TT lil I hIM ■ uabltoMM rOBtranS IflCMlniiuB Leto Ul., štev. 133 V LJubljani, torek dne t3. junija 1922_Potame^a številka 7s par - 9 * izhaja, ob 4 z|utr»l. Stane mesečno 7-50 Din r« inozemstvo 18--— . Oglasi po tarife Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16,1. Telefon št. 7Z Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uprmvnlitvo: Ljnbijana, Prešernova id. št 54. Telef. it SS. Podružnic«: Maribor, Barvarska ulica št 1. TeL št 22. Celje. Aleksandr. cesta Račun pri poštn. čekoT. zavodu štev. 11.842 Ljubljana, 12. junija. Ze ponovno je slovenska javnost v odločilnih trenutkih poslušala mojo besedo in nisem slišal, da bi to bila kdaj obžalovala. Kar ee godi zadnje tedne v Sloveniji vsled bankarske pustolovščine nekega Kamenaroviča in njegovega ozadja, je sirov karneval nam nasprotne žurualistike, ki bo, ka-kor ista. zna povedati, imel dalekosež-ne posledice. Kdor dela, ta tudi gre«. Nikdar v duševnem življenju našega naroda ni bilo toliko važnih dogodkov, kakor zadnja tri leta. Mi maloštevilni demokrati smo kljub pretežni opoziciji bili ves ta. čas vladarji položaja in ie vsled tega naš narod mogel slediti brez velike škode dalekosežnim spremembam v političnem, gospodarskem, kulturnem in socijalnem življenju. Kaj se je kje zgodilo, da ni bila zraven demokratska stranka- ki je včasih edina nosila vso odgovornost in ee je še tudi danas ne brani.' Na račun teh pozitivnih točk bilance naše stranke se mimo prenese kaka napaka, če bi se rudi res zgodila. Pogrešk .niso mogli delati oni, ki vse breme dela nam prepuščajo, in le kritikujejo. Oceniti ima pa našo politiko za nas merodajno le t or zaupnikov naše stranke, ne pa iši nasprotniki izven stranke. Ko so hrvatski in slovenski poslanci in ministri začeli borbo proti spro-ietju ustave, slišal sem bridko obtožbo dobrega jugoslovanskega politika zoper Slovence in Hrvate, rekoč, kaj se ti ljudje toliko usajajo. kaj so oni na-■odu in državi doslej dali! Ali morejo pokazati enega, samega svojega, moža, ki je bil kaj posebnega in od katerega -knpnost kaj pridobi. Težko mi je bilo i>ri srca. ko sem to moral poslušati. Ko s«m pa lansko leto ponovno čul .:elo parlamentarce nasprotnih strank poudarjati, da je naŽ dr. Žerjav izmed prvih moči našega parlamenta, mož bodočnosti, bG sem ponosen, ker ne neznani zavisti, kakršne prekipela Ljubljana. Moram izjemoma tudi o ifbi govoriti in omeniti, da sem s! ludi jaz pridobil nekaj priznanja, iz-czemši pri Slovencih v celem jugoslovanskem svetu. Dr. Kramer je pa po-(pg obilo druzega ustvaril enega iz-ned prvih braniteljev naroda in države. najvzornejši dnevnik «Jutro». vsaj jo priznanju izven Ljubljane. Zdaj s« je j>a vprašati, ali so Slovenci znoreli, da ubijajo ta svoj duševni in politični kapital? Ali ne vidijo, da kradoči čast n poštenje svojim prvim sodobnim delavcem ubijajo svo.io ožjo domovin}, če bi posrečilo, ugled teh mož v političnem svetu zmanjšati, ali bo imelo boljše šanse tisoč in tisoč zadev, v katerih morejo računati na, uspeh le politiki, ki imajo za seboj narodno zaupanje in moralno podporo? Nikakor se ne inorc odobravati, če politične voditelje čaka za plotom vulgarni hudodelec. da jih namlati iz os vete za naloženo kasen umazane kupčije, in publika gleda tak prizor ravnodušno, češ, naj se pa branijo. Ce je pa značaj borbe političen, tedaj morajo napadalci udariti tako, da drži, in imeti vse pripravljeno, da prevzamejo formalno odgovornost za potek političnih daljnjih dogodkov. Kamenarovič za mene ne eksistira, eksistira.ta pa. dr. Ravnihar in dr. Triller, kajti dr. Ivan Tavčar uživa našo pijeteto in vsled bolezni imun. Ako so dogodki dozoreli, zakaj se ne polastijo situacije'. Mi smo na razpolago. Jaz za svojo osabo ne zahtevam, da mora večina moje stranke redno skleniti, naj napravim mesto drugim. Meni zadostuje, da se en sam moj volilec postavi v areno in meni stavi tako ob-i azloženo zahtevo, in razumel je bo-dem. Do zdaj ni vidno, da gre boj za zmago ene smeri nad drugo. Do zdaj je videti le negativno tendenco in k večjemu konkurenčni boj bank in čas-niških podjetij, kar pa za politiko pač u« more biti merodajno. Iu ali smo se mi vsilili? Ali se branimo napraviti inesto drugim, ki nudijo zadostno jamstvo. da so boljši in imajo tudi voljo delati? Menda ne boste zahtevali, da _rrt>mo, predno vemo, da nas bo kdo dostojno zamenjal. Mladi Tavčarji ne morejo, ker se politične sposobnosti ne podedujejo. Drugi naši politiki so že bili poslanci, pa ?o vzdržali po par mesecev in odšli. Ce imamo v Sloveniji tako politično moralo, kakor jo dokazuje zadnjih H dni sirova borba zoper dela voljne r. Po javni telovadbi je sledilo razvitje pra-j pora zagrebškega Sokola I. Sokolska, ^manifestacija, je končala v najlepšem re-!dn ob velikanskem navdušenju navzočih ; gledalcev. V zagrebški župi včlanjena, 'slovenska sokoiska društva so bila posebno viharno pozdravljena. Med tem so zagrebški separatisti napravili izlet na grob Ante Radiča r M5-rogoju in pa na grob Ante Starčevlča ▼ Šestine. Sprevoda so se udeležili separatistični Sokoli-bicikljisti. sokolska konjenica, okoli 100 Sokolov v kroju in pa množica ljudstva, ki je na potu neprestano vzklikala: »Živela hrvatska republika! Živel Radič! Živela S tarče vi če-iva republika! Hrvati vkup!