihar be- stvo jim je prekrivalo načrte in nističnega gibanja na Jesenicah, triotskih krogih, ki V tem obdobju je jeseniška vse, da bi Čufarja partijska organizacija bila boj za akcijsko enotnost delavstva. Leta 1932, v najtežjem letu za jeseniško delavstvo (Westen je marca izprl vse delavstvo, da bi na ta na- čin sposloval za KID ugodne kre-J°tiil socialistični’kandidat pri*dr- stičnih Poslancev^iz parlamenta, dite, ustrahoval delavce, da bi mezd in na odpust šest stotih delavcev), je partijska organizacija ^»nozborskih volitvah na Jese-^ifah več glasov kakor meščanka kandidata. je oblast napravila temeljite preiskave pri vseh, za časa legale vidnih članih partijskih organiza- so napravili kot pisatelja popolnoma onemogočili. Zanimivo je, da je igral vlogo revolucionarnega voditelja tovariš Vencelj Perko in da je leto kasneje to svojo »vlogo« odigral tudi v resničnosti kot glavni organizator velike julijske stavke javorniške-ga in jeseniškega proletariata. Julijska stavka 1935, organizirana mimo oficialnih voditeljev da bi se njegova zgodovina omadeževala s fašistično sramoto. ROJ ZA SVOBODO Jeseniško delavstvo se je na poziv KPS prostovoljno javljalo v vojsko, da bi branilo državo proti fašističnim napadalcem. Ljudje, ki so komaj prišli iz taborišča Medjureče pri Ivanjici in iz ljubljanskih zaporov, so pod vodstvom sežno ofenzivo, imenovano »Grofl-einsatz«. Močne nemške sile so prihajale na Gorenjsko. Vse šole in nekdanji kulturni in drugi društveni domovi so se spremenili v nemške kasarne. Z ofenzivo »Grofieinsatz««, ki je trajala od srede decembra 1941 do 5. marca 1942 so hoteli streti partizanstvo na Gorenjskem. Toda vse sovražnikove začetne akcije so bile odbite. Ti boji so našli svoj višek v REVOLUCIJA TRKA NA VRATA Po oktobrski revoluciji je jese-^ško delavstvo pričakovalo, da bo toišlo do prevrata, a je bilo ved-bolj razočarano nad politiko in nad splošno avstrijsko sojino demokratsko politiko. Nezaupanje in vedno večje ne-ft-dovoljstvo s politiko vodstva JSDs je začelo v jeseniških soci-^ističnih vrstah oblikovati levico. '•e Prvi maj 1919 je bila manife-facija levice. V sprevodu so de-t&ci nosili geslo »Zahtevamo dik-‘Muro proletariata«. Desničarsko Sodstvo JSDS v Ljubljani se je *'a vse načine prizadevalo, da bi Ujezilo levičarsko gibanje na Je-ffaicah. Toda zaustaviti ga ni ^oglo, zakaj levica je na Jeseni-?ah že zdavnaj nadkrilila desnico je samo čakala, kdaj bo vod-5t»o prenehalo svojo promeščan-sk° politiko in izpolnilo sklepe ^ankinega zbora, ki je zahteval, p se preneha z dosedanjim delo-.^ujem stranke. Toda te sklepe j® vodstvo JSDS 22. februarja j 20 poteptalo in tako pospešilo fstop levice iz JSDS in ustanovi-®u Delavske socialistične stranke ^ Slovenijo. NOVA DELAVSKA STRANKA a Dne 6. marca 1920, je jeseniško elavstvo ustanovilo krajevni or-^uizaciji DSS pa Jesenicah in na .tvorniku. Politični odbor krajne organizacije JSDS se je ta ^an sestal in z vsemi glasovi pro-1 enemu samemu sklenil, da iz-jt°pi iz JSDS in se vključi v De-^sfco socialistično stranko za /ovenijo. V nedeljo 14. marca so se jeseniški delegati ude-k&li I. zaupniške konference DSS ŠJahrovi hiši v Ljubljani in se i^oli pripravljati na prvi stran-zbor, ki je bil sklican dne 11. ^pla 1920 in na katerega so Je-bičani poslali pet delegatov. k V času železničarskega štrajka , drugi polovici aprila 1920 so se ^eniški komunisti pripravljali na ^olucijo in prevzem občinske Prave v svoje roke. Na svojo ffon so dobili tudi del vojaštva, rf-cioniranega na Jesenicah, in se ifipravljaU na spopad z vojakom. Vodstvo v Ljubljani, do j^rega so poslali tajnika Cirila šf^irjat pa je odklanjalo (zaradi pektin iz Beograda) tak način [°rbe in smatralo, da čas za revo-še ni ugoden, zaradi česar ? Poizkusa prevzema oblasti na konicah ni prišlo. cij na Jesenicah in na Javorniku, naletela pri delavstvu še na, glu- strokovnih organizacij, je bila naj- Jožeta Gregorčiča z rdečo zastavo znani partizanski dražgoški epo- A m A 1 * A r* s- s- 4- Mr« 7 r\ r« m A s* n 7*k*c «i n n n Qf O on ^ ^ .. _)£! v • , • v " Y 1 V i • . i . r— , ... • M r\ Ž r\ policijski komisariat na Jesenicah ha ušesa. Sele, ko se je napoved večja komunistična zmaga na Je-pa je zbiral obremenilni material partijske organizacije uresničila senicah v zadnjem desetletju pred proti tajniku krajevne partijske organizacije na Jesenicah Cirilu Koširju, ki so ga nameravali 5. avgusta 1920 aretirati, a se je aretaciji izognil s pobegom v Avstrijo, kjer se je povezal s partijsko organizacijo v Celovcu in nato organiziral ilegalno kurirsko pot Celovec—Karavanke—Jesenice, na kateri ga je 25. novembra 1921 ja-vdrniška orožniška patrulja aretirala. Zaradi pisma, ki ga je ob in ko je delavstvo spregledalo drugo svetovno vojno. Skovala je akcijsko enotnost vsega jeseniškega delavstva, ki Se je manifestirala tudi v posebnem organizacijskem telesu, imenovanem Med-strokovni akcijski odbor. Enotnost jeseniškega delavstva Westnovo goljufijo, so komunisti znova pridobili delavstvo. Ogoljufano delavstvo je jeseni 1932 odpovedalo kolektivno pogodbo, ki mu jo je vsilil Westen, ko je v začetku aprila 1932 zopet odprl tovarno. To kolektivno’pogodbo so delavci sprejeli na prigovarjanje voditeljev strokovnih organizacij, čeprav so se le-ti prav dobro zavedali, kakšno škodo bo zaradi te- na čelu odšli v prostovoljce. Toda peji januarja 1942. oblast jim ni hotela dati orožja. Konec marca 1942 je padel na-Tako se je zgodilo, da so v petek rodni heroj Stane Žagar. Nemci 11. aprila 1941 Italijani in nemški so njegovo smrt razglašali kot planinci zasedli Jesenice brez bo- uničenje gorenjskega partizanstva, ja. Občinski odbor, v katerem so Toda še druge težke izgube so do-sedeli večinoma sami reakcionar- letele partizanstvo v tem letu. ji, se je šel sovražniku vdano po- Aprila so junaško umrli skojevci klonit. V tistem času ni bilo ni- v Okrogelski jami blizu Kranja, sta oblast in Kranjska industrij- kogar razen komuriistov, ki bi mi- avgusta je padel komandant Go- .... j—-----------------------' slil na odpor proti zavojevalcem, renjskega odreda, jeseniški dela- Ze 13. aprila 1941 je Jože Gregor- veciPolde Stražišar, septembra pa čič osnoval vojho-obrambni komi- je gorenjsko partizanstvo utrpelo : - ska družba hoteli zrušiti s pomoč jo tako imenovane zelene Zveze združenih delavcev, filiale provladnega in fašističnega Jugorasa. Toda ta »strokovna« organizacija, se med jeseniškim delavstvom ni mogla nikoli prav uveljaviti. ODPOR PROTI FAŠIZMU Evropo je pretresla španska državljanska vojna. Jože Gregorčič je organiziral prve prostovoljce. Prijavilo se jih je precej, vendar se vsem ni posrečilo prebiti se do Španije, uspelo je le dvajsetim in večina med njimi je padla v boju proti fašizmu bodisi v te. Dne 20. aprila 1941 je bila na Slamnikih nad Bohinjsko Belo partijska konferenca, ki so se je udeležili komunisti z Jesenic, Bleda in Bohinja. ^ S pripravami za vstajo je bilo treba pohiteti, zakaj Nemci so svojo drugo največjo izgubo z junaško smrtjo komandanta Gorenjske grupe odredov narodnega heroja J. Gregorčiča, dober mesec kasneje pa je bil ranjen in je zaradi posledic ran umrl še politkomisar Gorenjske grupe Lojze Ke- krajinah in državah. V začetku julija 1941 so že začeli s prvimi iz-Spaniji bodisi v času NOB doma seljevanji. Dne 5. julija je prijel ali pa postala žrtev hitlerjevskih koncentracijskih taborišč. Boj proti fašistični nevarnosti je v teh letih zavzel prvo mesto v boju delavskega razreda, i Hitlerjevci, ki jih je Nemec ( s .. . Bili šo časi, ko Je bilo delo trpljenje in boj za skromen obstoj. Danes pa je delo cenjeno bolj kot vse druge vrednote in proizvajalec je postal svoboden oblikovalec svojega življenja in vse naše , domovine. — Motiv iz jeseniške železarne. aretaciji našla pri njem, je potem aretirala še Franceta Ravnika in oba postavila pred sodišče. Razprava Ciril Košir-France Ravnik je prva sodna razprava proti jeseniškim komunistom. 'Obtoženca sta se dobro branila in sta bila v začetku leta 1922 izpuščena na svobodo in nadaljevala s svojim partijskim delovanjem. Leto 1923 je prineslo ustanovitev Neodvisne delavske partije Jugoslavije. Jeseniški in javorni-ški komunisti so ustanovili njeni krajevni politični organizaciji tudi na Jesenicah in Javorniku, septembra istega leta pa ustanovili tudi krajevni strokovni organizaciji. Kljub stalnim šikanam s ga utrpelo delavstvo. Prav tako so ti voditelji nasedli podjetju, ki je zaradi lašftnih dobičkarskih interesov v času, ko se je konjunktura železa zopet začela, zavlačevalo sklenitev nove kolektivne pogodbe vse leto 1933, kar je zadostovalo, da je delavstvo te lažne jih tovarnah na Jesenicah in Javorniku kot nameščence, so po Hitlerjevi priključitvi Avstrije še bolj razpredli svoje vohunske in propagandistične mreže. Njihovo nacistično delovanje ni bilo težavno, saj jih je ščitila oblast, medtem ko je zavedne delavce in protifašistične borce preganjala, zapirala in internirala. Sploh sem v tem sestavku premalo pisal o preganjanju komunistov in zavednih delavcev in o ječah, skozi katere so mnogi morali, saj je zgodovina revolucionarnega delavskega gibanja na Jesenicah tudi zgodovina ječ od policijskih in sodnih zaporov do Glavnjače, Sremske Mitroviče in Bileče. Ta zgodovina se začenja z izgonom Štefana Weissa leta 1920, se nadaljuje leta 1923 s skupino aretiranih jeseniških skojevcev, leta 1925 z izgonom Cirila medtem že pripraiAli germaniza- be-Štefan. Ne samo težke izgube, torski načrt za Gorenjsko, po ka- ki jih je utrpelo gorenjsko parti-terem bi do oktobra 1941 izselili zanstvo, tudi strahotni nemški te-več kakor polovico vsega slaven- ror v najbolj krvavem in najbolj skega prebivalstva in ga razselili grozotnem letu narodnoosvobodil-po Srbiji in drugih okupiranih po- nega boja na Gorenjskem, je redčil vrste najboljših in najbolj požrtvovalnih terenskih delavcev tudi v dolini in zmanjševal udarno moč gorenjskega partizanstva. Šele leta 1943 se je gorenjsko partizanstvo opomoglo od težkih udarcev. Julija 1943 so gorenjski partizani ustanovili Prešernovo brigado, ki se je proslavila v bojih na Gorenjskem, Dolenjskem, Primorskem in Notranjskem, dokler ni 1. maja 1945 osvobodila Gorico in s to zmago zaključila svojo slavno pot. Kakšen je bil doprinos jeseniškega delavstva v osvobodilnem boju v letih 1941—1945 najbolje pove dejstvo, da je od staleža tik pred vojno zaposlenega delavstva na Gorenjsko Stane Žagar. Dvanajst dni kasneje je bil pod Malim Gregorjevcem na Jelovici posvet vodilnih organizatorjev vstaje na Gorenjskem, ki so sprejeli sklep, naj se formirajo partizanske čete Westen načrtno zaposloval v svo- in naj se vstaja nemudoma začne. Dne 28. julija 1941 se je na Me-žaklji ustanovila jeseniška četa, sestavljena iz samih delavcev. V noči od 31. julija na .1. avgust so borci te čete z miniranjem dveh mostov v Mostah pri Žirovnici napovedali sovražniku boj tudi v jeseniškem okrožju, dne 1. avgusta 1941 ( v spomin na ta dan praznujejo v jeseniški občini svoj občin- v jeseniški železarni žrtvoval vsak ski praznik) pa je delavska jeseniška četa bila prvo odprto bitko s sovražnikom na Mežaklji. V tej bitki sta žrtvovala svoje življenje jeseniška delavca in komunista Ferdo Koren in Viktor Arzenšek. Po tej bitki se je četa premaknila na Jelovico, kjer je bil 5. avgusta formiran Cankarjev bataljon, ki je tri dni kasneje pod vodstvom komandanta Jožeta Gregorčiča in deveti delavec svoje življenje za svobodo delavskega razreda in slovenskega delovnega ljudstva. Jeseniški delavci so se borili ne samo v gorenjskih partizanskih enotah, marveč tudi v partizanskih enotah na Koroškem, Primorskem in Dolenjskem, v srbskih proletarskih enotah in v prekomorskih brigadah, pa tudi v partizanskih enotah v drugih dr- politkomisarja Ivana Bertonclja žavah. Vsa vojna leta je ilegalno bil bitko z okrog šest sto Nemci delovala tudi organizacija v to-voditelje spregledalo in mimo njih Koširja, ki je že pred tem skupaj in jim prizadel okrog trideset varni, sabotirala je proizvodnjo in .. —iotn iazd «/. •'«’—*- - r'-/,«.—i— —:i------—,, -—s—n. materialno podpirala osvobodilni v začetku leta 1934 na pobudo komunistov demonstrativno ustavilo stroje in poslalo k ravnateljstvu KID delegacijo z zahtevo, da se nova kolektivna pogodba sklene takoj, ker bi se v nasprotnem primeru moralo zateči k stavki. Tako je bila kolektivna pogodba podpisana že naslednji dan.- Namesto da bi bili »voditelji« zado- s Francetom Ravnikom okusil zapore deželnega sodišča v Ljubljani leta 1921, s številnimi aretacijami. pregoni in obsodbami v času monarho fašistične diktature, zavzame ponovno širši obseg leta 1936 in 1937, ko so zaprti najvidnejši jeseniški komunisti, med njimi Tone Čufar, Ivan Sedej in mrtvih in ranjenih. Tako se je boj začel. Drzne diverzantske partizanske akcije so drrigale bojnega duha v gorenjskem prebivalstvu. Osvobodilno gibanje se je naglo širilo. Gorenjska je za december 1941 pripravljala novo vstajo. Jeseniški delavci in partizani Polde Stražišar, Marija Žumer, in se konča z »orož- Stane Bokal, France Konobelj in boj. Organizacija Delavske enotnosti je dne 3. maja 1945 prevzela tovarno v svoje roke in poskrbela, da sovražnik pri umiku tovarne ni uničil. Tudi to je bil pomemben uspeh jeseniškega delavstva, ki se je potlej lotilo obnove in izgradnje svoje delavske domovine. Miha Klinar Izboljšan gmotni položaj bivših borcev in invalidov NOV Zvezni izvršni svet Je sprejel precej ukrepov glede gmot- To pravico svojci lahko uvelja-ne in socialne zaščite borcev in invalidov narodnoosvobo- vijo, če so borci umrli do konca dilne vojske. Tako so nedavno tega sprejeli spremembo tistega leta, ko se je vojna kon-zakona o invalidskem zavarovanju, medtem ko nekateri čala. To pokojnino lahko po do-sekretariati izvršnega sveta pripravljajo nove predpise, ki ločilih tega zakona prejmejo dru-bodo rešili precej aktualnih problemov bivših borcev. V spremembi in dopolnilu Za- Ijanski • vojski bo dodatek enak kona o invalidskem zavarovanju stoodstotni razliki, za borce, ki so je govora o posebnem dodatku bili v NOV od 1942. leta 90 °/o, a na osebne dohodke borcev (z 10 za borce, ki so v NOV sodelovali do 15-letno delovno dobo), ki so od 1943. leta, bo dodatek znašal s.opili v narodnoosvobodilno voj- 60% te razlike. Pri obračunava-sko do 9. septembra 1943. leta, ali n ju višine tega dodatka bodo kot pa so sodelovali v španski držav- osnovo za redne osebne dohodke Ijanski vojni. Veliko borcev ni upoštevali pri žine ljudi, ki so jih ubili okupatorji ali njihovi pomagači, oziroma so umrli v zaporih, koncentracijskih taboriščih, ujetništvu in internaciji. Zdaj lahko uveljavijo te ugodnosti torej vse žrtve fašističnega terorja, kar prej ni bilo točno določeno. Poudarili bi še, da te pravice lahko uvelja- lovati v mer ju. ZDRAVLJENJE BIVŠIH BORCEV V zveznem izvršnem svetu .. . . vijo družine le takrat, če so bile dovolj strokovno usposobljenih, čfh "^iožajno^laTo” prideCcih “fe (o katerih je govora v tem M« s tem izkoristili ugodnosti 73. čle- mesečni osebni dohodek z vsemi na Zakona o invalidskem zavaro- do'datki, ki so jih upravičenci vanju. (Njihovi osebni dohodki so prejeli za delo v določenem de- koSlTS^ofav^e^npfnr l0Vn-m ^SU^Cex-mtZaVa,r0Va-neC v veznem izvršnem svetu z "našimi načehnaihlhh^h^ PrfIC0Kd« družinske pokojnine, proučujejo možnost, da bi pove-še naprei onravliali delo Cr> bZr ugodnost. V novih določilih »JSJSiSKs borcev, upokojenih častnikov in ne družin in žrtev fašističnega te- no komisijo ki naj bi se rorja. Te pravice imajo družine jaia s tem 'vprašanjem, oseb umrlih in padlih v narodnoosvobodilni vojni, v španski državljanski vojni, družine oseb. ki ukvar" slabosti zdravstvene službe v' teh obratne ambulante. Zdravnik si- naredijo ničesar, da bi delo krajih — čeprav ljudje že dolgo cer na teden obiskuje ogrožene njih izboljšali. Podatki nabtff _ , .... . . . . , časa .tarnajo, da je treba tod ne- delovna področja, vendar o tem kažejo, da so v tistih podjetji*1’ Republiški izvršni sveti bodo kaj storiti, da ne bo prepozno... ne vodi nobenega dnevnika. V kjer so obratne ambulante z ni1' materialne Kakšne so torej te stvari? Steklarni so delavce poslednjič mi sodelovale, dosegli dobre uspe" pričeli obravnavati Zpdvijciiioivi vojni, uruzme oseo. iti , , .v.. , . -Mrs-vr , : ---------.— . ^ vuusegn uoore so padli kot pripadniki jugoslo- pi;obIemf. starejših borcev NOV, v obeh zdravstvenih domovih pregledali 1956. leta, v zadnjem he. Kot primer bi navedli tovarn« vanske vojske med vojevanjem s k? zavo,lj? upravlčenih vzrokov v Zagorju in Hrastniku nimajo času pa so se le zadovoljili z Litostroj in podjetje -Kamnit; sovražnikom od 6. do 17. aprila P1*0 v deIovfcm razmerju in se na razpolago podatkov in analiz rentgenskimi pregledi. V Zagorju v Kamniku. V tem podjetju 1941. leta, družinam oseb, ki so ^udl ne mp!'e^0 zdrav1^. z. d^°vno Slede zdravstvenega stanja prebi- položaj ni dosti boljši. Tudi tu je uspeli znižati število poklic*^ umrle zaradi posledic bolezni in trapijo. Zdaj razpravljajo » tem, valcev. Te podatke, ki so jih zbi- rudniška uprava na »Kisovcu- obolenj od 68 °/o v 1957 letu n*> ran ki so jih dobili v narodno- da b .z ukrepi izboljšali njihov rali na nekdanji higienski postaji prispevala precej sredstev za ure- 17% lani. u. osvobodilni vojski in španski dr- gm0.x‘ poloz.aj f dali .„alne v Trbovljah, pa uprave zdravst- ditev obratne ambulante. V njej V zdravstvenih domovih pa v zaporih, taboriščih in na begu. lidov. učevati zdravstvene in socialne gensko pregledali. Nič kaj zgled- nitarnim inšpektorjem, politični*0 no delo te ambulante pa bi pona- organizacijam ukrepe, kako bi 'K zorili s tem primerom: Rudarjem, boljšali zaščito delavcev. Tori* ki so bili rojeni 1910. leta so ne- gre za enovitost zdravstvene služ' davno poslali vabila, naj se ude- be v občini. V Zagorju pa ambU' ležijo zdravniškega pregleda. Te lanta v Kisovcu ni organično ^ ljudi so na pregledu le vprašali, zana na zdravstveni dom. Odn«5’ katere bolezni so preboleli. Na med obema ustanovama niso ^ podlagi potrdil, ki so jih rudarji bri. Menda je Svet za zdravsri« prinesli s seboj, so v obratni am- občinskega ljudskega odbora ž „ . , . ., . s . . bulanti določevali diagnoze bo- predlagal, naj bi sklicali stroko'; Pgl-te “utensil.jU pripetile .SSjIe S f S ‘Sr? ttogKS S, SSloTprittih^ da xVZgOJ° ki niso mogli več v jami oprav- Ijo nekakšne osebne prizadeto«11 UTENSILIJI V PREMISLEK Občasne obratne nezgode so tudi posledica le občasne skrbi za varnost Dejali smo že, da Ko P tos v prvem polletju pa 38 de- večkrat razmišljali, kako bi de- bi o tem razpravljal delavski lavcev. Naveoli so še, da so te lovna mesta bolje uredili in; na- svet in sprejel določene sklepe. nezgode takšne, da jim ne mo- prave zaščitili. Toda dalje od raz- Vsega precejšnjega dela, ki za- —,~~r ;--- ““ ----’ 0r<-' remo pripisati večjega pomena, mišljanja niso prišli. Gotovo je, deva higiensko in tehnično zašči- Podrobno določene naloge obrat- oal° Y, a™bVantah opoavltl Toda ob teh ugotovitvah pa bi da se bodo morali v podietiu od- to v podietlu. na ne horin mneli nib ambulant. Zdravstveni delav- « ea t*stin delavcev, ki se P zapisali tole: -- ‘J'- » 4V. lici fjn* genski pregled, četudi imajo v r da odhajajo v zasluženi pokoj.),gorju rentgenski aparat, in čerij V zakonu o obratnih ambu- no zakon o obratnih ambulant« lantah, ki je izšel 1955. leta, so v f členu izrecno določa, da ^ da se bodo morali v podjetju od- to v podjetju, pa ne bodo mogli nin amomant. Zdravstveni delav- s “su >isau wne: ločiti, ali je bolj prav, da se vsa- opraviti, če ne bodo zaposlili var- C1 na:l bl v n:,1.h °Pravljali zdrav- P°S11JP' krJ- V »Utensiliii« navaiaio da so ko leto Ponesreei Pri stiskalnih nostnega tehnika, ki naj bi postal stveno-preventivno službo, higien- S° o. delavri ponesrečlli ker niso naPravah neka3 delavcev, oziro- tehnični sodelavec komisije HTZ. sko nadzorstvo v gospodarskih jTTTT Tr T P7 Tra'" bnipridelu doToli zbram ozTo^ ma ab ne kaže, da bi podjetje Le-ta bi vodil tehnično in orga- organizacijah proučevali naj bi Sn^hga^ke/vP^ma^ku^.t* S5™ ~ S ~ ietie ne'mora1 ničesar storiti Ta- nial° zastarele stroje s sodobni- poslih'‘stalnega varnostnega ’ teh- Pogoji podjetja. Zdravstveni de- "iZje frok®vP° usposobU^ shle zavetega kerTTnkivi mi avtomati. ......... nika, lahko precej izboljšali teh- lavci, naj bi tudi poročali upravi zdra^n_f,..delaVCe?' V Zag3 tivu l(čeravnoTe" v niem'okoh ^OO transportnih delavcev. Ce število nezgod. Gotovo je, da “se "varnost- ventivne dejavnosti obratnih am- zpraynikov' T?da nekateri rvaVS^hiZM^ ^simTfzaTčto. ^ Sgobci t^L^kotS č« S" f Pozimi se ponesreči veliko nično zaščito" in zmanjšali število obrata o svojem delu. Oblika'pre- zdravnfkov^Toda imajo dori; nekateri 10 Kolektiv se pridružuje čestitkam za občinski praznik 1. avgust in želi vsem občanom še mnogo delovnih zmag. KRANJSKO GRADBENO PODJETJE Kranj mariborski Metalni 21, v Utensi-liji pa 19 % nesreč. Ta podjetja so sicer po svoji dejavnosti zelo različna, nezgode pa so povsod precejšnje. Tovarna Metalna sodi po težini dela med najnevarnejša podjetja pri nas, pa vendar je bilo v tem kolektivu lani le za 2 % več nesreč kot v ljubljanski Uten-siliji. Kakšna pa je v kolektivu hi-giensko-tehnična zaščita dela? V okviru delavskega sveta deluje posebna komisija, ki na njej obravnavajo najbolj hude probleme varnosti pri delu. Ob nezgodah člani komisije zaslišujejo ponesrečenca in tiste delavce,- ki so videli nesrečo. Nezgodo vpišejo v posebno knjigo. S tem so v glavnem problem tudi rešili. Predsednik komisije HTZ je preveč zaposlen z drugim delom v konstrukcijskem oddelku podjetja, ne utegne, da bi podrobneje proučeval najbolj pogoste vzroke nezgod, da bi ugotavljal, na katerem delovnem mestu se je ponesrečilo največ ljudi. Tudi v podjetju nimajo dobrega pregleda, kako raste število nezgod v posameznih mesečnih obdobjih. bi na nevarnih delovni mestih obravnavajo varnostne probleme, ščite, zaposlitve in pogojev de-uvedli zaščitnih sredstev. pa zaradi tega in nezgod ne mo- lovnih mest. Zdravnik naj bi v In naposled, če nesreče raste- rejo doseči boljših uspehov. posvetovalnici svetoval mojstrom jo zavoljo tega, ker so delavci N. Borštnar in drugim vodečim ljudem pod- V ljubljanskem podjetju »utensilija- se je Jani pripetilo 76 delovnih nezgod.* V tovarni ugotavljajo da je vsako le o največ nezgod pri sUskaln.h napravah, ker nekatere med njimi niso najbolje zava-’ rovane (slika levo) Vendar pa Je v^em podjetju precej delovnih mest, kjer so dobro poskrbeh aa delavčevo varnost (kar prikazuje slika na desni strani). veliko sredstev za zdravstvo- L, di prejemki zdravstvenih de*f. cev v teh krajih niso mai*0). Zato bi pričakovali, da ta ^ stva ne bodo porabili zaman- 1 ^ da, če v zdravstvenem domu, jj opravljajo preventivnega “jj zato, ker zdravniki he opravljati svojih dolžnosti, P?> bi kazalo zaposliti nove zdr« stvene delavce, te pa, ki zdaj ^ lajo v Hrastniku in Zagorju. G naj bi poslali v tiste zdravstri,, ustanove, kjer bi se lahko & ^ kovno izpopolnjevali, tako da bi trpela zdravstvena služba- .-e Ce je v teh krajih preče)5* ^ število obolenj za tuberkuloz0 (j drugih bolezni, potem naj bi fljit za zdravstvo občinskih odborov in upravni odbor ^ ustanov večkrat razpravljal*. $ kaj v zdravstvenih domovi*1 jv' izvajajo preventivne službe- Ketd gotovo bi z načrtnim izvaja*11^' zdravstvene zaščite lahko ^ jji, gorju in Hrastniku veliko ^ ie< tako da poročevalec čez neka) ^ ne bo mogel več zapisati, na skupščini Zavoda za sO'C*s^ zavarovanje ugotavljali, da )e < liko obolenj za tuberkul0^ Hrastniku in Zagorju. kmi Milijon kljunov v Neverkah DE LAVSKA ENOTNOST C ' _VI l Sekundni kazalec je poiasi goU A sekunde, minuto je bila ura, ura 10 večnost, France se je prestopal motil Franceta, ko mu je pokazal na stolpec besedi! »Piše, da je Ionsko leto pobrala kuga samo v Srbiji •Ce se le ni kaj zataknilo! Kuge te ne bojim, z njo bomo na kratko opravili!« »Kaj naj bi se zataknilo?« Kaj!? Moiaka sta še enkrat pre-tehtala morebitne napike, ki bi se lahko vrinile v njun posel. Temperatura in svetlobo ju ne more izdati, prav tako ne nastilj, čeprav je vse troje najvažnejše za začetek! No, tu so še jajca, a ta so od dobrih, izbranih kokoši. Da se ni kaj pokvarilo v mehanizmu električne koklje?! Ljudje v okolici bodo dejali, češ, saj so vedeli, da stroj ne more biti enak dobri koklji in da s tistimi piščanci, pastorki, ne bo potemtakem nič. , -- ________ ww Ljudje so radi nezaupljivi, zlasti' Poslovna zveza iz Ljubljane spre- Potem so začeli prašiti po cesti _ avtomobili. Vse več avtomobilov! g Prihajali so razni ljudje iz raznih || krajev in si ogledovali zapuščino. Neverčani so se spogledovali: § »Pravijo, da bo pri nas tovarna!« §§ »Kakšna neki! Kot vem, se indu- M strija malo briga za arzenale. Pra- i| Vijo, da niso primerni za nobeno s reč!« v »Po bo industrija! Tovarna piščancev bo pri nas, milijon piščancev na leto, iSaj tako se govori!« Novica je prestopila pragove domačij v Neverkah in Sušiei, vzdramila je ljudi od Pivke pa do obeh Košan. Vedeli so povedati, da bo OD 24. DO 31, JULIJA |0košji zarod, ki skrbi za naraščaj. Za kvaliteto jajc, pozneje piščancev, umčita red in čistoča. Farma menja peteline vsako leto, kokoši pa 70 %, kar narekuje skrb za zdrav in odporen zarod. zatohlem prostoru. Pogledoval je e*oti težkim hrastovim zapahom in *Prestana pogodrnjaval. Nasprotno je Joža mirno sedel v kotu in «Tebiral star časnik. •Tule poglej!« Joža je za hip za- trl milijone kokoši! H e, veš, koliko je to?« »Pol milijarde, najmanj!