Poštnina pavšalirana.
Posamezna številka K120.
Leto L, štev. 2.	V Celju, četrtek dne 17. novembra 1921.
Skriti nameni in tajni cilji v delovanju, to so lastnosti vseh meščanskih strank.
„Seio“.
G&A.SIEO ZEMfcJORADNISKE STRANKE 5£A SEOVENIJO.
Izhaja vsak četrtek
Uredništvo in upravništvo lista:
Stane celoletno „ pol leta
. . . 20 Din. (SO K)	Celje, Razlagova ulica 12.
. . . 10 Din. (40 K)	Glavni urednik: Anton Novačan
Oglasi za vsak mm višine stolpca (64 mm) K 1*26 Mali oglasi do 30 mm stolpca (64 mm). . K 1*-Pre stalnih inseratih znaten popust.
Program Zveze Zemljoradnikov.
I. Del.
Splošna politična načela,
1.	Politična in gospodarska demokracija. Politična vlada naroda je trajno mogoča samo le tedaj, ako je osnovana na njegovi gospodarski vladi, in nasprotno, gospodarska vlada naroda je dana z njegovo politično vlado. Zato Zveza Zemljoradnikov zahteva : da uredimo državo tako, da v njej odločuje volja naroda, svobodno in nemoteno, o vseh narodnih delih, kakor z ozirom na politični tako z ozirom na gospodarski red v državi.
2.	Narodno ujedinjenje. Zveza Zemlj oradnikov, kot najizrazitejši predstavnik naroda, ki je s svojo krvjo vstvaril današnjo našo državo, bo delovala z vsemi silami, da se naš še ne-ujedinjeni narod (Koroško, Primorsko, Solun) ujedini in da se to narodno ujedinjenje čuva nedotaknjeno.
3.	Zunanja p o li tika. V zunanji politiki bodo vodili Zvezo Zemljo-radnikov čisto narodni interesi. Ona bo najodločnejše odbijala vse napade na čast in dostojanstvo svoje države in bo branila samoodločbo našega naroda, kjerkoli se on nahaja.
Zveza Zemljoradnikov se bo živahno trudila, da bomo imeli z drugimi slovanskimi državami, v polni meri, najtesnejše zveze prijateljstva.
4.	Notranji red. Zveza Zemljoradnikov zahteva za našo edinstveno državo eno samo Narodno predstavništvo in eno samo zakonodajo v vseh panogah državnega življenja.
Urejenje državne uprave mora jodgovarjati v vsem gospodarskim kulturnim in ostalim potrebam našega naroda.
Vsako upravno telo, največje in najmanje, počiva na načelu samouprave.
Za upravitelje samoupravnih teles in njihove pomočnike zahtevamo posebno šolsko pripravo, ki jo bo predpisal zakon.
5.	Občina. Občina je temeljna, politična in upravna edinica, zasnovana na načelu samouprave. Četudi obsega vaška občina le ožjo politično in gospodarsko oblast mora biti vendar dovolj močna, da lahko prevzame breme vseh vprašanj, ki se
avljajo v njenem delokrogu.
Kot samoupravna edinica je občina v vseh vprašanjih, ki zadevajo izključno le njene interese, popolnoma neodvisna od višjih upravnih oblasti.
Za večja gospodarska in prosvetna podjetja se lahko združi več občin.
a)	Mestne občine. Mesta, oziroma mestne občine niso nič posebnega v državi in ne smejo biti nad vaškimi občinami. Samo zato, ker so mestne občine ne smejo biti one
same deležne vseh prosvetnih, zdravstvenih in drugih naprav in pridobitev novega časa. Take naprave in pridobitve morajo biti razdeljene po vsej državi, po mestih in po vaseh, vedno le z ozirom na gospodarske, prosvetne in druge važne interese.
Ne gre povzdigovati v mesta, oziroma v mestne občine, niti spravljati v njihov okvir take kraje, v katerih je poljedelstvo pretežen poklic. Mesto kot središče konsumentov mora imeti z vasjo kot središčem producentov najtesnejše zveze, toda te zveze ne smejo biti nikoli na škodo vasi.
b)	Vaške občine. Na kmetih živi ogromna večina prebivalstva. Vas je glavni vir naše telesne, gospodarske in moralne moči, pa je vendar zapuščena in zanemarjena.
Naša splošna dolžnost je, da vas povzdignemo na višjo kulturno stopnjo, da bi v prihodnje služila državi kot najsigurnejši temelj.
Zato bo Zveza Zemljoradnikov neutrudoma delovala, da naša vas dobi čimprej in v polni meri vsa sredstva in vse ustanove za krepko gospodarsko in prosvetno razvijanje. Med ta sredstva in ustanove spadajo :
Zadruge za vsa gospodarska dela; dobra pitna voda in vodopoji za živino ; kopališče, babice, zdravniki, lekarne, vaške bolnišnice; izboljšanje vseh zdravstvenih prilik z ozirom na stanovanje, hrano in oblačenje kmeta; dobre ceste in pota; razsvetljava in izkoriščanje naravnih sil za poljska in druga dela; dobra šolska in občinska poslopja; zdrave gostilnice itd.
b) Okrožje. Okrožje (oblast) obsega vse občine ene gospodarsko-geografske celote, ki je večja od sedanjih glavarstev. Za Slovenijo zahtevamo mariborsko in ljubljansko oblast, v mejah bivše Kranjske in Sp. Stajerja, ki pa se po želji prebivalstva lahko strneta v eno samoupravno telo (Zedinjena Slovenija). Oblast skrbi za celokupno politično, gospodarsko, finančno in prosvetno življenje v svojem delokrogu in je tudi izvršni organ za vse zakonodavne odločbe.
Tudi okrožje (oblast) mora biti urejena po načelu samouprave.
Za večja gospodarska, prosvetna in druga podjetja se lahko združi več okrožij (oblasti).