* Stjepan Radič je imel ob Starčevičevem grobu huj-skajoc govor, v katerem je poudarjal, da boj hrvatskega naroda za svobodo še ni dobojevan. Nahujskane mase so se na povratku iz Šestin pripravljale na velike demonstracije proti jugoslovenskim Sokolom. Policija, ki je bila dobro informirana o položaju, jih je pozvala, naj se razide-jo, a je naletela na hud odpor. Ker so blokadi zavzeli proti njej sovražno stališče, je bila končno primorana, poseči po orožju in je oddala salvo v zrak, nakar se je razpršila masa v več oddelkih v mesto. Ena skupina je korakala v mesto preko Pantošoaka. druga preko Cmroka. tretja pa skozi Novoves. Do v kavarno in jo skoro demolirali nakar jih je policija s silo razgnala. Padalo je pri tej priliki kamenje in je Wlo oddanih tadi v»č strelov. Glavno atako pa so pripravljali radi-čevci zvečer, ko se je vrši v poslopja »Kola* v Bogičevlčevi ulici komerz »Sokola 1». Policija je morala zastražiti vse glavne dohode k uHci ln potiskati demonstrante nazaj. Neznani zločinci so nenadoma pretrgali električni tok v poslopju »Kola», kar je sicer izzvalo med udeležniki veselice precejšnje razburjenje. vendar pa je starešinstvo Sokola I. znalo vzdržati red. V temi je padlo tudi več strelov in so bili izvršeni napadi na udeležnike veselice, ki se je po zo-petni razsvetljavi mogla nadaljevati samo s skrajšanim programom. Istočasno je prišlo med jugoslovenski-mi nacionalisti in blokaši na Številnih točkah v mesta do prerekanj in spopadov, tekom katerih so sopet padli posamezni streli Policija je bila zaposlena čez glavo. Demonstracije so trajale pozno v noč. Kolikor je mogoče dosedaj dognati, je bilo ranjenih v spopadih več ali manj težko 10 oseb. dalje 4 redarji in 2 detektiva. Policijsko ravnateljstvo je zaradi včerajšnjih dogodkov izdalo dane« proglas, ki prepoveduje nošitev vsakih znakov, ki bi mogli ustvariti sovražno razpoloženje napram sedanjemu pravnemu redu ali vzbujali prevratno gibanje. Vsaka udeležba pri manifestacijah proti držav-nim oblastem se kaznuje z zaporom do enega leta ali 5000 Din globe. Težke kazni in globe so določene tudi za nosilce orožja, ki nimajo orožnih listov. V Zagrebu vlada sedaj poostreno policijsko stanje. Po naših informacjiah bo policija ojacena z močnimi orožnlškimi oddelki, ki bodo na stroške občine nastanjeni v vojašnicah. Od jutri naprej bodo od 9. ure naprej zaprti vsi lokali in bo po Isti uri zvečer vsako zbiranje prebivalstva razgnano s silo na licu mesta. V slučaju, da tudi te preventivne odredbe ne bi pomagale, pa bo prepovedano vsako točenje alkohola in se pokličejo še nova orožniška ojačenja. Razprava o sporazumu z Italijo. REFERAT DR. KRSTELJA IN DR. RVBARA V MINISTR. SVETU. Beograd, 12. junija. (Iz*'.) Danes opoldne je imel ministrski svet konferenco o vprašanju sporazuma z Italijo glede izvršitve rapallske pogodbe. Predsedoval .je ministrski predsednik Pašič in so bili navzoči ministri Krstelj. Trifkovič, Ninčir. prbioevič, Marinkovič, Markovic in kot, referoni o pogodbi in zaključitvi preliminarnega sporazuma z Italijo, dr. Otokar Rjbar. Minister dr. Krstelj in dr. Ry-bar eta še enkrat pojasnila razvoj po- gajanj in končen rezultat. V političnih krogih se zatrjuje, da stoji ministri svet na stališču, da .ie definitivn:: sklenitev nujno potrebna, da se ž" •n-krat urede odnošaji med obema državama. Ministrski svet j* dalje razpravljal tudi o najnovejših dogodkih v Zagrebu in sklenil .takojšnjo najstrožjo preiskavo, kakor tudi vse potrebne in ventivne odredbe. Šefa finančnega odbora. POVIŠANJE DNEVNIC ŽELEZNIČARSKIH DELAVCEV. Beograd, 12. .junija. (Izv.) Finančni odbor je razpravljal danes o zakonskem predlogu prometnega ministrstva glede povišanja dnevnic železniških delavcev. Referent dr. Sečerov je pojasnil, da bi se morali v zmislu predloga izplačati povi«ki samo od 1. aprila, ker vlada nikakor ne more privoliti v naknadno iz-plaSlo od 1. januarja. Posl. dr. Korun in Gostinčar sta zahtevala, naj se izplačajo povišice od 1. januarja. Izjavi pre- dmetnega ministra, da je finančno min strstvo privolilo samo v predlog, kakor je predviden v projektu, je sledila živahna debata in je bila večina finančne^;.? odbora za izplačilo povišice od 1. janu arja. Stavljen je bil tudi predlog, naj 5" nepričakovani izdatki pokrijejo iz ostan-kov dvanajstin prejšnjih mesecev. Debata se bo nadaljevala v sredo, ke- dane? i še ni prišlo do sporazuma. Slabi izgledi za Haag. PESIMISTIČNI GLASOVI ČASOP^A^- FRANCOSKI POGOJI ZA ! Haag, 12. iuniia. (Izv.) Pri pripravah i nja z Rusi. To je tembolj potrebno, kei -a, bodočo konferenco v Haagu se že j bodo nekatere države, ki bodo prišle t ; sedaj kažejo težkoče. To izhaja pred- , Haag. drugega mnenja, i vsem Ie pisanja vseh listov. vzročene dosti materijeine škode. Raki-Sehirju so kemalisti začeli :' živo. Politične beležke renski oddelek ga. Vida Baltičeva. Poleg lje so tvorile deputaciio zastopnice vseh naših ženskih organizacij in sicer gospe □ašperlinova (Spi. žen. društvo), Zbaš-alkova in Berbučeva (Kolo Ljubljana), Šapi jeva (Klub Primork), Sernčeva (Koto Celje), Holzhackerjeva (Kolo Kranj), 5pdcarjeva (Kolo Radovljica) in gdč. Mi-klavčičeva za slovenske učiteljice. Pod vodstvom ge. dr. Ravniharjeve je bilo v Beogradu iz Ljubljane in drugih krajev Slovenije dalje tudi deset gospodičen, katerim je pripadla prav častna naloga. ucuje. Prijatelj starejše generacije me p» da je čisto odveč, da sem si nakoj^al te skrbi. Ustvarjali ste fonde, iz katerih drugi še danes črpajo, in ki so v polni meri svojo dolžnost rešili, j S tem pa ste prevzeli odgovornost in, se izpostavili pogledom zavidnežev. j Glejte našega prvaka Xa. On ni nikoli, nič ustanovil, nič ni gradil, nič riski-l ral, pustil je, da čas preteče. Zato sej pa pri njem tudi nič podrlo ni, in če i se je pri kom drugem kaj po trasi o. je' pomočil pero in napisal: Vidite ga, Prosveia Ljubljanska drama. Torek. Ifi. junija: zaprte. Ljubljanska opera. Torek. 