« France je zamahnil z roko kot da se ga to ne tiče. Pogledal je na uro in stisnil ■ skozi zobe: do stvari, ki jih sicer žele. Na dhu srca vselej upajo v uspeh; toliko bolj ga žele, kolikor bolj zmajujejo z glavami. Prijetnejše je biti presenečen kot pa razočaran. Tudi takrat so zmajevali, ko so jim na občini povedali, da bodo vojaki zapustili Neverke. Skladišča municije so bila v gmajni pod vasjo že pred vojsko in vaščani so nenehno živeli v strahu, da jih nesrečen primer ne požene v zrak. Med vojno so se lesketali na nebu lovci in spet so bili vaščani, ki so se križali po poljih v pričakovanju smrtonosnega rafala. Po vojni so se šele mirno vživeli v vojaško soseščino; bila je to domača vojska, • vaščani so imeli od nje mnoge koristi; vojaki so jim kdaj pa kdaj pomagali pri košnji, jim tovorili les, posojali konje ... Toda kot čez noč je vojska odšla iz Neverk. Zidane hiše so za-samevale na sedem sto hektarih. Prehojene steze je preraščala trava, no senožeti je legla otožna tišina, ki so jo preganjali le klici v brinju izgubljenih drozgov. Industrija piščancev Mnenja o industrijsko vzrejenih jjjžčancih-pohancih v svetu so raz- , Tam, kjer odlikuje vzrejo in pi-JinJe do potankosti dognana krmil-tehnika, obsoja razvajen okus *'Wan6evo meso, češ, da je enak jJJbah Tq Je seveda, v Ameriki, de-industrije! Nemara prav zato sa Rajajo amerikanski piščanci v iz-a«benih oknih evropskih trgovin, 'tbpske gospodinje pa raje segajo ° nekoliko dražjem, toda boljšem Naraščaju umetne koklje« iz Dan- Dancem ni za presenetljive Kopru, kjer natanko preračunavajo agrarne, ki v Ameriki prikazujejo tehnične pogoje za gradnjo kokošje kot 2 cela piščanca, torej bo domače tržišče malone prenapolnjeno, zlasti če računamo na tiste potrošnike, ki prebivajo v krajih, kjer je dovolj na posameznih kmetijah vzrejenih piščancev- Prodaja v drugih naših republikah verjetno ne bo mogoča, saj rasto kokošje farme tudi drugod kot gobe po dežju. Potemtakem ostale le še možnost izvoza. Zdaj je samo vprašanje, v kolikšni meri si bodo znala zagotoviti posamezna vzrej evališča s pravočasnimi pogodbami prodajo na zunanjem trgu. V . hiinimalno porabo krme maksi-Vtvr ^ Poras^ mesa; Danci se zado-sJ^jejo v dobro kvalitete z evrop-*lrn povprečjem potrošnje krmil- lih snovi. Njihov račun je: na' tri am krme kilogram prirasta letu te^e! Bolgari se radi hvalijo z pim rumenim mesom, ob tem pa - evidno molčijo o malone, deficit- tn vzrejnem sistemu, kot tudi ne . vQre dosti francoski gurmani, ki ® račun »nebeškega« okusa, krmijo piščance z mlekom in orehi! tel ' °’ kakršnakoli so že mnenja q A »industriji milijonskih rojstev«, jj®8 Vsekakor opozarjajo pa priza-t Vanja perutninarjev v svetu, da pf8^a tehnika in industrija slej ko L v popolnosti zamenjali prastaro ‘hefke vzrejo. Države okoli nas v t ®vcati dirki dosegajo uspehe. V ra? tekmovanju je skrit ključ do Ijj^sšitve problema prehrane pre-jj^lltva z mesom. V to tekmovanje vključujejo tudi naši agre-katerih napovedi so razvese-Ve za domačega potrošnika. CILJ - 5,000.000! Poizkusna doba je minila. Raz-in prepričevanja so zlomila v Komendi — so in opustili, pa spet na kraju zabeležili žal,'. Nekje -Jeli, obupali ®®li in *8or i- drwgQ(l ^ Podčetrtek — so iifti • prvo brazdo brez težav in Stv\je bil začetni korak dobrodošla Km v ^ Na Kriškem gruntu -hds Bteko posestvo Pšata — že pri-Wka'10 nove kokošnjake, v katere , naseliU bele in rjave plemen-w kokoši, odlične jajčariee. Ob pe-‘'So selekciji, ki veča proizvodnjo, H g0veduje valilnica v Zalogu za sk ednje leto pol milijona piščap-IJsn ,°? katerih jih bo zašlo na ljubčki trg vsaj 100 tisoč. Čj nami razgrinjajo svoje pla-Sln *adruge in poslovne zyeze v °Venlji: Ljubljana 1,000.000 Nova Gorica 500.000 Koper 500.000 Celje 500.000 Murska Sobota 300.000 Maribor 200.000 Novo mesto 200.000 Kranj 200.000 So načrti za leto 1960! farme, govore malo ali nič o možnostih perspektivne gospodarne prodaje. Ni ravno najbolje, če se zanašajo samo na omejene kapacitete domačih klavnic in hladilnic. Klavnici v Ptuju in Zalogu sicer obetata zanesljiv odkup vse tiste proizvodnje, ki bi bila na trgu odvečna, tako bosta lahko oskrbovali tržišče v mrtvih sezonah, vendar pa je njuna zmogljivost majhna In - kolikor bodo realizirale farme v Sloveniji svoje Plane, bodo nujno morale ob današnjih načrtih planirati predvsem prodajo živega blaga. Ze danes proda perutninarska farma Zalog na ljubljanskem trgu tedensko 10' do 15,000 pohancev. Cena: 340 din za živega piščanca, ki tehta od 0,90 do 1,10 kg. SREČANJA NA TRŽIŠČU Industrijska proizvodnja mesa je pri nas nova stvar. Začela se je v skromnem obsegu pri farmah, nadaljuje se z,izkušnjami pri kmetijskih zadrugah in beleži svojo prihodnost v industriji. Ta prihodnost pa ima lahke najboljšega poroka le v premišljenih načrtih proizvodnje in prodaje, kar je nedvomno gospodarsko in smotrno. Piščanec potrebuje za vzrejo 60, najmanj 70 dni, da doseže predpisano težo, Poraba krme na l kg prirastka Zbala pri primerni opremi in dobri oskrbi tudi 2,8 kg, ponekod seveda še zmerom 3,1 kg. Perutni-narji na natezajo ta odnos, kar bi šlo seveda na škodo okusnosti mesa, pač pa uveljavljajo razmerje 3:1. Tako ae meso po okusu le malo razlikuje od doma vzrejenega piščanca, Vzrejevališča namreč ne uporabljajo v zadnjih tednih krmljenja razne vitaminske sestave in ribjo moko, pač pa v večji .meri le takšno hrano, ki vpliva bolj na okusnost kot pa na hitrejšo rast. Tovarnam močnih krmil se bosta kmalu pridružili še dve — v Ptuju in Mariboru. Tako bo imela perutninarska industrija dovolj botrov, ki jo bodo lahke pravočasno in v zadostnih količinah oskrbovali s potrebne krmo. Investicije za organizacijo vzre-jevališč so pravzaprav neznatne ob primerjavi hitrega porasta proizvodnje in majhnih proizvodnih stroškov, V redkih primerih bodo kokošnjaki novi od temelja, v večjem številu pa bodo te preurejeni zapuščeni hlevi, stare graščine'in razna neuporabna gospodarska poslopja. Notranjo opremo — od električnih kokelj pa do krmilnic — dobavljajo vzrejevališčem , domača podjetja, ki so že začela izpopolnjevati svojo proizvodnjo. Premišljevanje ob dejstvih, že znanih uspehih v industrializacij} perutninarstva pri nas in v svetu, SEJEM ZA POTROŠNIKE Od 31. julija do 10. avgusta bo v Kranju IX. gorenjski sejem. Letošnji sejem bo v znamenju turistične borze, ki letos prvič pričenja s svojim delovanjem In na kateri bodo naša turistična podjetja prodajala in kupovala turistične usluge. Drugi del Gorenjskega sejma bo potrošniški. 70 "/o podjetij, ki bodo razstavljala na sejmu, bo svoje Izdelke tudi prodajalo. Ti izdelki so izključno za široko potrošnjo. Na sejmu bo letos sodelovalo 176 podjetij. V sklopu sejma bo več samopostrežnih trgovin, Rdeči križ bo priredil razstavo brezalkoholnih pijač, ki jih bodo točili po znatno nižjih cenah kot v gostilni, Klub varnostnih tehnikov pa prireja razstavo -Varnost pri delu«. Med sejmom bo v Kranju tudi več športnih prireditev ter modna revija. NOVE INVESTICIJE Jugoslovanska investicijska banka, centrala za Slovenijo, je te dni odobrila sredstva za rekon-1 strukcijo nekaterih podjetij, ki imajo zastarel tehnološki postopek in izrabljeno | opremo. Sredstva bodo v glavnem dotekala iz sproščene amortizacije. ~ Tovarna cementa in salonita v Anhovem bo opravila najobsežnejšo rekonstrukcijo izmed vseh podjetij. Kaže, da bodo naložbe znašale okoli milijardo 200 milijonov dinarjev. Tovarna usnja v Kamniku bo rekonstruirala Po obnovi se bo proizvodnja svinjskega usnja povečala za 12.330 kvadratnih metrov. Prav tako ao tudi tovarna usnja o Ljutomeru rekonstruirala nekaj svojih oddelkov. Ljubljanska pivovarna bo porabila za rekonstrukcijo kleti in nabavo 40 aluminijastih tankov okoli 120 milijonov dinarjev. Z novimi napravami se bo proizvodnja piva povečala skoraj za 10 odstotkov. Banka je tudi dovolila začetek graditve treh motelov. Prvi bo v Postojni in bo imel 46 ležišč, - 3rugi bo v Kranjski gori in bo imel 62 ležišč, V prostoru je bilo tiho. Enolično 1 tretji pa blizu Otočca ob avtomobilski cesti je vlekla svoj pitajen šum l? elek- g Ljubljana-Zagreb (tudi 62 ležišč). tnčna peč vajeno uho fai morda g ujelo še tiktakanje budilke. Tone je g TO^AK v okot tpt kart ovc”a že zdavnaj zložil svoj časnik in kot g TOBAK-V OKOLICI KARLOVCA France ■ vlekel na ušesa, g Lani so začeli v okojici Karlovca saditi tobak. Zdaj je nekaj škrtnile v inkuba- g Obrodil je kar dobro. Pravijo, da so poljedelci tor ju. Fanta sta se spogledala in kot g pobili iz enega katastralnega jutra, zasajenega domenjena stopila do okenca. Pri- g g tobakom, povprečno več kot 150.000 dinarjev sluškovala sta,,, g§ dohodka. Znana sorta tobaka -Virginija« v teh Spet! Zdaj je udarilo povsem g krajih zelo dobro uspeva. Ker je to tobak, ki ga razločno, Prav p kotu se je prvemu = velike uporabljajo v domači industriji, prav tako trkanju odzvalo drugo, pa spet § pa je zaželen tudi na tujem tržišču, bo imela ^ gojitev tobaka na tem območju prav gotovo velik gospodarski uspeh. menila zapuščena vojaška skladišča v industrijsko vzrejevališče piščancev. Valilnicam in pitališčem bo pridružila še majhen obrat za izdelavo embalaže, tovarno krmil, štiri stanovanjske bloke (v Zalogu, kjer stoji valilnica že dve leti, so stanovanja uslužbencev še danes problem!), sezidali bodo skladišča in izpeljali industrijski tir. Popravili in uredili bodo star košanski vodovod, ki je zanemarjena dragocenost tega kraškega sveta. Skoraj bo oživelo vseh 53 zgradb, kolikor jih šteje arzenal. Strokovnjaki, perutninarji, ki so si ogledali ■ teren, so bili zadovoljni. Prostor je stisnjen v kotanjo, porasel z gosto travo. Pred zimsko burjo = ga varuje veriga kamnitih očakov g in ščiti gozd dobro zaraščenih hra- g stov. Podnebje je kot naročeno za g vzrejo kokoši; snega je preko leta gj. malo ali nič, temperatura pa na = leto le za kakšen teden zdrkne pod j§ . ničlo. Pogoji za vzrejo pohancev so g malone boljši kot so v. Beljah, naši § doslej največji kokošji farmi v Ju- ji goslaviji. No, če računi ne .bodo iz- = nenadili, bodo Neverke še večja nja. Ob vseh teh pogovorih je vrelo med ljudmi, domačini! Vsi do enega ■ so ta dan in to uro zamišljeno posedali in mirili svoje pričakovanje kot France in Tone v valilniškem pfostoru. Prvih tisoč jajc je bilo podstavljenih umetni koklji. Natanko preračunan čas je napovedoval malone minuto, ko mora prvi kljunček najaviti rojstvo. tretje, deseto; kdo bi jih prešiel! Završalo je kot v čebeljem panju: skozi jajčne lupine so začeli siliti = kljunčki in kar nenadoma je lovilo g prve korake med strtimi lupinami g —- nešteto drobnih, rumenih kepic, a NOVA TOVARNA OBUTVE NA CETINJU bil sestavljen konec preteklega meseca, nas tudi opozori na morebitno možnost pocenitve perutnine v doglednem času! No, napovedi so vsekakor vzpodbudne za naše tržišče. Dodajmo jim še predvidevanja o vzreji goveje živine pri nas in že bomo nemara v popolnosti verjeli strokovnjaku, ki izjavlja, da bo v Jugoslaviji prihodnje leto toliko mesa, kolikor ga bomo hoteli! Da pa bo del te napovedi resničen, nas lahko V neki meri prepriča pogumen start perutninarske industrije, ki z njim ubija dve muh}; približuje »belo« meso potrošniku S pristopneišo ceno in rešuje trenutno pomanjkanje drugih vrst mesa na domačem trgu. D. K. ------- . . .... _ Na Cetinju gradijo novo tovarne za izdelo- »Povedal sem ti/ zdaj vidiš!« § obutve. Menijo, da bo začela nova tovarna Francetov glas se je izgubil v šumu, I obratovati v začetku 1981, leta. Njena zmoglji-trkanju in čivkanju, toda Tone ga 1 vost znašala 606.000 parov čevljev letno, v je lahko razbral iz ust in nasmeje- I bjej pa bo zaposlenih okoli 500 delavcev. nih dobrovoljnih oči. Življenje je š Pravijo, da bodo stroški za zgraditev in opre-stopilo na prag! Življenje v tem s »P tovarne znašali okoli ppl milijarde dinarjev. malem svetu prvih znanilcev Sto in g OBILNA LETINA SLIV V BiH sto tisečev. Neverke! Konec letošnjega leta § — 30.000 piščancev. Konec drugega leta — 250.0001 g Leta 1961 — 1,000,0001 CMje je zastavljen visoko. Ne- B verke se mu bodo približevale, po- Po cenitvi strokovnjakov in po poročilih Jz posameznih okrajev pričakujejo v Besni in Hercegovini izreden pridelek sliv. Računajo, da jih bodo pridelali okoli 20.000 vagonov. To je za 7600 vagonov več kot lani. - , , , - : , j, - , f- s Največ sliv bodo posuši]! oziroma jih pro- zornq bodo prisluškovale utripu no- g delali v marmelado, Za sušenje tolikega pridelka Vih Uvljerij, bedele nad njim in na m bodo do obiranja sliv zgradili 31 velikih sušilnic pragu tega bodo vedno znova gliv- s z zmogljivostjo 600 vagonov. Ijale spomin na — prag svojega g Bosanska sliva pa Slovj tudi po svetu. ?8ta življenja. , Ste »SPete izvoznim podjetjem, da so sklenili pg- uui>AN KRALJ s godbe za izvoz okrog 2000 vagonov svežih sliv. I« ^ i Vii^e. čeprav nekoliko visoke šte-šgivf opravičujejo premišljeni načrti homskih tehnikov, n te11 Predvidevanjih bosta priba vsakega Slovenca malo več Pojasnilo Pripis k reportaži — Razglednico ob našem morju — objavljeni v predzadnji številki našega glasila: gradbeno podjetja, ki z zakasnitvijo dograjuje -bungalove« v Ankaranu, je -I, maj« iz Kopra in ne Gradis, kot v nesporazumu navaja avtor članka. Kokošja farma v Zalogu. Veterinarski predpisi ne dovoljujejo vstepa v valilnico mnogim obiskovaleem, saj je bej proti raznim obolelostim pri reji perutnine prva in najpomembnejša skrb pri industrijski vsreji piščancev. Pomembne malenkosti ? SSfckFsŠH “F ss, -š-^sioS s E“F “P»t ka. Na srečo pa je dolga tudi 'llk° laze d5>blf. na Primer široke lestvica estetskega čuta in po- DRUGA PESEM ^d,rge za čev^e ln ®ktovke- Se- znavanja blaga pri potrošnikih. Ce si daš defatf <*bleko ali ® raVn° ° uvozene- (!) In tako tudi tiste tovarne, ki sto- plašč, pa tudi za posteljno in • ^od/>bne tezave so z damastni- io ^od^ linih’ Še lahk° diha‘ °Sebno peril°’ Potrebuješ 'seveda Tkem t™' ^°’ * ’ * razen sukanca še druai nribor* s!lem perilu. V ljubljanskem Toda mariborska tekstilna to- gumbe ščitne trakove trakove za »Tromostovju« je belih zmanjka-varna že zaščiti blago proti meč- n^“mnice elastikrzadrge vča- l? Ž;f1sredi maja' Sicer 80 jih pokanju m krčenju, tudi novi tek- sih pa tudi galun in krpince Z skušal1 nabavltl. toda grosisti jih stilni kombinat v Špiku je naba- vsemi temi rečmi pa je precej te^ mmaj0 1na.,zalogi- Manika tudi vil stroje za sanforiziranje zoper že kakor s tekstilnim blaeom razne elastike. Po štiri in šest-krčenje blaga. Tovarna Novoteks Sčitni trakovi so reka ponikaSd- “lllmetrskih zaman sprašuješ, v Novem mestu in tekstilna to- ca. Zdaj jih dobiš čez nekai dni dvocentimetrs'ko pa tudi zelo tež-varna Bača bosta v kratkem do- pa zam'an obredeš v^ trgoiine! k° d0biŠ' bih nove stroje za boljše pleme- Proizvaja jih namreč samo to- ^ teže pa je razumeti, kako mtenje blaga. Vec drugih tovarn varna »Nada Dimič«, drugače pa da ni raznih gumbov, Jci jih pro-je začelo proizvajati polkamgar- smo vezani na uvoz. Moški pa !zvaia ve^ domačih tovarn. Belih ne, tako da ne bomo več dolgo hodijo večidel v dolgih hlačah rumenih, ki so trenutno eden vezani skoraj izključno na uvoz. razen tega se ščitni trakovi prej' naib°ti upoštevanih modnih okra-Po trgovinah se že dobijo domači strgajo kakor blago in jih je tre- skov> si ne moreš omisliti. Zdi se, moherji in velurji, ki smo jih lani ba menjavati. da so te tovarne veliko manj pri- samo uvažali. Tovarna Metka v Uvozniki se izgovarjajo na po- zadevne kot tekstilne, ker se pač ueiju v kvaliteti in vzorcih tek- manjkanje deviz, če jim kdo konkurenca še ni zaostrila in ker muje z renomiranimi inozemski- očita, da tega traku premalo uvo- ^ib uvoz ne sili v popestritev ^li,iP0d',e^1' tovarna Majšperk zijo. Isti izgovor uporabljajo, če asortimenta in k pozornejšemu Pisma uredništvu iovama majsperK zijo. Isti izgovor uporabljajo če asortimenta in k pozornejšemu poizkusno proizvaja blago iz pra- hočeš vedeti, zakaj na primer ni Prisluškovanju potrošnikovim pove kamelje dlake. Se in še bi lah- 16, 20 in 22-centimetrskih zadrg trebam in željam. Kronične težave so tudi s čip-— kami. Umetne čipke tovarne »Na-• da Dimič« so sicer zelo lepe, toda uporabne samo za osebno perilo, redkokdaj pa dobiš lepe čipke za posteljno perilo. Tovarna »Rašica« jih žal ne proizvaja dovolj, izdelki drugih tovarn pa so nekam grobi. Na žalost jih tudi uvozimo tako malo, da trgovina ne more biti zmerom založena z njimi. Tako smo prisiljeni čakati ali^ pa se zadovoljiti s sicer trpežnimi, zato pa nelepimi izdelki. Marsikatere težave ne bi bilo, Prednost postrežbi ali samopostrežbi? f£B§e‘d3%$frr s ™ 27Prnltn lTAME’ v odstavku manjših hitrokuhalnih kotličev. mačih tovarn, oziroma če bi zgra-CZNG« navenZ ^. kjer se dili nekaj novih. Morda bi nas »Na, pol kile marelic si vsaj na dopustu lahko privoščiva!« Aluminijasto posodo takoj P0. 'tf s rafoi operite ali pa jo napolnit v hladno vodo. Nikakor ne Pu®Sa'5ir. njej ostankov jedi, da ne ho P°[n nela. Pomivajte jo s toplo krpo ali ščetko-, lahko pa dodate v tudi malo praška za pomivanje i* sode, če ne vsebuje sode. Ne je z grobim čistilom, da je ne do ^ ranili. Počrnela posoda dobi “r j lesk, če kuhate v njej kislo sadje kislo zelje. * J Mleko ne bo prekipelo in se Pil smodilo, če mu boste pred kuho u dali žličko sladkorja. Zai krompirjev pire uporablj^4® vrelo mleko, pa se ne bo grudn. Ce želite, da bodo orehova ostala cela, namočite cele orehe en dan v slano vodo. Čipke in vse lahke tkanine laže in lepše zlikale, če jih bo® [ prekrile s prazornim papirjem. 2»“ pa jih likajte čez papir, če jih sBr"J bite. Ob direktnem likanju se v?,, namreč lahko prilepijo na likalo1*' * W Usnjene izdelke lepo očistite. . jih zdrgnete z limono in čez nes* ur sperete a čisto vodo. Perilo se ne bo tako mečkalo. mazalo, če boste vodi za vlaženje "J, dali malo boraksa v prahu. Bdffjo sova vodna raztopina namreč pen* lahno apretira. * Tovarna Kalnik v Varaždinu P°" izkusno proizvaja krompirjevo oio^j V podjetju pravijo, da bi stalo ^ gramov krompirjeve moke okrog 1 dinarjev, količina pa bi zalegla toliko kot kilogram svežega krompul, vrh tega hi prihranili precej časa P tudi denarja, ker bi se priprava bt, katerih krompirjevih jedi občuts skrajšala. Ne vzgajajmo »beračev CZNG« navedene nekatere trdi- enolična in kar je še huje ker že novi tekstilni 'tomhina« lahko k Ma-Slkaten atek. ab malPlca kruha in drugih potrebščin, za ie osebne potrebe. Kljub temu tve, ki netočno, bolje rečeno pre- neje kuhajo, se ooušča povsod oskrbova^tudT ^-k^ sv°lemu ^ cicibanu hra- dobro spričevalo itd. je fant vseskozi s »plačo« nakU' površno prikazujejo strokovno velike količine neogibno Ppočas- a Domembnteti nH^očk^hr^ lrJ-°b dol°cenih pnlozno- Do prisluženega denarja bodo poval šolske potrebščine in je P0" delo našega zavoda v zvezi s pri- med dolgo pripravo izgubi veliko katerih s^ne moremo 8tlh sPusca vanj drobiž ah celo , tudi starši imeli yse drugačno dal točen obračun, kadar mu l8 pravo osnovnih navodil za ureja- prehranskePvrednosti,8kot če bi liati s^dobnee^ ohTčer^f bankovce Tudi sorodniki m znan- spoštovanje in si ga ne bodo »iz- zmanjkalo denarja Že več let sr nje obratov družbene prehrane, jo pripravili v včč maniših kotlih 1 Po nemookroblacen:,a: C1 so taktni in dajo svoj obolus posojali«. Potem mamice ne bodo deluje pri ekonomskih načrti*1 Zato menimo, da je prav, da da- ^kodiZ ro ^^aZdi na na- mo do S lete vložilT^razvoi ^ razočarane, kakor je bila družine, M mu za izredne uspeh8 mo naslednje pojasnilo: še normative za volumne ki od tokJuri9,™- L • ni i adniku.' ,0b kaksmh priložnostih? morda samo ena, ko ji je petletni pri delu in študiju daje tudi iz Najprej naj navedemo, da so padejo na eno osebo pri pripravi £ povečairkTrncTteto n^ Dosad nnšč?^UJTS°k bili.Ja:ier?j fiako deial: -Kaj pojdi na Bo- redne nagrade. Fant ni skopuh-bili pri planiranju opreme za enolončnic, juh itd. P mezteka od kt^+,,1 Q?Rnl P v, “rkvah); k° očka ah kalce, samo tisočak mi prej vrni, marveč gospodaren in često zel° obrat družbene prehrane, ki ga Razen tega bi ponovno opo- 4 5kakv letu3’iflfif 7nfiv ■ vThk d°bl p ač,0 (mar. hma ne ki si si ga izposodila iz hranil- občutljiv za težave drugih. . ■ ' -- - < [a iTnntrehl 4,5 kg V letU 1961 ln na 6’3 kg V bl lahko pnpravih drugi družin- nika.« Ali ne bi poskusih tudi * -- 'v- 6“ tega ui ponovno opo- projektira Komuna-projekt v Ma- zarili na dejstvo, da je potrebno nbpru, dejansko osnova norma.- pri pripravi hrane v obratih tivi, ki jih je nas zavod objavil družbene prehrane upoštevati tu-v svoji knjigi »Obrati družbene di to, da je med abonenti vedno prehrane — osnove za pripravo določeno število ljudi, ki zaradi hrane, načrtovanje in organiza- obolenj želodca, ledvic, jeter itd. C1,0J!\ ,. ... . vselej me prenesejo hrane za pn realizaciji programa j& zdrave ljudi, ker je zanje pre-upo štev ati predvsem Čas izdaje težka. Dietične menze so v indu-hrane Na to je zavod opozoril stri ji redke in ne bi mogle nu-projektantsko organizacijo, ki diti vsem potrebnim delavcem nam je poslald na vpogled pro- ustreznih obrokov. To morajo gram prostora in opreme s pri- upoštevati obratne kuhinje in pombo, da je mopto dati do- vse vrste obratov družbene pre-končno mnenje o kapaciteti na- hrane, ki pripravljajo kosila in prav za kuhanje šele po razme- malice. Za osebe, ki jim je -pojim čipov priprave in razdalje- trebna dietična prehrana, naj nu-vanja hrane. dijo vsaj primernejšo, lažjo, če V vsakem posameznem prime- že ne popolnoma ustrezno hrano ru moramo upoštevati prav ta To pa zahteva dodatno opremo moment. Ce traja razdeljevanje ki je navedena v omenjenih za-hrane n. pr. od 11.30 do 15. ure, vodovih normativih. Če morajo bomo naprave za peko mesa in namreč taki delavci opravljati kuhanje krompirja ter kovrtmne odrejeno delo tako kot zdravi, izrabili celo večkrat, ker pečemo morajo biti tudi primerno hra-meso najdlje dve uri, krompir in njeni. večino zelenjavnih prikuh pa pri- Probleme prehranjevanja v pravimo še v krajšem času. Na- velikih kuhinjah torej ni mogoče vedem normativi so hth ivrlpJnvii _____k ____... ... _ . 6 ah ne m poskusih tudi ■ Poznam družino s sinom edin- tako? Vzgojili si boste pomočnik3 cem. Oba starša dobro zaslužita, pri delu, družba pa bo pridobi*3 Pred leti se je oče dogovoril s gospodarnega državljana, ki 118 sinom, da bo staršem čistil čevlje, bo zadovoljeval svojih želja P1,8.” za to pa bo dobival 300 dinarjev kb svojih finančnih zmogljivost1, mesečne »plače«. Vsaka tri leta Le vzgojni in kazensko poboljšaj mu je nagrado zvišal, tako, da valni zavodi bodo morda izgubi11 prejema sedaj kot 18-letni fant nekaj poznejših klientov, vsak mesec 1000 dinarjev za svo- J. Jankovi? vedeni normativi so bili izdelani jemati pVeveč enostavno,Ter zl- — - ---- napstumknttčmga primerjanja hteva za soliden razvoj premisle- , najnovejših dognanih podatkov ka, študija, spremljanja prakse letu 1966' Kazalo bi razmisliti, ski člani kako presenečenje, o opremi velikih kuhinj v tujini, in nenehnega posredovanja med- ali ne bi s tem denariem lahko sta bila »pridna?«); ‘ tam, kjer imajo vec skušenj na sebojnih izkušeni. Pokazati not P°večali tudi strojnega parka ' ” o opremi veiiKtn Kuninj v tujim, in nenehnega posredovanja med- al1 ne bi s t€m denarjem lahko sta bila »pridna?«); ko gresta tam, kjer imajo vec skušenj na sebojnih izkušenj. Pokazati not P°večali tudi strojnega parka za starša nakupovat in jima ostane tem področju kot mt, in po šte- naprej je bila naloga strokovnih izdelavo pozamenterije, čipk in nekaj drobiža (?!) itd. vilnih posvetovanjih z domačimi sodelavcev CZNG. Oprema je po- P°dobnih reči, kajti če že poveču- Otroci se temu kaj hitro pri-strokovnjaki ki imajo posredno leg znanja kuhinjskega osebTa iemo tekstilno Proizvodnjo, bo vadijo in se razvijejo v »srčkane« mcassa« ssss ? ssa kž.n.s SSi g ZZJfZTjrZZ -te M- p™« stI? “STSiS tivih, načinu obratovanja, kot ga bene prehrane v najbolj direktni zahtevajo tip obrata m potrebe nostjo našega delovnega nostjo abonentov. V večini primerov ne zvezi z zdravjem in delozmož- bo potrebno nabavljati celotne nostjo našega delovnega človeka, opreme, kot je predvidena v nor- Prav zato ze velik del študije, mativih, temveč se bodo posa- objavljene v omenjeni knjigi, na-1V:ez}}} kotli in druge naprave po menjen ravno opremi! številu lahko krčile tembolj, čim Sleherno neumestno poeno-večkrat se bodo v njih zvrstile v stavljanje problema škodi ne le teku dneva posamezne polnitve, s socialno-zdravstvenega, temveč ne da bi se pri tem pojavil zastoj tudi z gospodarsko-političnega v razdeljevanju hrane. To more- vidika. Strinjamo se s tem da je ta presoditi le investitor in pro- upoštevanje ekonomskega jak-jektant, ki jima je jasno, kako tor j a smotrne izrabe opreme od-je treba normative razumeti. ločujoče pri ceni hrane, na kar „,iZi-ZaVerTi ,razl,og,ov- ia ra' 0P0zarja. naša knjiga »Obrati zumljivo, da lahko kuhajo v to- družbene prehrane«. Reduciranje varni TAM v Mariboru 2400 eno- opreme v pretirani meri va lah-lončmc v treh dovolj velikih kot- ko le škoduje pravilnemu in za- 'kose natdm s„mte gMe k„- <"’mM ^ hinjske opreme pa je naslednje: S posvetovanji s strokovnjaki Pri pripravi hrane igrata važno s seminarji, z diskusijo s sode-vtogo tako kapaciteta kotlov kot lavci okrajnih zavodov za pospe-tisti del volumna kotla, ki odpa- Sevanje gospodinjstva itd je skuri tudinv Tukih lT mT%bi' Sal- in ševedno skuša naš zavod ti tudi v velikih kuhinjah cim zainteresirati in pridobiti kar boljša, t. j., biti mora okusna in najširši krog sodelavcev. Z vese-poleg tega ohraniti v največji Ijem sprejemamo vsako tehtno ™ozm men svoje biološke vred- pripombo k našemu delu Orne-nosri. Zato predvidevajo norma- njeni članek pa ne dokazuie da tivi zavoda predvsem kotle do bi bile pripombe prSane 250 litrov, m to samo za kuha- Centralni n,e določenih živil, medtem ko za napredek goslodlnjstva ____________ O ljudeh, ki vedrijo in oblačijo Dvanajst nas je čakalo nanj. tein govedino po 400 dinarjev’ yd petih popoldne do pol ki je drugače po 340 dinarje'-sestih. Njegova pomočnica, pri- teletino pa po 450 dinarje'-kupno m prijazno dekle, nas je kosti, goveje in telečje pa zaman mirila z obljubo, da bo povprek po 350 dinarjev. Ko s(j zdaj zdaj prišel. je direktor hotela pritožil n^. »Mem odtrgajo pri plači, če računom, mu je komercial3’ zamujam,« je rekla delavka z direktor mesnega podretja otrokom v naročju, ki se je od govoril, da bodo račun popr3-dolgočasja vsake toliko časa vili, samo po meso naj ne P!r sPusb! v J°k- dejo nikoli več k njim. Delaj0’ »Njemu pa ne bodo, saj tako kar hočejo.