7.Politične svobodščine dr-ž a v 1 j a n o v. Politične svobodščine državljanov so temeljni pogoji demokracije in njenega razvitka. Njih morajo spoštovati državne in samoupravne oblasti kakor tudi posamezniki. Vsaka kršitev teh svobodščin, kdorkoli jo povzroča, se bo strogo zasledovala.
Zveza Zemljoradnikov zahteva: svobodo zbora in govora; svobodo
združevanja, gibanja in svobodo tiska ; nedotakljivost stanovanja in pisemske tajnosti; svobodo veroizpovedanja.
8.	Narodno Predstavništvo.
a)	Splošno načelo. Dosedanje politično ustrojstvo v naši državi ni točno in verno zrcalilo družbe in njenih raznovrstnih in razhostročnih interesov. V marsičem se vidi ta različnost kot naravna posledica razdelitve dela'in ločenja poklicev. Brez ozira na nasprotja teh raznovrstnih interesov, vsi društveni razredi so bili dozdaj podrejeni enemu skupnemu političnemu programu. To je bilo po strankah in tudi v Narodni Skupščini. Zato so interesi kmeta v marsičem zapostavljeni in potisnjeni v ozadje.
Zato Zveza Zemljoradnikov zahteva : da naš narod v bodoče predstavljajo v Narodni Skupščini poslanci po svojem poklicu v družbi.
b)	Volilna pravica.^ Sodelovanje pri volitvah (glasovanje) ni samo pravica,, ampak tudi dolžnost državljana. Čimbolj se državljani zanimajo za javna dela, tem silnejša bo moč demokratskega reda.
Volilno pravico ima vsak državljan, star 21 let; Zveza Zemljoradnikov se bo potegovala tudi za žensko volilno pravico, posebno v samoupravi (občina, oblast).
Volilna pravica mora biti splošna, enaka in tajna. Vsak pritisk ali podkupovanje volilca se mora najstrožje kaznovati.
c)	Narodni poslanci. Kot pooblaščenci naroda, narodni poslanci, so osebe, poslane od posameznih družabnih razredov v Narodno Skupščino, da zastopajo njihova stališča in interese.
Poslanec more biti vsak državljan, star 30 let, ki zna citati in pisati.
Poslanec kot tak ne more imeti trgovskih zvez niti z državo niti s samoupravnimi telesi, niti posredno niti neposredno. Kdor greši proti temu, pride na zahtevo 30 poslancev pred redno sodišče. Obsojenega poslanca ne more nihče pomilostiti.
Narodni poslanci so za svoje delo odgovorni svojim volilcem, katerim poročajo o svojem delu v Skupščini po vsakem zasedanju. Volilci imajo pravico, da svojega poslanca odpokličejo, ako to zahteva več kot polovica volilcev.
Državni uradniki, ki bodo, izvoljeni za narodne poslance, obdržijo vse uradniške pravice, razen pravico do plače in napredovanja, dokler jim traja mandat.
9.	Vlada. Celokupno politiko doma in proti tujini vodi vlada. Državni upravitelji — ministri — so vedno poslanci iz Narodne Skupščine, kateri edini so odgovorni za svoje delovanje.
Vsak minister je dolžan vsako leto predložiti Narodni Skupščini in javnosti natančno poročilo o delu v svojem ministrstvu.
Za časa svojega ministrovanja ministri ne morejo imeti nikakšnih trgovskih zvez, posrednih ali neposrednih, niti z državo niti samoupravnimi telesi; tudi ne morejo biti člani odbora ali pa plačani nastavljene! kakšne banke ali denarnega zavoda, ali kakoršnegakoli podjetja, ki sloni na kapitalistični podlagi.
Ako Narodna Skupščina ugotovi, da je minister oškodoval s svojim delom kak državni interes, ga toži rednemu sodišču. Odgovornost ministra je kazenska in materijelna (bo zaprt in škodo mora povrniti). Tako obsojenega ministra ne more nihče pomilostiti.
Tudi vsak državljan ima pravico, da se pritoži Narodni Skupščini zavoljo delovanja posameznega ministra, ako misli, da so oškodovane splošne koristi.
10.	Uradniki. Uradniki so izvrševalci javne službe, kakor je izražena v državnih zakonih. Vsako delo uradnika, katero je v nasprotju z zakonskimi predpisi, se smatra kot njegovo osebno delo, za katero nosi on osebno odgovornost.
Vsak državljan ima pravico, tožiti sodišču uradnika, ki dela proti predpisom zakona ali jih pa ne izvršuje; to pravico ima državljan brez ozira, ali je to njegov osebni interes ali ne.	a
11.	Pravosodje in policija, a) Pravosodje mora biti za vse enako in vsakemu dostopno. Zato mora biti zagovorništvo (odvetništvo, advokati) javna služba, kakor je sojenje in sodstvo. Vse usluge pravosodstva so brezplačne.
Razen tega zahteva Zveza Zemljoradnikov : poroto za civilne in kazenske spore; ustanovitev sodišča dobrih ljudi po celi državi, odškodnino vsem, ki so bili po nedolžnem obtoženi, zaprti in obsojeni; nadalje, da se odpravijo cerkvena (v Srbiji) in vojaška sodišča in da se odpravi smrtna kazen.
b) Policija mora skrbeti za osebno in imovinsko varnost kakor tudi za to, da se izvršujejo predpisi in naredbe državnih in samoupravnih oblasti. Ta policija je v rokah samoupravnih teles.
Prestopke in zločine preiskuje, zasleduje in spravlja pred sodnijo posebna sodnijska policija kot organ pravosodja.
12.	Vojska. Kot ustanova, ki ima služiti izključno le obrambi države pred zunanjimi napadi, mora vojska biti narodna in pa tako organizirana^
da vsled tega ne trpijo niti gospodarski niti moralni interesi naroda.