13. junija: -Lakm**. Red B Vsled kulantnosti Juž. železnice, ki iim is šla kar najbolj na roko in iim dala na razpolago poseben, udoben vagon, potovanje ni biio prev:č naporno. V Beo-zradu so čakale na Slovenke zastopnice beograjskih ženskih društev in jih nad vse prisrčno sprejele. Tudi sicer so poskrbele za nje kar najlepše. Gospodične so razmestile pr! uglednih beograjskih rodbinah, gospem pa poskrbele ugodno bivališče v nekem dekliškem zavodu. Za odpočitek seveda ni bilo dosti časa, saj so bile Slovenke povabljene še isti popoldan k sprejemu prihajajoče kraljeve neveste. Gospodične so odšle na dvor, kjer so tvorile špalir pri vhodu mlade gospodarice, damam pa je bila v prista- Iz Ljubljane so se odpeljale dame in j škodljivca In vse je hvalilo Xa. •gospodične v pondeljek z brzovlakom. Na to odgovarjam, da jaz nisem iz te tvarine. Ce pride odgovornost, jo zadenem na slabotna svoje rame, oa najsi tudi post o ji riziko, da se zrušim pod njo. Kaj je ena oseba napram veliki stvari? Leta 1919. smo se začeli pripravljati na plebiscit. Pomladi smo imeli na severu malo vojsko. Obilo škode je nastalo prebivalstvu. Nujno je zahtevalo pomoči. Izplačilo odškodnin, ki jih je dal moj prednik v predsedništvu po raznih komisijah odmeriti, pa je bilo nemogoče, ker ni bilo — denarja. Zaman sem dokazoval, da naši srbski bratje ie od leta 1912. čakajo na plačilo rekvirirane živine, na vojno odškodnino si pa komaj upajo misliti, ;iščn odkazana lepa tribuna. Ga. Zbašni- dasi so bile tam vse druge škode, ka- kova se je v imenu Slovenk peljala prihajajoči nevesti nasproti z ladjo -Beograd*. — Ko je princesa Marija v spremstvu svoje matere, rumunske kraljice, apustila ladjo, sta obe opazili pestro kupino Slovenk, ki so bile vse v narodnih nošah, in sta živahno odzdravljaii na njihove aklamacije. Čuden slučaj je hotel- da se je med izkrcevanjem v pristanišču skozi aeroplane izmuznila velika — štorklja, ki je priplula prav nizko in se potem ravno v smeri, v kateri se je pomikal slavnostni sprevod, polagoma izgubila nad mestom. Samoumevno so ljudje splošno komentirali to sliko kot tobroliotno obljubo z neba, da si Jugoslovanom ne bo treba beliti glave, kje ■"odo iskali prihodnjega kralja... V sredo — na dan poklonitve — so se zbrale Slovenke, seveda zopet v narodnih nošah, že ob 8. zjutraj v skupščini, kjer se ie formiral poklonitveni sprevod deputacij. Naše krasne narodne noše so naredile čudo: dočim so bile vse druge Jeputacije skrčene na najmanjše število, 0 se smele naše brhke Slovenke udeležiti poklonitve korporativno. Zbujale so ;opet splošno pozornost, iednako pa tudi me krasne srebrne čipke, ki so jih potonile poleg spominskega albuma za Dečji dom- kralju in kraljici kot poročil dar slovenskih žena in deklet. Že v skupščini so morale te čipke neštetokrat ■nova razkazovati in pozneje po sprejemu ie prišel k naši deputaciji celo španski poslanik, češ da je slišal tako hvalo 1 teh čarobnih čipkah, da bi rad o njih 11 o Slovenkah kaj več poizvedel Ko so dospele Slovenke pod vodstvom sc. Baltičeve v avdijenčno dvorano in izročile svoja darova, je kralj vidno raz-veseljen stopil par korakov naprej, podal ^ospej Baltičevi roko in sc ji kratko, a iskreno zahvalil. Vse dame so bile v spo kor so bile pri nas. To je čisto kaj drugega, so odgovarjali naši modrijan ni. Sicer pa čemu ste škodo cenili, če jo nočete plačati? Obenem je bil eno-dušen krik, da so živila v plebiscitnem ozemlju predraga, da uradništvo tam ne more živeti, da je treba propagande preko tiska, in še bolj po živi besedi. Nervozno se je zahtevalo popravilo prometnih zvez. Vse, kar je bilo pri nas, je bilo za nič, na oni strani pa vse lepo in dobro. Tam je denarja, ko listja in trave. Refren je bil: vse bi šlo, a izgubili bomo. ker se stiska z denarjem. V takem trenotku mi je pripadla odgovornost predsednikovanja v Ljubljani. To so bili hudi časi za mene. Vsak hip sitnosti na meji in grožnje z zasedbo, od znotraj pa rastoča draginja proti kateri sem se boril brez ozira na levo in desno. Večne grožnje s štrajki, kojih glavnega, uprizorjenega od tujih komunistov, pa sem zlomil z uspehom. Avtoritet države oslabljen vsled uradniške stavke. Bil je višek vretja duhov v povojnih krčih. In tak narod, ki ni znal nič pretrpeti. je hotel dobiti plebiscit. Kaj sem v teh razmerah ukrenil radi plebiscita, ne bom popisoval. Je li bi bila moja metoda privedla do uspeha ali ne, o tem razpravljati je zdaj pač čisto odveč. Hočem pisati par vrst, samo o materijelni strani plebiscita. Danes je lahko o tem inazati raznim kritikom, a meni, ko sem stal v centru odgovornosti, ni bilo lahko. Da imamo izgubiti bitko radi par milijonov kron, to se mi je ^dela tako ^nebo vpijoča situacija., da bi bil tedaj, če treba, posegel po obupnih sredstvih. A stvar se mi je posrečila mnogo lažjj, brez odgovornosti za državo, z ustva- Pk d* ne vrnem t -Sovemrievemn*j Pravtjc ml, da w manjka - Grki ln Turfr?. r*e * t. m < vprašanju! Za eksistenco -Like,, ki je I cev. ki mi kravjo dobro !me. Na ške ladje obstreljevale turško obr : bila ustanovljena leta 1917. kot rud- j plan. lopovi! i mesto Samsun. Lbitih jc vec oseb tn niško društvo, vem. Da moj brat pri' tem društvu, kakor tudi pri drugih rudarskih podjetjih, zlasti v Primorju in v Bosni, igra odlično vlogo, mi je znano. To ni moja zasluga, niti moja krivda. Nekoliko sem ponosen na dejstvo. da moj brat ni bil nikdar ne ve- -f- Kamenarovid nadaljnje bankar-rižnik ne špekulant, in da se, kolikor ski boj. Včeraj je gosp. Kamenarovič vem. ni nikoli udeležil nobenega po-1 zopet, osrečil «Slovanski Narod* in sla, ki bi bil fair. Ponosen pa »ern j javnost s »Poslanim*. Nek večji bančna sebe, da sem znal v*dno ločiti svoji ni pose! se mu je zadnje dni zmuznil politični in službeni položaj od «orod-;iz bankarske mreže in menda od tod niškega razmerja in pozivam vsako- —*— gar, ki se upa trditi nekaj dmzega. da dvigne kamen na mene. Da jo -Lika* internirana na mežiškem svincu, sem izvedel jeseni 1919, takrat, ko je med -Liko» in deželno vlado izbruhnil spor, ker je tedanji podpredsednik dr Žerjav razveljavil pogodbo, po kateri je «Lika» za sebe in za svojo komitentinjo »Monta-no» kupila po dnevni ceni menda 300 vagonov svinca. Kot minister nisem imel 6 to zadevo nobenega posla in o njej nobene vednosti. Kot politik sem vedno odklanjal privatne intervencije in sem jo v tem slučaju odklonil tem energičnejše, ker so bili tangirani interesi sorodnika. Pozneje sem čul, da -Lika, s kompromisom, ki ga je nato .sklenila z deželno vla toliko svežega konkurenčnega žolča j Mariborsko gledališče. pri gosp. Kamenaroviču. ki" hoče za;Torek. 