« ”™a hai P^eK-Tetetrikile Drtigi smo glasno ali &0 mesa bo prodal, kot bi mignil, nritrievali B ie0te^lčbn°ndaI ^ \ ^ 0b podestih je le prišel. J ?l:l?0,nn.11 .star.elS1 velikim mesarskim cekarjem v na? s 1110 b°b' roki ("aibrž je bil prazen, kef vfP „b..P PaIta- . ga je spravil pod pult), ie M A JZ ZdaJ ,k0n,n’* Pozdravil nas je tako dobr°' da ie it« r VZVeČela Sem’ dnšno in Prijateljsko, kakor <* Z* teteal. Vloge. Nek.) »« Začetek pravdarske strasti užaljeno zasebna^fnžitoii-Povejte jim, tem... da Prerekanje se bo prav gotovo “l0 na domačem dvori' veda z odvetnikom. Precej da- »Kai ti m* u- ■ r.s Poglejmo zadevo z vzgojnega leč v stran stoji obdolženec, 17- So pri c,o l iuT? TTj1 T vidika- starši bi morali misliti letm fant. Za njim sovražno po- zasebne tožiteliice razhudl oče predvsem na vzgojo otrok. S bhskavata z očmi njegovo, starša, ^ ' tožbo so zanetili sovraštvo med fantov odvetnik pa nezaupno ,., twar Postaja kočljiva. Na vi- 12-letno deklico in 17-letnim gleda v spise. aus-u je nova tožba, tokrat med fantom, ki sta se že kdo ve koli- Ko pošljem oba mladoletna .Iz ' rozba med otrokoma je kokrat sporekla in spet poravnd-»sovražnika« iz dvorane, skušam [ J 3 .;e Posledica družinskega la, ne da bi prepir zapustil ka-starše pomiriti. sovraštva. Starši so povedali ke globlje sledove v njima Ce »Kaj, jaz da bi se poravnal? ? J°koma’. da morata biti uža- ne bi starši posegli vmes, bi se Nikoli! Takle teleban že ne bo :fna ln Sl Poiskati čast na sodi- ob razgovoru o tem prepiru čez moje hčerke zmerjal s smrklja,« U'Tl nekaj dni že sproščeno nasmo- se jezi oce zasebne tožiteljice. , razprava, se nadaljuje. Otro- jala drug drugemu ali pa se spet »Kaj pa je drugega kot . v.zadjegi odgovarjata na skregala. Vse to bi s svojo otro-smrklja? In kako izzivalno nas vprašanja. Starši ihtavo sekun- ško pametjo sprejela kot trenu-gleda! Saj vemo zakaj,« nami- s. ,epkimi medmeti in z ten dogodek, ki nima prav nič guje obtoženčeva mati. zgovornimi gestami. opraviti s kakšnim globljim ču- Dopovedujem jim, da so take Konec razprave. Fant je stvovanjem, najmanj pa s sov-tožbe ne le nesmiselne; pač pa 0Pr°scen krivde. Otroka odhaja- raštvom. V tem primeru torej tudi skrajno nevzgojne za fanta ^ nekam potrta, zato pa so star- starši ne poznajo strpnosti. Pri in dekle. Tako da jima vceplja- ši tembolj žolčni. tempa hote ali nehote učijo jo le pravdarsko strast. Ce ju n* »Gnali bomo naprej pa če- °^roke raznih kletev in obreko-oi hujskali, bi že zdavnaj poza- prav do Beograda, naj se izkaže vania< ki se mu niti na sodišču bila. na jezo m bi bila spet prija- pravica, naj se zve kdo si « ne morei° odreči telja kot prej. Se po hodniku 'slišim vpitje. Marija Peternel ---a------- jih je mrmraje odzdravu01 drugi smo užal jeno molčali- . »Pol šestih je že,« je očit®* delavka z otrokom v narocj11' »Ja. pol šestih.« »Že pol ure vas čakamo.« »Moral sem po opravkih-« , Nekdo izmed dvanajster18 ^ »Mi pa zaradi vaš niš13 mogli po opravkih.« .ii - »Mi je prav žal. Razpelo'1 se pa ne morem,« se je obr8'. nil mesar, medtem ko si je Pfl vezoval predpasnik. »Drugič pa dekletu zaup3*' te, ali pa naj vas kdo drug 3 domestuje,« se je obregnil “P kojenec. _ . , Ko pa je mesar vzel sekir18 v roke in vprašal prvo stran*8 kaj želi, nas je jeza minila-In ta prva stranka je žel®1, dve kili in pol teletine. Od 83 nega kosa, ki je visel na k3 Ijn, je ostal en sam majh8 košček in kaki dve kili goveja ga stegna. Nas pa je čakate enajst v vrsti... ,e »Ja, kaj bo pa za nas?« 1 zaskrbelo upokojenca. i.j »Pridite jutri zjutraj. J3’ bo dovoli mesa.« Zadnji so odšli seveda Pr3 nih rok. jj Mesar se je naslonil na P3j( in zadovoljno gledal za nJ1”^ kakor pač lahko gleda tisti, * je opravil svojo dolžnost.** Zapoznela vest o našem najmlajšem jezeru freddvorsko jezero: noše prvo jezero, ki smo ga naredili izključno za turizem Kranjčani so več kot zadovoljni z njim — Novi turistični objekt bo koristil tudi krvavški žičnici in turizmu v Cerkljah stok prizadevanjih če- Preddvor — tik pod poraščenimi * Krat DOErešamo rinmispinnst obronki Storžiča in Zaplate. Od Kranja, kateremu, postaja Preddvor skoraj predmestje, je oddaljen nekaj več kot 10 kilometrov, od Ljubljane pa kakih 36 kilometrov. Zelo blizu je zanimiva in zelo obiskana krvavška žičnica, Jezersko, Tržič in druga gorenjska turistična središča. p '”5M' pogrešamo domiselnost. HamVsem vejamo le tisto, kar Pa a'16 narava že sama dala. Kaže ^Ugač bo_lsmalll tudi glede tega To sodbo nam narekuje rtU““ Preddvorskih turističnih Javcev, ki so zgradili 'jspeh KAJ? N°vo umetno jezero pri Pred-ren*UL. be"t° ^ spet obogatilo Go-iei!*0 z novim turističnim ob-- tom in jo še bolj uvrstilo med KDAJ? Misel o graditvi jezera v Preddvoru se je rodila že pred leti. Se vedno imajo nekaj težav zaradi razpok v dnu jezera. Gladina vode niha, kaže pa, da bo prihodnje leto že bolje. KAKO? • Tisti, ki so sprožili misel o zgraditvi jezera, so dobro vedeli, da je največji gospodarski razvoj Preddvora mogoč le s povečanjem turizma v tem kraju. V poljedelstvu in gozdarstvu se ne da kaj dosti opraviti, še posebej pa se investicije) vložene v ta dva področja, vračajo sila počasi. Turistično društvo, ki je vodilo graditev, je potrkalo na marsikakšna, vrata. Dobili so nekaj iež j 5e uvrsiuo mea avoru se je roaila že pred len. (ienf f ?ezer (&oh\njsko jezero, Se- Urejati so ga začeli leta 1957, la-tem .tP -UUSfcih jezen Blejsko je- ni pa so bila gradbena dela v glav-Sk P™ Mostah, Zirovni- nem končana. Napovedali so, da nji Jezero, jezero pri Radovljici bo otvoritev novega jezera Že leni oopčev bajer, Zbiljsko jezero) avgusta — za kranjski občinski sredstev (Turistična zveza, občin-lo Preddvorsko jezero je sicer ze- praznik. Motnje, ki so posledica ski odbor, Gozdno gospodarstvo), - majhno, obsega le 3 ha (globi- geološke sestave tal, kjer jezero predvsem pa to z lastnimi sred-p metrov), je pa zelo zanimivo, leži, pa so to preprečile. Nekateri stvi pričeli ustvarjati svojo zami-riJ.e. bil° zgrajeno izključno v tu- so sicer trdili, da je to posledica sel, ^Ucrie namene. Jezera so seve- premajhnega strokovnega priza- Zemljišče, kjer leži jezero, je j® najbolj veseli kopalci — zlasti devanja graditeljev jezera, vendar bilo gozd in družbena last. S pri-mnjčani — pa tudi veslači in ti- kaže, da to ni res. Tudi po zgradit- skrbo zemljišča torej niso imeli stroškov, še več —■ s posekanjem gozda so dobili precej denar ja. Da so dela lepo tekla in da so bita kar najcenejša, So seveda Pred-dvorčani opravili marsikakšno prostovoljno delovno uro. Včasih je bilo na gradbišču tudi po 150 društva Preddvorčanov, kar je za to ma- govoreč lo vas zelo veliko. Razposajena mladina ob preddvorskem jezeru (Foto Šparovec) SELCE - VEDNO PRIVLAČNEJŠE LETOVIŠČ E Poletni odmor preživlja tam vedno več članov naših delovnih kolektivov »Pred štirimi leti so prvič prišli. Zdaj so se navadili in kar dobro/se počutijo.« Tako pravi tajnik Turističnega Selce tovariš Lončarič, o počitniških domovih podjetij in ustanov iz Slovenije. Ni potrebno spraševati, kako se počutijo člani naših delovnih kolektivov na dopustu v Selcah. Počitek v mirnem -naselju ob vznožju hriba, zraven plivkajočega morja, ki v pripeki vabi v svoj objem... Lepa okolica z vablji- naših moderniziranih cestah drvi vsak dan s veselimi izletniki. več avtobusov (Foto Ciglič) J> fci jim je kratek oddih v na-,3 izredno priljubljeno razved-j.0- Ob jezeru je že lepo urejen '»or za taborjenje (stranišče, i da, elektrika), urejena so spre- ^fališča in stezice (dohodi do vo-. '> sedaj pa gradijo posebno ce-do jezera in parkirni prostor. KJE? Mlado Preddvorsko jezero le-skoraj sredi idilične vasice vi večjih jezer za hidrocentrale — graditev je vodil cel štab inženirjev — se je pokazalo, da dno nastalega jezera pušča. Sčasoma te razpoke zagladi in začepi blato. Jezero so slavnostno izročili ZAKAJ? Precej debate je bilo o tem, ali je treba v Preddvoru najprej zgraditi hotel ali kaj podobnega (kakor smo že rekli, je v Preddvoru le 30 turističnih sob, ki jih oddajajo privatniki), ali pa naj se najprej uredi jezero. Kaže, da je bila pot, ki so jo ubrali — najprej zgraditi jezero — ustreznejša. Toda ljudi, ki se zavzemajo za povečanje turizma v Preddvoru, čaka še marsikaj. Razen tega, da se popolnoma uredi okolica jezera, je nujno, da se povečajo tudi turistične zmogljivosti. Kazalo bi, da se vendar že uredi problem socialnega turizma, o čemer razpravljajo na Gorenjskem že sila dolgo. Se posebej bi bilo umestno, da se Na prvem mestu je vsekakor Ob- vimi izleti (do Crikvenice je le 20 činski sindikalni svet Ljubljana-Šiška, ki je v letošnji sezoni zasedel kar 60 privatnih hiš z okrog minut hoda) — dobre prometne zveze na vse strani, elektrika, pitna voda... In povrhu — a ne na- poslopje, kjer je sedaj okrevališče obešeno tabelo na steni Turistič-za moške, ki bolehajo za TBC, tik nega urada, takoj pade v oči stal-ob jezeru, preuredi v hotel. ni porast obiskovalcev Selc. V le- Preddvorčani pa ne pričaku- tu 1038 so našteli 2000 domačih in Jejo samo, da bodo dobili več stal- 1000 tujih turistov, leta 1958 pa že nih gostov, temveč vedo, da bo je- 7300 domačih in 2100 tujih turi- 350 ležišči. Tu imajo svoje d°10°- zadnje — dobra prehrana, za kave še Nama iz Ljubljane, TOPS, Avtoservis, Veletekstil, Ljudska pravica, Elektro-medicina, Tobačna tovarna, celjska bolnišnica in drugi. Selce je vas s približno 1000 prebivalci, ki so pred leti obdelovali nekaj njivic na kamnitih pobočjih, danes pa so — razen tistih mlajših, ki odhajajo v’večja mesta •— preživljajo skoraj samo z dohodki turizma. V Selcah je v letošnji sezoni vselej kakih 1500 domačih in tujih letoviščarjev ter okoli 500 otrok v otroških letoviščih. 1 Če mimogrede pogledamo iz- tero skrbe seveda bolj ali manj iznajdljivi kuharji in kuharice v posameznih domovih — kaj hočeš še več? Večerna zabava na dvorišču hotela Slaven — nekoliko sicer povprečna »zabava«: muzika, pevec — vse skupaj nekam preveč po domače, a poišč} si zabave sam; na račun postrežbe, na primer. Tam najdeš natakarja, ki bi lahko bil slavni Jyl Briner — z obri- to glavo in s posebno tehniko postrežbe; potem ko si je vse skrbno zabeležil v droben notes, kar si je kdo naročil, gre in ga precej Časa ni na spregled. Potem pride, poln pladenj, a se spomni, ,da je zate pozabil sodavico; položi pladenj na sosednjo prazno mizo in se vrne po vodo; čez malo časa prinese sodavico na posebnem pladnju (spotoma je prejel še več naročil) in tudi tega položi zraven prvega na mizo. Tam se pijača obeh pladnjev »hladi«, slavni Jyl Briner pa si beleži nova naročila... A kaj bi. Posebnosti pač. Povsod najdeš kaj zanimivega. Najprijetneje pa je vsekakor v hladni, peneči se vodi; valčki se v soncu igrajo in po kamenju na plitvem dnu pišejo svojo enolično, tisočletno govorico hladu in počitka- D. Ham. so svojemu namenu letos. Že nekaj zero pravzaprav služilo predvsem stav, (pred 20 leti je bilo le 40.000 mesecev se v njem kopljejo pri- kranjskim in drugim gorenjskim nočitev, lani že 90.000 nočitev). ložnostni obiskovalci iz okolice, proizvajalcem, ki lahko pridejo Letos je bilo že v prvih šestih predvsem pa stalni gostje v Pred- sem na kratek popoldanski in ne- mesecih za 100 % več tujih in za dvoru, kjer imajo zasebniki okoli deljski izlet. okoli 50% več domačih letovi- 30 turističnih sob. A. Čebulj ščarjev kot lani. OBISK POHORJA SODELOVANJE MED DOMOVI ODDIHA 2E DAJE PRVE USPEHE ijj, ®ili smo v šestih domovih od-hp--,na Pohorju. Upravnica za prijetno bivanje. Tudi uslužbenci domov so pogrešali razve- nAl' 1---.^**w*jv*. u v -.v/ ViOCZAi. A at- V v;- %bega doma Tratarjeva, ki je drila. Komisija, v kateri so skoraj Hjj predsednica osnovne orga- vsi upravniki domov, je doslej že Socialistične zveze, ter marsikaj storila. Priredili so izle- (j0^ohik Pohorskega počitniškega Mervič >.ala skrbi sta nam prva opi-in težave pa tudi uspe- . __________„ Pohorskih domov. te v Maribor, Ptuj in pohod po Pohorju, pred kratkim pa so imeli v Poštarskem domu tudi prvo kino predstavo; Sklenili so, da 5it0'iea zgraditvijo vzpenjače so uredijo še osrednji zabaviščni pro-Vsi pohorski počitniški do- štor ter da uvedejo stalne kino Vl le životarili. Gostov je bilo predstave. Komisija pa tudi zbira več- sredstva za izdajo pohorskega vo- k>ol°' Domovi so med seboj v.r neiojaluo konkurirali in to- diča in zbornika pohorskih šeg. V/^ega sodelovanja ni bilo. Skoraj vse domove na Pohorju ^fPiača je skoraj čez noč pri- so zgradili kolektivi mariborskih gris‘a Popolno spremembo tako na podjetij, ki te domove danes i^L^darsko-turističncm področju upravljajo, po potrebi pa tudi hrdi na področju odnosov vzdržujejo. Pričakovali bi, da le-^ upravami in vodstvi počit- tujejo v teh domovih predvsem domov. člani kolektivov, ki imajo patro- otvoritve vzpenjače dalje nat nad temi domovi ter da dobi-'’šlc vsi domovi dovolj obisko- vajo letovalci regres. Tega pa ne hJfv.Pa tudi dela več kot dovolj, najdemo povsod. V »Planiki«, za raj la.b so mnogi skupni proble- katero skrbi Tovarna pletenin iz dog p silijo uprave domov, da se Maribora, nismo našli niti enega Daj Varjajo in da jih urejajo sku- gosta iz tega kolektiva. Upravnik k je povedal, da kolektiv ne daje j« j^krbniki so se pritoževali, da regresa svojim članom v osrednji O^iborska okrajna turistična sezoni. V Kregarjevem domu (last šanZa le mnogo obetala, za izbolj- Metalne) plačuje 17 gostov polno penzionsko ceno, 23 članov kolektiva pa letuje z regresom. V počitniškem domu »Jelka« smo našli le 2 člana kolektiva, ostali pa so bili od drugod. Dvomljivo je, če je ustrezneje, da se dom oddiha zaposlenih spremeni v pravi gostinski obrat. V Pohorskem domu so namenili krajevne partijske samo dve sobi za goste, ki vzamejo penzion. Za prehodne goste je zacije Socialistične zveze kosilo po 250 do 300 dinarjev. Tega ne zmore denarnica vsake delavske družine, ki obišče Pohorje Tudi prevoz z vzpenjačo je predrag. Sicer dobijo izletniške skupine 20 do 30 % popusta, vendar pride to v poštev le za večje skupine. Stalnim nedeljskim obiskovalcem Pohorja bi kazalo dati morda nekaj blokov za naplačilo kosila in večerje po znižani ceni, prav tako pa tudi stalne vozovnice za vzpenjačo. Se marsikaj je, kar bo treba na Pohorju urediti. Nikjer ni stojnic za sadje, kioskov za časopise in spominčke ter drobne galanterijske predmete. Ce izgubi gost glavnik ali mu zmanjka zobne paste, mora z vzpenjačo v Maribor. To pa stane. Se v večji zadregi so tisti, ki taborijo. Nikjer namreč majo za te probleme, okoliški kmetje pa tudi skoraj ničesar ne prodajajo. Je pa še več drugih težav. Nikjer ni brivnice in pralnice. Mnogi si morajo sami oprati perilo, ki ga v času večdnevnega oddiha umažejo. Tudi pošta prihaja na Pohorje zelo neredno. Časopisi prihajajo s precejšnjo zamudo. O vsem tem je že razpravljala turistična komisija na Pohorju in kaže, da bo prav njeno prizade- Ob Mariborskem jezeru Zabavišča naj bodo na voljo vsemi Bltau mariborske hldrocen- Poiskal sem predsednika brodar-trale na obali Mariborskega je- skega društva tega kolektiva to-zera so v zadnjih letih zgradili variša Turka. Menila sva se o številni mariborski kolektivi tem, kako so gradili sedanje ob-svoje čolnarne. Posebno znane so jekte in kaj še snujejo, čolnarne kolektiva MTT, Predil- Pobudo za ustanovitev bro-nice in tkalnice, Elektrokovine, darskega društva in ureditev za- ne morejo dobiti poljskih pridel- vanje precej pripomoglo k uredit-kov in povrtnin. Mariborska tr- vi sedanjih problemov, govska podjetja se sploh ne zani- K. A. PTT in Tovarne železniških vozil »Boris Kidrič«. Tudi športni klub Branik ima svojo čolnarno. Najbolj obiskana je čolnarna Tovarne železniških vozil. Ob nedeljah se zbere ob njej sto in sto delavcev s svojimi družinami. Mimoidoče izletnike zvabi sem prijetna glasba in pester vrvež na obali. Kar očarljiv je pogled na jezero, ko je posuto z belimi jadri in pisanimi čolni. Čolnarna je podobna bolj zabaviščnemu prostoru kot pa športnemu vesla, vodo. Starejši tekmujejo v streljanju ali pa kramljajo po klopeh v parku. Mala restavracija skrbi za dobro voljo. Ko bo dograjen plavalni bazen, bo tudi kopalcev več. K čolnarni Tovarne železniških vozil je tudi mene pravzaprav zvabila poskočna glasba. baviščnega prostora so dali gasilci. Društvo ima več kot 300 rednih članov in 3000 podpornih, kar kaže, da sodeluje z društvom ves kolektiv. Pri gradnji so pomagali pripadniki predvojaške vzgoje, člani sindikata in pripadniki JLA. Uprava vodne skupnosti dravskega porečja pa je pomagala utrjevati'obalo. S prostovoljnim delom so prihranili 5 milijonov dinarjev. Občina je obljubila, da bo prispevala , . , , _ nekaj sredstev za gradnjo otro- objektu. Mladina plese, škega bazena. Med najvidnejši-plava, jadra m skače v mj organizatorji gradnje tega razmer na Pohorju pa je sto-o^bore malo. Upravniki in bniki so povedali, da jim je ;gs. fctos uspelo — predvsem z ‘1 Prizadevanjem — ostvari-V avo sodelovanje, ki bo lahko, k* £ kaže, preraslo celo v neka-Operacijo« Pohorskih do- “tga ®, Pobudo Of-^izacjje so v okviru Cbi*acij ' vib komisijo za turizem in J6ia n«vo Pohorja, ki je že spre-obsežen program dela in %» V* — -J .i -1 >nf Predvsem za popestritev ..a na Pohorju Komisijo so hoviij predvsem zato, ker so {9$ ,v gostje tožili, da jim je dolg- 'f- • r I S j, 'V -a ^ .i- ■■ ' . ' ... ust. iNogi da je premalo poskrbljeno V Selcu preživlja mnogo naših družin prijetne dneve letnega oddiha. objekta so razen predsednika društva še Franc Zalokar, Slavko Bulič, Ljubo Granda in še mnogi drugi. Imajo obsežne načrte: letos bo zgrajen prostoren hangar z restavracijo in prenočišči ter otroški bazen. Prihodnje leto pa bodo začeli graditi olimpijski bazen. Čaka jih še mnogo prostovoljnega dela. Ce bo šlo vse po sreči, bo v kratkem ta čolnarna ena najpriljubljenejših krajev za nedeljski oddih ter vodni in drsalni šport. Na voljo bo tako kolektivu kakor tudi vsem prebivalcem občine Tabor in drugim, ki bodo prišli k jezeru. Upravni odbor društva pa si želi, da bi jih oprostili vseh družbenih dajatev, dokler ne končajo začetega dela. Sedaj potrebujejo mnogo sredstev. Mimogrede naj omenimo, da se je čolnarna kolektiva Elektro-kovina zaprla pred svetom in posluje le za člane tega kolektiva. Drugi obiskovalci nimajo vstopa v čolnarno, čeprav je občina naročila, da mora biti na voljo vsem državljanom, Posebno jim to zaprtost zamerijo Lim-bušani, ki so z graditvijo hangarja in ostalih športnih naprav izgubili edino ustrezajoče naravno kopališče. Zaradi dobrih sosedskih odnosov in medsebojnega spoznavanja bi bilo dobro, če odprejo vrata čolnarne tudi *a druge kolektive, zlasti za tiste, ki nimajo sredstev, da bi s) zgradili svoje čolnarne. K. A. Sola v tovarni Cankarjeva izbrana dela m Cankarjeva založba je nedavno z deseto knjigo zaključila izdajo Cankarjevih izbranih del, s tem pa opravila v osmih letih, odkar je izšel prvi zvezek tega izbora, prepotrebno in pomembno delo. Nova izdaja Cankarja ni bila kurtoazno dejanje, nasprotno. To, da že zdaj, ko je celotna izdaja komaj zaključena, založba nima več na zalogi tretjega, šestega in sedmega zvezka izbora, dokazuje, kdko sedmega zvezka izbora, dokazuje, kako potrebna je bila ta izdaja in kako razmeroma hitro je našla pot med ljudi. V deseti knjigi so natisnjeni Cankarjevi izbrani kritični in polemični spisi, mnogi trajne estetske in kulturno-zgodovinske vrednosti, pa tista njegova, da tako rečemo, programska dela, ki kažejo, kako je veliki umetnik stal sredi političnih vrenj časa, s svojo neusmiljeno iskreno umetniško besedo stal kot zrcalo svojemu času in kažipot: Slovensko ljudstvo in slovenska kultura, Bela krizantema, Slovenci in Jugoslovani, Kako sem postal socialist, Očiščenje in pomlajenje, Slovenska kultura, vojna in delavstvo ... Naj nam naši založniki ne zamerijo, če ob tem, ko z veseljem in ponosom pregledujemo nova Cankarjeva Izbrana dela, še enkrat razmišljamo o Cankarju v naših knjižnih programih: — še vedno nimamo množične, po ceni žares vsakomur dostopne preproste izdaje Cankarja (del te naloge opravlja z izbori Mladinska knjiga v svojih rednih zbirkah); — najbrž bo že potreben ponatis njegove korespondence; — za umetnikovo monografijo je zbranega že mnogo gradiva, mnogo tudi v novih Izbranih delih, pa jo bomo morebiti le kmalu dobili. Ko govorimo danes o izobraževanju odraslih, imamo v mislih najr-azličneiše oblike, s katerimi naše družbene in gospodarske organizacije omogočajo splošno in strokovno izobrazbo tisočim članom naših delovnih kolektivov. Ena takih oblik je tudi iz-tjil dba o izobraževalnih središčih v podjetjih, s katero bodo podjetja med drugim dobila pravico, da izkoristijo 40 odstotkov sredstev iz sklada za izobrazbo kadrov za ustanavljanje izobraževalnih središč. Kljub izkušnjam nekaterih obraževanje v podjetjih. Nedavno je izšla uredba ZIS podjetij v Sloveniji, ki imajo že dalj časa taka središča, je ORIS ZGODOVINE POLITIČNIH TEORIJ Goričarjev Oris zgodovine političnih teorij, ki ga je v zbirki Mala filozofska knjižnica izdala Cankarjeva založba, vsebuje pregled političnih teorij od antike do industrijske revolucije. Delo je bilo nagrajeno ob natečaju za najbpljša- dela s . politično in družbeno tematiko. Knjiga je prva te vrste pri nas: priročnik domačega avtorja, ki pregledno in kritično, obenem pa dostopno vsakomur, ki si je pridobil osnovno znanje s tega področja, obravnava razvoj političnih teorij od najstarejših časov do znanstvenega socializma. Zaradi tega bo, zlasti kot priročnik, nepogrešljiva vsakomur, ki izobražuje ali se izobražuje na vseh stopnjah družbeno-političnega izobraževanja: predavateljem drunžbeno-ekonomskih ved v rednih in izrednih šolah, tja do fakultet. Obenem pa bo ta priročnik zvest prijatelj vsem tistim našim delovnim ljudem, ki jih naša g Kakšno vlogo naj bi imela ta sre-g dišča pri izobrazbi delavcev? g O tem smo v našem listu že pisali, g Delo izobraževalnih središč v pod-g jetjih sloni na nasledi j ih načelih: g — Izobrazba je potrebna vsako-H mur, delavcu kot vodilnemu oseb-= ju, biti mora stalna in načrtna, od pril vega koraka delavca skozi tovarniška H vrata do kvalifikacije in visoke kva-H lifikacije — a na temelju dejanskih g potreb podjetja. g Podjetje, oziroma izobraževalno g središče, naj glede na svoje možno-g sti in potrebe sestavi načrt za vse ob-g like izobrazbe. g — Nujna je povezava z rednim g strokovnim šolstvom ter z drugimi g zavodi in ustanovami za izobraževa-g nje odraslih. g Upoštevati je treba vsa načela so-= dobne psihologije in pedagogike od-š raslih. — Izobraževanje mora sloneti na g stalni in dobro zasnovani kontroli. socialistična praksa postavlja tudi pred marsikateri teoretični problem, kateremu niso kos brez osnovne, pregledne in kritične izobrazbe s tega področja. Goričarjev »Oris-« je namreč pisan zelo pregledno, obenem pa toliko preprosto, kolikor le snov dovoljuje; zato ga bo lahko uporabljal za izpopolnjevanje svojega teoretičnega znanja vsakdo, »LJUDJE TORPEDI« Japonski film o samomorilskih pod-morniških posadkah, o posebej izšolanih ljudeh, ki so se s Svojimi, strašnimi izstrelki kot živi torpedi usmerjali na ameriške ladje in obenem s ciljem uničili tudi svoje življenje, ni le zanimiv dokument iz druge svetovne vojne, iz enega njenih najbolj krvavih poglavij: vojne na Pacifiku, ampak tudi pretresljivo pričevanje o sfanaliziranem japonskem vojaku, o narodu, v katerem je stoletna militaristična tradicija, še hujša od pruske, rodila svojg krvave sadove v za-nas skoraj nerazum- Glede na organizacijo razlikujemo več oblik izobraževalnih središč. Ker je v Sloveniji že precej gospodarskih organizacij, kjer so taka središča že dalj časa sestavni del podjetja in so dosegla že zelo dobre uspehe, smo si ogledali za primer dva: središče za izobrazbo v Tovarni obutve »Planika« in v tovarni »Iskra« v Kranju. V »Planiki« so ustanovili tako imenovani idealni tip središča, ki je možno le v manjšem številu podjetij, medtem ko predstavlja središče v »Iskri« bolj razširjen, tako imenovani decentraliziran tip središča. V idealnem središču dobi delavec strokovno znanje v posebni delavnici in se šele potem vključi v delovni proces, v decentraliziranem pa se svojemu delu priuči neposredno na delovnem mestu. Trenažni center Nič v starem smislu tovarniškega ne odsevajo zastekleni zidovi moderne zgradbe »Planike«, postavljene vstran od središča mesta, sredi dreves in gozdne tišine. Zvoki poskočne glasbe so se živahno vpletali med šumenje Save. Bilo je med odmorom in poslušali smo čestitke v interni tovarniški oddaji »Želeli ste, poslušajte!