Vojak je državljan in branilec domovine. Zato Zveza Zemljoradnikov zahteva, da se z vojakom vedno tudi tako postopa. Zato se mora z najstrožjimi zakonskimi merami popolnoma iztrebiti: pretepanje, psovanje in uporaba vojaka za oficirska, konjsko-služna in posilna (burši) in druga, za vojaka nedostojna opravila.
Ce zunanje prilike ne dovoljujejo, da bi opustili stalni kader, se mora omejili vpoklicanje in fegrutska šola vojnih obveznikov, posebno vaških fantov za časa najvažnejših, najnujnejših poljskih del, kolikor je največ mogoče.
Razen tega Zveza Zemljoradnikov zahteva, da služijo vojni obvezniki svoj rok kolikor mogoče v svoji ožji domovini (Slovenci v Sloveniji).
Dalje Zveza Zemljoradnikov zahteva, da se preneha z dosedanjim načinom jemanja komore (rekvizicije), katero mora nabaviti država sama iz lastnih sredstev; končno zahteva popolno odškodnino kmetovalcem za škode, ki jih povzroči vojska za časa vaj, manevrov ali v vojnem času.
II. Del.
Zdravje, prosveta, vera.
1.	Narodno zdravje. Narodno zdravje mora biti predmet najživah-nejšega zanimanja države in samoupravnih teles.
Vsi, ki imajo opraviti z zdravstvom (zdravniki, higijeničarji, oskrbovalci bolnikov, lekarnarji itd.) opravljajo javno službo. Zato veljajo tudi za njih naredbe, kakor za ostale javne uslužbence. Zdravniška služba mora biti brezplačna, dokler jo vrši zdravnik kot javni uslužbenec. Popolnoma brezplačne morajo biti tudi bolnišnice in brezplačna tudi zdravila.
Zveza Zemljoradnikov bo delala z vsemi sredstvi na to, da dobi vsaka občina svojega zdravnika, svojo babico, svojo lekarno, svojo bolnišnico in ambulanto.
2.	Narodna prosveta. Demokratski red v politiki in v gospodarstvu temelji na izobrazbi državljanov. Sodobna in dobra izobrazba je prvi pogoj in najzaneslivejši temelj za vsestranski kulturni in gospodarski napredek naroda. Zato Zveza Zemljoradnikov zahteva : da se z vsemi sredstvi dela za splošno narodno prosveto; šola in odgoj se ima prilagoditi družabni in politični sestavi in potrebam naroda. To se bo doseglo posebno
a)	z vpeljevanjem brezplačnega obveznega poduka v vseh ljudskih šolah za otroke obojega spola, s takšnim programom poduka in s takšnimi sredstvi za poduk, ki bodo popolnoma odgovarjala polrebam in prilikam tistega življa, kateremu so ljudske šole namenjene;
b)	odpiranje potrebnega števila posebnih šol za odrasle obeh spolov z nalogo, da ponovijo, utrdijo in razširjajo splošno znanje, stečeno v ljudski šoli;
c)	s prirejanjem poduka, tam kjer je potrebno in dokler bo to potrebno, za nepismene in za ne dovolj pismene, vse db 50. leta starosti;
č) z izdajanjem različnih tiskanih naukov duševnega, moralnega in soci-jalnega značaja; ustanavljanjem dobro opremljenih ljudskih knjižič in čitalnic po mogočnosti v vsaki vasi;
d)	s prirejanjem stalnih in pri-ložnosinih predavanj za ljudstvo, ki jih je treba pospremiti s slikami, deklamacijami, s pesmijo, z godbo in igrami.
Poleg razširjanja splošno koristnega znanja pa mora biti glavna naloga, da se utrjuje in krepi zdrava
demokratiška zavest in čutenje, da se posebno goji spoznavanje in uporaba načel samouprave. Ta naloga se mora izvršiti v vseh učiliščih v državi, od najnižjih do najvišjih, posebno pa v šolah, v katerih se pripravljajo učitelji ljudskih in nadaljevalnih šol in duhovni pastirji.
3) Vera je posebna zadeva vsakega posameznika, toda cerkev je narodna ustanova in mora kot takšna služiti narodu.
Vse vere so pred zakonom jednake.
Treba delovati, da se cerkve pri nas združijo in da se ustanovi ena narodna cerkev.
(Dalje prihodnjič.)
Zakaj Zveza Zemljo-radnikov?
Kaj je napotilo ljudi v naši državi, da ustanavljajo Zvezo Zemljoradnikov ?
Krnel je v naši državi najštevilnejši razred prebivalstva. On je najgloblji vir vseh pridelkov in vse delovne sile, ki daje naobrazbo in ugodnejši način življenja; on je tisti razred prebivalstva, ki daje svežo kri vsem ostalim družabnim vrstam, katere živijo največ po mestih; on — kmet — je nosilec vseh bremen, finančnih in vojaških, privatnih in kapitalističnih.
In ravno ta najglavnejši pridelovalec, ta vir vseh državnih potreb, ta stvarnik vseh potreb za življenje, ta vir sveže krvi, ta obnovitelj mesi in trgov je prepuščen že stoletja samemu sebi. Nihče nikoli ni mislil o njegovem ugodnejšem življenju, o njegovi duševni povzdigi, o njegovih hišah in njegovi postelji. Prepuščen sam sebi je tonil v neznanju in v svojem brlogu živel ponekod kakor žival.
Njemu so obljubljale vse stranke zlate hribe in doline, toda te stranke so lezle po njegovem hrbtu do moči in njih prvaki so prišli v Narodno Skupščino. Vlada in Narodna Skupščina sla izdelali mnogo zakonov, oživotvorili mnogo ustanov, toda vse to več ali manj le na korist meščanov, na korist posameznih stanov po mestih in trgih, na korist trgovcev, industri-jalcev, uradnikov in raznih združenj, bank, denarnih zavodov in korporacij. A vas in kmet sta ostala brez pri-boljšanja, brez zaščite v svoji temi in blatu.