13. junija: -Prodana nevest:, vsako ceno uničiti svojega bančnega! ven. rivala Dosedaj se pri na« ostudni ban- i Sreda. *>■ in P rATnll- ^VT-lA l : :: ».Ua L- !:nr r^ r 'i m 511 • P' * ™ I------------- * # de. Vsekakor moram pod svojo častjo in zavedajoč se vseh posledic izjaviti, da na celi zadevi nisem bil nikdar ne moralično ne materijalno, ne direktno ne indirekt.no udeležen, ne za. sebe. ne za kateregakoli drugega. tilo, da se informiram, kako je sploh prišla -Lika* do tega, da se je interv sirala za mežiški svinec in zakaj je postala član konzorcija. Na javno vprašanje evo javnega odgovora o katerem smem reči. da temelji na avtentičnih podatkih. Poleti leta 1919. se je javil pri -Liki, osebno neki gospod Hoch-schild z Dunaja, ki je menda glavna oeeba pri veliki montanski družbi cMontana*, s katero je bila -Lika, od lauiu, Ulja. V l Hi :rlLl lUUi IVI J VO ZUUIS^VJ Lil. : '. - ■ ga očita, da ga je prof. Brezni!; prido-|ciji tako liričnega kalmi dramatiCneg.--bil z -borznimi špekulacijami*. Gosp. j se kvartetu pozna dober okus vodje (m: Kamenarovič preti, da bo po preteku, slim da je to g. Marolt'?). V prvem de-S dni izročil zadevo sodišču. Zakaj ni , ln go posebno učinkovale Mirkovi čus-ste tega že storili? Pot na sodišče j veni pesmi -Katrica* in -Jutro- ter Vam je vsak dan odprta in le čudimo. Prochazkova originalno zamišljena M«' V dnigem dela so pokazali Kait?reg rl O llOITtO- MA.lr. !/ o »vi onu rAv -1 n rendno ceno 4 milijonov in da namerava. prevzeti zaloge svinca iz mežiškega rudnika. Iz političnih razlogov da se smatra za priporočljivo, ako nastopi kot kupec tudi domača strokovna firma. Gospod Hochscliild je ponudil -Liki* udeležbo pri tej kupčiji. gosp. Kamenarovič. te laži poslužitj? te. nesramno lažete. Poživljamo Vas. da nas zato tožite, če imate pogum! Dose idealnost -Priraorja*. ki sc bo odslej gotovo dostikrat dalo slišati pri nas, staliv se izpolnjujoč. Izar Stravinskij. največji ruski g!-sbenik prihodnjosti* je zložil po nek: Puškinovi baladi komično opero M-co». čije premiera je bila te dm -- par. Ski veliki operi. Vse vloge so peli Rus:. nin obdarovane z okusnimi bonbonjera- j ritviji — propagandnega fonda, mi, napolnjenimi seveda. i Jaz pač nikdar nisem mislil, da bom Zvečer istega dne je bil na dvoru slav- o tem kedaj pisal. Mislil sera, da vse to ostane zakopano v aktih, posebno potem, ko smo bitko izgubili. Ali hudobija Ima največ polja tam. kjer po-stoje tajno=ti. Kmalu jo začelo šepetanje zlobnih jezikov o velikih zaslužkih pri svincu in znana stvar je. da je ta «die sehleiehende Verleumdung* mnogo nevarnejša nego otvorjena kleveta n. pr. g. Kamenaroviča. Zato naj pride še več luči in javnosti v vse, ie, čemu naj negativni elementi ribarijo v motnem? (Dalje mih.1 ali -lilKi* uaeiezDO pri i.ej raenianega ciukij. ouuui« oi«? oc -Lika* je predlog akceptirala. Pogi- podaj izogibali. Ako pa imate res ka. ianja z deželno vlado, odnosno sekva-1 smisla za naše naeijonalne in humani-strom so bila uspešna in -Lika* jeku-jtarne stvari, žrtvujte od kopice mili-pila za sebe in svojo dunajsko komi- jonov, ki Kte jih nagrabili ir, atomih-tentinjo takratno mežiško zalogo svin-1 jonskih vlog in od žuljev, truda in ca po* ceni, ki je odgovarjala svetov- j dela naše pokra jine, vsaj svojo vilo ni pariteti. Cena je "bila pegodena, v na Bledu za -Dečji dom*, da no bo švicarskih frankih in torej neodvisna i naša javnost od Vas mislila, da st<> le od valutnih razlik, čim .je bila pogod- i intrigant ln bančni špekulant ba pravnoveljavno podpisana je -Li-! -f Poziv gospodu Kamenaroviču! % ka*'prodala 60 vagonov svinca v i včerajšnjem -Poslanem* v -Sloven-S vi carsko. iskem Narodu* pišete med drugim: Medtem se je pa situacija v Ljub- j «Kako Vi uredite stvar z JDs dov> liani znatno spremenila. Na tem jI ju h jenih 1 milijon kron. to je končno pogodbo z -Liko* bi šla seveda vsa Utvar Vaših medsebojnih in -»oglas.ni1! kupnina sekvestru. odnosno podjetju, i zaupnic, vsled katerih Vam funkcijo Takrat je ležala na vseh, ki so videli, i narji v vodstvu JDS mečejo pod nog" s kakšnimi sredstvi deluje nemška ko-J čast, biti član načelstva stranke. > Po roška propaganda, težka skrb, da nalivamo Vas, gosp. Kamenarovič. da Koroškem ne propademo radi pomanj-; navedete imena enih funkciionarjev v kanja sredstev In dr. Žerjav je imel | vodstvu JDS, ki -mečejo no _______ j„ :___m cflVj. nr!*Trv v.:t; zau nostni koncert, ki se ga je za Slovenke udeležila ga. Baltičeva, dočim so bile -iruge gospe in gospodične povabljene k -večanostni predstavi v gledališče. Pri poroki sami so zastopale ženstvo -ele države po ena Srbkinja (predsedni--'a društva - Knjeginja Ljubica*), ena Hr-utica (ga. Kovačičeva) in ena Slovenka (ga Baltičeva), ki jim je bilo v sabornt arkvi odkazano častno mesto. Ostale dame so bile ua oficijelni tribuni, dočim so dekleta zopet pričakovale mlado kra-liico na dvoru, kjer so tvorile špalir. Tudi io pot so kraljevski svatje obakrat prijazno odzdravljaii njihovim vzklikom. Pri vhodu v dvor je nosila ena izmed naših deklet skupno z en6 hrvatsko in ^rffSSttffOP • no srbsko deklico kraliičino poročno viecko. na vDralanja. ^ Zvečer je priredil Ženski savez delegat- j »Slovenec* me vorašuje za informa-unjaro -- okrog 300 — v Topčiderju ; c;je ?]e(je udeležbe" zagrebškega, rud-'anket, ki je potekal v najlepši harmonl-! niškega društva «Lika-» pri konzorci-: in med iskrenimi nagovori. Dogodil se i :„ ;e 5zvrši' prvo nogodbo slede i c pri tem značilen incident, ko je par ' Srbk-nj opazilo, da ie ena izmed Slo-■ stik. Korošica, nekam otožna, ker je :.'