« Sele ko so se z oken in z dvorišča izgubili hvaležni in radovedni poslušalci, smo pričeli naš ogled. Res, na zunaj bi Ijivem obsegu. Tu je filozofija vojne in ubijanja = stavbo skorajda lahko proglasili za s strahotno doslednostjo dognana do konca: če v vojni umirajo tisoči zdravih mladih ljudi — zakaj bi umirali nenačrtno, zakaj ne bi njihove smrti kar najbolj načrtno in najbolj strokovno dognano izkoristili? Zakaj naj bi vojak umrl nekako slučajno zadet od krogle ali granate tam nekje na neznanem bojnem polju — zakaj ne bi, če že mora umreti, usmerili njegove smrti tako, da bomo s tem kar najbolj prizadeli sovražnika? Tako zamisel je bilo mogoče uresničiti samo na Japonskem, kjer vojne ni bilo ljudstvo za počitniški dom. Toda ta »počitniški g dom« ni prav nič počitniško razpo-g ložen in se vsak dan zbere v skladi-g šču 4500 parov čevljev vseh vrst in g velikosti. Ce vemo, da so leta 1956 g izdelali le 1800 parov čevljev na dan, g je to lep napredek. Nemajhno zaslugo g za ta razvoj ima tudi izobraževalno g središče, ki so ga ustanovili pred tre-g mi leti. To je naj starejše središče v skega razvoja v najbolj grabežljivi imperializem, g Tovariš Štirn, vodja središča, nam desetletja vlival strup militarizma v žile in mo- = Ie najprej razkazal posebno delavni-zeg. Znano je, da živi torpedi niso edini tak H co, tako imenovani trenažni center. pojav iz japonske najbližje preteklosti; še bolj = V treh letih so v njem posredovali kot ta so nam znani kamikaze (po naše: božanski- g osnovno strokovno izobrazbo 350 de-veter), ki so se s svojimi letali vred, natovorje- g lavcem. Tu se delavec seznani z vse-nimi z bombami in razstrelivom, zaletavali a g mi operacijami, ki jih bo pozneje ameriške ladje g opravljal na delovnem mestu. Za vsa- Film ni do konca prodrl v bistvo pojavov, ki g ko delovno mesto je določen pose-so omogočili žive torpede in kamikaze; vendar s ben učni program, po katerem deje umetniško prepričljiva slika preprostih ljudi, g lavec dela, njegovi uspehi in oprav-ujetih v strahote ubijanja in samoubijanja - g Ijene ure pa se vpišejo v posebne. vsekakor vreden, da si ga ogledamo! mm s kartoteko. Delavec N. N. se je učil za prire-zovalca gornjega usnja. V učnem programu za to mesto piše med drugim: Ureditev delovnega mesta, risanje, prirezovanje papirnatih modelov, določanje višine, proučevanje šablon. Kartoteka kaže, da je v tre-nažnem centru opravil nekaj nad 700 ur praktičnega dela in imel 39 ur teoretičnega pouka (za teoretični pouk sta na razpolago dve učilnici). Pri delu ga je vodil eden od petih inštruktorjev za praktični pouk, ki se ukvarjajo izključno s poučevanjem in dela vsak od njih z okoli 10 delavci. Ko uspehi delavca pokažejo, da obvlada vse stopnje proizvodnje, dobi svoje delovno mesto. V trenažnem centru je plačan v prvem mesecu po najnižji tarifni postavki, ne glede na delovno mesto. Pozneje dobi plačo po tarifni postavki z odbitkom 15 "/o. Šele, ko je premeščen v obrat, dobi polno plačo. Člani tovarniškega kolektiva pa imajo tudi možnosti za izobraževanje izven podjetja. To so izpopolnitveni tečaji in seminarji za vodilno osebje, v Zagrebu je stalen 6-mesečni mo-delarsko-mojstrski tečaj, na Ekonomski srednji šoli v Kranju pa se uči angleščine, nemščine in strojepisja 35 ljudi. tode poučevanja. Tl urejevalci pouc seveda poleg svojega rednega dela in vsakega pride 8 do 15 ljudi. slcuPnx,io mojstri jih je 240, 150 pa jih je konca .čujejo nah1 tečaj PIV 1. metoda. — PIV 1. metoda? Ali bi lahko kaj več povedali o tem? — PIV je kratica za praktično iz' je od rr ie obraževanje vodilnega kadra. To J, Brez šabloni razvoj središč na začetku in si podjetja šele iščejo najprimernejšo obliko, ki bi ustrezala njihovim zahtevam in možnostim. Za primer organizacije izobraževalnega središča smo izbrali dvoje središč, ki sta že dosegli določene rezultate. S praktičnim primerom hočemo prikazati nekaj temeljnih načel za ustanavljanje izobraževalnih središč. Uvajalni seminar, tečaji in še kaj Naš obisk v »Planiki« smo s tem končali. Kot smo žs omenili, je le malo podjetij, ki bi si lahko privoščila tako obliko izobraževalnega središča. Velika .večina podjetij pa. se bo odločila, oziroma se je že odločila, za drugi, tako imenovani decentralizirani tip izobraževalnega središča, morda z nekaterimi detajli iz primera centraliziranega tipa. Tako decentralizirano središče posreduje in organizira samo teoretsko znanje v učilnicah, pošilja po potrebi ljudi na razne tečaje in šole izven podjetij, praktično vzgojo pa dobi delavec v celoti na delovnem mestu. Tu so možne najrazličnejše oblike in prila-gojevanje'zahtevam posameznega podjetja. Važno pa je, da na delovnem mestu poučuje nekdo, ki je seznanjen s tehniko I v\ o r 4* 4 1». rt -r. in pedagoškimi metodami, ker opravlja e posle 1_“x —1~x— -- '5-''-— izobrazba za vse vodilne ljudi Urejevalcev pa do direktorjev. metoda razlaga sposobnost PJJU _ vanja — kako nekdo na najboljši način pouči drugega. So pa še drug^ metode. Analiza problema — preprečevanje nezgod, izboljšanje delovni^ metod, vodenje sestankov, organizacija izobraževalnega centra. Ti tečaji so enotedenski za vsako metod/ Na en tečaj gre največ deset ljudlJ predavatelj pa je naš referent za iz" obraževanje, tovariš Bogdan NaP°' ko j. — Smo še kaj pozabili? — No, lahko se tudi malo pohvalimo. Mislim, da je naše središče do- — Je pa trenažni center pravzaprav že druga stopnja izobrazbe novega delavca, nam je pojasnjeval tovariš Štirn. Po obveznem zdravniškem in psihološkem pregledu priredimo za njih dvodnevni uvajalni seminar. To je nekak pregled celotnega dela in ustroja podjetja: delovni odnosi, pravice in dolžnosti delavcev, delavsko samoupravljanje, prodajna politika, obračun plač, osebna higiena, HTZ in ogled obratov. Delavec naj dobi občutek, da je res postal član novega kolektiva in da je njegovo delovno mesto pomembno. Šele po tem seminarju mu dodelimo mesto v trenažnem centru. Seveda pa nismo ostali samo pri trenažnem centru. Lansko leto smo izvedli anketo, kjer se je 59 % delavcev izjavilo, da jih pri delu ovira ne-popplno strokovno znanje. Zato smo letos organizirali strokovne dopolnilne tečaje. Prva grupa 20 ljudi je že končala ta trimesečni tečaj, ki je izven delovnega časa. Tovariš Štirn nas je potem seznanil še z nekaterimi višjimi oblikami izobraževanja, ki jih vodi in organizira središče: — Tečaji za mojstre. Ti so ali strogo strokovni ali pa bolj organizacijske narave (kako naj rešujejo določene probleme v tovarni, kako lahko izboljšajo delovne metode,'kako naj pravilno vodijo in učijo svoje ljudi in podobno). — Strokovni tečaji za prodajalce in poslovodje. — Knjigovodski seminar. — Triletna industrijska šola, ki daje kvalifikacije za industrijskega.; čevljarja. Šolo je absolviralo 21 dijakov, jeseni pa bo v Kranju ustanovljena posebna čevljarska šola kot oddelek Usnjarskega tehnikuma v Domžalah, ki bo zagotovila čevljarski industriji dovolj kvalificiranega kadra, kakršnega zahteva vedno hitrejši tehnični razvoj podjetij. — Različna priložnostna predavanja in strokovni filmi. Vsi ti tečaji in šola delujejo v okviru podjetja. Nekaj predavateljev je iz podjetja, nekatere pa si izposodijo. Tudi inštruktorji v trenažnem centru so domači ljudje in poučujejo na podlagi znanja, ki so si ga pridobili s tako imenovanimi PIV metodami (PIV — praktična izobrazba vodilnega kadra). iste posle kot inštruktor v delavnici središča: pripravlja učne načrte, poučuje, beleži rezultate, dobiva nova pedagoška znanja od inštruktorja v središču. Sicer pa je proizvodni človek in se ne ukvarja samo s poučevanjem. Primer dobro vpeljanega decentraliziranega je središče v tovarni »Iskri« v Kranju. ,Tovariš Stane Ciranski, vodja središča, nam je povedal nekaj o njem. — Izobraževalno središče v današnji obliki je pri nas nastalo lansko leto. Po določenem programu pa deloma šele letos. Doberšen del izobraževalnega programa izvaja središče v tovarni skupno z družbenimi in strokovnimi organizacijami. Precej pa smo odvisni tudi od raznih drugih ustanov, zavodov in šol, od katerih dobivamo njihove okvirne programe tečajev in seminarjev. Tako potem lažje prilagodimo naše delo potrebam podjetja. Izobraževalno središče ima v svojem sestavu vodjo, referenta za izobraževanje in dva inštruktorja praktičnega pouka. — Pa je to dovolj za organizacijo izobraževanja vseh 3200 delavcev, kolikor jih je v tovarni? — V glavnem je. Smo samo organizacijski organ. Strokovno izobrazbo usmerja strokovni svet. V tem svetu Je sedem vodilnih ljudi iz tovarne, ki poznajo potrebe posameznih sektorjev in določajo, koliko ljudi bomo poslali na, tečaje ali v šole. — In na osnovi tega potem sestavite program? — Seveda. Koliko ljudi, na kakšen seminar, koliko denarja — to so naši principi pri sestavljanju programa. — Koliko pa ste jih poslali letos? — V prvi polovici letošnjega leta smo, če upoštevamo vse oblike in vrste izobraževanja, posredovali izobrazbo 643 delavcem in pri tem porabili 4,070.420 dinarjev. To je precejšen napredek od lanskega leta, ko smo vse leto nudili izobrazbo 510 delavcem in porabili 5,434.000 dinarjev. — Zanima nas, kakšne šole in tečaje so obiskovali člani vašega kolektiva. — Preveč jih je, da bi vse našteval. V tovarni smo imeli 10 raznih tečajev in seminarjev. Med njimi tečaja za pridobitev kvalifikacije in visoke kvalifikacije, tečaj stenografije, predavanje o tarifni politiki. Med tečajnike smo tudi razdelili po mihimalni ceni 870 izvodov različnih skript, kar je prvi primer v Jugoslaviji. Vsi ostali pa so šli v tečaje in šole izven tovarne: štipendisti na univerzo, ESš in TSS, v strojepisni tečaj, šoferski tečaj, tečaje Zavoda za organizacijo dela, tečaj o varnosti pri delu. — Kako pa evidenca? — Za vsakega posameznika vodimo poseben grafikon, kjer vidimo, kdaj je začel obiskovati nek tečaj ali šolo, kdaj je končal in njegov uspeh. — To so torej v glavnem šole in izpopolnjevalni tečaji. Kako pa je z osnovno strokovno izobrazbo delavcev, kar je pravzaprav ena glavnih nalog središča? — Kar dobro Je. Novincem priredimo najprej uvajalni seminar. Za te imamo posebne programe, ki so različni glede na njihovo šolsko izobrazbo. V štirih do osmih dneh jim razložimo vse najvažnejše stvari, ki se nanašajo na ustroj in delo v tovarni, jim pojasnimo posebnosti delovnih mest in razkažemo obrate. Vemo, da so prvi vtisi včasih zelo važni in pazimo, da ne bi delavec dobil občutka nepomembnosti. Vsak delavec je za nas važen in vsako delovno mesto potrebno. Ko konča ta seminar — od avgusta lanskega leta smo jih sprejeli 432 — dodelimo delavcu delovno mesto po presoji psihologa. Pri stroju ga potem spremlja določen čas tako imenovani urejevalec, ki pozna me- seglo kar zadovoljive rezultate. nam potrjujejo stalni obiski prec*' stavnikov družbenih in političnih ganizacij, podjetij, zavodov za iz°' braževanje. Preko 250 jih je bilo ie' tos. Vsi so se hoteli seznaniti z delotn središča, spoznati naše pregrad1 uvajanja in ostale okvirne progran^j Še lahko omenite, da smo zelo z®' dovoljni s podporo, ki nam jo da) uprava podjetja. Potrebe in možnosti podjetj3 na prvem mestu Ogled izobraževalnih središč ^ »Planiki« in »Iskri« nam je pokaz^ nekaj oblik in principov dela. Ce do' damo še okvirna navodila centra za izobrazbo kadrov pri Zavodu za °r' ganizacijo dela in varnosti pri delu 1 Ljubljani, lahko navedemo neka! glavnih vidikov, katere moramo up0' števati in poznati pri organizaciji iz' obraževalnih središč. — Izobraževalno središče mora prvi vrsti upoštevati specifične P°' trebe podjetja. — Vsakdo, ki prihaja v podjetj®| se mora za določeno mesto »aklirua' tizirati«. — Strokovno znanje potrebuje)0 tako novinci kot tisti, ki so že v pr0" izvodnji. — Čas za izobraževanje mora 0l' ti koristno uporabljen. — Človek na delovnem mestu 3^ bolj zadovoljen, če ga pravilno VO' dimo, če dobi občutek, da je upošt®' van, če mu posredujemo in zagot°' vimo potrebno znanje. — Izobraževanje mora biti stalo® skrb podjetja. — Za izvedbo plana izobražev®' nja je potrebno sodelovanje s cenu*’ zavodi, šolami, ker podjetje samo O zmore vsega. — Ustrezna organizacija izobr®' ževanja v podjetju zahteva za iz°* braževanje usposobljen kader in °JJ' ganizacij ske ukrepe, ki so lahko v liki posebnih delavnic ali pa kot lZ' obrazba na deloynem mestu. Nedvomno je, da bodo le dob1'® organizirana središča lahko uspeš0 sodelovala pri izobrazbi delovne^ človeka. Višja strokovna raven nep0^ srednih proizvajalcev ima vsestra0. ski pomen za nadaljnji gospodar5^ razvoj naše dežele, za večjo storU nost, za višjo življenjsko raven. Za, mora vsako podjetje najti najP?* mernejšo pot za organizacijsko oblllk svojega izobraževalnega središča. -rn> Trenažni center v izobraževalnem središču kranjske tovarne »Planika« Ho kv Vin Sita ‘ttf »iž V Že “ie n iti to 100 Itlt 5 S stv, % “it Itf s ib ?«lt 5V s, & I s s L S Ruške magistrale ; VarniŠki dimniki oblači- liorl -e v 8ivo obleko. Do pri-pteo^fgva . dežja. Potem jih Svef i!eCej° ®e v slv0‘ kontrastov v malem: to- ujc. a’ Polje, gozd. Vaščani, ki šča„-Več vaščani, pa tudi me-p>ae- Podeželje, ki je na Hju du v mesto. 245 kvadrat-omejroY ie veliko 4 tn čto Drugače je, če Jugoslovani posredujejo fcko 14 1 uuoiize ogledamo to ste- svoJo sedmo umetnost. . . Potem razpade na dva otro- . ' , ‘Httust103’ štiri popolne osemletke, P° poteh Svobode tližjn ^i^o-kemolaborantsko šolo, Ruška Svoboda ima bogato tradicijo, glasbeno šolo in vaiensko šolo 5?,36 naslednica predvojne Svobode, ki je >, "aZne stroko Vso r,vor.o+oi^ o« blla U3tanovljena, mimogrede povedano, 6 Orpa^ • •r°Ke' VSe pieostaie 80 Ul' med prvimi Svobodami na Slovenskem, in 'teol , Zlrane osnovne šole. Sred- vzajemnosti. Letošnji predsednik, tovariš V ]yj lska mladina se večinoma šola nenfd^u1*61'’ nam ^ prlpovecioval ° nie* ^ Sg J^O^U, nekaj jih je V Ljubljani »Število članov v društvu se je ustavi- lo nekaterih drugih mestih. Nje- 10 nekje pri 400. Med njimi je okoli 180 lOn tevilo se zadnia leta Siblie okoli takih, katerih delo bi lahko označili s pri-k ■ Približno 70 t - O devnikom aktivni. Večinoma so delavci in 0^iriR °'llzno študentov iz ruske uslužbenci tovarne dušika. Prosveta sicer S](e e Pa je vpisanih na jugoslovan- Obljublja sodelovanje in uslužbenci tovarišu Utliverze — naiVPČ na linhliansko ne duši,<:a Prosveta sicer obljublja sodelo-Metp V lo+ožnTfl , » van-ie lz Ieta v leto’ vendar le malokdo Y letošnjem letu prosveti zaide med nas. Izgovarjajo se: ni časa, dih. fJena vstota znaša 48 milijonov vozimo se, strokovne izpite imamo. Upaj- na mo’ da l>odo letos vsaj strokovne izpite že vsi opravili. Podobno je s tehniško in-v . . imamo, za --— zadostujejo. Črpamo jih iz tovarniške okrepčevalnice, ki jo upravljamo. Tudi tovarna nas gmotno podpira, želeli bi le več moralne pod- kanje trdne roke. Zato prav zdaj reorga- brez knjižnic, potem izpopolniti lastno pripravila v pretekli sezoni tri predava- še mnvu r-esi+i r-r. ..i ----------. —.■ nja: o vtisih iz SZ, o likovni umetnosti 20. stoletja, o svetovni razstavi v Bruslju. Število poslušalcev: približno 50 na vsakem predavanju. Sahisti prirejajo v klubskih prostorih Svobode svoje turnirje; enkrat tedensko imajo predavanja za mla- dln2bd,va^rat na teden enaka predavanja in, kot oni pravijo, filialka na Djakovem. za dijake kemolaborantske šole in enkrat Vse te Svobode združujejo okoli 1300 čla- v tedn,u,za učence obeh ruških osemletk. nov, od katerih je več kot polovica aktiv- Najslabše je z dramsko skupino. V nih. Ruše, Selnice in Bistrica imajo svoje kulturnem domu imamo pred dvema le- dvorane, ostale Svobode pa so boli ali torna adaptirano dvorano z modernim od- manj podnajemniki. Najbolj prizadevno rom, s prostorom za orkester, potem ima- društvo: DPD Svoboda Smolnik. S čim se mo še letno gledališče za 2500 ljudi. Kdaj ukvarjajo ta okoliška društva? S knliž- pa smo imeli zadnjo domačo predstavo, nicami, z dramatiko, s pesmijo Načrti se že ne spominjam več. Manjka nam moT občinskega, sveta Svobod? Se nadalje po- Čan režiser, ki hi cnpt rnal ctT-nf+i O.-.I_J z.. L ^ še mogli rešiti, so pretesni prostori. 8, pravzaprav 9 Svobod V ruški občini je danes 8 Svobod: DPD Svoboda Ruše, Bistrica, Smolnik, Viltuž, Selnica, Fala, Lovrenc, Gradišče in, kot oni pravijo, filialka na Djakovem. življati dejavnost Svobod in jim pomagati pri njihovem delu. Za 12. avgust pa so se namenili napraviti na Pohorju revijo pevskih zborov v občini. Vr' a vstota znaša 48 tnilijol S[V,, v občini. Posebnih težav V Šol- uaš° dejavnost nam povsem zadostuje C®?, le slavistov, germanistov in "amn 1ih < ^ tu !stov še manjka. Vendar se tu-u stanje izboljšuje. P°re • s Zivn__. Trenutno ima naša Svoboda sedem ?6tl šni f-e f teh 5olah’ tisto, ki ga ne sekcij. Najbolj delavna je pevska; zdru- v heh . zvone°. J« podobno življenju žuje dva zbora — moškega in dekliškega 1 Vrt.u^ih šolah. Predšolski otroci se katera redno vadita in nastopata na vseh “U '-in. IjMin ih očmi o o ____ 4 v, ^„4 X(4 X- ____________________________ „ - —- ~xr-—---J —.»» vv.v.. ■‘*-.v.**jixci.Tl&m JiXUX čan režiser, ki bi spet znal strniti okoli sebe razkropljene igralce. V prihodnje bomo morali graditi na mladih,«c Mnogo bolj pomembna pa je posredniška vloga Svobode v kulturnem življenju Ruš. Na gostovanja vabi mariborsko gledališče, v foyerju kulturnega doma t-t , , ■ pripravlja likovne razstave, prireja kon- Kljub lepim pogojem za pestro in SSifvi" ?ruge kuitume prireditve, sng na široko razpredeno dejavnost Svo-Maribor ima v Rušah skrajšani abonma bode k-ronlm s sedmimi predstavami v sezoni, 52 pre- inaustnja Krepko podpira bivaicev se vozi na redne abonmajske kulturno-prosvetno življenje, pa ta le y.rlai:ibo^priWi;žno Jih ima ni taka, kot bi lahko pričakovali. Za zakl juček predstave v Maribor, približno 25 jih ima koncertni abonma. Tako sta v Rušah po zaslugi Svobode vsaj dve kulturni prireditvi na mesec. Publika je hvaležna in ima že precej razvit čut za kvaliteto. Knjižničar ima besedo h Sr*2roke radi ~ ___ - ^nješolci so svoje kulturno živi j e ^Ih^smerili na Maribor in na tiste S O1 Lutkovna skupina, mimogrede povedano, tovarna ji je izdelala izredno lepo opremljen oder, s tekočim trakom in magnetofonom, je letos dala skupno z gostovanji okoli 10 predstav. Pozneje je delo v njej V^rte '_________i ^ V1' še^K11?. kulturno-prosvetnih društvliu I9%o S?1,-1 pa ruški študentje, so prerasli ifliu fhlturno okolje, se privadili mestni mtlvl;ienJu ln razmeram. V počitni-B avaivu.Secih Jim podeželje nudi le kino, ?*l!i Ples in smučanje. Stari Svobo-fltei njimi pritožujejo: »Včasih smo i«1311 Počitnic, ko so prišli štu-u'n srno skupaj z njimi postavili na £?' Jih . ‘SfO- Danes, če jih čakamo ali l^tttrL01' Tehnizacija odtujuje mladino P Za „ mu. življenju. Kdor ima motor, x *tiin^,as. iz®ublJen- Potem požira samo ',ilteJn.etre. Zanje največja kulturna pri-le — mladinski ples.« S knjižnih polic Kt>alta?lce Ru5ani ne premorejo, zato it*eil ^odaJaJ° gostilne in trgovine — ta^hi »yiei5arne; ves oetaii poljudnoznan-s»tesa nia.terial; časopisje, očala, nalivna : -ča«’ vžigalnike, razelednice. znamke. ------ -----*** iVdLCiill PCJUČl- tika je označena z »razno«. V letošnjem prvem polletju so si izposodili knjige: delavci 305-krat, kmetje 9-krat, nameščenci 77-krat, 1215-krat učenci, in 137-krat prebivalci z različnimi poklici. Razveseljive so te številke zlasti zato, ker če ni knjiga Vzrokov za to je več. Predvsem so danes Ruše bolj kot kdajkoli v preteklosti povezane z Mariborom in so tako potrebe prebivalstva že zdavnaj prerasle vaške meje. To lahko obču- njeno poslanstvo, o čemer priča njeno napredno mesto pobudnika kulturnega življenja na vasi, si ni znala poiskati novih oblik dejavnosti, bolj primernih novemu času in novim razmeram. Tudi greh preteklosti, premalo skrbi za mladino, bolj in bolj bije na vrata. Tako je danes «. -- --- —-*** »-.X« ------7 v - ——— v ariji kzr v ciiv^x i clZ.iit-.Iii.IIli UUK11C1 JrCdZ VGSGil 1VP ---------'7 —' ^ «■ j *«» niti«5! šolajo. Za šolo in zase okoli 10 predstav. Pozneje je delo v njej so te številke zlasti zato, ker če ni knjiga bolj biie na vrata. Tako je danes •te m’ h°d 3° v gledališče, kino, na malce zaspalo, ker je bila bolezen v hiši v knjigarni prijateljica delavcev in mla- Svoboda skorajda brez srednie Bone je načrtiPza^ihodSsezono? » n? racije. Prihodnost^e torej v rokah > Da ruški študentie. so nrprasii na novo sezono. meravajo potujočo knjižnico namerilen n mlajšega rodu. Tudi pri godbenikih občutimo pomanj ’ ‘ U-iliC, __ - a_____„ . - načrti za prihodnjo" sezono? Osnovati* nameravajo potujočo knjižnico, namenjeno predvsem obmejnim krajem in vasem BOJAN SAMARIN IZKUŠNJE VIŠJE DELAVSKE ŠOLE V ZAGREBU Ljudska skupščina Ljudske republike Hr-vatske je pred dnevi sprejela zakon o gimnaziji, s katerim so priznali tudi višjo delavsko šolo delavske univerze »Moša Pijade« v Zagrebu kot posebno obliko splošnoizobraževalne šole za odrasle. Tako je dobila uradno priznanje nova oblika izobraževanja neposrednih proizvajalcev, ki se jim s tem nudijo nove možnosti za razširitev splošnega znanja in za nadaljnje šolanje. Višjo delavsko šolo so ustanovili pred tremi leti in bo v jeseni sprejela že četrto skupino delavcev iz zagrebških podjetij. V tem razdobju je izoblikovala svojo strukturo in organizacijo učnega procesa. Izdelali so učne načrte, ki odgovarjajo na vprašanje: kakšno temeljno znanje je potrebno delavcu v proizvodnji, da bo postal dober upravljavec v svoji tovarni in družbeni delavec v komuni. Učni programi za pet glavnih področij (študij podjetja, družbeno-politična izobrazba, uvod v prirodoslovne vede in matematiko, estetska izobrazba in kultura govora in pisanja) povezujejo splošno izobraževalno smer z ekonomsko sociološkimi disciplinami. Ob izobraževanju je na višji delavski šoli poudarjena tudi splošna vzgoja. Pri tem izhajajo iz pozitivnih izkušenj večletnega pedagoškega dela Delavske univerze »Moša Pi-jade«. Predvsem gre tu za usposabljanje delavca za bolj zapletene oblike intelektualnega dela. Zato poskušajo čimbolj zaposliti osebnost obiskovalca šole, razviti njegove sposobnosti in upoštevajo pri tem delovne, druž-beno-politične in življenjske izkušnje. Na tri načine poskušajo zaposliti odraslega človeka v te) šoli: s seminarskim delom (ko slušatelji v grupi razpravljajo o problemih), z individualnim učenjem, pa z vežbami, ki med šolanjem povezujejo teoretično znanje s prakso. Na ta način se razvija im. usmerja interes za zapleteno problematiko našega družbenega življenja. Ena glavnih nalog višje delavske šole je prizadevanje, da bi vsakemu posamezniku pomagali pri razvoju sposobnosti za nadaljnje samostojno izobraževanje in kvalitetno družbeno delo, kar zagotavlja skladen razvoj socialistične osebnosti. Prvi rezultati slušateljev prvega in drugega letnika so pokazali na izredne možnosti izobraževanja s tako obliko šolanja. Posebno so se izkazali mlajši kvalificirani delavci, ki so že več let delali v podjetjih. Po šolanju na tej šoli navadno prevzamejo odgovorne dolžnosti v družbenih organizacijah im v organih samoupravljanja ali v komuni. Ce gledamo razvoj slušateljev 1. in 2. letnika, vidimo, da. so jih veliko večino že med šolanjem izvolili v organe delavskega samoupravljanja večjih in manjših zagrebških podjetij, za sindikalne voditelje ali za sekretarje osnovnih organizacij Zveze komunistov. Nekateri pa so postali tudi vodje novoorganizirane kadrovske službe v svoji tovarni. Ni težko opaziti vse boljše rezultate na zadnjih semestralnih izpitih drugega in tretjega letnika. To so bili dokazi zrelosti večine današnjih slušateljev Višje delavske šole in so pbkazali, da predstavlja šola temeljno pripravo za one, ki bodo nadaljevali študij na fakultetah in visokih šolah. Najboljši dokaz je prva deseterica iz prvega letnika, ki je-že opravila izpite na ekonomski fakulteti, Višji ekonomski in Višji tehniški šoli v Zagrebu. Obveščeni smo, da bo tudi delavska univerza na Reki jeseni odprla podobno šolo za delavce reške komune. Enake tendence kaže tudi delavska univerza v Splitu. V. V. Izobraževanj e delavcev v ZDA M' Boston, julija 1959. ED VPRAŠANJI, o katerih tu vse bolj pogosto razpravljajo — ne samo v ameriških sindikalnih krogi — se v zadnjem času pojavlja to, za katerega mnogi trdijo, da je tesno povezano z razvojem delavskega gibanja v ZDA skoraj od njegovih prvih početkov. Gre za izobraževanje de-f>Tetnl lestvici, knjige kupuje inteii- javcev> boli to£no> za cel niz vprašanj v zvezi s tako b^i ’ pedkokdaj šolarji, še redkeje de- imenovanim »človekovim faktorjem« (klasičen primer ®ae0Drtirtn? ne gredo, znanstvenih tehnokratskega jezika! - op. ur.), ki se pojavljajo na Itvseh vrsDzlasti1 tlSe6 kt^o^bni poseben način - kot kaže tudi v vse ostrejših oblikah xv zadnjem času st močno prizadevajo, da bi dosegu eur te?red desetletli in stoletu nanhJni - ob sedanji stopnji razvoja te visoko industrializirane več:io razn°v«tnost obm!; izobraževanja delavcev in da b: ?lh, ?Srr>o knhge3Lbavija°i v štirth i?vi dežele. S0K0 maustriaiizirane Pr0gTame, kolikor je le mogoče. prUagodiU ravni slušateljev. Ali ne obstaja nevarnost — vprašujejo prvi — da v verižnem sistemu proizvodnje mehaniziramo tudi samega delavca? In kako se to odraža v njegovi du-ševnosti? Drugi opozarjajo na nujnost, ekonomsko in socialno, da je delavec v visoko mehanizirani ali celo avtomatizirani tovarni široko in solidno splošno in tehnično izobražen. Ljudje iz sindikatov govorijo o potrebi popolnejše ostvaritve tako imenovanega sindi- Poleg posebnih šolskih ustanov so najbolj množični in . j-i_____________________________ _____ _____x__ v.. najbolj obiskovani razni kratki tečaji pa tudi »►poletne šole-«, Lri t-r-oi o in IIO -- tj-_i___i -4-4-cl 44 cas suatmic in uguvme — aiekarne; ves ostali poljudnoznan s»nia.terlal; časopisje, očala, nalivna Je4lte’ Vžigalnike, razglednice, znamke, e«!igai kolke itd- pa je prevzela nase ',,rhl taa-. Mod drugim prodajajo v knji- tiSzhikie^nl Promet knjig Je odvisen od . Cimveč jih je, tembolj se Ppllca. JunlJ ln december sta na f.iiCs ?1 lestvici. Knjige kupuje inteli- ”‘no __________________ JTlgp'?3.salno še v dveh. Škoda, da bi -iezale PO policah. Na mesec pro-PžlbHžno 200.000 din tiskane be-ta IžheT,®3 vsoti pa imajo lev3i delež sllkanice, na rotacijski papir na-'etlti . snopiči romanov in belo-črni ’ Casopisi vseh vrst in velikosti.