Med zadnjo vojno nihče ni toliko trpel kakor kmet, nihče ni tako drago plačal to vojno, kakor kmet s svojim premoženjem, po krajih, koder je neposredno divjala vojna furija, in pa s krvjo in življenjem svojih otrok. A po vojni sta takega kmeta, golega in bosega, brez živine in brez orodja, brez pravice in zaščite, vlada in parlament pustila na cedilu.
Po vojni so imeli prvo besedo v družbi in parlamentu vojni bogataši, verižniki, tihotapci in avstrijski pokorni hlapci. Bankirji so razvili svoje delovanje, da so jim prišle pene na ušla, in kakor divje ptice vrgli so se na našo državo v podobi raznih izvoznikov, uvoznikov, konzorcijev itd. Miljarde vojnega plena v Srbiji, ki bi bile lahko pokrile vse državne dolgove, so se raznesle bogve kam. Miljarde dinarjev so izginile v žepih teh vojnih in povojnih dobičkarjev, v globoke kase raznih domačih in podomačenih bank, a naš kmet in naša vas po vesoljni Jugoslaviji, sta prepuščena sama sebi, da živita življenje nedostojno človeka, mukotrpno, ubogo, strašno.
Zapuščeni od vseh so kmetje v Jugoslaviji ogorčeni vstali, pripravljeni.
da s silo, v krvi in ognju, potopijo vse svoje sleparje in oderuhe. Na srečo za Jugoslavijo in za naš tro-imeni narod pa so se našli v narodu in po mesiih ljudje, ki so ta pokret, to nezadovoljstvo, ki je pretiloj da se razlije kakor vse uničujoči orkan, uravnali potom organizacij samih kmetov v zvezo in celoto, ki bo zakonskim — legalnim — potom uničila oderuštvo in korupcijo in ki bo priborila našemu kmetu in naši vasi za človeka dostojno življenje.
In tako je prišlo do Zveze Zemljoradnikov.
Zveza Zemljoradnikov ni samo politična stranka, kakor mnogi mislijo, Zveza je nekaj večjega in obsežnejšega. Zveza Zemljoradnikov je silno gibanje, je vstaja sužnjev, ki hočejo mirnim potom — potom evolucije (razvoja) — osvoboditi kmeta in našo vas od vseh pijavk, oderuhov, veriž-nikov m tihotapcev; to je pokret največjega, najštevilnejšega stanu v današnjem človeštvu, ki hoče obesiti nagobčnik na nos vsem izkoriščevalcem, razvrščenih po raznih bankah in denarnih zavodih, ki brijejo zemljoradnika vse brez britve. To je pokret, ki hoče postaviti močni jez tistemu anarhističnemu podiranju, ki je danes znan pod imenom „ruskega boljševizma".
Zveza Zemljoradnikov je pokret, ki ima nalogo, da kmeta in našo vas povzdigne iz leme do znanja, da ga spravi na pot, da se bo tudi on lahko okoristil z vsemi zdravimi pridobitvami kulture, katere do zdaj uživa že vsak srednji meščan.
Ta pokret se je začel po vseh naših deželah, po Srbiji in Bosni, po Hrvatskem in Vojvodini, po Dalmaciji in Sloveniji,
Kmet v Sloveniji, izgleda, da živi bolje nego njegovi stanovski tovariši v drugih jugoslovanskih oblastih. Toda Slovenija je pobeljen grob v marsičem, in lepi videz, ki ga nudi površnim in veselim očem letoviščarjev in potujočih ministrov, je na žalost le lepi videz. Notranja duševna potreba po lepoti in snažnosti je dala hišam slovenskega kmeta ljubko prijaznost, snažnost in pismenost, ga nekaj malo odlikujeta pred bratom Srbom in firvatom. Toda poglejte v našo vas, kako živi, kako se trudi za vsakdanji koruzni kruh, s kakšno težavo nosi breme težkih davkov, kako je hudo slovenskemu kmelu in delavcu ob tej draginji kupovati najpotrebnejša oblačila 1
Zatoraj pozivamo v dvanajsti uri Samostojneže, da se iztreznijo in prenehajo s svojo dosedanjo politiko doma in v Beogradu in se pridružijo v bratski ljubezni Srbom in Hrvatom. V dvanajsti uri pozivamo kmete iz vrst vseh drugih strank, da se otresejo „gospodov" in se pridružijo Zvezi Zemljoradnikov iz cele Jugoslavije. Dajmo si vsi skupaj roke v svetem pomirjenju, ker nas to strankarstvo ubija in ker imajo od naše nesloge koristi oni, ki hočejo tudi po svetovni vojni — tej veliki učiteljici narodov nadaljevati svoje gospodsko življenje na račun kmetov in delavcev.
Zveza Zemljoradnikov bo med Srbi in Hrvati v najbližji bodočnosti dobila tudi parlamentarno večino in dosledno temu vzela vlado v svoje roke. Ali bomo slovenski kmetje in delavci čakali in pricapljali za Srbi in Hrvati, ponižno in sramežljivo, ko bodo oni že vse opravili? Mi, ki se tako radi ponašamo, da smo prekosili brata Srba in Hrvata v napredku in kulturi, mi bomo še čakali?
I. P.
Novice.
Kdor noče obdržati „NašoVas" in naročnino poslati, prosimo, da lisi vrne.
Vse one, ki smo jim poslali prvo številko na ogled, pa jo niso vrnili, prosimo, da nam pošljejo naročnino za pol ali za celo leto po položnici, ki jo prilagamo današnji številki „Naše Vasi".