.orala pri teh sijajnih svečanostih ne-i;ote misliti na svoie neosvobojene sestre in brate na Koroškem. Takoj jo je obko-;'a skupina Srbkini in Hrvatic, od kate- pogum. da je prevzel na sebe odgo vornost, pridobiti ta sredstva. Konjunktura za svinec na svetovnem trgu ie pokazala, da je bila prodaja svinca (ki sicer ni bil morda državna last) j za -Liko* jako ugodna. Da sva doktor Žerjav ali pozneje jaz mislila na sel"« ali na stranko, bi bila pogodba ostala v veljavi in nikdar na bi bi o nobene »svinčene afere», pa seveda tudi nobeiena koroškega ali visokošolskega fonda. Tako prt je dr. Žerjav pcodbo z -Liko* razveljavil m .te iz-( peljal načrt posebnega prodajnega, čast biti član načelstva* radi zaupnic, ali pa zato, ker bj stali na strani Vaših klevet. 4- «Viničarski kongres* — r sk.i-cnl minulo soboto v -Narodni dom, ooslanec Deržič. Shod je posotilo do 250 viničarjev in viničark. Deroč jo Govoril večinoma v vrnili tujkah, tako da ga večina poslušalcev ni razumela. Veliko večje nerazumevanje je pa kazal Deržič sam 7.a viniearsko vprašanje, ki se ga n» da rešiti s političnim demacoštvom. Socialist kot ravilalec cen. Piše se peljal načrt poseoiR-sa i"{ um --------------— konzorcija, ori katerem je bila udele-jnajn: .jfajbolj ostudni so oni socialisti, žena deželna vlada z 80 %. Razve-.ki imau, socializem le na jeziku, v de-Ijavljenje pogodbe z «Liko» ni h"3 panjih so pa najbolj brezobzirni kapita-lahka stvar. -Lika* je bila formalno; jjgt)-_ Največja zvezda na polju floven- Sokolstvo Razvitje prapora jezdnega odsek* «SokoIe» v Ljubljani. V nedeljo dopo dne Fe je vr«ilo na Trgu ptei Narodu bi: domom v navzočnosti rtevilnega občin stva slavnostno razvitje prapora ljub Ijanske sokolske konjsui«. Slavnost r otvoril e kratkim nagovorom br. Kajzeb. nakar je kurnic« ga dr. Lavreiiftičev^ izročila krasni prajsevr prapoifčaku br JannSčn ir: privezala nacj t'obojni trak Praporščak je položil sokolsko prisego in zajahal kon,a. obdan od d veli konje nikov z golimi sabljam;. Nato se je raz vil -prevod skozi mest" r trnovsko vo-'ašnico. Svirala. je čas godba Zvez-jugoslovanskih železničarjev. Lepo uspe lo iokolfko slavnost je zaključil opoldn-promenadni ko .cert na vrtu Narodnega doma. zvečer pa prisrčra družabna pr-reditev v Narodnem domu. pri kateri j" sviral orkester Sokola i. Sokol pri Sv. Maristi na Dravskem -;olju, ki je bil ustanovljen letošnjf* pom lad. je imel minule aedeljo svojo pr. " javno prireditev, ki je iz-nstno uspel-'. Prireditvi je prisostvovalo tudi mnogi Sokolov ii Maribora Društvo se pridno razvija: dom s*'ni so prav navdu!"n: zanj. rih ie potem ena tudi v krasnem nagovoru dala duška čustvu splošne narodne /udarnosti in nadi. da prisije enkrat tu-" Koroški solnce svobode. Zadovoljne so se povrnile naše dele-I.atinje v Slovenijo. Zapustile so presto-Kco z najlepšimi vtisi, saj so iih doli ne-ivali, kakor punčico v očesu. Naša zia-i:] avba je nadomeščala vse legitimacije, vsa priporočila in jim odprla vsak kor-Jon in vsaka vrata. Beograjski slavnosini dnevi bodo ostali J ju. v . . _ prodaje svinca. Ker je v industrijskih krogih znano, da se nahaja v ravnateljstvu društva -Lika* tudi moi brat ravnatelj M. Kramer. je plemenita namera -Slovenca* seveda jasna. Sedaj čujem naenkrat z voč strani, da so profesijonalni obrekovalci že nekaj časa sem trosili govorico, da sem tudi jaz udeležnik svinčene kupčije. Seveda. pravijo. Kramer je prebrisan in se je raje zanesel na diskretno hvaležnost svojega brat«. Proti takim govoricam sem "brez moči. ker se gad ni obrekovalci dobro čuvajo, pokazati svoj obraz in se poslužujejo metode nami-gavanja, kakor častiti -Slovenec,, ki prepušča, cenjenemu čitatel.ju. da reče svoj: Aha! Sem političen človek in sem bil _mi- v pravu iu je povru « ----- »sesra sociauzma obveze, ker je 60 vagonov prodala v, pesek. Najnovejše lavorike si je pndo-Švico Nastal je oster spor. v kateremMvijanjx, ren. V najem oddaja i je prišlo do kompromisa v glavnem lf,iloka!. v katerem je uprava -Jugoslavi-zato. ker je bilo treba svinec ne !ejjc>< kj?r rPa;jh wia tvrdka Laasnik, imeti, temveč tudi i z v o v. iti. Ta^o j r,htev;i pa zaI,j mr^čno 20.nor> K Kdor je -Lika*, ki je bUa prvotno knpiia i ho-f ,oka, ,;n,etii mnra i8 ja let. načelo količino mežiškega svinca, posta-1 . p!a&ti na_;einl,ino. Tako bi rad g. la član prvega k on zore na z do-^im1 J Antnn Pe5ek dobil samo za ta prostor menda ene dvajsetine. \ pozr.?jtej, poJ m;,j;ona T biši. na kateri je etn udeleženkam v neizbrisnem sporni-; nister. To je za gotovo vrsto ljudi nu. j-dokaza, dovolj. Najbrž misiijo na _________ j Sebe, kaj bi oni v enakem položaju |,.«m|M storili in zato se jim zdi neverjetno, FrŠSSOsiVSPS „JJEsrfc8 da w Mo fjr,,^ mf,^l biti vendarle novih narožnikeu! i čistih rok. konzorcije ni bila več sprejeta. Imcnda vkniiženib okoli 10 milijonov dol- Vse to se je zgodilo, ko sem Mijaz,^ Ako ^ Pcfkll p0?reči oddati ta lo- v se. iu . , neg -\':o rcM.'i I".' .'1 • " *—- — -- Beosrradiu brez karšnegakoit mojc-ra » ]ahko ^da potem 1 - >. __an/io n. ° t ^ * ^ -ir:.. __ Spori Ccsky athMic a iootbaV chib. P"' ga : Ilirija. V sredo pred Telovom. 1' t. m. igra v Ljubljani prvorazredni i1" ški CAFC. Nahaja se na turneji po goslavili. 4. in F. t. m. je zmagal v Z grebti nad Concordijn s 3 : 2 ic na-Haškotn z 1 : 0. 