« zvezne oblasti dolžne, da v večji meri podprejo te napore? Po zadnji vojni, vzporedno s širjenjem in krepitvijo sindikalnega gibanja, razne sindikalne zveze' in organizacije posvečajo vse večjo pozornost izobraževanju delavcev. V okviru Ameriške federacije dela in Kongresa industrijskih organizacij (AFL in CIO) dela poseben oddelek za izobraževanje, ki nudi neposredno pomoč raznim sindikalnim organizacijam. Vendar so na tem področju najaktivnejši različni nacionalni sindikalni sveti. • Računajo, da je danes več kot polovica sindikalno organiziranih delavcev v ZDA včlanjenih v tistih organizacijah, ki so ustanovile in z uspehom razvile razne oblike izobraževanja delavcev. V zadnjem , času sl. močno prizadevajo, da bi dosegli čim večjo raznovrstnost oblik izobraževanja delavcev in da rvrčicf-rcimo Irnlilfrir* 4o w-s^X—ii „ 14 v«»■»»»>4 d 115o4-zil4, Posebej za »Rad« in »Delavsko enotnost« »lo**3 in Časopis in projektor in i--,,. - _ . _ Programi za sindikalno članstvo se po večini znatno razlikujejo od programov za sindikalne funkcionarje. Č'!?, tlata,RkoUko Rušanl berejo, ne more- trebi popolnejše ostvaritve tako imenovanega sindi- ,T^leS -b šolskib ustanov so najbolj množični in Program te šole Je sestavljen iz dveh delov Pr«H L,krado 0 Povedati. Precej časopisja se kalnega državljanstva • delavec se mora v znatno večii p?Jbolj. obiskovani razni kratki tečaji pa tudi »poletne šole«, sega vrsto vprašanj, ki zadevalo delo sindikainihTJu.,.! &p«V4a1o2podUrrMa^U meri "zavedhtJ svojih slndikaln . . ......................... ..................... okon flUpok°3enec* prispe na po- svojega položaja v družbi. To pa pomeni, da mora ferencah«, večernih in poletnih šolah. Takšna je na primer \ 600 izvodov tega lista. Le nekaj imeti ne samo sološnn in PnsnnHnrckn tormroo tnrU stalna praksa sindikata delavcev avtomobilske in letalske K d™užbeno-DolTtičnoP znanie "«? “ pb^tb p°služu3e3° tudl člani Ameriške univerze in izobraževanje delavcev Jalo5 zholff i2aCi'le, V zadpi«h «asu vse bolj pouda hov’ v izobralevanm10/!^!^?^8* m za doseganie večjih usp, sindikatov z univerzami ta vSoktrn^6«’’?0 ode' 2 njim pa je bilo toliko t>r tskeLda, so Sa morali odstopiti ma-h«?8rani < kinematografskemu podjetju. , sedaj boljši, resnejši in kva-A- f,1- ni treba iz strahu pred de-j v^rg^.Predva j ati le komercialne filme, ki-.be hi _ ™oderna, tako modema, kot liSbi jj. Pričakovali na podeželju. Norih?0 v bu‘stav1sl?n optiki na projektorju Nekatere oblike izobraževanja delavcev v povojni Ameriki Za vprašanja Izobraževanja delavcev se že dalj časa živo zanimajo ameriške univerze in razne druge visoke šolske ustanove. To ni samo tradicija harvardske ah kalifornijske univerze. Ampak še vedno neredko sindikalni voditelji težko najdejo »skupni jezik« z ljudmi z univerz. Pravijo sicer, da -------J* JJUSj-lUSČUGI, pil tako imenovano »»domače vzdušje-*. Na tečajih in v šolah množično uporabljajo razna audio-vizualna sredstva. Predavanja skoraj redno spremljajo projekcije kratkih, včasih posebej v ta namen izdelanih filmov. Ob rednem sindikalnem tisku izdajajo oddelki za izobraževanje pn večjih nacionalnih sindikalnih organizacijah razne Časopise, ilustrirane revije in druge publikacije. Ameriška sindikalna centrala AFL.-CIO prireja preko dveh radijskih postaj v Washingtonu in New Yorku redne večerne sporede. K temu je treba dodati posebno tedensko radijsko oddajo ped naslovom »»Kot mi to vidimo-, ki prinaša intervjuje s člani Kongresa, sindikalnimi funkcionarji in drugimi jav- __; 1 c, 1 ?f*1 TTtt^v«si » .. ■......-7 44—1-«. v,-4 «1 4ni šalcev, da niso več samo navadni poslušalci ki 005 jemajo predavateljeve besede. Ob tem razDravHJLpr nih vprašanjih dela v sindikatih tudi na ^ V riTiakT V harvardskem sindikalnem programu^kot l^hl v delu drugih tečajev, seminarjev in poletnih šol ki Lpo„moejo univerz, se kažejo nekateri problem* ^Usta^U bomo samo ob tem: precej govorilo o »dieto«-?1' vatelji (univerzitetnim sebjem) in slušatelji* tdeTo^??? K6*1 očitajo predavateljem, da ne pozna o dovol 1 < VČas skih pogojev in stvarnih potrrt delavcev 1 «n ^o5Vl1en -daleč od realnosti«. Predavatelji pa IImeX de^v±yan nimajo »akademske discipline«. Kljub tem C, ameriški sindikalni voditelji menijo, da ‘e taka klSieTaci koristna in da bo rodila nove pobude ter dala nove D?Ioešl nadaljnjemu razvoju ta napredku izobraževanla delavcev UA' STANKO GROZDANIC DOGODKI V SVETU OD TEDNA DO TEDNA SPET V ŠKRIPCIH Nixon v Moskvi V Moskvi so odprli razstavo ZDA ob prisotnosti podpredsednika ZDA Nixona. Mem svojim bivanjem v Moskvi se je Nixon razgovdrjal s sovjetskimi državniki, med njimi tudi s predsednikom Sovjetske zveze Hruščevom. Državnika sta razpravljala o mednarodnem položaju in o odnosih med obema državama. Razen Moskve je Nixon obiskal še nekatera druga mesta v SZ. Po odhodu iz SZ bo Nixon obiskal še Varšavo, verjetno pa bo prispel tudi v Ženevo in se tam posvetoval z ameriškim zunanjim ministrom Herterjem. . • I Misija dobre volje v Kolumbiji Jugoslovanska misija dobre-volje, ki potuje po državah Latinske Amerike, je bila te dni v Kolumbiji. Misijo je sprejel tudi predsednik republike. Med razgovori z našimi predstavniki je predsednik Kamargo poudaril, da v Kolumbiji poznajo napredek Jugoslavije, posebno na gospodarskem področju, in je izrazil željo, da bi Kolumbija in Jugoslavija vzpostavili trgovinske odnose. Za Kolumbijo bi bilo zelo koristno, je poudaril predsednik, če bi lahko iz Jugoslavije uvozila opremo za hidrocentrale. Jugoslaviji pa v zamenjavo nudijo kavo. Nevarne manifestacije Drzne in provokatorske manifestacije podonavskih Švabov, ki so bile v Salzburgu, so naletele na upravičeno ogorčenje naših narodov, ki so še pred' nedavnim bili žrtve fašističnih zločincev. Izvršni odbor naše Zveze vojaških vojnih invalidov je s tem v zvezi na sestanku v Ohridu sprejel resolucijo, v kateri ostro obsojajo to najnovejšo sovražno gesto in manifestacijo ljudi, ki so v zadnji vojni izvršili toliko grozodejstev. Odbor je opozoril svetpvng javnost na nevarnost takih manifestacij, ki obujajo tendence, katere so privedle do druge sver tavne vojne. Sudan protestira V .sudanskih uradnih krogih ze dalj časa ostro protestirajo proti napovedanim francoskim jedrskim poskusom v Sahari. Sudanski delegat v ekonomskem in socialnem svetu, Mohamed Hasan, poudarja, da njegova dežela obsoja sklep, da bodo Saharo uporabili za atomske poskuse, ne da bi se posvetovali z deželami, ki so neposredno prizadete, in ne da bi upoštevali, kako bo to vplivalo na druge dežele. Zaostritev v Kerali Generalni sekretar KP Indije je na tiskovni konferenci izjavil, da so razmere v Kerali, kjer je na vladi komunistična partija, čedalje slabše. Opozicija, ki ga svojo akcijo proti vladi ni mogla dobiti _ podpore množic, se sedaj zateka’ k nasilnim metodam. Časniki poročajo, da se nadaljuje akcija oviranja javnega prometa, poslovanja javnih ustanov, pouka na šolah in podobno. Poročajo tudi o prvih požigih javnih poslopij. O položaju v Kerali so razpravljali tudi na seji indijske vlade. Solidarnost grafičarjev Grafični delavci v Veliki Bri taniji stavkajo že skoraj šest tednov. Zaradi tega je onemogočeno izhajanje več kot tisoč listov provinci in paraliziranih okoli 4000 tiskam. Kljub razgovorom med predstavniki tradeunionov in lastniki tiskarn še ni nobenih izgledov. da bi se stavka kmalu končala. Stavkajoči so v centru Londona 23. julija ponovno demonstri rali. Pozivali so sindikalne funkcionarje, da naj še nadalje za htevajo zmanjšanje števila delov nih ur in povečanje plač za b odstotkov. Delodajalci se bojijo, da bi sprejetje zahtev stavkajočih lahko vplivalo na zahteve delavcev v drugih panogah industrije Nekateri lastniki tiskarn so po skušali tiskati svoje časopise ' drugih deželah, pa niso uspeli. Grafičarji na Nizozemskem in v Zahodni Nemčiji so se uprli, da bi tiskali britanske časopise. Proti tiskanju britanskih listov tudi grafični delavci. Danske Francije. Ženeva, 30. julija. Zdaj dokončno kaže, da je prišla konferenca zunanjih ministrov v zaključno, vendar prav tako negotovo fazo. Da bi bila ženevska presenečenja, ki jih je bilo kar precej v teh devetih tednih, zares popolna, je spravil ameriški minister s svojo zadnjo potezo — da uporabimo šahovsko izrazoslovje — tako samega sebe kakor svoje kolege v časovno stisko. Do poteze ni prišlo po naključju, čas pa bo pokazal, ali je bilo vse skupaj pravilno preračunano. Konferenca se mora končati do srede, torej do 6. avgusta, je izjavil ameriški državni sekretar. Razlog: Herter mora na paname-riško konferenco, ki se bo začela 12. avgusta v Santiagu de Chile, še poprej pa mora na posvet' v Washington. Prihodnji četrtek se bo tore) na konferenci zunanjih ministrov v Ženevi spustila zavesa, kakor se slikovito izražajo časopisni poročevalci. Tej slikoviti primerjavi seveda dodajajo mnogo bolj realistične pripombe, češ kako bo zdaj, ko so ministri prav tako daleč od sporazuma, kot so bili pred dvema mesecema in pol. Ameriški predstavnik za tisk je postregel z zelo kratkim pojasnilom: konferenca se bo končala ne glede na to, ali se bodo sporazumeli ali ne. STARI PREDLOGI IN NOVI DOKUMENTI Poseči moramo v preteklost, če hočemo osvetliti začetek zaključka konference-«. Ze nekaj dni je prevladovalo na kosilih in pri čaju — na teh sestankih so se več pogovarjali, kot pa jedli in pili — spet berlinsko vprašanje. Ministri so se navsezadnje vendar nekako odločili. Domenili so se, da tako rečemo, da bodo skušali doseči majhen berlinski sporazum. Menili so se, novice so bile skromne, celo zelo skromne, izjave pa skeptične in kratke: danes ni bilo napredka. Fotografi pa, so bili povsem drugačnega mnenja, zakaj mini- POSEBEJ ZA »DELAVSKO ENOTNOST« stri so si pred vsako sejo dolgo stiskali roke in se smehljali. Navsezadnje so le imeli prav poročevalci velikih agencij, ki morajo spremljati sleherni korak teh ministrov. Ob pomoči predstavnikov tiska so ugotovili, da razgovori niso napredovali. Ministri so menda tudi sami spoznali, da tako ne gre več, zato so se odločili za konkretnejše razgovore. Vsak naj bi napisal predlog za berlinski sporazum. Delegacije so imele kratek odmor, da bi formulirale predloge, ki naj bi vsebovali nekaj — vsem znanih - točk. Rečeno, storjeno: po enodnevnem razmišljanju in posvetovanju je Zahod izročil sovjetski delegaciji svoj dokument, sovjetska stran pa svojega. Zlobni ljudje pravijo, da so ministri pazljivo odprli in brali dokumente, kakor da se bojijo, da bi prezrli nekaj, kar bi se jim kasneje lahko maščevalo, torej nekaj takega, kot se je zgodilo, ko so zahodni ministri ob prekinitvi konference premalo proučili celotno vsebino sovjetskega predloga, ki je povezoval Berlin z vsenemško komisijo. Prav zaradi tega je kasneje zahodne delegacije nekaj časa bolela glava. To pot pa zahodni ministri — tako se zdi — navzlic skrbnemu proučevanju niso našli ničesar ' novega v sovjetskem predlogu za ureditev berlinskega vprašanja. Ostala so tri poglavitna sporna vprašanja: obseg zahodnih čet v zahodnem Berlinu, propagandna dejavnost in seveda poldrugoletni rok sporazuma. Zahodni dokum.ent je vseboval dvoje novih stvari: predlog, naj bi trajal berlinski sporazum pet let, Organizacija združenih narodov pa bi nekako nadzorovala propagandno dejavnost v obeh delih Berlina. Ker zahodne delegacije niso bile zadovoljne s starimi sovjetskimi predlogi, se tudi novi zahodni predlogi sovjetski delegaciji niso zdeli sprejemljivi. Potem še eno in še eno, kosilo. Herter in Gromiko. Prve poročevalske in fotoreporterske novice so bile zadovoljive, govorile so o prisrčnem vzdušju in o spodbudnih nasmehih. Razplet, ali bolje rečeno konec kosila, ki so nanj čakali skoraj štiri ure, pa je ovrgel — kdo ve, kolikokrat se je to zgodilo že prej — vse ženevsko ugibanje in napovedi. j>- -o- ' , ■' - > %. :'* ; ■ mi , ’ * iijimp | Dom oddiha centralnega sveta svo- j hodnih sindikatov | Madžarske ob Blatnem jezeru ' ’ HERTERJEVO KOSILO Nekaj je treba povedati tu. o tem kosilu in o razgovorih, so jih razlagali na dva način. kar je povsem razumljivo, saj J šlo za dva ministra, se pravi * dve stranki na ženevski konj1 renči. .. O kosilu samem ne bi rfl09 povedati kdo ve česa. Bilo ie _ brano in solidno, kakor je že na vada ob takih priložnostih; V°' stregli so s specialitetami franc ske in ameriške kuhinje. Sicer P kosilo samo ni bilo kamen sP^ tike, temveč vesti, ki so kro2l[ v zvezi s sklepom, da se moraL ministrski razgovori končati ® srede. Zdaj je že znano, da je predlagal rok, prva poročila P® so pripovedovala, da sta ta sklcP sprejela sporazumno. Kasneje ? prišlo na dan, da je bil sovjete1" minister dejansko v težavne položaju, ker je moral Herterjevo željo; zato pa je sneje rekel, da bi bilo bolje-bi se razgovori nadaljevali; se, da preobrat ni bil pričakava™ zato je napravil neko zmedo. Herter je predlagal, naj bi na.. mestniki ministrov nadaljeva razgovore, Gromiko pa je 0^ klonil. Kakor se je zvedelo poluradnih virov, sta oba min*. stra potem izrazila željo, da stopnjevali prizadevanje, da bila konferenca zaključena a srede itd. Vse to je bilo povedano vljudno in v obliki, ki ustreza kim priložnostim, zato pa je vS škupaj — torej delo devetih " dnov — na kocki. Morali bi biti v ženevske^ Domu tiska tisto uro ali dve, P - • . C te , -v; r - 1 Proizvodno tekmovanje na Madžarskem ie oživelo ZA RENTABILNOST IN EKONOMIČNOST Na Madžarskem so letos spet bo«... Pod učinkom takega poj- skega obdobja. Posebno pozornost — tako se zdi — zadnje čase po-d^ovn® }e,k' so se rodile tudi tako posvečajo rentabilnosti in ekono- tisnila v ozadje nekatere drSge movanja. K temu je odločilno imenovane »znane zvezde«. To so mičnosti, izpopolnjevanju tehno- pomembne naloge, m 1 m I . K mn Tri 1 /-wrv> o 1 i v> i /-4^0 1^X1._ __ • , -i m i . .. pripomogel marčni pionum "ck ^^ST^BCr '1^.“To“ G™ Madžarske socialistične delavske niihoar talent na sn »Henniniu.. c tnii„ _________k.,.. .j: ■____ _____ p /e 311 rna9ža1 skl delavci. Gre Madžarske socialistične delavske njihov talent pa so »dopolnili« s telje stimulira tudi sistem ne^- predvsem za dolgoročno usposab-S P’ *Na tem+ E>1^nur^u pomožnimi delavci, katerih de- srednega sodelovanja kolektivov Ijamje delavcev za sodelovanje v G neS”“na T pr,obl,emov 80 Pojmovali kot ko-stanku sindiLlih rvJlčT T rak. k Premagovanju protislovij valo je mnenje, da so prejšnja To stališče, ki je značilno za Stanku sindikalnih podružnic tekmovanja pogosto naletela na Prve pooktobrske dokumente, je na proizvodnih posvetovaniih ro odpor delavcev. Tekmovali so v skladu s takratnim pojmova- gradivu, ki ga ie tisk obiavil’do- r j - —------------- predvsem količinsko, zato je bilo njem, da je treba spremeniti si- slej, se da ugotoviti da nri izde- Iz dnevn,ega tlska in iz revij več odpadkov, izbira se je manj- stem usmerjanja gospodarstva, in- lavi tekmovalnih, obveznosti osta- pa P1 .mogoče razbrati, kako na-šala, hkrati pa so nevestno rav- tenzivneje uporabljati - kjer je jajo ponekod na prvi stopnji in PTu-!ej0 deIa na tem obsežnem nali z materialom (da bi izpolnili le mogoče - instrumente posred- da vse to ne pride do kolektiva Pbdročju zakaj tako zastavljeno plan po vrednosti) itd. nega usmerjanja namesto pred- ponekod pa se kazein tuHi nnl * ° mkakor ne more imeti manj- Razne kampanjske novatorske oktobrskih direktiv. Polovično bude. ' s°ga P°mena kot proizvodno tek- in racionalizatorske predloge, sprejemanje teh koncepcij, t. j- V nadzorstvu nad iznolnieva- m°Varije-. ° teh vPrašanjih tudi sprejete v naglici, brez, potrebne vključevanje nekaterih njihovih njem sprejetih obveznosti težiio P°Pr?.:I mnogo pisali’ zadnie priprave in ne da bi zagotovili elementov v predoktobrski direk- za učinkovitostjo vendar se iz- tr' ■ ri rn68ece pa skorai nič materialne pogoje, so ocenjevali tivni sistem upravljanja, je izno- ogibajo raznih metod ki so nale- 06 f1!?0 ° vniib-kot vir nezdravih odnosov v pod- va Potisnilo v ospredje uvedbo tele pri delavcih na neugoden Id Labko rečemo, da zdaj javnost jetjih. V članku, objavljenem v proizvodnega tekmovanja. mev. 8 n od spremlja probleme v zvezi z uspo- začetku leta 1958, je rečeno: -Mnogo škode je napravilo v bi- PREDVSEM UČINKOVITOST TOVARNIŠKI SVETI stvu pravilno geslo, da je »gornja Ne bi mogli reči. da ima tek- v OZADJU meja (za preseganje norme - pri- movanje. ki ga zdaj uvajajo zna- Skrb za Dosneševam*. ___________ ovcu? P020"1031 sPre.ie- pomba E. S.) le zvezdnato ne- ČHnosti kampanj iz predoktobr- nizacijo delovnika tekmovanja je nirlbVIznlsti7^3"^ Ts?1’ ln med osebnimi, tovarniškimi po širšimi interesi vse skupnosti. Iz dnevnega tiska in iz revij sabljanjem delavcev sorazmerno malo v primerjavi z njihovim pomenom. medtem ko hkrati posveča izredno pozornost spreje' so z vseh strani prihajale sprotujoče si novice! Ta je QoVj,i ril, da so dosegli obojestran?^ 'sporazum, nekdo je rekel, da 1 to le ameriška zahteva, največ P je bilo takih, ki niso verjeli eni ne drugi novici. .. Sovjetska stran je reagitaVi, nekoliko kasneje in za razliko 0 dosedanje prakse z raznih strah^ Nekaj pa se je le pokazalo: s° vjetska delegacija ni za tako gel zaključek razgovorov, ker 1 vse skupaj podobno odkritera pritisku. Čeprav razgovori te dolgo trajajo, so se šele z., normalno razvijati. Vendar kaafi da ni bilo drugega izhoda. sovjetski predstavnik je izjaVig da ministri niso prišli v Ženah zato, da bi prekinjali razgovori temveč da bi se razgovarje1^ Kmalu potem je bilo slišati rnnV. nje sovjetske delegacije, češ <*■ je treba nadaljevati razgovore h* isti ravni itd, MOŽNOSTI. DOMNEVE IN UPI, Tukajšnji novinarji, ki so fjt nepričakovani preobrati nekol^^ iztrgali iz enoličnega poročanje zaprtih sejah, so prišli do zi. ključka, da doživlja konferen0 težke trenutke. Možnosti za SG0 razum o Berlinu so za zdaj zte omejene, prav o tem vpraša11' pa so razpravljali na prvem ^ stu. Kakega drugega sporazV111« do srede torej ne bi mogli do^ Zato ni nič čiidnega, če so ug>b nja v okviru najtemnejšega P, simizma: sreda bi lahko bila dokončnega konca konference te morda dan prekinitve sestani za nedoločen čas ali pa spora1 ma, da se delegacije niso sp°f^ zumele o ničemer, ali pa ■ ■■ .j še druge kombinacije, vendar i skoraj vse v okviru teh ngtej; možnosti. Preostane le še majhen, povsem majhen sp°r zum o Berlinu. ’) Če bi za vsem tem ne s‘n, velik vprašaj — kako bo s sestae, kom na najvišji ravni — bi mirjenje ne bilo tolikšno. V nevi se že vztrajno širijo 0°^., rice, da je sestanek štirih oote varnih državnikov na koCte Nekoč so ugibali, kdaj bo renca sklicana, zdaj pa zasth^ ’ Ijajo vprašanje, kako se bo ^ čala in kakšne bodo posledice‘^ Po mnenju nekaterih oP^c, valcev pa je najbolj čudno ) da je prišlo do nepričakovan^, preobrata prav v času, ko jajo iz Sovjetske zveze spodhh ne novice o Nizonovem obte j Seveda je precej ostrih bes* prav tako pa je mnogo elerh6 ^ tov, ki upravičujejo upanje odpirajo perspektivo. Zakaj. I treba konferenco zunanjih tfte-strov prav zdaj spravljati P tel gotovosti Postavljanje časoPfu) omejitev v tem položaju povzroči le slabo voljo na strani, kar se je tudi zgodil0, fr so se pogovarjali že toliko nov, bi lahko žrtvovali še pj rega, da bi se duhovi ji* pomirili in bi bila možna ta ona rešitev. Navsezadnje še vedno jo optimizem in skriti upi, za,io' niti pametnega sklepa niti čitve v zadnjem, trenutku«* ^ jt dar ne gre povsem izključil, Tako vsaj misli tv še nekaj ‘t čeprav le malokdo govori ° © DELAVSKA ENOTNOST - H. 30. _ i. avgusta 1959 Davor Culi* kongresi v Franciji ZA ENOTNOST IN PROTI REŽIMU »•SCSfflK dTSSSlSSI . orces Ouvneres« (FO), prokomunistična Generalna konje- Kongres CGT ki ie bil sredi stZikatov%^T%V Ti klT00^ ko^d,eracija krščanskih junija.sopripraviliz objavoak- 9r so zbudlh zanimanje, prvič cijskega programa že v začetku o, ker naj bi določili vsak svoje stališče do degaullistič- letošnjega aprila Zelo obsežni keTnaTT ^^.f^^nomske politike, drugič, izčrpni program je ocenil sSi’ čfličil b favz~h stališče do zelo perečega vprašanja Al- gospodarsko-socialni položaj v ker sn nn^i0SUr fral'f°skem delavskem gibanju, in tretjič, deželi ter poudaril zahteve glede notraniih t h Vreds}av° 0 razdelitvi in diferenciaciji =na sedanje stanje in obravnava- njenihtinAikalmlTreZfai1’ ^ je , * “ v.maki izmed ome- nie vprašanja enotnosti. Stališče jenih sindikalnih central neke vrste vecma m opozicija. CGT do degaullističnega režima cJtaJišča vseh teh sindikalnih mokratične svoboščine zlasti do- ~ staIišee sPIošne opozicije - je in _ ^ do de Gaullovega režima svetovanje s prebivalstvom ter !X)2^'ien0 ,z nie§oyim razrednim r1ih^°^ebei do ekonomsko-social- si nenehno prizadevati za gospo- ™acaiem:., 23 režim najbolj re- ^ ukrepov so se oblikovala v darski, kulturni in socialni raz- akclonarnlh- monopolističnih vr- OraK- 1 1 ------------ - _________, —~ to « 1 ■ od lanskega decembra, voj Alžirije-, s- ti ukrepi začeli veljati in V... , , v. * 1 v . ,___ nem^ibanju^e^prožU nfkon- : felaVSke' je kega delavskega razreda, ki ga gresu FO nesoglasja in sicer 313. razredu. Položaj delavcev se !i]e2e tako prizadel odsev reče- konkretno v odnosih’ do CGT rileVep0^^8110 °v! aku,tr?1!1 Efsle' v francoskem gospodarstvu. Medtem ko je vodstvo'zagovar- dlc recesile nenehno slabsa. k če- tereLvatS’iker 80 v obrambo in' :ial0 stališče- da bi bilo sodelo- mT ^h’ 'ijsk delavcev zavzele opozi- vanje s CGT le voda na mlin po- h^’ k, L uporab- s0 „n° stališče do vladne politike, litičnim manevrom KPF je bila 3 Vi i sk?do delavcev, lojf? Pogosto znašle na istem po- , opozicija prepričana da ie to so- Delovni program CGT vsebuje It in so jih dogodki prisilili delovanje taktično nujno zaradi n5lvo^: spremenjen odnos do na-akcijski enotnosti. uresničenia delavskih zahtev in clonahzacile’ kl. lo zdaj_ smatrajo j Problem sindikalne enotnosti da-bi imela organizacija FO ško- 23 m°f10 or°dJe v politiki izoli- i tujega kapitala, medtem ko so SLABITEV DESNICE Poprej poudarjali negativno vlo- ^ . . So nacionalizacije v pogojih ka- Ceprav je bilo poročilo gene- pitalističnega sistema, v katerem hov • sta značilni krepitev moči velikih kapitalističnih družb in njihova ofenziva proti delavske- do je Francoski delavci in Alžirija --^uiein sinaiKaine enotno, l^rej dozoreval predvsem ___________ , Cnem okviru, vendar se je v cije. da . pogojih dovolj okrepil, ^.bilo pričakovati na konfe- ■^lišča^o njeg^^dasti še^ker J« ono poročno gene- pitatističnega sistema, v katererr ; bUo že poprej precej pobud ^ rajnega sekretarj3 sprejeto z ve- nacionalizacija služi izključno in- gansko enotah framskem !lkotvečlno 1L230 glasov (1404 de- teresom kapitala. To točko pro- 'Pdikalnega gibanja Denis For e®atJ s.° Slasovali proti, 399 pa grama CGT je treba pripisati ^tier, generalni sekretar nacio- i® vzdržal°k.ne bi mogli spremenjenemu stališču KPF ^Ppga sindikata učiteljev, je trdl^1’ da ni manjšina prav nič tega vprašanja, stališču, ki r^že junija 1957 poziv k usta- ______________ ___________________________________________ »totVi združenega, demokratič-sindikalnega gibanja. Ta LJT . sta podpisala ■ tudi dva Cjj^fooarja Forces Ouvrieres in Ofj^dtlej je dobila zamisel več o; pPsev, vendar so uradni kroti odklanjali njene koncepte W°tni organizaciji, ki bi v svo-tJ*. okrilju dovoljevala različne w uie. CGT je imela v skladu z {v unijo Komunistične partije «VofC^e kot osnovno geslo za deo deiavnost zlasti po prihodu saullističnega režima na oblast fa“tn°st francoskega delavskega H0aeda> vendar z jasnim name-: da imeli komunisti hege-j^stično vlogo. V času konfe-cSeijskih kongresov problem ni bil rešen. NITI OPOZICIJA, niti sodelovanje ^ Sindikat »Forces Ouvrieres- je lij?1 kongres že sredi aprila. Sta-t>uki-ite organizacije do Pete re-»erii ® 16 razložil v referatu ge-jjj “tni sekretar Robert Botterot, ctJ6 Poudaril, da centrala FO v jedkih leta 1958 ni imela »po-6ri» Velike vloge«, vendar si je * adevaia, da bi »-še živele de-{'Qkracija, sindikalna svoboda in Navzlic kritiki vladne eko-tii^ko-socialne politike zaradi eSa vpliva na položaj delav-*- ^ generalni sekretar zaklju- neralni federaciji kadrov in FO ponovno ponudbo za sindikalno enotnost. Po mnenju nekaterih voditeljev opozicije pa ti predlogi občutno izgubljajo pomen spričo konceptov, ki so glede sindikalne enotnosti prevladali na kongresu. Manjšina se ni okrepila v vodstvu organizacije. Kot edini generalni sekretar je ostal Benoit Frachon, drugega sekretarja pa niso izvolili. V konfederacijski biro so vključili predstavnike manjšine, kandidature enega člana opozicije pa niso sprejeli. PROTI REŽIMU Kongres Francoske konfederacije krščanskih sindikatov se je začel prav takrat, ko se je končalo zasedanje CGT. CFTC, ki se je že ob ustanavljanju republike izrekla proti novemu režimu, v prvem letu njegovega obstoja pa še posebej proti njegovi ekonom-sko-socialni politiki, je tudi na kongresu potrdila to svoje stališče. “-Z novim režimom nismo zadovoljni zaradi liberalistične filozofije in patemalistionega duha, ki je značilen za ekonomsko in socialno politiko,- je dejal v pozdravni besedi predsednik organizacije. Predsednik CFTC Bouladoux je vladi očital, da ne spoštuje demokratičnih ustanov, nato pa je poudaril, da obnova in graditev demokracije ni mogoča brez ak- ^at.kon^res*k francoskih sindikatov so razpravljali tudi o vprašanju Alžira. Kot drugod, tudi tu mnenja niso bila enotna. Na sliki je značilen prizor, ko so se pristaši »-mirne rešitve« alžirskega vpra-šanja stepli s pristaši »vojaške rešitve-. V zvezi z junijskima kongresoma Generalne konfederacije dela Francije (CGT) in Francoske federacije krščanskih sindikatov je objavil list »Alžirski delavec- komentar o stališčih teh dveh sindikalnih central do Alžirije. Med drugim pravi: »Sramežljiva resolucija CGT je slabša od tiste, ki so jo z veliko večino sprejeli na kongresu krščanske centrale, katere konkretno delo v zvezi z zahtevki v okviru njihove reformistične doktrine je jasnejše kot zloraba praznih gesel in »in-ternacionalizma- brez vsebine. Delavci in ljudstvo Alžirije, ki se skoraj že pet let upirajo armadi plačancev, ki jih vzdržuje velika večina francoskega ljudstva, so na ta način priča zrušenju francoskega delavskega razreda brez boja in pod zastarelim vodstvom. Ugotavljamo, da zdaj ni razredne solidarnosti, katere sestavni del je popolna, brezpogojna podpora francoskih delavcev alžirskim. Mednarodna delavska solidarnost zahteva. temeljito revizijo stališč francoskih tovarišev. Revizija je v tem, da se alžirska vojna označi kot takšna, kakršna v resnici je. Boj alžirskih delavcev in ljudstva proti kolonialistom in dobičkarjem alžirske vojne, katere podpirajo vojni ukazovalci in francoska protidelavska vlada, je v skladu z bojem francoskih delavcev in demokratov. Čas je, da nehamo biti oportunisti in se združimo v skupnem boju.