Kongres Zemljoradnikov iz srbskih in hrvatskih oblasti se je vršil dne 12., 13. in 14. novembra t. 1. v Veliki Plani v Srbiji. Od Samostoj-nežev so prišli na kongres poslanec g. Mermoija, zemljoradnik g. Fr. Kene ml. iz Globokega pri Brežicah, tajnik 5KS g. Bukovec in urednik „Kmeiij-skega lista" gosp. Saša Železnikar iz Ljubljane. Vsi ii pa so zapustili kongres že prvi dan popoldne in so odpotovali. Od drugih Slovencev se je udeležil kongresa g. Božidar Sever iz Prekmurja. Naš urednik je dobil na kongresu besedo in je v svojem govoru obžaloval, da še niso slovenski kmetje, vsi brez razlike sedanjih strank, v taboru Zemljoradnikov. Na kongresu je prišlo do veličastnih prizorov, ko so vsi delegati burno zahtevali od voditelja stranke brata Abramoviča, da bi prevzel izjemoma on — četudi proti statutom stranke — neomejeno vodstvo vsega pokreta v svoje roke. Toda brat Abramovič je v svoji skromnosti in v pravilnem pojmovanju demokracije to odklonil, češ, da se ne sme zaupati vodstva eni osebi, ker bi za njim lahko prišel drugi, ki bi to izrabil in ves naš pokret oškodoval. Drugi dan kongresa, ko so bili sprejeti novi statuti in poravnana neka mala osebna nasprotja, se je končal ob navzočnosti čeških gostov s petjem naše in češke himne in s klicanjem našemu mlademu kralju Aleksandru. Tiste, ki so mesece rovarili in nestrpno čakali, da pride na tem kongresu do prepira, razdora in razkola, je porinil ta kongres žejne preko vode. O poteku kongresa prinesemo obširno poročilo.
Draginja. S padanjem naše valute raste draginja v neizmernost. To razumemo; ne razumemo pa, da so v takem mestecu kakor je Celje nekateri artikli dražji nego v Beogradu ali v Zagrebu. V Beogradu stane par čisto volnenih možkih nogavic 100 K, v Celju jih ne dobite izpod 150 K ali še več. V Beogradu stane kilo sladkorja v kockah 56 K, v Celju pa 58 K. Pa imajo vendar beogradski trgovci veliko večje režijske stroške! Nasprotno pa prodajajo beogradski okoličani liter mleka po 12 K, dočim ga morajo prodajati v Celju po 8 K. V Beogradu posluje sodišče za pobijanje draginje, ki trdo stopa na prste raznim brezsrčnim trgovcem in gostilničarjem. Tako je n. rr. 'o sodišče kaznovalo trgovca, ki je navijal, z globo od 100 000 K in s trimesečnim zaporom, nekega restavraterja pa z globo od 40.009 K in z enomesečnim zaporom, ker je v svoji gostilni prodajal kakor papir, tanke mesne porcije. Vse te kazni so bile takoj pravo-močne, brez priziva. Pozivamo in nujno prosimo celjsko sodišče za pobijanje draginje, da z bistrim očesom pogleda k našim mesarjem, trgovcem z manufakturno in špecerijsko robo in k gostilničarjem, posebno pa, da pripazi na razne združene trgovine, ki, mogočne po svojem kapitalu diktirajo cene malim trgovcem po deželi daleč naokrog, Tudi prosimo to celjsko sodišče za pobijanje draginje, da ne preganja okoličanov, če svojim pridelkom zvišujejo cene. Kar okoličan v mestu kupuje, ni luksus, ampak
neobhodna njegove potreba, in ko vidi, da cene v mestu neprestano rastejo, se prime za giavo in se -vpraša, zakaj bi ravno on moral prodajati svoje pridelke po starih cenah? Upamo, da bo celjsko sodišče za pobijanje draginje, v katerem sedijo sami mladi odločni možje, storilo svojo dolžnost in bo prineslo — vsaj do Miklavža pravične cene za krnela, delavca in pred draginjo stokajočega mielegenfa.
Učiteljski zbor okol. celjske osnovne šole v zvezi z občinskim odborom okoliške občine celjske je sklenil, da priredi letos ubogim otrokom celjske okolice božičnico. V ia namen se sesiane v nedeljo dne 20. novembra posebni odbor, ki bo organiziral zbirko po okolici. Priporočamo to dobrodelno prireditev in vabimo vse premožne okoličane, da se nabiralcem za božičnico revnih otrok obilno odzovejo. Ravno v neposredni okolici je med delavci in malimi kmeti stiska velika; so ubogi otroci, ki prihajajo še zdaj v polni zimi bosi v šolo! Imena darovalcev bomo priobčili.
Italijanski oficir v omari. Beogradski iisf „Tribuna" je prinesel telegram iz Rima, o pogreba „neznanega vojaka", s pikro pripombo o veliki italijanski „zmagi" pri Kobaridu, kjer so bili Italijani v zadnji vojni neusmiljeno tepeni. To je užalilo italijanskega vojnega atašeja v Beogradu in vzdignil se je, v spremstvu nekega italijanskega majorja, in šel nad urednika „Tribune". Zahteval je od njega, da prosi odpuščenja, toda urednik ga je zavrnil. Med prepirom pa je italijanski ataše udaril urednika v obra? in ga imenoval „srbsko svinjo". Prišlo je do prelepa; uredniku je priskočil na pomoč njegov sotrudnik. Italijanska oficirja sta potegnila sablje. Zdajci pa plane v sobo poslužitelj uredništva, krepak srbski kmečki fant, prime majorja in ga trešči v omaro s tako silo. da so se vrata omare razbila, ubogi llaljanček pa je padel v omaro in ni mogel več iz razvalin. Nato pograbi fant še atašeja in ga vrže po ne baš mehkih stopnicah iz uredništva. Medtem je major v omari milo čivkal „ajuto — ajuto" — in usmilili so se ga. Rešili so ga iz razvalin in ga s primerno kaznijo Trgli na ulico. Škoda, da ga niso prej fotografirali, tega italijanskega junaka, kako čepi v razvalinah omare.
Samosilnik.