10. m 11. t. m. * ser v Splitu nroti Hajduku: rezultati dos • še r.!so znani. — Visoko kvaliteto <~a> dokazujejo naslednji njegovi uspel" j Pragi čaic : Slavita 4 : 4, Cafc : 1 C. 4 : 1. Cafc : Teplitzer F. C., pr-v, nemškega saveza na CeSkem : : Vršovice 3 : 1. Cafc : Nuselsk« S. 1 3 • 0 Cafc : Snarta 3 - 4. Tekma m-Cafcom in Ilirijo dr.e 14. t. m. se pričr-po 18. uri. torej tako kasno, da ji mo-vkljub delavnemu dnevu vsakdo orisom '•<• uo^iai« — —■ U<>ko tu -»vi.■ "»•■j— i ----- podlagi svoje kupne porrodb^ ze pro- ■ ^ ^^ drugih potrebščin. ! dran se vrši 15. i. m. ob 18. uri na .»»io »lAi-nl svinea r.aorej. a ga m mo- - ^ 118; visoke naieuini- j sju Sparta-Primorje. Tajnik II. >r,e kakor -bo^i konsament*. Nogometna pravita Uduie Mml P- ---1 so klubom in pripravnikom za soti.nt gla kupcu dobaviti. Zatrjuj ?e mi tozadevni procesi šc vedno_ tečejo. S tem sem -Slovencu* in vsem tistim. ki so rekli -Aha!* povedal, kar vem o -Liki*. Skoda, da nimam strica v Ameriki. Dal bi klev -trnkom "nitko, da me spravijo v zvezo z dolarskim posojilom. Kdor ve drugače, nego serr tn pod i svojo Častjo izjavil, naj sc javi. dt ; razpravimo zadevo druga-.-, nego z i vr>rašar.tj in odgovori w> časor»i=vi. Po sv^fu ; izpit na razpolago v Športni zvezi. S. K. -PrimorfeV sredo, dne m.. se •'/rši ob 20. tiri v 'Narodni - V G:.:p °in prebT. i vamW sestanek plavalne sekcije. Ud<- padov med francoskim, vojaki in Prem , ^ ^ ^^ skorai?nega ohčneg? zbo: valstvom, pn čemer so Francozi a.e,^ ( - podsaveza obvezna. rali tudi nekega italijanskega častnika in. ■• ^ ustrelili nek-; ranili. Nad Bytomom •=edno st-viie. civilista, dva delav; pa ie proglašeno ob- 'Izidi nedeljskih nogometnih te ' na t. strani't :cm Domače vesti V nedeljo sta- se pripeljala naravnost z Bleda avtomobil je vozila zopet kraljica sama, včeraj pa sta se ustavila na povratku z Vrhnike, kamor sta se peljala, da si ogledata tudi del itaže Notranjske. Vozil je to pot šofer. Prebivalstvo ob cesti. kakor tudi v Ljubljani je kralja in njegovo mlado soprogo povsod burno pozdravljalo, kjerkoli ju je spoznalo. * Adjutant kraljice Marije. Za adju-tanta kraljice Marije je imenovan pe-šadijski polkovnik gosp. Gjuro J o s i-p o v i č, bivši adjutant kralja Petra. * Kraljev dar dr. Benešu. V petek dopoldne je podpolkovnik Pešič pose-til gosp. dr. BeneSa, predsednika češkoslovaške vlade, v hotelu »Srbski kralj* ter mu izročil sliko kralja Aleksandra v zlatem okviru z lastnoročnim kraljevim podpisom. * Kraljevo darilo poslaniku Kalini Naš kralj je poklonil češkoslovaškemu ministru Kalini sliko z dragocenim okvirjem in lastnoročnim podpisom. * Vidovdanska obletnica se proslavi s velikimi svečanostmi. Proslave na Kosovem polju se udeleže razven vojske, vlade in skupščine tudi zastopniki zavezniških drža-'. Izdani bodo odkupni znaki po 5 dinarjev, * Demokratski družabni večer v Mariboru, ki ga je priredila fireteklo -oboto mariborska demokratska orga nizacija v Narodnem domu, je uspel nai vse pričakovanje dobro. Veliko •število ljudi iz vseh slojev je napol nilo veliko in malo dvorano. Prav do 12. so se zabavali navzoči v res Ioni demokratski zabavi. Iz prijaznosti je Nodelovala v več točkah operna pevka gdč. Slavica Mezgečeva iu pianistinia gdč. Barvitijusova. Glavni del večora je izpolnil prav pohvalno marljivi dijaški orkester pod vodstvom g. abitu-rijenta Cvirna. Večer je pokazal, da je treba v Mariboru več takih nepri- jenih prireditev. Zato -mo tem bolj obžalovali, da- je bil 7 idržan napovedani predavatelj g. dr. DeSie. o katerem pa upamo, da ga bomo v kratkem no zdravili. Včerajšnje ko bavi i vprašanjem dopolnilnih dolo-50 k zakonu o pobijanju draginje. Odredba, s katero naj bi se spo polnil ta zakon. se tiče uradniških nabavnih zadrug, ki naj bi z državnih posestev za lastno ceno dobivale razne življenske potrebščine. Ta odredba naj bi veljala tudi za delavske konzume. * Kralj In kraljica v Sloveniji Po dosedanjih dispozicijah izostan -ta kralj in "ki al ji ca iz Beograda približno dva meseca. Kje iu kako bosta porabila ta čas, še ni zr.ano. Na Bledu ostaneta vsekakor par tednov, potem pa se napotita skoraj gotovo na naše morje, zlasti v Dubrovnik in morda fudi na Cetinje. — Z Bleda, dela kra- J * Vprašanje na direkcijo državne ze-ijpvska dvojica nrav pridno dal'še injleznice, proga Ljubljana-Karanik. Preje-krage izlete po Sloveniji V zadnjih li Smo: Bilo nas je kakor po navadi, le-Ineh sta bila že dvakrat v Ljubljani. po število turistov v nedeljo dne 11. ju- ' nija v kamniških planinah. Zvečer imo šli potem k vlaku, ki vozi ob 20.12 uri (osebni vlak) v Ljubljano. Zanimivo je, da je bil osebni vlak tako sestavljeni 1 vagon I. in IL razred, 1 vagon III. razred" in več živinskih vagonov. Ali misli direkcija te proge za turiste, ki imajo vozne listke za HI. razred, s tem morebiti upeljati IV. razred? — Vefi turistov. * Smrtna kosa. V Ljubljani sta umrla ?a. Marija Drenovec, mati članov našega gledališča gg. Alojzija in Joška Dre-novca, in Franjo Zagorc. gostilničar in posestnik v Hrenovi ulici. V Trstu je umrl lesni »rgovec Ivan Boštjančič. Blag jima spomin! * Pomiloščenje v Mariboru. Na podlagi ukaza amnestije je bilo v Mariboru izpuščenih še nadaljnjih 31 kaznjencev, ki so se nahajali v sodnih zaporih. * Iz Planine pri Rakeku nam poročajo: Tudi v Planini pri Rakeku se je praznovala poroka našega narodnega kralja s tako prisrčnostjo in navdušenostjo, kakor malo k je v državi. Planina se je odela s slavnostno obleko, vse hiše so bile okrašene z zastavami in zelenjem, zvečer pa se je vršil slovesen obhod ob krasni razsvetljavi. Planinci, kateri so občutili težko roko okupacije, so ta dan pokazali enodušno, da vedo dobro ceniti svobodo. V mogočnem valu &o dospeli do meje v bodrilo še neosvobojenim bratom. Slišali smo navdušene govore, krasno petje, nežne vzklike mladine, tja čez mejo pa so odmevali streli, sovražniku oznanjajoč, da