« H0’ aa **naš sindikalni cilj v od-op0a. do režima ne more biti niti ftoii.^33 niti sodelovanje, temveč uka navzočnosti-, ie ^ .razpravi o tem vprašanju °rpa • a do izraza cepitev sil v »o ?}zaciii- V nasprotju z veči-1 bda za t°> da bi poro-iL.^Prejeli, ker so dejavnost FO iev,, med dogodki leta 1958 ome-V Lf okoliščine, ki so jo silile v°dsh mbo’ 16 manjšina očitala togost in neofenzivnost itotožaja, ko se življenjska iti t0 delavcev nenehno znižuje Ve^kapkuia očitno daje prednost ^vezi z alžirskim vpraša-cij0 16 kongres sprejel resolu-bi ’ ki zahteva prizadevanje, da kfto sp°r »končal s pogajanji ^Vnaprejšnjih pogojev in iz-t^itp?°Sti<<’. in k* merii, da »mora totovu- lirskega vprašanja za-111 koeksistenco vsem etnič-^0VB*tkupinam ob spoštovanju SKe osebnosti, zajamčiti de- vplivala na izid kongresa. Nekatere njene zamisli in stališča so sprejeli tudi v kongresne resolucije. Tako so ugotovili v resoluciji o ekonomskih problemih, v kateri se je FO izrekla proti Pin-nayevi politiki, da je ta politika rezultat »psevdoliberalne in reakcionarne doktrine, preračunane na dobiček-. V resoluciji o mezdah in o tovarniških komitejih so poudarili, da »hoče kongres jasno razložiti svojo zahtevo, naj sindikalna organizacija spozna delovanje podjetja, to pa ji bodo zagotovila širša pooblastila tovarniškim komitejem«. Resolucijo o skupni akciji , s CGT so formulirali v obliki »svarila- pred skupnim nastopom s < komunistično centralo, čeprav je prvotni osnutek zahteval »obsodbo- sleherne skupne akcije s CGT. Slabitev pozicij desničarskih elementov v FO je prišla do izraza tudi pri nekaterih spremembah v vodstvu. V konfederacijski biro nista bila izvoljena niti Andre Laffond, ki so mu zamerili zveze z nekaterimi »ljudmi 13. maja«, niti Raymond Lebour, ki ga je kongres ostro grajal zaradi podpiranja vladne ekonomske in finančne politike. Kongres je torej pustil organizacijo FO nekje sredi poti: še vedno je v rokah večine, vendar se je okrepil vpliv manjšine na njeno splošno orientacijo. ZAVOD ZA GLUHO MLADINO V LJUBLJANI 1,1 ZAVOD ZA GLUHO MLADINO V PORTOROŽU bosta septembra t L sprejemala nove gojence Porwr-za predšolski oddelek v Ljubljani in za X. razred v 8 let + sPreiemala bosta gluhe otroke v starosti od 6 do OstahK8™’ k’ 80 tolesn0 to duševno zdravi. Duševno za-tiia _n 311 telesno prizadetih gluhih otrok zaradi pomanjka-Prostora, žal, ni mogoče sprejemati. skrbniški organi ali šblska upraviteljstva naj poš-l-jubit -ave d? 20‘ avgusta rta Zavod za gluho mladino v ^ sn 301’ Zal°ška cesta 5. Prijavi naj prilože: Prijavni list kov Y P°sebni zavod (Drž. založba, obr. 1, 12), otro- četa i?- bst’ zdravstveno spričevalo, izkaz o državljanstvu ^skrhn'1 matere in po možnosti izjavo ObLO o plačevanju tožu « 6 ,v zavodu’ ki znaša v Ljubljani 246 din, v Porto-u Pa nekaj nad 300 din dnevno. kovnih prijav’ ^ S° pri^ave 2e vlo2iU> nl treba pošiljati prišlo do izpaza v tezah na XV. kongresu KPF letos junija. Akcijski načrt omenja tudi alžirsko vprašanje in pravi, da bo »CGT okrepila svoje prizadevanje za mir v Alžiru, za pogajanja z resničnimi predstavniki alžirskega ljudstva, da bi omogočili rešitev, ki bo ustrezala duhu našega časa in načelom OZN, ki potrjujejo pravico narodov, da sami odločajo o sebi-. Zaradi določb programa o problemu enotnosti so se zvrstile notranje razprave v CGT že pred kongresom. Del članov vodstva ni glasoval za osnutek programa, ker je bil mnenja, da način, kako program obravnava problem enotnosti, kompromitira to idejo. Po mnenju teh funkcionarjev CGT, v glavnem nekomunistov, organske enotnosti francoskega sindikalnega gibanja ni mogoče doseči vse dotlej, dokler ne bo sprejeto načelo, da so nujne različne težnje v enotni organizaciji ZA ENOTNOST MED SINDIKATI V kongresnem referatu je generalni sekretar CGT Benoit Frachon, član CK KPF, izčrpno obravnaval problem enotnosti. Zagovarjal je tezo, da je razcepljenost v francoskem delavskem gibanju nekaj nenaravnega, umetno ustvarjenega, nekaj, kar koristi le buržoaziji, vendar je kategorično nasprotoval obstoju frakcij v organizaciji, ker bi se sindikati po njegovem mnenju potem spremenili v »periferijski klub«. Opozicija, ki so jo najodločneje zastopali nekomunisti, se je zavzemala za strpnost do različnih teženj v enotni sindikalni organizaciji. Poudarjala je, da ne gre prezreti dejstva, da so v francoskem delavskem gibanju različna mnenja in zamisli, ki jih ni mogoče zanikati s preprosto formulo o enotnosti. Po mnenju opozicije je že ideja enotnosti obsojena na jalovost spričo težnje, da se vsa ta pestrost zmaši v določene konformistične okvire. Razprava o problemu enotnosti je zavzemala na kongresu CGT osrednje mesto. Tudi to pot je prepričljivo zmagala smer pro-komunistične večine, čeprav po ocenah opozicije kakih 11,5 odstotka udeležencev kongresa ni sprejelo poročila Benoita Fracho-na, če bi sešteli tiste, ki so glasovali proti, in one, ki so se glasovanja vzdržali. Ob zaključku je poslal kongres Nacionalni federaciji prosvetnih delavcev, Ge- tivme udeležbe delavskega gibanja. Dejal je, da »zdaj nastaja problem razširitve naše odgovornosti tudi na druga področja, ne le tam, kjer jo imamo že po tradiciji«. Kako se je CFTC lotila tega problema, je pokazal referat, v katerem je bilo govora o demokratičnem planiranju kot sestavnem delu ekonomske problematike, omenjene v programu te organizacije. Referat je skupno pripravilo nekaj gospodarskih strokovnjakov, članov in nečlanov CFTC. Ostra razprava se je razvnela o alžirskem vprašanju. Delegati iz Alžirije so zahtevali, naj v resoluciji ne bi omenjali izraza »pogajanja«, večina pa se je zavzemala, za rešitev problema prav s pogajanji. Ob poudarku, da »nadaljevanje vojne v. Alžiriji tudi v matični deželi hrabri sovražnike demokratičnih ustanov«, so sprejeli resolucijo, po kateri naj bi s pogajanji uredili položaj Alžirije, kakor bi ga določili sami Alžirci. Ureditev naj bi zagotovila sožitje evropskega in muslimanskega življa ter pripomogla k ureditvi odnosov med Francijo in Severno Afriko. Glede enotnosti je CFTC sprejela stališče, da »enotnost lahko zagotovi le soglasje v določenih osnovnih načelih, ki se nanašajo na spoštovanje svoboščin in zavračajo totalitarizem«, zato enotnost ni mogoča s tistimi, ki »so za ukinitev pravice do stavke in ki so odobravali pokol delavcev v vzhodnem Berlinu in v Budimpešti«. Čeprav se to nanaša neposredno na CGT - to ni v stališčih CFTC rjič novega — ne gre pozabiti, da krščanskih sindikatov takšno načelno stališče prav nič ne moti pri pogostih nastopih skupno s komunistično centralo, kar se je zgodilo tudi letos v vrsti akcij proti vladnim ukrepom. Zanimanje za problem enotnosti v delavskem gibanju je prišlo na kongresu do izraza tudi v razpravi o verskem značaju organizacije. Tisti, ki so se zavzemali za to, da bf pridevnik »krščanska- črtali iz njenega imena, so zatrjevali, da vnaša pojav, ko se obračajo le na katoličane, v delavsko gibanje segregacijo, razen tega pa je teže navezovati stike z nekaterimi drugimi orga- nizacijami, zlasti s tistimi iz izrazito laičnih krogov. RAVNOTEŽJE 1 MED VEČINO IN MANJŠINO Glede notranjega razmerja sil je mogoče reči, da je ta kongres prinesel ravnotežje med večino in manjšino. Opoziciji, združeni pri listu »Reconstruction«, je uspelo v obdobju med prejšnjim to letošnjim kongresom prodreti v konfederacijski biro, vodstvo pa je sprejelo mnoga njena stališča, zlasti iz časov alžirskega prevrata. Tako je bil poudarek tega kongresa na utrjevanju notranje enotnosti CFTC. Pregled treh kongresov vodilnih sindikalnih central v Franciji kaže, da so med njimi razen razlik tudi stične točke. Skupno za vse je to, da so vse tri ne glede na odtenke nasprotnice sedanjega režima in močna opozicija vladne politike. Skupno je tudi to, da vse tri postopno spoznavajo, da je prišel čas, ko morajo sindikati razširiti svojo dejavnost to svoj vpliv, t. j. močneje posegati v gospodarsko življenje dežele. Razen tega vse tri spoznavajo, da je sindikalna enotnost potrebna, razlikujejo pa se v konkretni realizaciji teh načelnih stališč, se pravi stališč do gibanja sodobne družbe in do načel, po katerih bi se organiziralo in delovalo sodobno delavsko, zlasti pa še sindikalno gibanje. Te razlike kot posledica tradicij in starega rivalstva močno ovirajo krepitev udarne moči francoskih sindikatov. Ker pa se--danje politično-ekonomsko in socialno vzdušje sili k strnitvi sindikalnih vrst, ni izključeno, da bodo na temelju vsakdanjih skupnih akcij našli načelno osnovo, ki bo sprejemljiva za vse. Ta osnova pa bo tudi izraz razvoja sindikatov samih. Z. P.-T, Zahvaljujemo se jugoslovanskim bratom "■Alžirski delavec«, centralno kovno iznnnnin tovariš i« __ glasilo Splošne zveze alžirskih lizaciio Člankar nnrlrnhn„TVt> '• * smP u60tovili, da je Jugoslavi sindikatov — izhaja v Tuniziji - suje prvo srečanie luških h v tako kratkem času po fašistič je objavil v julijski številki čla- lavcev z našimi l udm^n^n^n okupaciji dosegla tolikšen napr nek o vtisih prve skupine alžir- deželo, nato na S ' J h dek'' Vs* (mišljeni so naši lju skih delavcev, ki so pred časom gim- dru’ ie’ op' ur-i poznajo našo zgodoj prispe« v nel. a^I. „ elro- .Ze,0 5„0 w„ pte,eoeieUi k0 ™ bodili. Iz vsega srca nam želi skorajšnjo neodvisnost. Zahvaljujemo se tovarišem jugoslovanskih sindikatov, ki se tako zavzeli za nas ter so r zumeli naše trpljenje in teža’ ter naže želje po svobodnem neodvisnem življenju. Velika je njihova veliko nost, mi pa upamo, da jim b Jabolko nepade daleč od drevesa z daj Cfz v edeM a ri”3 F0Test sm° ki živilo v Vda 8,0 Setml Indijcem. ____ rf!1? v ZDA’ nedavno prepove- £-Š£SK-r, Sin,P;«n=va'n',kirSi unifc^e. izjavil je: »Vest mi ne da, JH^dravnlka za nekega indijske- imenu alžirske revoluciie L “ » —*» ‘ "S miArt013511110 tega svojega stališča Soi^Sfeale*^?,, ?ilcem vstop v ■todstva.« Jej?1.3* Hess povedal, da so tri iz- ki ’J w odfar Ka!1 Indl3- Stavka med štirih dežel, ki so obsodile ni e- SenVu kopati na nje- , , ^laVKa n aktaa v °+četa’ članlce Atlantskega piaže^zklTu^1 Vrata :n rekel’ metalurških delaVCCl tSi-SoK&liSaV Metalurški delavci Ar.tr "»S”«”««0M “* toS: E,p,?te11 *t"k»ti, ker jim P,°®.saJ zakon o obvezni vojaški . Jt0 S® ^ ta incident, sta hoteli povišata mezde in ug< Nemčiji. Wollov oče Rudolf vabila In,diJcev v še nekaterim njihovim zahtev Hess je med tremi letniki v berlin- f,pu vaDlIa n_^ sprejem pri amerJ- ^ r / dnie' skem zavezniškem zaporu Spandau. ministru- kamor ^at,raJ°> ^ je ta stavka , tv nasprotju s svojim očetom ta S? Nixon Inbm??UtudD P^fedsed- najpomembnejših akcij delat mara k vojakom. Res pa je, nlk Nixon 111 mlmster DacEiroy. N. V zadnjem času. »?KA-.?Sa„ne dela 12 pacifističnih na-fZZZZ v,a ? morda iz strahu, da bi ga . Pclclicall na odgovornost zato, ml vojak, marveč iz kljubo-rtmot541 111 na ta način manifestira očeta. prlPa'to°st »idealom« svojega »Gostoljubnost« POft+rv -liki_J _ rlasflT^- sllStao' Ji, kjer tjj-pa beremo Sporazum med Jugoslavijo inJIEEC leposlanik dr.^aSj^UvSčTn Sdo^eMkoprSega^^delč fvroSo e^o^ŠS "i3 - vseh Aroč^k^g ^TodboriToEVCC]zaJSr VUgrazum to S v Vorih" mte^! ^ ga^^^kcicnarja OZN.M ^/3 io kmetijstva IONOSFERA NAD NAMI nas op^ljojo v beograjskem inštituta »Mihajlo upm Dobljeni podatki so izredne važnosti za mednarodne radijske zveze . s kratkimi valovi * Nenavadna antena, ki stoji zraven poslopja inštituta »Mihajlo Pupin« na vrhu beograjske zvezdama, oddaja vsako uro v vesolje radijske signale, »Ionosfer-skl rekorder«, kakor bi mogli imenovati to napravo, deluje na radarskem načelu. Ena izmed njegovih anten radijske valove oddaja, druga pa jih ponovno prestreza; če naletijo ti valovi v višini na nepropustno plast, se od nje odbijejo in se vrnejo na Zemljo. Na_ ta način ugotavljajo, v kakšni višini so tako imenovane ionizirane plasti, ki ne prepuščajo radijskih valov. Rezultati, ki jih tako dobijo, so velikega pomena za vzdrževanje radijskih zvez z oddaljenimi deželami. Strokovnjaki iz ionosferskega laboratorija pri inštitutu »Mihaj-lo Pupin« že leto dni proučujejo in računajo podatke o ionosferi nad Jugoslavijo. Za vsak dan in za vsako uro vnaprej povedo, na katerih valovnih dolžinah bo moč vzpostaviti najboljšo zvezo z oddaljenimi kraji po svetu. Podatke, zbrane v tem laboratoriju, uporabljajo tudi druge dežele, s katerimi naši strokovnjaki nenehno izmenjujejo informacije, ki so pomembne za radijsko službo na kratkih valovih. . Za upostavitev zveze na velike razdalje je mogoče uporabljati le najkrajše radijske valove, ki imajo to lastnost, da na tako daljavo ie malo oslabijo, medtem ko s srednjimi in dolgimi valovi to žal ni tako. Najkrajši radijski va- ZA TABORJENJE Začei s« je ča« dopustov, »ato da nes nekaj nasvetov za tiste, ki na vija tudi pri proučevanju ionosfere dokajšnji pomen. Po iOno-sferskih plasteh nad našo deželo u postavlja jo celo. vrsto mednarodnih radijskih zvez. Za vse dežele Srednje- Evrope, ki vzdržujejo radijske zveze z Grčijo, z Mak>v Azijo, s Sirijo, Libanonom, z Bližnjim vzhodom in z drugimi državami, je položaj ionosfere nad Jugoslavijo velikega pomena. Ionizirane plasti so nad našo državo v višini 80. do 600 km, jakost ionizacije pa je seveda, kot. povsod, odvisna predvsem od motenj na sončni površini, od tako imenovanih sončnih peg, ki so praviloma zelo. močne vsakih enajst let. V tem času nastajajo tako imenovani ionosfer-gkSiAVi-harji;. ionizacija takrat naglo narašča in ob takšnem: stari jul,, je. radijske zveze posebno "lahko u postavi ti. Lansko leto je bilo ©no izmed redkih, ker je bila ionizacija gornjih plasti še posebno močna. Ionizacijo lahko povzročijo -tudi močne vodikove eksplozije, veni dar nad Jugoslavijo doslej še niso nikoli opazili motenj te vrsto. >... Al. D). lovi pa imajo veliko pomanjkljivost: širijo se skoraj edino v ravni črti, _ kakor svetloba, Zato s kratkimi valovi ni mogoče vzdrževati zveze s kraji, ki jih zasla-bjajo pianine ali pa ki jih skriva 'oblina zemeljske krogle. Po zaslugi ioniziranih plasti v velikih višinah — od njih se, odbijajo radijski valov} kot od zrcala! — pa je mogoče upostaviti zvezo tudi med najbolj oddaljenimi deželami. Na 'temelju proučevanj računajo v ionosferskih laboratorijih valovne dolžine, ki so najprimernejše, da ?e radijski valovi, odbijejo od ioniziranih plasti in se spet vrnejo na. Zemljo. S tem odbijanjem in s ponovnim vračanjem na Zemljo valovi »pre-sknkujejo« ovire in se ogibajo ze-meljski ukrivljenosti. Radijski valovi z najkrajšo' valovno dolžino najla?e premagujejo velike razdalje, hkrati, pa se tudi najlaže prebijajo skozi ionizirane plasti. Zato se včasih izgubijo in nikoli, ne dosežejo cilja. Stopnja ionizacije se v velikih višinah nenehno spreminja, zato jo je treba kar naprej proučevati in računati najugodnejše podatke. lonosferski laboratorij pri inštitutu »Mihajlo Pupin« v Beogradu je edini te vrste na vsem Balkanskem polotoku. Njegova naprava za proučevanje ionosfere sodi med najsodobnejše podobne aparate v svetovnem merilu, Deluje avtomatično. Vsako uro se sama vključi, avtomatično posname podatke, previje celofanski trak in se spet sama ustavi. Do začetka mednarodnega geofizikalnega leta je bilo na vsem svetu ---- le kakih sto naprav te vrste. . mesecih pričakovali prvi p.blet:ra-Avtomatični ionosferski rekor- hetnega letala X-15, s katerim bi der, ki ima nad 120 elektronskih Človek prvič prišel v višbkd atmo^ • - , s, ^,‘Sis. uSs k sss,s skasafefe tsjrjssrsss ~ m* • ?? sr>f ,***z rs! SKs&tvs&čgž V laboratoriju NASA preizkušajo tudi oblačila in opremo za prve medplanetarne potnike. Na slUŠ so trije raketni piloti v posebni kabini, kjer lahko umetno ustvari jo breztežni prostor NOVE RAKETE ŽA VESOLJE Medtem ko smo v preteklih Umetni sateliti okoli Lune — Rakete, ki bodo odletele do Marsa in Venere »Nova« je največ, kar si lahko predstavljamo! lali večinoma iz domačega mate- je uspešnoopravir nekai r^Izkuf osnovi 2nane rakete katere planet. Raketa, seveda če bc riala in da je našel dr Barič z^ nih drsn"h notetov z viširTlž Onn n^ if J1ZStreiltV1 ' nadalini° razvojno stopnjo pred- start uspel, bo torej prva posamezne sestavne deie ^Isem metrov do letariščlle Sole 1° ^^ajudi ntketa Vega.... . gočila človeku daljše medplg mera vaj o prebiti dni oddiha’pod šo- Alelia iXI ua nasei ar. Bajič za mn arsmn poletov z višini 12.000 nih satelitov, vendar občutno več- tssjsssrs-^nss. asssrissriSžs.rs ??*5^ssn prav tudi za nedeljske izlete, kadar ^aKrsnin ao- veano pripravljen za polet in zato nih kot so današnii. z HnifJimi 1qOQ ataqa -----j* ^ v , se odpravimo kam za cel dan in si bo- Po svetu niso uporabljali. sestavni del v sklopu obširnega bo človek TTIO Knrvvi r>r"ir»v<^T»-š14 T — »»n s.t* rrri 1 -v — t—3 -i_» __ : . ^ w ■" ■ '•e * - mo seveda sami pripravili kosilo na prostem; •-* ............. Pa ne Žeprve rariskave^onosfere ki ^ograma ki nni končno nS! ^ človek lahko potoval vse do šek razvoja raketne tehnike, ki ga raziskovalcev, ki naj bi z Ze^ se ilajTk?JlČn.°_ Pl!Lel^ L^eln m pošiljajo v ZDA, Veliko Britanijo, jih je sprejela v zadnjem S m Able in AtlalH^rier Prva b^ terni prosL Fe^lamen^nF mdi na Japonsko m v Moskvo. V za- katerih uresničitev napoveduje že služila startanju satelitov težkih Nova ki predstavila raketo 'ka- SiHSCIS stssvFHŠr »tarsac?' saas ,*«. '^■“tSSSSr ^ h Si sr? ST f* -ff »• '«*» - -R; ^-"-ate.tasr^s ” 'vropskl celfal *“ ^ srt njim zateorimo. Železen okvir in Kine si nareciimo sami iz profiliranega regulator telesne toplote Za razliko od nekaterih ži- Naše telo ohranja stalno temperaturo, pri tein pa mu pouiagolo mnotii činitelji k„m *od ' ““ 0lBTn!!» čtaileljev pri ohlajanju telesa je prev potenje okolice, ima človeški organizem okolice, ima človeški organizem . . T ' sposobnost, da ohranja bolj ali ff'1 *eg7V'dnJv,'i !i •?esto, te5a var“aJ1'žeJezarnah, valjarnah itd. močno, izguba prevelike množi- manj stalno temperaturo. — K fopIveSa. Pnde n^dnejši zrak- To so delovni pogoji, ki otežkočajo ne vodp pa bi mogla imeti hude Praktična pečica, mehanizmu, s katerim organi- roze.nJe s.e P°navlJa 111 teko se sproščenje odvečne toplote. Na posledice. Ugotovili so, da se demo “ariz^t^e- Z®fni-t-0 dos1e^a’ sodij° mnogi či- d° xC®n,ela d:?la, lto' t£:h delovnih mestih pa ljudje lovna sposobnost mišic občutno ga vedra, nam bo aitelji, v glavnem pa je takole: R. ®-^es.?., ^ni toko^ v ok°' “t013.!0 delati, včasih celo zelo zmanjša že pri izgubi ‘enega tabor- ce je zunanja temperatura nizka, "f*” 7 (Teter: PrePlh}-more naporno. Seveda opravljajo delo litra vode. Večja izguba vode bi prav. je kot vsako drugo tudi človeško P ast ,°^re*e!ra zraka Pr%: stran pri visoki temperaturi in v ozrač- mogla povzročiti posledice -telo izpostavljeno možnosti obla- l? taKo °,dda .te(l0 toplote, ju, ki je pogosto zasičeno z vod- prebavilih v možganih in v c Jf. r™«.!'"” v r», ,l0l'c' X‘v," !° f* »»»a-T. p« » p»«ic jenju v dru-praviloma železa premera S mm, mrežo pa sple- itve. Organizem se proti temu • je v okolici (na prostem ali nimi hlapi in kjer ::;:SS I rErSS «' -----1—.11— -««-• 1. - 't l„i„ toplota. Ugotovitev StrntrliRGa. tnrll .n±i J.l_. .. ’ Nujen »rekvizit« za ali čevapčičev: *j!<č* wmcr nastaja večja . -oaota umovanje menamzma, s ka- like izgube tekočine huda žeja. irakai mnPzlna toplote, To toploto 0r-' 'i°P|0jt® l *l*7n*m s. Patentom., tenm človeški organizem nrav- Izgubljeno količino vlage nado- <*.r«mov Zato T« x u i • LUtJA . kar na mreži, spodnja (2) pa nam . 0 Ja Pa Je sorazinerno vec kot • _ jj ;Je za ^ex0 bolj, nujno 1“^ ?»r*ko telo .pre- ' ........................... . ..j. • u* v tukui prime- več toplote odhaja iz telesa skl- V^r^'oddafa"tem. zi kožo, vendar to ni edini način- • > oplo e. Vsakdo da V čem se kažejo škodljivi telo oddaja toploto tud? z izS ndta irH ki ^postavljen revanjem. nlotnegn udara v sonarnem vre- človek pri delu v ozračju z vi- menu m da zaradi tonlo^Rgn soko temperaturo, v zraku, ki udara padato. na nohod,,. tisti te zasičen z vodnimi hlapi in ?SBfcns?ftrssu-5-r*^*»'borior- “.t" r-^srsts? hma.kHlva nn.io.rr, vso H ffamzem S tpm dn co cpdmll vnialrov ___JI . . . 1 °TOPn T'l.10 T": Miniaturni magnetofon )fkobbFA Ameriška družba RCA je izdela,a nTe^ov^ovTuzdelek jaD1l revanjem. POTENJE OHLAJA TELO za žo piiiraimo Kar trano. gornja je • ! VA" '"l",..... -'^vr»nra « povedal bom vse, kar vas 3su„a- Prepričan sem, da boste zadovoljni. Ltr JPV' ž — ■ - • * - - - - — 'lite"'"®11 prostor, kjer bom lahko pisal. Spra-vas n lz tiste vlažne celicel To je vse, kar tim?rosifn, ker sem pravkar slišal, da me . ‘kravate izpustiti.. razmišljanje. Koletu se le zdelo, isto i ° povsem zadovoljni z njegovo Izlavo, le začel z zanosom: ^“SKdje, koristil vam bom. Pripravljen tolmač prevedel te besede, gestapo-Vtta,* mogel prikriti dobrega razpoloženja. JI6 in se postavil, kakor da raportlra. Prav, strinjam se,« je rekel. Is nf16 1® Pisal tri dni. Priznal je mnogo, Stsfer, VseSa- Vendar je bilo to dovolj, da je tio^vee dobil pravo predstavo o dejav-!lt0* “-Elipse« In obtožil Raula kot organl-yohunske mreže za njegovo deželo. vohiir?Me celo Raulov namen, da namerava Solie..1 Pr°tl Nemcem, hkrati pa ni pozabil Ma^ritl, koliko koristi bi imeli Nemci od te bi ga izpustili. 6 ty ”®ul ni izdal ničesar. Vztrajno je zatrje-!,Mna 86 ^ ukvarjal v Beogradu le s trli Koletovem priznanju so ga pripeljali rovcu. Položaj se je spremenil. .Za- lh, .,;anje je bilo kratko. Oficir je pokazal tresiu llst. ki ga je popisal Kole. Jetnik je bil s», ?nečen. Prebral je le dva stavka: »Elip- bila le krinka, pod katero sva Raul in lo Obirala podatke od tistega trenutka, ko Ve«?10 Podjetje ustanovljeno. Vse delo je J»zu E°spod Raul, zato ve mnogo več kot L'■« Ust r zadostovalo. Gestapovec je položil ln.Pa mizo med drage papirje, se zasmejal tetašal: JjMaj pravite k temu? Trgovina! Ha, ha!« !t0 jiavzlic razočaranju, ki ga je prevzelo, 1( J.6 Prebral tiste vrstice, se je Raul prisilil a‘adhokrvnostl. Mirno je dejal: 0,] Samo trgovina! Vse drugo je Izmišljeno, laga človeka tudi ni pričakovati česa dru-. sa-Verjemite mi______« ofuj^epričajte nas kako drugače,« mu je Mte .seSel v besedo. »Tako ne gre, zapom-Dokler se ne boste premislili, boste še nadaije v isil celici. Tam lahko v ^“Razmišljate. Rečem vam, neprijetno je, -T, VastUa In zabavna •».So fjas;ba 1» rcrtle,?.k domačih In na-■50 ipdnih napevov rye orkestralni suiti — (-jorges Bizet: Arležanka n ti • francoskega radia) ,.'30 M’jgar: Car mladosti ti'3« i»;re<5ltve dneva g<>VC,^^<, l6'°01 ti?,c"PevlSaihl PO svetu ' ruj« iz domače književ-1. Irti11 — Venceslav Vin-•80 Pot na Lisec ,'1° melodije la na n° vo|žnjo! (šoferjem *?.0o 2® Pot) 18'10 pTdMhskl pogovori j J e moški komorni zbor l8.a„ Peja 13 3 P' v' Egona Ku‘ l9-00 |??rtnl tednik dnevnik 3n h«V , ’ iz arhiva zabav- DL51xSbe aktualnosti 3i ansambla slo- 25,18 Krni5* solistov. - I. del 2» sltiii ert ansambla sloven-AmtL,!?,lstov - n. del ^•30 Popevke Štev f*51 P!esni orkester • 1 — Kurt Edalhagen sedem TOREK dne 4. avgusta 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 8.05 a) Majhen koncert otroškega zbora VII. osnovne šole p. v. Ruže Sovretove b) Mitiaj10 Ražnjatovlč: 8.35 Sprehod po arhivu zabavne glasbe (s konferanso) 9.35 Skladbe za razne instrumente . 