L
Nad starim sivim kraljestvom se je pokazala črna zvezda, oznanjevalka prekucij in sprememb, davno pričakovano usodno znamenje. Umrl je modri kralj, tri dni potem, ko se je preobjedel svežih smokev, ki so mu raznesla čreva. Osirotela dežela je zaječala v nemirih in homatijah, v ljutem metežu strank je ginevalo blagostanje in na stežaj so se odprla vrata vsem grozam in nesrečam. Iskal je ^gospoda suženjski rod in gonobil v strastni blazni borbi samega sebe. Zakaj tako je zapisano v globinah človeškega srca, da bo hrepenelo za gospodom in krotilcem svojim, dokler se samo ne očisti gospodovalnih želja in ne premaga te prve slabosti svoje.
V strahote tistih dni je pogledalo pozorno in lakomno oko največjega bojazljivca v deželi. Iz brloga krvoločnih misli in črnih naklepov se je vzdignil Samosilnik, je vrgel mrežo in sedel v temi tavajočemu ljudstvu za vrat. Mahoma so se polegli boji; kakor obrzdan konj je zatrepetala dežela pod roko novega gospoda in inaod se mu je poklonil do tal.
Samosilnik se je zaprl v palačo zr rezanega kamna. Obdal je palačo z rablji in besnimi psiTfin je^posfavil pred njo deset komolcev visoke vislice.
Ukazal je in oznanil po vesoljni deželi:
„Kdor pa poreče, da je moj nos dolg, bo obešen \“
In zopet:
„Kdor pa poreče, da je moj nos kratek, bo tudi obešen 1“
In tretje :
„Kdor pa poreče, da ni moj nos ne dolg ne kratek, obešen bol"
In kar je bilo takih, ki so mislili, da je njegov nos dolg, in takih, ki so mislili, da je krafek, največ pa tistih, ki so dejali, da ni ne dolg ne kratek, so se zibale vislice od jutra do večera. Na kupe so ležali mrliči po holmu okoli palače strašnega Samo-silnfka.
II.
Deseti dan svojega gospodarstva je počival Samosilnik na odru, vznak in vse štiri od sebe, in se je dolgočasil v prebavi. Mračilo se je. Na hladnem kamnu visokih sten so plesale sence rabljev, ki so prižigali zunaj baklje, da nadaljujejo svoje peklensko delo tudi ponoči. V dvorani je vršel hrum hitrih korakov, zategli obupni kriki, liki ostri kamni bili Samo-silniku na ušesa. Slišal je zapomaganje cvilečih možkih glasov.
Pogledal je na vislice.
Pod njimi je stal plešast starček, ves sključen in krevljast, toliko da se je držal na nogah. Že so ga držali hlapci, že so ga vezali, že so mu ovijali na vral prokleto konopljo. Toda starec ni prosil, ne stokal. Smehljal se je prezirno in ko so ga dvignili kvišku, se je nasmejal na vse grlo.
Samosilnik se je začudil in ukazal, naj ga snamejo in pripeljejo k njemu.
Sneli so ga in pripeljali.
„Po čemu se smejiš, ko te obešajo?" je vprašal Samosilnik.
Starec je odgovoril:
„Smejem se Tebi, Samosilnik, ker ni tvoj nos ne dolg ne kratek in ker zavoljo tega ljudi obešaš 1“
Samosilnik je odgovoril:
„Temni so moji zakoni in moj nos, ki sem ga dal deželi v trepet, je logika vsakega zakona. Ni dolg ne kratek, kadar je dolg in kadar je kratek.
Starec je odgovoril in v odgovoru vprašal:
„Ali uživa zakon samega sebe? Zakon postavlja sebi meje, ki jih poruši svoboda. Jaz v tebi Šamosilnik, ne vidim svrhe."
Samosilnik se je nasmehnil in dejal:
„Moj nos je ideja! Za vsako idejo človeštvo krvavi, rado r©ma k vislicam, rado se da klati in mučiti. Človeštvo brez ideje je kakor lice brez nosa. Ta dežela je bila brez ideje, jaz sem ji idejo dal, moj nos je ideja."
Starec je pobledel in klonil.
„O. groza! je dejal. Ti se, Samosilnik, rogaš lepoti, iz tvoje gnile duše se razliva po deželi smrad, ti si, Samosilnik, spočel največji greh. In ker si popolno grd, si mogočen, da te premaga edino čistost in lepota."
„Te pa ni 1“
In Samosilnik je namignil svojim hlapcem.
Peljali so starca pod vislice in mu zadrgnili okrog vratu prokleto konopljo.
III.
Bila pa je v deželi uboga deklica, ki ni imela ne očeta ne matere. Pasla je v planini ovce in samoti tožila svojo nesrečo. Ko je zvedela, da Samosilnik obeša ljudi, očete in matere, je splezala na najvišji breg in pogledala v daljavo. Videla je palačo Samosilnika, palačo izrezanega kamna, in vislice pod nio. Solnce ie gledalo preko nje, palača je ležala v senci in nad njo so krožili črni vrani. Zamislila se je deklica bolno in je rekla v svojem srcu: „Obeša jim stariše, kam pojdejo ubogi, majhni nebogljeni? Pa čemu toliko gorja nedolžnim tisočem, ko se nad mojim srcem ne zvedrijo oblaki žalosti?"
Tedaj je ostavila svojov čredo in se je spustila v dolino. Šla je po deželi, šla od doma do doma in zbirala deco obešenih starišev. Vse je hodila sabo; lake, ki so bili že veliki in so hodili sami, in take, ki še niso vsodili. Take. je ukazala, da nosiio večji pa rokah, na hrbtu, ali pa, da
jih peljejo v malih otročjih vozičkih. Tako je obhodila deklica vso deželo in tedaj se je vzdignila vojska otrok in se podala na pot k palači Samosilnika. Pot je bila dolga in težavna. Mnogi so opešali v prahu in žeji, toda. deklica jih je zopet osrčiia. Prepevala jim je pesmi o angelih, ja-bolkah, belih zvezdah, najbolj utrujene pa je zbrala okoli sebe in jim pravila povesti, ki si jih je izmislila sama, ko je pasla čredo v planini. Od časa do časa' je skočila na bližnji grič, pogledala k palači Samosilnika in oznanila deci, da ni več daleč. Pokazala je z rokami, kako daleč je še, le še komolec dva, in otroci so vriskali in šli veseli dalje.