ni daleč čas, ko ga potisnemo nazaj do Soče in da smo za ta trenutek vak č-as složni in pripravljeni. * Za neodrešene brate. Podružnica Jugoslovanske Matice v Konjicah je v spomin poroke kralja Aleksandra darovala za neodrešene brate znesek 23.000 kron. Znesek se je nakazal pokrajinskemu odboru Jugoslovanske Matice v Ljubljani. * Župnik, ki spravila vero doli. Iz Ribnega pri Bledu nam poročajo: V Ribnem pravijo, da vera peša. Zakaj pa? Poslušajte! G. Kramar, naš župnik jo hoče spraviti doli. Dne 3. junija je umrl v Ribnem vaški fant, Ivan Kuhovsky. svetovni vojni, ! ki ga je spravila v prerani grob. Se nekaj ur pred smrtjo si je želel g. župnika, da bi ga spovedal, oziroma dal v- sveto ittra. Pokata! mn je ukai. fTiriprwih in ip . . . . ^ . ... ______ Zagreb Berlin 23 ji blagajni. Za odvzete vsote mora o iastnikom izdati pravilne pobotnice, na podlagi katerih se na zahtevo imejitelja i g> Bukarešt 48 — 49, Rim pobotnice pri njegovem povratku iz ino- ! London 314 — 318, ček 310 zemstva vrne denar. i york 70 — 70.25, Pariz f>35 Kučer gostilno tudi v Studencih m je hotel oditi tudi tja. Orožniku se je zdelo končno vendar preneuruno in je povprašal o zadevi telefonično na orožniško postajo v Mariboru. Ko je zvedel, da ni tam o kakem sličnem povelju ničesar znanega in mora biti »stražmoj-6ter* najbrže kak lopov, ga je aretiral. Aretiranec noče povedati svojega imena: pri njem so našli še 6 sličnih zapornih povelj. Oddali so ga v zapore okrožne sodnije. * Velika tatvina v Ptuju. V trgovino A Schranka v Ptuju so v pondeljek po- ^prijavljene denarne" zneske," če noči vdrli doslej neznani tatovi ter od- j dmet dohodarstveno-kazenskega nesli mnogo manu.': turnega blaga. Sko- ..... da se ceni na 200.000 kron. 0 tatovih ni nobenega sledu. devize: Dunaj 0.30 _ — 23.75. Budimpešta 0.4(\ 7.95 360 — 37 U. - 313, Ne*. - - 642, Pra- Ker se je ta način vračanja znesKov izkazal kot zelo neprikladen. posebno, ker so se morali potniki pri povratku i* inozemstva zaradi sprejema denarja zadrževati na obmejnih carinarnicah, je Generalna direkcija carin z odlokom C br. 29262°22 izdala carinarnicam navodila, da morajo v bodoče vse odvzete, od potni- niso spora, takoj po sprejemu in po odbitku po-štarine. poslati po pošti na naslov oseb, osebo ki jih prijavi dotični potnik; to i mora carinarnica tudi zabeležiti na po- j Eksploatacija drva ■botnici, ki jo izda lastniku pri sprejemu ! denarja. i Za vsote, ki tih carinarnice vračajo ua Gutman 305 — 310. Slavonija 115 — 120. Liub. strojne tovarne 216.25. zaradi hudo- vračila, oziroma vročitve denarja naslov- ilMfeSJanska pcjrats* Nepoboljšljivi tat. Včeraj je ljubljanska porota razprav- ] omenjeni način po pošti, ni potrebna ori-IJala o dveh novomeških slučajih in si- j ginalna pobotnica, ker je obveznost po-cer proti Antonu Pozniku delstva tatvine i z navade in proti Petru i niku sprejela na sebe pošta, kot državna ga 137.25 — 140. Švica 1325 — 1400. vu luie: dolar 67.50 — 69.50. češke krone 132.50 — 137, franki 610 - 620, napole-oni 225, marke 24.25, leii 45. *vic. franki 1350, lire 357.50. Banka za Primorje 165. Hrvat, eskomptna banka 175 1S0 Jadranska banka 400. Jugoslovenska banka 106 - H^ Llub. kreditna banka 243 — 250. Praštediona 1175 — 1180. Rečka pučka banka 110 — 115. Srpska banka 174 — 175. 23 — 125. , Narod, šumska industrija 1S7.50 — 12t. i Našička industrija drva 118 — 125 Zupančiču tudi radi tatvine. Anton Poz-nik je obtožen, da je dne 14. marca 1922. ukradel posestniku Markoiu Nemaniču na Božjakovem pri Metliki amerikansko uro iz niklja vredno 1000 K, Istega dne pa se je tudi na Božlakovem izdala! za pooblaščenega nabirati prispevke za novomeško ubogo de;o in na ta način nabral nekaj nad 60 K. Obtožniaa navaja dalje, da je Istega dne obtoženec napadel (udi občinskega stražnika Vincenca Podlesnika, ga sunil v hrbet in nahrulil z besedami: «Ti baraba poltcaiska*. Obdolženec deloma priznava inkriminirano dejanje in tudi priče to potrdijo. Tatvino ure je Izvrši! obdolženec ob priliki, ko je na Božjakovem r.nablral* inilodare za novomeško deco. v trenutku ko je šel Nemanič v klet, da mu ponudi čašo vina, mu je on izmaknil na steni visečo uro. Nemanič ie takoj zapazil, da mu manjka ura in jo je zahteval od osumljenca nazaj, ta pa jc tatvino zanikal. Kmalu pa so ga kmetje izsl-.dili In mu odvzeli ukradeno uro. Obdolženec ie tat iz na- ustanova. Vse dosedanje depozite omenjene vrste morajo carinarnice takoj odpraviti po pošti na one carinarnice, ki so najbližje stalnemu bivališču lastnika denarja. Te carinarnice bodo poiskale lastnike denarja in jim na temelju predloženih origi glavni kontroli, o volilnih spiskih, o ookojninskem zavarovanju nameščen cey v Dalmaciji in ^ J> » «jolje. A "župnik kot namestnik Kristusov, guiaciji plao postniht in taojavuhna J J ^ v?rok mesčencev izven Srbije in trne gore. j k;) ^ . * K proslavi kraljeve poroke v Kočevju nam dodatno poročajo, da ie lepo uspelo povorko na predvečer slavnosti pod vodstvom načelnika br. Pirnata prav ljubko otvorila Sokolsfea deca z lajupijončki * Himen. V križsvmški cerkvi v Ljubljani se je prošlo soboto poročil g. Jo-«ip A. Sodnik, šef industrijskega oddel-Ira na državnem posestvu Belje-Baranja, i gospodično Anico Zupančevo, akade-mično slikane© in hčerko veletrgovca Urbana Zupanca v Ljubljani. * Ljnhka prireditev. Učenke ljubljanske dekliške šole pri Sv. Jakobu so presenetile v nedeljo dopoldne naše občinstvo z izredno ljubko prireditvijo, menda prvo te vrste. Priredile so namreč v veliki dvorani Uniona v prid '-Deejemu donra- matinejo s telovadbo in petjem, kateri ie prisostvoval tudi podnamestnik dr. Baltič a soprogo. Prireditev je bila ideja gospe Minke dr. Sorlijeve in gdč. Milke Umbergerjeve, učiteljice petja, ki ilm, moremo samo