10.10 Zabavni potpourri 10.35 Prizori in oper »Cavaleria rusticana« P. Mascagnij a In »Glumači« R. Leonca-valla — Sodelujejo solisti Zinka Kune, Vladimir Ruždjak, Mario Del Mo-naco, Mario Lamza in Robert Merrill 11.00 Za dom in žene 11.15 Iz slovenske orkestralne glasbe — Jurij Gregorc: Melanholični preludij — Matija Bravničar: Simfonija in Re — (Izvaja orkester Slovenske ftihar-monije) 12.00 Havajski zvoki 12.15 Kmetij siki nasveti — Ing. Ivan Kukovec: Kako obnavljajo sadbvnajke v Brkinih 12.25 Pet narodnih 12.40 Majhni zabavni ansambla Igrajo 13.15 Obvestila In zabavna glasba 13.30 Samospeve Gojmira Kreka poje mezzosopranistka Dana Ročnikova 13.50 Vsak eno'. .. (domači »vi-žarji« komponirajo m igrajo) 14.10 Nastopa zbor Radia Beograd — D- Janaček: Po-skočice — C. O riti: Car-mina Catulli 14.30 prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame 15.30 Dvospevi iz romantičnih oper 16.00 Novost na knjižni polici — Carl Eskelund: Moja žena Kitajka 16.20 Ritmi Latinske Amerike 16.40 Goriva in motorji (nadaljevanje) 16.45 Igra ansambel Mojmlra Sepeta 17.10 Parada glasov — n. oddaja Boris Hristov 18.00 Iz zbornika spominov — Janez Mlakar: a) Prva delavska demonstracija na Jesenicah — b) Ustanovitev Komunistične stranke leta 1920 na Jesenicah 18.20 Zabavna ruleta 18.45 -Kulturni globus 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestil in reklme 19.80 Radijski dnevnik 20.00 Poje zbor primorskih študentov »Vinko Vodopivec« pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta 20.30 Radijska igra — Ivo Vojnovič: Ekvinokcij (ponovitev) — Režija: Maša Slavčeva 21.20 Richard Strauss: Pet skladb za klavir 21.45 Gostje iz Zagreba 22.15 Znani pevci - znane popevke 23.10 Nočni simfonični koncert — Uroš Krek: Sonatina za godala — Dane Škerl: Koncert za orkester — Zvonimir Ciglič: Obrežje plesalk SREDA dne 5. avgusta 5.00—8.00 Dobro jutro (pisan glasbeni spored) 8.06 Zabaval Vas bo Ljubljanski jazz ansambel 8.20 Mladinski radijski roman v nadaljevanjih — James (Krttss: Srečni otroki v zavetrju 8.35 Mladi , pevci in godci v preteklem letu 9.00 Popularne melodije Iz orkestralne glasbe 10.10 Melodije a la carte 10.45 Zborovske skladbe Davorina Jenka izvaja zbor »France Prešern« Iz Kranja 11.00 iz slovenske Instrumen- talne glasbe — Risto Savin: Pavliha na potovanju — Marijan Lipovšek: 4 skladbe — Ferdo Juva-nec: Adagio Urico — Izvajajo: violinistka Hlna Carmirelli, čelist Cenda Seldbauer in pianista Pavel Sivic in Marijan Lipovšek 11.30 S popevkami po svetu 1^00 Igra ansambel Srečka ID ITcliŽilcL 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Mihael Leonardi: Nama- kanje vinogradov 12.25 Arije iz slovanskih oper 13.15 Zabavna glasba in obvestila 13.30 Emil Humperdlnck: Mavrska rapsodija 14.10 Igra plesni orkester Wllly Berking 14.30 Prireditve dneva 14.35 Ernst Dohnanyi: Valčko-va suita — (Klavirski duo Ernst Dohnanyi in Ed-wa,rd Kilenyi) 15.15 Reklame 15.30 Poje Lou van Burg 15.45 Charles Martin Loeffler: Spomini iz detinstva — (Eastman-Rochester simfonični orkester p- v. Ho-warda Hansoma) 16.00 Naši popotniki na tujem —Polde Pristavec: Obiskal sem Švedsko 16.20 Panorama zabavnih zvokov 17.10 Skladbe slovenskih avtorjev poje Mariborski komami zbor p. v. Rajka Sikoška 17.30 Igrajo znani plesni orkestri in ansambli 18.00 Medni kotiček 18.45 Antonin Dvorak: Serenada za godala — (Orkester praških solistov .dirigira Vaclav Talich) 18.45 Razgovori o mednarodnih ■ vprašanjih 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Luči velemesta (zabavna glasbena oddaja s kon-ferensot 20.30 Za ljubitelje popevk 21.00 Jean Marie Leslair: So- nata za violino 1 n klavir - (Violinist David Oj-strah. pri klavirju N. Walter) 21.15—22.50 Opera tega tedna — Gaetano Donizetti: Don Pasquale, 1. in 2. dejanje komične opere 22.50 Lahka glasba 23.10 Pojeta Frank Sinatra in Nat King Cole 23.30 Z ameriškim plesnim orkestrom Woody Herman ČETRTEK PETEK dne 6. avgusta , 5.00—8.00 Dobro J utišal (pisan glasbeni spored) 6.30—6.40 Reklame 8.05 Oddaja za cidhane a) Od pesmice do pesmice b) Benjamin Rosin: Basni 8.35 Drobne skladbe velikih mojstrov J. B. Bach: Koralna predigra — J. S. Bach: Arija na četrti strani — Koračnica v D-duru — L. v. Beethoven: 12 plesov 9.00 Nastopajo veliki zabavni 9.25 Spored opemih arij 10.10 Za ljubitelje popevk 10.30 Tri skladbe Frederika Chopina Scherzo St. 4 (Artur Ru-binsteln) — Fantazija v f-molu (Alekamder Unln-sky) — Balada v F-duru (Cor de Groot) 11.00 Rody Risavy a svojim orkestrom 11.15 V narodnem tonu Svetomir Nastasijevlč: Sedem narodnih plesov Nikola Hercigonja: vu kleti, suita kajkavsklh pesmi 11.50 Za dom In žene 12.00 Ciganski napevi 12.15 Kmetijski nasveti — mg. Robert Golob: Razmejevanje pašnikov In gozdov 12.25 Narodne ob spremljavi harmonike , 12.46 mo Perišič: Balkanske pitoreske 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila 1330 Poje komorni zbor rtv Ljubljana pod vodstvom Milka Skobemeta 13.50 20 minut s pihalnim orkestrom Ljudske milice Vodi Rudolf Starič 14.10 A. Luigini: Egiptovski balet E. Ficsher: Južno od Alp' Izvaja Mariborski instrumentalni ansambel 1430 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo in ■ pozdravljajo 15.15 Reklame 1530 Popevke se vrstijo 16.00 Iz svetovne književnosti S. Moricz: Prepir t 16.20 Koncert po željah 17.10 Veseli zvoki iz Bostona 18.00 Reportaža 18.45 Radijska univerza — Dr. Anton Polenec: Živalska govorica — I. 18.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame 19.30 Radijski dnevnik 20.00'Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Sodelujejo: Ljubljanski oktet. Vaški kvintet z Božom In Miškom, Veseli planšarji s svojimi solisti In Kmečka godba p. v. Sliva .Tamšeta 20.45 Četrt ure z zabavnim orkestrom Alfred Scholz •b obletnici smrti Colette ucijan Marija Škerjanc: loncert za harfo s ko-lomim Solist Jože Pikelj In or-ester RTVLjub.jana pod odstvom Jakova Cipelj a) abavni cocktaU ■očrti komorm koncert Hindemith: Sonata za iavlr št. 2 Šostakovič: Godalni dne 7. avgusta 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 630-6.40 Reklame 8.05 Erno Dohnanyl: Simfo- nične minute 830 Mladinski radijski roman v nadaljevanjih James Kiiiss: Srečni otoki v zavtrju 8.35 Lahka glasba 9.00 Umetne in narodne pesmi poje Zenski vokalni kvartet 9.20 Klavirske skladbe Jurija Gregorca In Marija Kogoja Sodelujeta plan pete Darinka Bernetič in Marijan Lipovšek 9.45 Pet pevcev — pet popevk 10.10 Joseph Haydn: Simfonija št. 54 v G-duru 10.40 Od valčka do calypsa 11.00 Zaključek n. dejanja opere- »Andre Chenier« Umberta Giordana (Solisti, zbor In ork. milanske Seale, dirig. Ollviero de Fabrittis) 11.15 Naš podlistek: — W. Koe-ppen: Zapiski Iz Sovjetske zveze — U. 1135 Revija popevk 12.00 Pozdravi za naše mlade poslušalce 12.15 Kmetijski nasveti — Vet. Erik spller: Kokošja kuga 12.25 Veseli intčrmezzo 12.40 Mali vokalni ansambli pojo slovenske narodne in umetne pesmi 13.15 obvestila in zabavna glasba 13.30 Arije in prizori Iz francoskih oper 14.10 Po domače v dvo- in tričetrtinskem taktu 30 Prireditve dneva 35 operetni zvoki 15 Reklame 30 Robert Schumann: Fantazijske skladbe op. 12. (Pri klavirju Joerg De-mus) 00 Športna reportaža 20 Priljubljene popevke 40 Goriva In motorji (nadaljevanje) ____ 45 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana .06 Razgovor z volivci 20 Petkovo glasbeno popoldne P. L Čajkovski: Tretje dejanje iz baleta »Labodje jezero« 00 Kulturna kronika 15 Poje Duo iz Kvamera 30 Iz naših kolektivov .00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame 30 Radijski dnermik 00 Pojeta Znata Gašperšič In Bruno Petrali 14.4X . 15 Tedenski zunanjepolitični pregled _ . 30 Simfonije Franza Schuberta — VI. Simfonija št. 6 v C-duru (Londonski simfonični orkester dirigira Josef Krips) 00 Solistična glasba i 15 Oddaja o morju in pomorščakih , . 15 Opera tega 'tedna (nadalj) Gaetano Donizetti: Don Paequaile, 3. dejanje komične opere 10 Popevke se vrstijo 40 Moderna plesna glasba z orkestrom Johnny Dank- SOBOTA dne 8. avgusta 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 8.05 Sovjetska zabavna glasba 8.20 Pionirski tednik 8.40 Mladina poje (Nastopajo mladinski zbori iz Kranja) 9.00 Igrata zabavna orkestra Helmuth Zacharias in Adalbert Luczkowsky 935 Bogo Leskovic: Domovina, simfonija , v enem stavku (Orkester RTV Ljubljana dirigira avtor) 10.10 Pojeta Ines Taddio in Marcel Fabris 10.30 Orkestralni operni odlomki — F, FJotow: Marta, uvertura — P. Mascagnl: Prijatelj Fritz, intermez-zo — J. Offenbach: Vitez Sinjebradec, uvertura — M. Musorgski: Hovanšči-na, perzijski ples — E. Wolf-Ferrari: Štirje gro-bij ani, intermezzo 11.00 Na vrtiljaku zabavnih zvokov 11.30 Zanimivosti iz znanosti In tehnike 11.45 Skladbe za volončelo igra Ciril Škerjanc J. Massenet: Elegija — G. Caccini: Amarilis — L. M. Škerjanc: Canzo-netta - A. Dvorak: Melodija 12.00 Alpski zvoki 12.15 Kmetijski nasveti — Dr. France Kovač: Poškodbe seskov pri kravah 12.25 Pesmi Iz Medjimurja In Posavine 12.45 Valčki Johanna Straussa 13.15 Obvestila to zabavna glasba 13.30 Edvar Grieg: Štirje norveški plesi 13.50 Zabavne melodije z orkestrom Hans Carste 14.10 Pisani zvoki z Dravskega polja Sodelujejo: Dravski flo-sarji in Mariborski pihalni ansambel p. v. Draga Lcrbeka 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo to pozdravljajo 15.15 Reklame 15.30 Majhen koncert zabavnega orkestra Tony Leut-willer 16.00 Na platnu smo vldile 16.20 Uganite kaj Igramo! 17.10 Zvoki za vedro sobotno popoldne 18.00 Turistična oddaja 18.15 Poje Planinski oktet 18.30 Aram Hačaturjan: 4 odlomki iz baleta »Spartak« (Veliki simfonični orkester ruskega radia dirigira Aleksander Gauk) 18.45 Okno v svet 1930 Radijski dnevnik 20.00 Zabaven sobotni večer 21.00 Melodije za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja Za naše Izseljence 23.10 V plesnem ritmu do polnoči n. program za soboto, dne 8. avgusta 22.15—23.00 Plesna glasba NEDELJA dne 9. avgusta 6.00—630 Nedeljski jutranji pozdrav 6.80 Reklame 6.40 Prireditve dneva 6.45 Vedri zvoki 7.15 Polke to valčki v Izvedbi velikih simfoničnih orkestrov 7.40 Igra Lovski kvintet Ljudske milice 8.00 Mladinska radijska igra Oliver Buttemort: Dogodek v Freedomu. (ponov.) 8.40 Otroške pesmi Pavla Merkuja (Poje sopranistka Mileva Pertot) 8.50 Zabavna matineja 9.40 Partizanske pesmi 10.00 Se pomnite, tovariši. .. Franc Puncer: Spomini Izseljenca 10.30 Iz narodne skrinje (ponovitev Javne oddaje z dne 21. 12. 1958.) 11.30 Mitja Kreft: Rdeča zemlja (reportaža) 12.00 Naši poslušalci čestitajo to pozdravljajo — I. 13.15 Obvestila to zabavna glasba 13.30 Za našo vas 14.15 Naši poslušalci čestitajo to pozdravljajo — U. 15.15 Reklame 15.30 Operetna to lahka giasba 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Naš kopališki koncert Morton Gouid. Kavbojska rapsodija Maurice Ravel: Bolero Reinhold Glier: 3 plesi Iz baleta »Rdeči mak« 17.00 60 minut športa to glasbe 18.00 Radijska Igra Claude Denvs-P.Nivoilet: Brutove počitnice (ponovitev) Režija: Maša Slavčeva 18.57 Glasbena medigra 19.00 Zabavna glasba, vmes ob-4Sf vestila to reklame 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Nedeljski intervju 21.00 Športna poročila 21.10 Iz oper Julesa Masseneta 22.15 Plesna glasba 23.10 Popevke na tekočem traku 23.40 Primož Ramovš: Koral ta toccata (Orkester Slovenske filharmonije dirigira Samo Hubad) n. program za nedeljo dne 9. avgusta 12.00 Nedeljski simfonični koncert 13.10 Popevke in zabavne melodije 14.00 Slavni pevci v znanih operah R. Leoncavallo: Glumači, prolog (Mario del Mona-co) — G. Verdi: Aida, duet to zaključni pnzor (Zinka Kunc, Jussy Bjdr-hng) - r Wagner: Lo-hengrln, duet Iz 3. dej. (Marianne Schech, George Vincent) — m. Musorgaki: Boris Godunov, arioso S čeka lova in zaključni «« grizor (Kim Borg) 14.45 Klavir v ritmu 15.10 Solda5ke pesmi 15.30—16.00 z našimi solisti Skladbe Primoža Ramovša, Francija Sturma in Matije Bravničarja izvajata violinist Karlo Rupel in pianist Marijan Lipovšek PROPAGANDA IN REKREACIJSKI ŠPORT Možnosti na pretek... Film o športnem udejstvovanju delavcev — odlično propagandno sredstvo j? ?a. uvo^ v letošnjo redno letno skupščino Zveze sindikalnih športnih aktivov »Elektre« v Ljubljani so zborovalci videli kratkometražne športne filme o zimskih športnih igrah elektrogospodarske skupnosti Slovenije. Filme je pripravil amaterski filmski krožek tega združenja. @ Na VII. planinskem taboru poštarjev — planincev iz vse Jugoslavije za letošnje prvomajske praznike v Vratih pod Triglavom je posebna poštarska filmska skupina predvajala na filmskem platnu posrečene izreze z dosedanjih takih zborov. To sta seveda samo dva zgovorna primera, ki opozarjata na različne možnosti učinkovite propagande rekreacijskega delavskega športa. Žal delavski šport doslej teh in podobnih prijemov ni znal izkoristiti za še večji razmah in popularizacijo športne dejavnosti odraslih zaposlenih ljudi. Nekaj brošur ob letnih in zimskih športnih igrah strokovnih delavskih združenj (grafiki, Elektra itd.), občasne objave o delavskem športu v raznih krajevnih glasilih (koroški »-Fužinar-«) in dnevnem tisku (90. obletnica jeseniške železarne), nekaj skromnih kratkometražne propagandne filme! Vešča strokovnjakova roka bi jih lahko zlila v prijetno celoto. Film o športnih tekmovanjih določenih združenj ali pa celo skupek vseh teh amaterskih hotenj v en sam pester film — to bi bila propagandna akcija za delavski šport, doslej brez primere pri nas! Komisija za razvoj športa v delovnih kolektivih pri Športni zvezi Slovenije je o teh propagandnih problemih že razpravljala na svojih sestankih. V delovnem načrtu ima zato. tudi razne razstave, prireditve »Šport v besedi in sliki«, izdajo biltena in še marsikaj razveseljivega. Seveda pa bi bilo prav, da bi ji pri delu priskočili na pomoč tudi drugi merodajni činitelji. Tako sodelovanje bi bilo prav gotovo tudi potrebno na področju, o katerem smo spregovorili danes — pri filmu o delavskih športnih igrah. Prav zdaj. ko to pišemo, praz-nuje rojstni dan. eden izmed najboljših jugoslovanskih kolesarjev — mehanik ljubljanske tovarne koles Janez ŽIROVNIK. Vsa jugoslovanska športna javnost je te dni z njim, ko dirka po jugoslovanskih, cestah v ostri mednarodni konkurenci iz mnogih tujih dežel za zmago v najtrši kolesarski tekmi pri nas — jubilejni XV. krožni dirki »PO JUGOSLAVIJI«. Mladi Janez — redil se je 30. julija 1935 v Ljubljani — je prvič sodeloval na tej trdi preizkušnji leta 1956, ko je pristal na 14. mestu, leta 1958 pa je bil najboljši med vsemi domačimi dirkači — tretji. In kako bo jutri? • Mlademu delavcu tovarne Rog gre tudi naše priznanje, saj ni samo dober kolesar, marveč tudi odličen in vesten delavec. Na kratkem valu V pripravah za tradicionalne grafične igre v Kopru je oslabljena nogometna enj avtorica CZP »Delo« izgubila z moStvom Tovarne kleja 3:4 (1:2). * V počastitev občinskega praznika v Ihanu bodo domači nogometaši priredili pokalni nogometni turnir. Pokal j e daroval občinski sindikalni svet, lani pa ga je osvojila enajsto-rica Diana. Na tem zanimivem turnirju bodo igrala moštva Papiml-čarja (Količevo), Domžal, Mengša in Diana. razstav delavskih športnih trofej ob občinskih telesnovzgojnih igrah (Bežigrad) in še več drugih poskusov so spodbuden in posnemanja vreden začetek. Obenem pa ta seveda opozarja na celo dolgo vrsto neizkoriščenih možnosti. Stalne fotografske razstave v ustreznih izložbenih oknih po zgledu ljubljanskih poštarjev, oglasne omarice, povorke skozi mesto pred večjimi delavskimi tekmovanji, redni bilteni o delavskih športnih igrah, tesnejši stiki z RTV Ljubljana, obiski športnih društev v delovnih kolektivih s kvalitetnimi akademijami, prireditev »Šport v besedi in sliki« v tovarnah in podjetjih —- vse to in ne nazadnje še filmski trak vabi k načrtnejšemu propagandnemu delu za razmah športne rekreacije. Marsikatero podjetje ali strokovno združenje je po zgledu Elektre in/ slovenskih poštarjev _ sM ?rak™lastha^šp0rtna° tekmova- vzgofni In ^ortni^delavnosT v ^ jTf f delavce k razmišljanju in obrav- dina beži iz društev, ker nl*» nja. že ti metri bi zadostovali za zasekih revnih'bo^čatVi v^fht^tilS^PoS n^^Sf zK°^ "VlisS’ posvetovanja in celo izredni obč- kaže največ nagnjenja. Se ni zbori so dejansko pokazali, kje porazna je ‘bila ugotovitev, ^ so vzroki medlega dela v športnih tam, kjer so na voljo športni ^ društvih. Ponekod so bile razpra- jekti, le-ti niso niti petdesetO“* ve še v znamenju prerekanj in stotno izkoriščeni, da pa tam, medsebojnih obtoževanj. In po- jih ni, zlasti mladina in dela',c‘ nekod je bilo še vedno največ go- kažejo voljo, da bi sami nek« vora o nogometu, toda konec prispevali za gradnjo najbolj P0” - koncev je le zmagala zdrava pre- trebnih objektov. &anl prire klub- tlčnem teoretskem pouku, dostrikrat soja in zelo važna ugotovitev, da t,_ „ ■ .. . . . torej najmočnejši igralci pa potem tudi pri praktičnem pre- bo treba za vsestransko noživitev P° meseclh sistema1* --------- - -- - izkušanju pridobljenega znanja v bo- Do treDa za vsestransko poživitev nega dela so tu j rf ju S starostnimi vrstniki, m doživeli telesne ^kulture v revirjih pnva- zultati. Zanimanje za telesno kul; Letošnje sedme hitrostne, dirke na Ljubelj — 2. avgusta — ne bodo samo viteška borba pogumnih tekmovalcev, marveč tudi odgovoren izpit slovenske industrije. Motorna kolesa iz koprskega Tomosa bodo spet lahko pokazala, kaj zmorejo s priznanimi tekmeci iz tujine. — Na našem posnetku sta najboljša slovenska prikoiičarja Leopold Sterle in Cveto Maček, ki sta zmagala na nedeljski g*" neralki za ljubeljske dirke v Škofji Loki V ZASAVJU OBETAJO TELESNI VZGOJI BOLJŠE ČASE Več delavcev med športnike ' ■ To ie najvažnejša naloga zasavskih športnih in telesnovzgojnih društev NA ČRNO-BELIH POLJIH TAKO JE TREBA DELATI Narobe bi bilo, če ne bi danes na tem mestu ponovno pisali o mladini na šahovskem polju. Lanski slovenski in državni prvak — mojstrski kandidat Bruno Parma Je na poti do finala potega svetovnega mladinskega prvenstva podrl pred seboj vse pregraje — bilo pa jih je sedem -in tudi v finalu dobro zastavil. V Ljubljani pa je bila postavljena pika na dve republiški prvenstvi — mladinsko in žensko Mariborčani točneje: mariborski »železničarji«, ki goje sicer šah v dveh različnih klubih, Mariboru in .Krilatem kolesu, so tokrat s svojo najmlajšo gardo zabeležili dva nova uspeha. 2SK Maribor je na svojo klubsko zastavo po triumfu na festivalu v Vmjafiki banji, od koder se je prva ekipa pred dobrima dvema mesecema vrnila s Titovim pokalom, pripel še eno zvezdico: prvp mesto svoje 17-letne 6'a-hice Ljiljakove na ženskem turnirju LRS. Mladinski naslov pa je, kakor je bilo -mogoče pričakovati že Prej, romal z Jožetom Janžkom na glavni kolodvor, med šahiste »Krilatega kolesa«. Toda to še dolgo ni vse. Igralci In igralke 2SK Maribor so se tudi sicer odlično odrezali Pri fantih so bili vsi v zgornji polovici, pri čemer ne gre prezreti, da so bili med njimi tudi taki, ki so žele čisto na začetku svoje šahovske poti, da štejejo šele 14 ali 15 pomladi in da bodo zato lahko še dolgo, še štiri ali pet let tekmovali za naslov mladinskega prvaki Slovenije in za vstop na državno prvenstvo. Tu si torej lahko v perspektivi veliko obetamo. Pri dekletih In ženah (prve so oile v večini) pa je tudi bilo med prvimi šestimi tekmovalkami kar pet Mariborčank, Politika dela z mladimi, tako fanti kot dekleti, kakor jo izvajajo v klobu na Pobreški cesti, nam zdaj že leta in leta rodi sadove prav bi EH0L,te bl se Je oprijeli še drugi kljubi, zlasti, kair zadeva ženski Šah. Tu ni tistega nepravilnega odnosa do Igralk, tu ne govore, da Je ženski šah zanič, temveč delajo z njimi. Jim pomagajo v njihovi šahovska rasti. Za to so . ske ekipe, . —j ....j . a.. kluba. Spoznali so namreč, da ne gre enačiti ženskega šaha z moškim, kakor nihče tudi recimo v atletiki ali kakem drugem športu ne vzpo-reja ženskih dosežkov z moškimi. One tekmujejo med seboj in po svojih zmožnostih. Zato boste, če boste obiskali klubske prostore železničarskega šahovskega kluba v Mariboru, našli enkrat tedensko zbrane vse igralke, in teh ni malo, pri sdstema- biti več delavcev in mladine in Skratkš, kakor na desnem" bregu Drave, tako bi morali tudi v drugih klubih gledati na šahiste. Tedaj bi jih bilo več in bolje bi igrale. OHO-AHA OHO, kolesarji bodo jutri spravili pod streho doslej največjo krožno etapno dirko pri nas - XV. jubilejno vožnjo »Po Jugoslaviji«. Dirka je uspela v vseh pogledih, zlasti ' še v tekmovalnem, toda nič kaj razveseljivo ni, da ne moremo biti zadovoljni z njeno organizacijo prav v 'nekaterih slovenskih mestih. Zelo klavrno je sprejela pisano kolono tudi Ljubljana. Na osrednjem 'stadionu ob Titovi cesti je bil takšen nered, kakršnega že dolgo ne pomni ta športni prostor. AHA, slovenskim motoristom i/n avtomobilistom — mimogrede, jutri bodo dirkali sedmič na Ljubelj — so ondan nekateri državni reprezentanti iz drugih športov pošteno zagodli, in sicer na škofjeloških hitrostnih cestnih dirkah za slovensko prvenstvo. nB&i ............................... Dolgoletni alpski smučarski reprezentant Jugoslavije Matevž Lukane iz Tržiča, njegov naslednik, prav tako državni alpski reprezentant Stanko Klinar z Jesenic in strelski re-•prezentdnt in državni prvak s pištolo Edo Delofenzo iz Ljubljane so se vpisali v listo zmagovalcev, slednji celo z novim rekordom te tekmovalne steze. Edino bivšemu strelskemu prvaku in televizijskemu snemalcu Fe-dorju Remsu se je izmuznila zmaga tik pred končnim ciljem, ko ga je z motorjem vred vrglo s ceste. — Zdaj bi bilo edino pametno, da se tudi motoristi poskusijo v drugih športnih panogah... OHO, novopečenemu svetovnemu rekorderju v teku na 110 m čez ovire in nekdaj večnemu tekmecu našega Stanka Lorgerja — Martinu Lauerju je nemška študentska organizacija pokazala fige. Prvak bi moral star-tati na izbirnih študentskih atletskih tekmah v Darmstadtu za letošnje svetovne študentsko prvenstvo, ki bo v Torinu (od 27. avgusta do 6. septembra). Moža pa ni bilo na izločilno tekmo, zato ga sestavljavci reprezentance niso upoštevali pri izbiri. Precej stroga kazen za prvaka, pa čeprav je najhitrejši na svetu. ju s starostnimi vrstniki. In "doživeli boste .lahko, tako na turnirjih poza- _- ......., v ... meznikov kot na moštvenih n as to- Ha ho treba odločneje Prarliti no- tUr° 86 je m°eno povečalo . pih, na katerih nastopa skoraj redno .a ,D° j03, ocuocn<2Je graditi po- deiavcj in mladino Funkcion^' »sr a* s*rwsf S,aEr^. * » ^ ■»•» SS. ^ i. -j— j-i-.l— - cej iznajdljivosti m se zavzeli iladJO* kot dve tretjini delavcev v za- - - - savskih podjetjih sploh nikjer vključevanje delavcev in mL športno ne udejstvuje. In da mla- v njihova društva. Predvsem r podjetjih so upravna vodstva ^ lesnovzgojnih društev dosegla. “ so pridobila organe delavske^9 samoupravljanja in sindikalne ^ ganizacije ne le za razumevanj njihovega dela, marveč tudi 1 aktivno sodelovanje. Rezultat njihovih naporov je ta, da so Hrastniku, Trbovljah in ' Zag°r,] delavske športne igre spet dob1! nekdanjo veljavo. Pridobivani delavcev za športno in sploh ^ lesnovzgojno izživljanje pa se kaže zgolj pri popularizaciji šP°rt< nih iger znotraj podjetij, maf^ predvsem v tem, da prihaja športna društva vedno več del3 cev in zlasti delavske mladine-je pripomoglo mnogim društva* v revirjih, da so znova oživele katere druge športne dejavne® ' kot košarko, plavanje, atleti*5 namizni tenis, rokomet in din*®j privlačne in zdrave igre. Ni n? . še govoriti o množičnem Pril’tvj delavstva v društva, toda začejk se že kažejo In na teh tem«“ je treba graditi naprej. iš SATURNUS V LJUBLJANI JE PRECEJ NA TESNEM Novi proizvodi terjajo nov obrat Tovarna »Saturnus- v Ljub-P&ni je ena izmed starejših tovarn v Ljubljani, saj letos' Proslavljajo že 38-letnico obstoja. V teh letih se je v njej • tnarsikaj izpremenilo: stare »troj« so zamenjali že novejši, Proizvodnja se je/ mofino povečala, skratka — njen kolektiv je pokazal v teh letih ogro-jhen napredek, posebno od takrat, ko je prevzel upravlja-hje tovarne v svoje roke. Tovarna »Saturnus- slovi v trgovskem svetu po svojih izdelkih embalaže in je dosegla Pri proizvodnji le-te odlično kvaliteto. Kljub temu pa kolektiv nenehno raziskuje tehnološki proces dela, s katerim hoče svojo proizvodnjo še izboljšati in poenostaviti. Avtoelektrični proizvodi “Saturnusa« sicer niso več novost, saj so to proizvodnjo v *sdnjih letih tako razširili, da s svojimi izdelki krijejo večino potreb po avtoelektričnem fhaterialu v tovarni -Tomos-, fAP, TAM, »Crveni zvezdi-, Industriji traktorjev itd. S proizvodnjo avtoelektrič-nih produktov so začeli takrat. ko je začela tovarna avtomobilov v Mariboru serijsko izdelovati avtomobile. Od tedaj Pa do danes se je industrija avtomobilov pri nas močno razširila in to je nujno zahtevalo, da se poveča tudi obseg industrije za avtoelektrične proizvode, kot so signalne naprave, žarometi itd. Prav ti proizvodi pa so primanjkovali tudi na domačem tržišču . za potrebe lastnikov motornih vozil. Oskrbo s takšnim materialom je prevzela tovarna »Saturnus- in se ta proizvodnja širi iz leta v leto. V primeru z letom 1955 se je v lanskem letu povečala za dvakrat. S tem v zvezi pa se je pojavil tudi nov problem: pomanjkanje prostorov, Tako na primer morajo proizvodnjo žarometov v seriji začeti skoraj vsak mesec posebej, ker nimajo primernih skladišč, razen tega pa nekateri kooperanti pravočasno ne nabavijo porniče, itd.) Obenem z avtoelek-trično proizvodnjo pa je na-trebnega materiala (steklo, gu-predovala in se razširila tudi proizvodnja embalaže In tako so v -Saturnusu- prav na tesnem s prostori. Kako rešiti ta problem? Kolektiv -Saturnus- je o tem že premišljeval ter končno le našel pot iz te zagate: razširiti in povečati je treba nekatere dosedanje prostore bodisi z dozidavo ali nadzidavo. V bližnji bodočnosti pa je treba pričeti z gradnjo popolnoma novega obrata, kjer bi dobil ustrezajoče prostore oddelek za av-toelektriko. Tako so že začeli z nadzidavo ekspedita, kamor bodo začasno prenesli montažo av-toelektrotehničnih predmetov Problem razširitve, oziroma pomanjkanje prostorov bodo reševali postopoma, v etapah Za nadzidavo ekspedita pride gradnja, s katero bodo podaljšali svojo orodjarno. Posamezno orodje, ki ga potrebujejo za nemoten potek proizvodnje v tovarni, izdelujejo povečini sami. Bazen tega pa pripravljajo načrtu za gradnjo popolnoma novega obrata, v katerega bodo namestili oddelek za avtoelektrično proizvodnjo. Naloge, ki čakajo 870-član-ski kolektiv -Saturnusa-, torej niso majhne. Reševati jih bodo morali s takšno prizadevnostjo in požrtvovalnostjo, kot rešujejo problem oskrbe trga s prepotrebno embalažo in evtoelektrijjnim materialom po katerem je takšno povpraševanje, da z današnjo kapaciteto in ob takšnem pomanjkanju prostorov ne morejo kriti niti vseh potreb, čemur je v veliki meri vzrok tudi to. da je tovarna -Saturnus- edina v Jugoslaviji, ki se ukvarja s takšno vrsto proizvodnje »Oprema Maribor« V povojni dobi zasledimo Dri nas velik razmah v vseh Panogah industrije in gospodarstva. Tako kot težki indu-»triji smo posvečali mnogo pokornosti izgradnji lahke indu-strtje, med katero lahko uvr-»timo tudi lesno predelovalno. ®den takšnih obratov je v Mariboru, to je industrija lesnih Proizvodov, o kateri vam napišemo nekaj besed. Prva delavnica je bila ustanovljena leta 1899. Takrat je jkdelovala stavbeno pohištvo. Druga delavnica, danes novi obrat, je bila ustanovljena Jota 1903 za proizvodnjo pohištva in tapeciranja. Leta 1933 j? bil obrat rekonstruiran. Ustanovljena je bila večja mi-*hrska in tapetniška delavnica, "led vojno sta bila obrata delno porušena, tako da je bilo v oasu obnove potrebno vložiti nuiogo dela, preden so začeli redno obratovati. Obe delavnici sta bili leta 1949 združeni v enotno podjetje z naslovom ^industrija lesnih proizvodov Maribor-. Večji razvoj beleži podjetje Po letu 1952, ko ga je prevzel r upravljanje delovni kolek-, * v in ko je bil izvoljen de-jnrski svet. Od takrat je pro-kvodnja stalno rastla kot sledi: leto: 1952 1953 1954 V "/e: Uto 134 173 Znaten skok v proizvodnji je oseglo podjetje v letu 1956, 0 ie nabavilo osnovne stroje (Moderne proizvodnje. Izvažati kačelo leta 1953, In sicer v ^nglijo jn zahodno Nemčijo. ti državi je podjetje izva-aio predvsem furnirane dnev-J s°be in oblazinjeno pohi-v°. Izvoz se je od takrat “'hPnjeval in kaže v primeru tetom 1954 znaten porast. uvedba dveh izmen v celotni pohištveni proizvodnji. Podjetje stoji v centru mesta, kjer niso možne dozidave ali razširitve, zato je moralo podjetje racionalneje izkoristiti obstoječe delovne prostore, zaradi specializacije proizvodnjo. Usmerili so se na proizvodnjo furniranih dnevnih sob, ki jih zdaj izdelujejo za izvoz in za domači trg. Opustili so izdelavo stavbenega in mehkega pohištva ter proizvodnjo preusmerili na izdelavo sedežnega pohištva v okviru dnevne sobe. Izvozne garniture sestojijo iz 1955 1956 1957 1958 223 349 399 389 dvajsetih različnih pohištvenih kosov, ki jih izdelujejo iz svetlega lesa: jesena, javorja, hrasta, češnje In podobnih. Iz posameznih kosov pohištva lahko opremimo: dnevne sobe: delovne sobe, jedilnice, sprejemnice, in po potrebi tudi spalnice. Izdelava enakih garnitur v različnem lesu omogoča zadovoljitev najrazličnejših okusov potrošnika. Ker je leto: 1954 1955 V "/i: 100 220 d Vse te uspehe je kolektiv z relativno majhnimi vesticijaihi, saj so znašala 14* «yna sredstva leta 1958 le .j 'o v odnosu na leto 1954. bor«U P°večanju je pripomogla *Jša organizacija dela in pa 1956 390 1957 1958 810 1090 mogoče nabaviti kose pohištva tudi posamezno, je s tem ugodeno kupni moči potrošnika, saj si lahko kadarkoli in po potrebi spet dokupi druge pohištvene kose ter tako dopolnjuje svoje stanovanje. Za domači trg ima podjetje v programu izdelavo dnevne sobe: obložena je z orehovim furnirjem in politirana na visoki les. Kavč pri tej garnituri je širok, tapeciran z morsko travo ter lahko služi po potrebi kot dvojno ležišče. V tapetništvu se podjetje poslužuje v glavnem sodobnejših in boljših materialov, med katerimi je v prvi' vrsti gumirana žima. To proizvaja tovarna usnja v Slovenjem. Gradcu, s katero je podjetje v tesnih poslovnih odnosih. Na splošno podjetje uspešno sodeluje tudi z drugimi dobavitelji. Tako je v dogovoru z LIP Slovenj Gradec, ki ga zalaga s sredicami, pozneje, ko bo stekla proizvodnja panel plošč, pa mu bo dobavljalo še te. Tudi za oddih svojih delavcev podjetje in sindikalna podružnica nista pozabili. Sindikalna podružnica je organizirala dovolj postelj v počitniškem domu sindikata lesnih delavcev v Lovranu. V Piranu pa ima skupno z Mariborsko opekarno urejen počitniški dom, ki ga je podjetje pomagalo opremiti s pohištvom. Da ha je letovanje dostopnejše vsakemu delavcu, delavski svet dotira sindikalni podružnici znatna sredstva, ki jih koristno uporabljajo. C. A. Čvrsto drevo z mnogimi močnimi vejami Julijski intervju s kolektivom TAM Tako nekako bi Lahko v prispodobi govorili o proizvodnji Tovarne avtomobilov v Mariboru ter o mnogih stranskih vrstah te -proizvodnje, po katerih je vedno večje povpraševanje. Nedvomno tvori glavnino tovarniške proizvodnje še vedno tovorno vozilo »PIONIR«, ki se mu je v zadnjem času nevarno približal kamion »TAM 4500«. »Nevarno približal« pravimo zato, ker nova proizvodnja vedno bolj narašča, osvajanje novega vozila po licenci I^utz vedno bolj napreduje. Danes je kolektiv osvojil čez preko 50 % vrednosti vozila, s čimer se je že znatno približal uresničitvi obljube, ki jo je dal skupnosti: V TREH LETIH V CELOTI OSVOJITI NOVO VOZILO! TEREN PRAVI: »DOBRO STE IZBRALI!