Za belega dne so bili veseli, ko pa se je zmračilo in je prišla noč, da sami niso vedeli kako, so se začeli otroci plašiti. Ali jih je strašilo drevo, ki je stalo samotno v polju, v svojem razrožnem vrhu sajasto, capasto, kakor pošast, ki zdaj odklopi svoje strašne, bogve kako žareče oči; ali pa jih je motil kak daljni glas, krik nočne ptice, tajno šumenje na desni in levi. Postajali so, polni groze, potem je v vrstah zajokal olrok, potem je zaklical drugi, da je lačen in tretji, da mu je mraz. Deklica je tolažila, prosila, sama jokala. V pomoč ji je bila edino zvezda, kadar se je utrnila in na čudo malih zarisala sijajno črlo na nebesnem svodu.
Ko je opešala tudi deklica, je zaspala vojska olrok po holmu, ki je na njem slala palača Samosilnika.
IV.
Drugo jutro se je prebudil Samosilnik zelo slabe volje in je ukazal svojim hlapcem, da jih vse obesijo, kar se je čez noč zbralo prestopnikov. Ko pa se je naslonil na okno, da bi se naslajal ob mukah je zapazil po holmu spečo vojsko olrok. Hitro je poslal slugo na oglede. Sluga se je vrnil prestrašen in je povedal, da je spodaj otrok ko listja in trave.
„Polovite jih in pobesite jih 1“ — je ukaza! Samosilnik.
Vedno poslušni hlapci se niso zganili.
„Otrok ne moremo obešati!" so izjavili rablji.
„Odvežite tolpo ljutih psov in spustite jih na otroke 1“ je ukazal Samosilnik.
Tudi pse niso odvezali.
„Konec!" je pomislil Samosilnik in se je skril strahopetno v najtemnejši kot svoje palače.
Zunaj pa so njegovi hlapci in rablji padli na kolena pred vojsko otrok, ki je drla od vseh strani k palači. Prva je stopila pod vislice deklica in je ukazala, da jih podro. Ko so podrli vislice, je ukazala, da pokličejo Samosilnika.
Rablji in hlapci so ga privlekli iz najtemnejšega kota palače. Držal se je za glavo in skrival oči.
Deklica je vprašala:
„Ali si ti Samosilnik?"
Odgovoril je;
„Nisem. Dobrotnik dežele in prijatelj človeštva sem!"
In je še vedno skrival oči.
„Zakaj skrivaš oči?" — je vprašala deklica.
Rablji in hlapci so mu vzeli roke od oči. Pogledal je razprto na deklico, na čistega nedolžnega otroka, zatrepetal ko šiba na vodi in omahnil.
Položili so ga pred deklico, mrtev je bil. In ko so razdjali palačo do tal, so izkopali globoko jamo in zagrebli Samosilnika, se je vzdignil na drugem koncu dežele drug Samosilnik, ki vlada še dandanes.	A. Novačan.
Urednik
lista „NASA VAS" išče v Celju primerno sobo s pohištvom in s posebnim vhodom s stopnic. Ponudbe na uredništvo „Naša Vas" v Celju.
Za šumsko industrijo
verziran računo- in knjigovodja z večletno prakso išče službo pri slični industriji ali pri kakšnem večjem gozdarskem podjetju. Ponudbe poslati na upravo lista pod „Strokovnjak 6005“.
Uradnik lesne stroke
išče sini&e 3-1
pri kakem velikem podjetju, sprejme tudi službo kot skladiščnik. Vstop s 1. prosincem 1922. Naslov v upravništvu.
Volčja psica
čistokrvna, 2 let stara, nekoliko vežbana, izvrstna varuhinja, pripravna za kako veleposestvo se proda. Kje pove upravništvo lista.
Oglejte si
manufakturna trgovino
J. SCUDISZ
Celje-daberje št. IS,
nasproti vojašnici Kralja Aleksandra. Priporoča se vsem odjemalcem:
:: na drobno in debelo. ::
Dospela je velika množina ir ozemskega blaqa po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, ccfir, sifon in raznovrstno manufakturno blago.
Naznanilo!
Dovoljujem si Vas vljudno opozorili, da imam redno v zalogi vse v vojaško opremo spadajoče predmete. Izdelujejo se vse vrste uniform, čepic, kakor za vojake, železničarje, policijo, žandarje, finančne stražnike, pošiarje, ognjegasce itd.; istotako tudi vsakovrstne športne čepice za gospode, dame in otroke. Velikanska zaloga kožuhovine in kožuhovinskih izdelkov. Prevzamem vsa v mojo stroko spadajoča naročila ter izdelujem isie točno in po najnižji ceni.
Svitle kožuhovine se prevzamejo v snaženje kakor tudi vse vrste kožuhovine čez poletje v shrambo. Kože vseh vrst se prevzamejo v ustrojenje. Surove kože kupujem po dnerni ceni
M. FROHLICH
krznarija in izdelovalnica čepic
CELJE, Kralja Petra cesta 11
13-2
----:-----p
USNJE
vseh vrst po naj nižji dnevni i ceni dobite pri tvrdki
F. FAGANEL
Gosposka ul. 26
CELJE. „
M________ %
FRANC SODIN
tovarna strešne in zidne opeke
LJUBEČNO pri CELJU,
::	poštni predal 73	: :
Gostilna in veleposestvo Bukovžlak
13 —t
E!gE?qEM9!gE!qMsMq3
Naznanilo!