« Vse, kar je novo, vzbuja pomisleke, vsaj v začetku. Tako je pilo tudi z novim vozilom Tovarne avtomobilov v Mariboru. Res je imelo to vozilo prednosti, ki so .bile v svetu že preizkušene. Tako znani motor na zračno hlajenje. Toda pri nas še ni bil preizkušen. Zato je moral preizkusiti tq motor in to vozilo naš teren, naš človek. In teren se je dobro odzval: v svoje zadovoljstvo in v zadovoljstvo kolektiva tovarne, ki je lahko ugotovil, da je bilo vozilo dobro izbrano. Več kakor 1000 šoferjev, ki že upravljajo z novim vozilom, je z njim zadovoljnih. PESTROST PROIZVODNJE Povedali smo že, da tvorita osnovo proizvodnje v TAM oba tovornjaka: Pionir in TAM 4500. Motil pa bi se tisti, ki ‘bi mislil, da je to vse, kar proizvaja kolektiv TAM. V tako imenovan'. Pionirjevi proizvodnji je še vključena proizvodnja avtobusov istega tipa, standardnih in turistične izdelave, prekucnikov, avto-cistern za odvoz fekalij in raznih goriv, gasilskih vozov, vozov — hladilnikov. Vsa ta vozila so na jugoslovanskem tržišču že znana in preizkušena več ali matij. Podobno kot v Pionirjevi proizvodnji se ta vozila izdelujejo že v proizvodnji TAM 4500 ali pa so zaenkrat v načrtu. Tako sodi prekucnik TAM 4500 skoraj že v serijsko proizvodnjo. Kakor pri Pionirju, je tudi pri tem prekucniku upravljanje na motorni pogon. Prostornina zaboja znaša 2,6 kubičnega metra, največja teža vozila pa je 9000 kg s tovorom vred. Prekucnik je tristranski. Največji nagib zaboja nazaj je 50 stopinj, na stran pa 45 stopinj. NOVI AVTOBUSI Poleg velikega avtobusa s šestcilindričnim motorjem je TAM začela tudi nedavno s proizvodnjo manjšega avtobusa s štiricilindričnim motorjem Diesel na zračno hlajenje. To vozilo je zelo primerno za medmestne relacije. ■V tovarni so zgradili ta avtobus na šasiji tovornjaka TAM 4500. V njem je 32 sedežev. Z razliko od velikega avtobusa ima ta motor vgrajen spredaj, prav tako ima volan potisnjen nekoliko naprej. Vse to mu daje obliko znanega »trambus-tipa« avtobusa. Prvič bo tudi pri tem vozilu menjalna ročica ob volanu. Teža praznega avtobusa je 3850 kg, a največja dopustna obremenitev znaša 9150 kg. Kadar je avtobus obtežen troži 16,5 litrov na 100 km. Novi avtobus, ki ima oznako A 3000 je že v proizvodnji TAM, ki je prevzela tudi standardni tip izvedbe, medtem ko bo turistična izvedba avtobusa v rokah preizkušenih strokovnjakov V karoserijski delavnici podjetja SAP Ljubljana. Ze v naslednjem letu bo novi avtobus A 3000 v serijski proizvodnji. ZADNJA NOVOST: KAMIONI — HLADILNIKI Prav te dni je Avto-karose-rija v Košakih pri Mariboru izdelala prototip hladilnika. Za vozili te vrste je v Jugoslaviji že dalj časa precejšnje povpraševanje, saj smo dobili v zadnjih letih vrsto hladilnic. Tako vozilo bo namreč zelo primerno za oskrbovanje hladilnic od surovinskih baz ali pa za promet med samimi hladilnicami. Vozilo bodo lahko uporabljali za prevoz mesa v visečem stanju, primerno pa bo tudi za prevoz najrazličnejših prehranskih artiklov, ki se hitro kvarijo, za prevoz kmetijskih pridelkov, rib itd. Karoserijo novega tovornja-ka-hladilnika so izdelali na trambus šasiji kamiona TAM 4500 (izdelovali pa jo bodo tudi na šaši ji kamiona Pionir). Hladilnik ima izotermično komoro s pojačano izolacijo, hlajenje pa je mogoče doseči z navadnim ledom, suhim ledom ali z agregatom. Najnižja možna temperatura, ki jo bo lahko dosegel novi hladilnik, je —18 stopinj. Hladilnik na šašiji TAM 4500 je nekoliko večji in znaša njegova prostornina 12,5 kubičnega metra, medtem ko je težak 3,2 tone, primeren pa bo zlasti za premagovanje večjih razdalj od 100 do 800 km. Proizvajalec — TAM in njegov kooperant Karoserija Košaki — se bo tudi s tem vozilom kar najbolj približal svojemu naročniku. Kabina tega tovor-njaka-hladilnika je zelo udobna, urejena je tako, da lahko v njej leže 2 do tri osebe, vanjo je mogoče vgraditi radijski sprejemnik pa tudi grelna naprava bo na razpolago. Po preizkušnji vozila preide tudi ta stranski proizvod TAM pozneje v njeno serijsko proizvodnjo. IN SE: NAČRTI Konstrukcijski oddelek* tovarne pa ne miruje, četudi ima z osvajanjem res čez glavo dela. Tako smo zvedeli, da pripravljajo novo specialno vozilo za polivanje cest. Tudi to vozilo bodo izdelali na šasiji novega tovornjaka TAM 4500. To bo obenem prvi tak avtomobil, izdelan pri naš. Cisterna vozila bo imela kapaciteto 4000 litrov, vanjo pa bo vgrajena črpalka z zmogljivostjo 600 litrov na minuto. Njena moč bo tolikšna, da bo lahko poganjala v zrak 80 metrov visoki vodni stolp. Črpalko bo izdelal tovarniški kooperant podjetje Motor iz Škofje Loke, medtem ko bo cisterna izdelek podjetja Klima iz Celja. Zelo dobro in precizno bodo urejene brizgalne naprave, ki bodo pritrjene na prednjem delu vozila. Širino brizgalnega curka bo mogoče uravnavati iz kabine, kjer bodo tudi vse komande, s katerimi bo lahko upravljal sovozač. Vozilo bo lahko pralo poleg navadnih cest tudi asfaltne ceste. Uporabili ga bodo lahko tudi pri požarih ali v primeru morebitnih poplav, ko bo lahko črpalo vodo iz kleti ali drugih stanovanjskih objektov. Povpraševanje za temi vozili je že sedaj precejšnje, posebno ker smo morali taka vozila do sedaj v glavnem le uvažati. Seveda bodo po njih segala največ komunalna podjetja. Toliko so nam zaupali o svojih načrtih. Ni pa izključeno, da podjetje pripravlja še kakšno novo vozilo. Vendar nismo hoteli biti preveč radovedni. UDELEŽBA NA SEJMIH Podjetje se seveda poleg drugih propagandnih sredstev poslužuje zlasti razstav in sejmov. Do danes je sodelovalo že na nekaterih mednarodnih sejmih, tako v Leipzigu in Barceloni, kjer je tudi prodalo nekaj svojih proizvodov, zlasti avtobusov, še po-seb.ei pa se pripravljajo na domače razstave v Beogradu, Zagrebu in na Mariborskem tednu. Jeseni pa bodo razstavili svoje izdelke še v Tunisu, Damasku, Solunu. NOTRANJA ENOTNOST Za uspeh nekega kolektiva je potrebna predvsem enotnost vseh, ki v podjetju delajo, zlasti pa še organov delavskega samoupravljanja in uprave, ter teh dveh s političnimi organizacijami. Ta enotnost in monolitnost je dosežena tudi v TAM, zato so tudi uspehi podjetja tem večji. Zato rase tudi proizvodnost iz leta v'leto, četudi se pri tem število delavcev bistveno ne veča. Na tem večjo proizvodnost p-, razen enotnosti znotraj kolektiva vpliva še več drugih pomembnih činiteljev. Tako je posvečeno skrbi za delovnega človeka kar največ pozornosti: urejeni so osebni prejemki, nagrade, premije. Dalje daje podjetje visoke zneske za higiensko-tehnič-no varnost pri delu, sindikalna organizacija pa skupaj z upravo skrbi za domove oddiha na morju, za stanovanja, ki se grade iz leta v leto »Čvrsto drevo s številnimi močnimi vejami« smo naslovili našo reportažo. Tako smo si v prispodobi zamislili Tovarno avtomobilov Maribor, tako smo si predstavljali njen 4000-članski' kolektiv, ki ima v naši mladi proizvodnji avtomobilov tako odločilno in pomembno vlooo. s."f. Avtobus Pionir PB-56 §g OPOZORILO! Člani sindikata - sindikalne organizacije, ki unate svoje počitniške domove v Slovenskem Primorju, z vozili avtoturističnega podjetja »SLAVNIK KOPER« se lahko udobno in hitro odpeljete na dopust! PIRAN—LJUBLJANA—MARIBOR Vozi vsak dan km a odh. 10.15 18.00 0 PIRAN prih. 10.35 19.50 10.20 18.05 3 Portorož F 10.30 19.45 10.25 18.10 7 Strunjan | 10.25 19.40 4 10.35 18.20 12 Izola 10.15 19.30 odh. 10.50 18.30 19 KOPER odh. 10.05 19.20 | 12.20 20.00 84 Postojna 8.40 17.55 odh. 13.45 21.10 138 LJUBLJANA 7.30 16.30 14.00 — 146 Črnuče — 16.05 14.10 — 152, kr. Domžale , — 15.55 — — — Trzin — 15.50 14.20 21.30 — Kamnik 7.00 15.40 14.45 — 188 Vransko 15.15 15.10, — 201 Šempeter — 14.50 15.15 22.40 205 Žalec 5.55 14.45 15.20 — 207 Petrovče — 14.40 ' 15.25 — 209 Lerec 14.35 odh. 15.35 22.55 213 Celje odh. 5.40 14,30 15.45 — 218 Škofja vas . X — 14.15 15.50 23.05 222 Vojnik 5.15 14.10 15.55 — 227 Frankolovo — 14.05 16.00 — 233 Stranice — 14.00 16.15 23.25 238 Sl. Konjice 4.50 13.45 16.20 . — 242 Tepanje — 13.40 16.30 23.45 253 Sl. Bistrica 4.30 1-3.30 16.35 — 258 - Polskava 13.25’ 16.40 — 262 Rače-Fram 13.20 16.45 ‘ — 265 Slivnica — 13.15 16.50 — 268 Hoče _ 13.10 16.55 i — 273 Maribor, Ptujska c. — - 13.05 prih. 17.00 00.15 275 MARIBOR odh. 4,00 13.00 PIRAN—LJUBLJANA—ZAGREB Vozi vsak dan odh. odh. odh. prih. odh. I odh i ] J prih. 4.00 4.05 4.10 4.20 4.30 4.45 5.15 5.35 6.05 6.50 7.20 7.40 8.10 8.30 9.15 9.25 9.35 10.00 10.30 7.10 7.15 7.20 7.30 7.50 8.05 8.35 8.55 9.25 10.10 10.40 11.00 12.10 13.20 km 0 3 7 12 19 31 56 73 84 117 138 174 193 217 225 234 259 299 PIRAN Portorož Strunjan Izola KOPER Rižana Divača Razdrto Postojna Vrhnika LJUBLJANA Iv. Gorica Trebnje Novo mesto Otočec Dobruška vas Čatež ZAGREB prih. 20.50 t 20.45 20.40 20.30 odh. 20.20 20.05 19.35 19.15 odh. 18.55 18.00 odh 17.30 prih. 17.20 . 1 16.50 16.30 odh 16.00 15.35 15.25 15.00 odh. 14.30 a 23.00 22.55 22.50 22.40 22.30 21.45 21.10 20.25 20.00 I 19.50 18.40 17.30 I Avtobusi odhajajo in prihajajo v Ljubljani izpred postaje v ulici Moše Pijada in avtobusne postaje. — Iz Celja izpred železniške postaje — Iz Maribora izpred avtobusne postaje. PIRAN—KOPER—LJUBLJANA Vozi vsak dan odh. a b expres aa C d km prih. d expres C a b 4.00 5.00 6.00 7.10 9.00 10.15 18.00 0 Piran 10.35 17.20 17.50 19.50 20.20 20.50 23.0C 4.05 5.05 6.05 7.15 9.05 10.20 18.05 3 Portorož 10.30 17.15 17.45 19.45 20.15 20.45 22.55 4.10 5.10 6.10 7.20 9.10 10.25 18.10 7 Strunjan 10.25 17.10 17.40 19.40 20.10 20.40 22.50 i - 4.20 5.20 6.20 7.30 9.20 10.35 18.20 12 Izola 10.15 17.00 17.30 19.30 20.00 20.30 22.40 odh. 4.30 5.30 6.30 7.50 9.30. 10.50 18.30 19 Koper odh. 10.05 16.50 17.20 19.20 19.50 20.20 22.30 6.05 7.05 8.00 9.25 11.05 12.20 20.00 84 Postojna 8.40 15.25 16.00 17.55 18.25 18.55 21.10 6.20 7.20 — 9.40 111.20 12.35 — 93 Planina — 15.00 17.30 18.00 18.30 . 6.30 7.30 — 9.50 11.30 12.45 — 103 Kalce — 14.50 17.20 17.50 18.20 6.35 7.35 — 9.55 11.35 12.50 — 107 Logatec — 14.45 . — 17.15 17.45 18.15 - 6.50 7.50 — 16.10 11.50 13.05 20.35 117 Vrhnika 7.55 14.30 17.00 17.30 18.00 20.25 prih. 7.20 8.20 9.00 10.40 12.20 13.35 21.00 138 Ljubljana odh. 7.30 14.00 14.50 16.30 17.00 17.30: 20.00 Za lokalne proge v obmorskem pasu imate zveze vsake pol ure. je izdelek tovorne »Zlatorog« MARIBOR Kolektiv lesno industrijskega podjetja BLED 111» proslavlja 40-letnico KPJ s čvrstim hotenjem, nadaljevati pot, ki jo je začrtala naša partija v svoji revolucionarni borbi! Čestita vsem svojim odjemalcem in se toplo priporoča nadaljqja naročila Kolektiv Elektrotehničnega Podielia Kranj čestita za občinski praznik 1. avgust in želi vsem delov-nim ljudem še veliko delovnih uspehov Cenjenim naročnikom pa se še nadalje priporoča Bombažna predilnica in tkalnica Trzic ► Občinski ljudski odbor in Občinski odbor SZDL Predilnica — Sukančama — Tkalnica — Belilnica Barvarna —- Apretura Proizvaja kvalitetne bombažne tkanine: surove in beljene v širini od 70 do 200 cm, industrijsko prejo do štev. Nm SO, prejo za domačo obrt in sicer mulle, knitting in hardurater Ob občinskem prazniku, 4. avgustu, pozdrav in čestitke vsem graditeljem socializma! Kranj čestita vsem prebivalcem, vsem kolektivom in organom upravljanja k občinskemu prazniku 1. avgusta ter želita, da z neomajno voljo nadaljujemo tradicije jugoslovanskega proletariata v borbi za lepše življenje delovnih ljudi naše socialistične domovine Občinski ljudski odbor Občinski komite ZKS Občinski sindikalni svet Občinski komite LMS Občinski odbor ZB Občinski odbor ZROJ Občinski odbor ZVVI in vse ostale množične organizacije JESENICE Za občinski praznik, 1. avgust, čestitamo vsem občanom in vsem delovnim ljudem ter jim želi še mnogo delovnih zmag pri izgradnji naše borbene domovine Z obiska v tovarni celuloze " Medvodah TRENUTNO NAJVAŽNEJŠA REKONSTRUKCIJA TOVARNE Tovarna celuloze iz Medvod Se prišteva med najstarejše obrate za proizvodnjo sulfitne celuloze pri nas. Ustanovljena l6 bila 1842. leta, ko je bil sPuščen v obratovanje papirni dilin. S proizvodnjo sulfitne celuloze pa so začeli 1890. leta. Od takrat se je tovarna nenehno razvijala in večala. Ker je tovarna »Celuloza« Medvode v sklopu celotne papirne industrije LRS poleg tovarne celuloze v Vidmu-Kr-“kem osnovna surovinska ba-za za papirno industrijo, je v syojem programu rekonstrukcije prvenstveno upoštevala celotne perspektivne potrebe v celulozi s strani papirnic, predvsem pa tovarne papirja v Vevčah. mesti z novimi. Seveda so potrebne za takšno rekonstrukcijo precejšnje finančne investicije. Podjetje bo predvido-doma realiziralo celotno investicijo v okviru etapne izgradnje. V odnosu na celotni predvideni znesek potrebnih investicij za osnovna sredstva v višini 5.719,340.000 din, odpade za izgradnjo v prvi etapi 3.801,532.000 din ali 66%. Za ta znesek je podjetje »Celuloza« že zaprosilo v predpisanem roku pri Jugoslovanski investicijski banki. Podjetje samo bo prispevalo k izgradnji 53,4%, ker bo podjetje izgradnjo druge etape finansiralo iz lastnih sredstev. Ekonomski izračun je pokazal, da je ta investicija ren- Danes so potrebe po celu-Mzi zelo velike posebno še, ker so v Vevčah dobili nove stroje 'd dvignili svojo proizvodnjo. 'Spričo splošne situacije na bomačem trgu v pogledu pa-Pirja in minimalne potrošnje ter neuravnovešenosti v samem Ssortimanu pa se je podjetje odločilo za ponovno prizvod-djo težko propustnih papirjev, ^se to narekuje tovarni »Celuloza«, da svoje obrate poveča, zastarele stroje pa nado- tabilna, saj se bo tako znatno povečala proizvodnja celuloze in razširil asortiman proizvodnje papirja. Z rekonstrukcijo bi se proizvodnja celuloze dvignila za približno 30%, proizvodnja težko propustnih papirjev bi se dvignila na 6000 ton letno. Belilnica pa bi dosegla 15.000 ton letne proizvodnje. Vprašanje surovinske baze je bilo analizirano kompleksno za vse kapacitete LRS tako v proizvodnji surovin tceluloza, lesovina), kakor tudi finalnih proizvodov (papir, karton, lepenka). Na podlagi te analize oziroma perspektivnega razvoja papirne industrije LRS je tudi uprava za gozdarstvo LRS izdala svojo odločbo, s katero potrjuje pravilnost prikaza razpoložljive lesne mase potrebne za papirno industrijo v LR Sloveniji. Leta 1928 se je v Goričanah — tako se je takrat imenovala »Celuloza« Medvode — proizvedlo letno 78 vagonov papirja. V letu 1931 so proizvodnjo papirja popolnoma ustavili. Seveda je zaradi tega močno padla celotna proizvodnja in so Združene papirnice poslovale skoraj štiri leta z izgubo. Komaj v letu 1937 so v Goričanah v obratu celuloze pričeli s pripravljalnimi deli, za postavitev rezervnega agre-" gata za izdelovanje celuloze. Po osvoboditvi je obrat Goričane postal sprva samostojno podjetje, v letih 1948 do 1950 pa je delal v okviru Vevč. Samostojen je postal spet 1950. leta in od takrat obratuje pod imenom »Celuloza« Medvode. Spričo stalnih, kriz v stari Jugoslaviji in spričo tega, da so bile Goričane le obrat papirnice v Vevčah, niso obnavljali zastarelih obratov in je proizvodnja potekala na zastarel način. Vse to je vplivalo na odločitev vodstva »Celuloze«» Medvode, da svojo tovarno rekonstruirajo in povečajo s tem proizvodnjo celuloze, na novo pa začno s proizvodnjo težko propustnih papirjev. Tovarna »Celuloze« Medvode bo z realizacijo izgradnje povečala svojo proizvodnjo sulfitne celuloze na 13.203 tone letno. Za lastno proizvodnjo papirja bo podjetje porabilo 6620 ton celuloze. Sedanji odjemalci celo-loze pa bodo lahko od nje dobili letno 5583 ton celuloze Proizvodnja težko propustnih papir jev bo tako dobila logično in realno mesto v tovarni celuloze, za kar je podana tudi ekonomska osnova ter se bodo zmanjšali proizvodni stroški. « •V- / Tovarna »Color« v Medvodah zlahka prodaja 1 svoje proizvode I NOVI ! PROIZVODI:! SINKULIT BARVE Tovarna »Color« v Medvodah praznuje letos 125-letnico f^oje ustanovitve oziroma od *ter je začelo na mestu, kjer ste>ji danes tovarna, delati v skromnih razmerah majhno P°djetje različne barve. Sto Petindvajset let je dolga doba tako je nastala v Medvodah tradicija za izdelovanje barv. V tovarni je zaposlenih prebivalcev iz Medvod in bližnje okolice. Ponašajo se s tem, da delajo v »Colorju« oče i,n sin, kot je delal že njun Pod in praded. Pomanjkanja kadra v »Colorju« torej ne ob. £utijo. Delavci so v svojem Poklicu izurjeni, zato je tudi Proizvodnja barv v »Colorju« kvalitetna. Svojo proizvodnjo je tovar-“-Color« v Medvodah pove-bovala iz leto v leto in jo po-očuje tudi danes. Nenehno vavajo nove artikle in prav-,.ar so začeli z izdelovanjem mkulit barve. Značilno za te arve je to, da se stene, ki so Pobarvane s temi barvami za” . Pomivajo, ne da bi šla kradi tega barva od zidu. Ta arYa je odlična tudi za bar-lesa. predvsem jo upo-Ških v ln(3ustriji železni-1)1 vagonov za barvanje to- vornih voz. To vrsto barv pri nas sicer šele uvajamo, medtem ko jo v inozemstvu že poznaj«. So sicer razmeroma drage, vendar pa jih tudi že pri nas uporabljamo pri novogradnjah. Razen tega je tovarna »Color« znana po vrsti odličnih premazov za zaščito objektov v vodi. Te premaze uporabljajo predvsem hidrocentrale. Tovarna »Color« se je prav za te premaze specializirala in je doslej edini proizvajalec le-teh. Preden so premaze začeli prozvajati v večji količini, so jih skoro dve leti preizkušali. Poizkusi so pokazali, da so premazi odlični in kovine, ki so z njimi premazane v vodi, ne rjavijo in se ne uničujejo. Prav letos so izvozili za okoli 200 ton premazov v Egipt, Burmo itd. ali za 200 milijonov dinarjev vrednosti. Iz Egipta je tovarna »Color« že prejela laskavo priznanje in pohvalo za odlično kvaliteto. Tovarna »Color« dela v glavnem za avtomobilsko industrijo, fino mehaniko, jugoslovanske železnice, mornarico, Jugoslovansko ljudsko armado in za traktorsko industrijo. Predvideno je, da bodo imeli v letošnjem letu za 2 milijardi prometa, s čimer se bo promet z ozirom na lansko leto dvignil za okoli 400 milijonov. Izdelali bodo okrog 6000 ton barv. Vrednost letne realizacije na posameznika je ocenjena na 13,650 milijonov dinarjev. Medtem ko znaša ne-*to dohodek na posameznika 1,012 milijonov dinarjev. Svoje proizvode prodaja -Color« po vsej naši domovini, prav tako pa tudi v inozemstvo. Tovarna skrbi tudi za dvig standarda svojih delavcev in uslužbencev. V ta namen gradijo letos tri nove stanovanjske bloke, v katerih bo prostora za 27 stanovanj. Obenem s to gradnjo bodo zgradili tudi svoj laboratorij. Gradijo pa že svoje skladišče, prostore za sanitarije in prostor za sindikalno dvorano, kar doslej sploh niso imeli. V tovarni je organizirana delavska menza in dobijo delavci vsak dan topel obrok hrane za 23 dinarjev. Delavstvo je kulturno in fizkulturno zelo razgibano, saj so Medvode znane kot dober kulturen center in v njih uspešno deluje »Partizan«, Planinsko društvo, »Svoboda« itd. Na gozdnem gospodarstvu »Dravinj a:< se specializirajo študenti FAGV Da je načrtno gospodarjenje letu, ker smo se obrnili na di- Prišli smo na traso. Pred z gozdovi velikega pomena, se je rektne koristnike ceste, to je kmečko hišo smo zagledali to-zdvedala tudi naša nova uredi- vaščane. Odstopili sb zemljo in variša, ki smo ga z ing. Tanj-tev, ko je z načrtnim izsekava- s prostovoljnimi prevozi poma- škom iskali. Na mizi pred njim njem lesa dosegla, da je treb- gajo, da bo ta važen objekt do- je ležalo polno načrtov. Bil je Ijenje manjše od prirastka. S te- grajen do 29. novembra. Ne prof. ing. Ivan Klemenčič. Ta-mi ukrepi je onemogočeno brez- smem vam pozabiti omeniti, da koj je stekel pogovor. Tovariš brižno izkoriščanje gozdov, ki smo kmetje iz Variše vasi in Klemenčič je pripovedoval o Cesto povzroča ne samo opusto- Motanj partizanski kmetje. Tu namenu prakse študentov FAGV šenje gozdov, temveč celih po- živi tudi kmečka žena, ki je iz- ter o individualnem delu, ki je krajin, kar nam živo priča ža- gublla v NOB pet sinov. Izmed zelo koristno. Vse kar so med lostna slika naše gole Like in kmetov, ki so darovali zemljo letom obdelali teoretično, na Dalmacije, Za nadzor nad izko- pa naj omenimo: Antonijo Me- takih terenskih vajah praktično * Preizkusijo. Iztrasirali so 3000 m ilKPiN s - IlJSRIII ceste, ki bo povezovala Kisovec z Logom, prav tako tudi cesto Sega—Plešivec. Vsa dela so bila del obveznih terenskih vaj. Z navdušenjem je pripovedoval o cestah, ki so jih speljali tako, da je možen pristop h gozdnim bogastvom, obenem pa odpirajo pot k zaostalim, od sveta odrezanim gorskim vasicam. Ko smo ga vprašali, ali bi se lahko pogovorili s študenti, je to le nerad dovolil. Pomenili smo se lahko le z dvema, kajti ostali so bili pri delu in jih ni dovolil motiti. Pojasnjeval je, da ima vsaka skupina na-razpolago le 8 efektivnih dni. kar je zelo malo. Vsa tehnična dela, ki bi jih opravili obrtivci, opravijo študentje. Pohvalil je delo študentov, ki so zelo disciplinirani in vestni. Smeje je pristavil, da tukajšnja dekleta včasih sramežljivo povprašajo za tega ali onega študenta. Študentje so zadovoljni z vsem, tudi s svojim profesorjem, ki rlščanjem in gojenjem gozdov, sarič, Matevža Jančiča, Jakoba pa je seveda včasih tudi malo so bila pri nas ustanovljena Pušavca, Jakoba Pušavca, Jako- siten, kakor so nam na tihem gozdna gospodarstva, ki dosled- ha Pirlaha, Janka Jančiča, Ma- zaupali. Sicer pa, kateri profesor po izvajajo vse ukrepe sodobne- tevža Jančiča, Franca Zupanca, pa ni v očeh študentov siten, ga gozdarjenja. Janeza Žnidarja, Jožeta Puša- pnsiovil. smo se od nriiaz- V Sloveniji sta bili ustanov- velja, Toneta Volka, Jakoba Re- meEa urof-sori. in se vračali t30 Ijeni tudi dve posestvi gozdne bežnika, Alberta Pelka in Fran- t g . £ t g Inženir Tani-fakultete v I.jubU-nf. to Je gozd, ca Šketa. }3h?5w •SfcjEK&SSl. Tovariš direktor Tanjšek nas sem v Avstriji In videl gradnjo na«,* rie p*..!,,8 P je povabil tudi na traso nove cest z buldožerji. Potrudil sem darstvo Dravinja v Ptuju. ceste prjp0vedoval mi je 0 se ln dobil buido*er. Z njim 1 Ptuiu nfm^e dlrek- Plantažnem gojenju topola. »Na- napreduje delo mnogo hitreje. ♦n- ' a «*„I ,•„» Tan* Predne države, katerim primanj- Ce je ugoden teren, naredi tudi tor gospodarstva mg Jože Tanj- so že od n do ^0m%este dnevno.„ t, p~. ^ Na SaS” PM?ik» PGv”v 1»' “01 surovino rf lesno SOttUrskl tehnik Ciril Selller ln gozdnega PGV v Ljub industrijo oziroma kot najvaž-7 veselim obrazom pojasnil: »Se i^c«o tnn.,a*H latih nejšo surovino. za pridobivanje nekaj dni pa bomo napravili pot fol ^rS * irlirvaniu jn celuloze. Če primerjamo letne do glavne ceste.« Tovariš Ciril IizacijiP