Naznanjam cenj. občinstvu
da sem prevzei na Kralja Petra cesti
(poteg bivše graške mitnice)
špecerijsko trgovino = Srimz =
Potruditi se hočem kolikor mogoče z nizkimi cenami in prvovrstnim blagom pridobiti čimvečji delokrog mojih odjemalcev ter se slav. občinstvu za obilen obisk priporočam
Fazarinc
trgovina s špecerijo, koionijalnim btagom, semeni in dež. prideiki.
13 2
■BagaiaaesieiBapiaiBaEaaiBeaaBaBisa
MAKS ZaSOKOVŠEK
za gospode
CELJE, CANKARJEUA CESTA ŠT. 2.
Se priporoča za jjesensko
s::	in ztms&o sezono. :::
6-2
e!!SSSii@^@iiDe@is)saa@i9e3gigg^ss8SBOBn
Priporoča se tvrdka
PETEK & DRUG,
CELJE
trgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom §n kupuje vse de* želne pridelke po najvišjih dnevnih cenah.	i3_2
ČEVLJE
za moške, ženskeT in otroke dokazano najboljše kakovosti iz prvih tu- in inozemskih tovarn, kupite najceneje v največji izberi v veletrgovini in razpošiljaini
R. Stermecki, Celje,
štev. 383.
Slovenski cenik z več tisoč slikami se pošlje zastonj. Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar. 52-2
■
a
a
a
m
a
m
a
B
B
a
a
a
E)
B
B
a
B
B
a
B
a
B
S
iBBS!®OaKEBBSa®aE2ESSaEg3B@S®ffi
TRGOVINA j
Barv	1
Lakov
Firneža
Čopičev
i.t.d. i
Glavna zaloga I
gumijevih | izdelkov tvornice
B
a
m
ss
a
m
a
a
Zdravko Krajnc i
CELJE I
Prešernova ulica štev. 5. 1
B
!BBBfe>BaBBSSBBB8BBBBSBBBBSaE3
Stavbeno in galanterijsko kleparstvo
Ant. Jošta naši.
Franjo Dolžan
Celje, Kralja Petra cesta 8
se priporoča za izdelavo vsakovrstnih stavbsnih in galanterijskih del. Kritja streh, zvonikov, popravila istih, naprava strelovodov itd. Izvršitev točna. Cene zmerne. Za izvršena dela se jamči.
j FRANJO BtGAJ j
i urar državne železnice
t CELJE, GLAVNI TRG 14 j
feimaMiBMmanMBMii—^
E
Zaloga zlatnine in srebrnine kakor tudi žepnih in stenskih ur in budilk | najboljše vrste po najnižjih cenah. | Popravila se izvršujejo točno in | po zmernih cenah proti 2 letnemu | jamstvu.	26—2
1
j
Prepričajte se saiMi
da kupite
najceneje in najsolidneje ofelelte
za gospode in dečke. SuKno najfinejše vrste za gospode in dame.
Vse krojaške potretešcine pri tvrdki
Celje IVAN MASTNAK Celje
Kralja Scefra cesta Št- 31.	«2
I^totam izdelovanje otatlek po najnovejsi modi
TVORNICA ZLATNINE IN SREBRNINE
GATEi & COMP. CELJE
kupuje zlato in srebro 9: po dnevni ceni. ^
Izdelovalnih sodavode in pokalic
OaJberje št- S pri Celju
——  nasproti vojašnice Kralja Aleksandra  
se vsim cenjenim odjemalcem toplo priporoča. ::	Postrežtoa točna in solidna.
» *	A. M. BAU5ASIN.
Barva za obleke in platno!
Črna, modra, zelena, rujava, rdeča, bela in siva v najboljši kakovosti se zopet dobi v zavitkih po K 2‘40. Razpošilja se vsaka množina po pošti ter se vsakemu naročilu dodene slovensko navodilo. 3-2
Karol Loibner, trgovec, Celje.
ŠPECERIJSKO BLAGO
se najcenejse kupi pri ivrelki:
ANTON MOČNIK, Celje
13-2 '	Cllo.vtil trc^ št. S.
M
M
M
M
M
A
ZLATARSKA TVORNICA!
Izdelovanje srebrnine in zlatnine, špecijalitetne doze za svaJčice in smodke. — Občinstvu se toplo priporoča
SVA.M BEUC, CELJE
Gosposka ul"ca.	26-1
A
A
A
A
A
A
A
A
Franc Cater
posestnik Irt lesni trgovec v CELJU
se priporoča	13-2
za nakup in prodajo
vsakovrstnega lesa.
j 'STOJAN HOLOBAR
slikarski mojster	4 2
I CELJE, SCr. Petra cesta št. IO. Podr. Žalec U Prevzamem vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor slikanje sob, g cerkev, gledaliških odrov po najnovejših, modernih, narodnih
in svakovrstnih motivih.
S Istotako izvršujem vsa pleskarska in črkoslikarska dela na les, steklo 1	^	pločevino i. t. d. — Vzorci vsakemu na vpogled.
S Izvršitev točna.	Cene zmerne.
SEE232
1
I
JI
Stavbeno in pohištveno mizarstvo
Franjo Vehovar, Celje.
Prevzame vsakovrstna stavbena in pohištvena dela ter jih v najkrajšem času izgotovi. Velika zaloga vsakovrstnega pohištva. :: Delo solidno. :: Cene zmerne. ::	Za blago se garantira. 33-2
TISKARNA A. RODE
Vizitke, porsčna naznanila, zavitki, pisma, računi, boiete, vabila, lepaki, letaki, pasmrtnšes, sirkularji, stroškovniki, trgovske karte, knjige v vseh velikostih, brošure, časopisi ter sploh vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela v eni a!i več barvah. ::: Izdelovanje štampilij iz kavčuka.
LASTNA KNjlOOVEZNICA
izvršuje vsa v svojo stroko spadajoča dela ceno in okusno.
CEUE, RAZLAGOVA ULICA 12.