čestitati na krasnem uspehu in veliki požrtvovalnosti. Navzoče številno občinstvo se je naravnost i j vilo eksaktnemu izvajanju pevskih To ni bil nikak navaden otroški itnpak že sijajno discipliniran pevski zbor, ki je pokazal, koliko pevskega zaklada, je v "naši mladini. Zbor je pel izključno samo jugoslovanske pesmi in je bila izgovarjava tako jasna, da je bilo Trbov. premog, družba 255 — 2ft2-50 Beograd, devize: Dunaj 0.40. Be: j 2325, Bukarešt 50. Rim 360. Newyc,r'-. i 67.75. Pariz 625, Praga 136.50. Solun ; 219. Tendenca: ententne devize se d- -! ga jo, pričakovati je padec Berlina. Dunaj, devize: Zagreb 64.37 — 75.o\ , Beograd 299.48 — 299.72. Berlin 68.20 ; 68.30, Budimpešta 22.97 — 23.03. Londo-i nalnih pobotnic tudi" brez odloga, povrni- i 971.75 - 972^ Mil«, 1079.70 - 1080..; le pripadajoče jim zneske po odbitku po-štarine. Priporočamo našim domačim potnikom da se okoriščajo s tem postopkom, ki se nam r,di popolnoma umesten in preprost. KRIZA NEMŠKE ZUNANJE TRGOVINE. Newyork 215.94 — 216.06, Pariz 193-i.on — 1935.50. Praga 419.90 — 420.10, SotiM 144.95 _ ]55.05, Varšava 5.08 — 5.12. Curih 4123.75 — 4126.25. valute: dolani 21.494 — 21.506. levi 143.95 — 144.05. iranki 1924.50 — 1925.50, lire 1071.70 1072.30, dinarji 299.48 — 299.72, poljske marke 5.04 — 5.08, leji 144.94 — 145.'V. švic. franki 4108.75 — 4111.25, češko krone 41920 — 420.10. madž. krono 23.fi2 Znano je, kakšen o t rab imajo pred nemško konkurenco na zunanjih kot do- ; mačih trgih vse države z visoko valuto. J _ 23.08. To uspešno konkurenco omogoča Nemčiji j Pr«ga, devize: Berlin 16.10 — l6.5o. cenenost njenega blaga. Navzlic temu pa ; Curih 990 — 994. Milan 264 — 266, Pa se nahaja nemška zunanja trgovina v riz 466 — 468, London 232.37 — 234.5,'. kritičnem stanju, kar je razvidno iz na- j Newyork 51.55 — 52.15, Beograd 73^o slednjega: ' ; — 74J0, Sofija 36.721/2 — 37.52x/2, Du- Po nekaj mesecih i malenkostno aktiv- j naj 0.19 —- 0.25, Varšava no trgovinsko bilanco je znašal nora- ! Budimpešt uvozni e bil ts, da je bil ranjlti revež od nog do glave in da je ležal na smrtni postelji v drugi hiši, ne pa doma. Tudi njegovega groba ni hotel blagosloviti in moliti za pokoj njegove duše. Vašk! fantje so mu za slovo zapeli nagrobni-co: »Vigred se povrne*. G. župnik ali kaj mislite na to, da pridete tudi Vi enkrat pred božji sodni stol? Kako težak bo Vaš zagovor pred jodnim stol«m! Kako se boste zagovarjali, ko Vas vpraša sodnik: »Zakaj ste sejali nemir in netili prepir? Zakaj ste ovirali kulturno de!o? Zakaj ste z lažnjlvimi ovadbami povzročili preganjanje kulturnih delavcev? Zakaj ste spremenili hišo božjo v beznico? Zakaj ste dajali slabe vzglede ljudstvu?* G. župnik, kako se mislite z^-, gov.irjati in oprati svoje grehe, ki ste jih zakrivili že toliko v naši vasi? Pomnite, da je mera polna! — Ribnan. - Protisokolska gonja v Lendavi. Poročajo nam iz Dolnje Lendave: Rnzen splošnih neprilik. s katerimi se ima bo- S tatvino prebitek v marcn 1.72 milijarde mark. Ta uvozni previšek se je v aprilu še znatno poslabšal in je znašal 5.3 milijarde mark. Toliko doslej še ni znašal noben mesec in ie s tem j levi 35.47'^ visoko prekoračen dosedanji rekordni saldo meseca oktobra, v katerem se je uvozilo za 4.2 milijarde mark več. nego Izvozilo. Veselje nad tem, da sta prva dva meseca t. L izkazovala aktivnost, je padlo torej zopet v vodo. j Visoka pasivnosf nemške zunanje trgovine v marcu in aprilu kaže usode polni učmek obveznih dobav Nemčije i don 1428.20 _ 1431.80. Newyork 3191; 1 - - --• ____ 31.990, Pariz 2S51<40 — 2858.60, Svi- tujim gospodarstvom brez dobljene pro-tivTednostL Nemčija je zelo odvisna od uvoza surovin in te prisilne dobave jo silijo k vedno večjemu uvozu surovin. ) vade. ker krade, kjer in kar more, vse vprek kakor sraka. Star ie komaj 42 let, fi: a ie presedel že 15 let. 6 mesecev in 20 dni v zaporu, torej skoro polovico dni svojega življenja po ječah in prisilnih delavnicah. Vseg* sktipij je bil že 37krat predkaznovan. Ker so porotniki vsa tri stavljena jim vprašanja glede tatvine, gotiufije in tatvine iz navade soglasno potrdili, mu je sodni dvor prisodi! kazen: 6 let. težke leče. hotel maščevati sestrino čast Nato se ie zagovarjal Peter Zupančič, ker ie dne 24. decembra 1921. zvečer pri Sv. Duhu ukradel posestniku Alojziju Oorencu kovček s sledečo vsebino: 6.7 kg srebrnega denarja, 100 srebrnih kron, 23 cekinov po 20 K, 5 cekinov po 10 K, 1 par podplatov, po! kilograma ka, 5 metrov hlačevine, 80 metrov ženskega blaga. 10 novih spodnjih hlač, 2 ducata novih servetov, 1 par ženskih j uhanov in 11 viožnih knjižic. Tatvina se je izvršila ravno na sveti večer, ko Se bila vsa družina zbrana v kuhinji, pripravljajoča se na polnočnioo. Lastnik prvo noč ni ničesar opazil, šele drugi ] dan le videl, da mu ie zmanjkal kovček, z bogato vsebino, v vrednosti 45.000 K. j Orožniška postaja v Št. Jerneju je kmaiu j aretirala Petra Zupančiča, ki je vzbudil \ pozornost orožništva s tem, da ie dva riti vsako sokolsko društvo, imamo v Prektnuriu. zlasti pa v pomadžarieni i Matjašiču iz ----------------------------.....- . , V -■ no srebrnega denarja. Obdolženec je iz- nitev nemške plačilne bilance, za katere j prva vse tajil, pozneje pa prizna! tatvi- j poravnavo na Vendar pa njegovo priznanje ni lo odkrito in popolno, skušal je svojo krivdo olepšati s tem. da ie povdarial. • dražijo surovine, ki jib mora tatvino ie iz maščevanja 1 uvažati, je verjetno, da se je 1.15 — 1.25, 4.97% _ 5.731/2, valute. zopet ■ nemške marke 16.10 — 16.50, švic. franki 935 _ 989, lire 261 — 263, iranc. frar ki 463 — 465, funti 231.37 — 233.37, do larji 51.30 — 51.90. dinarji 73.50 — 74.50. 36.271 2, avstrij. žigosaoe krone 0.21 — 0.27, poljske marke 1.15 1.35, madž. krone 4.97*4 — 5.37%. Curih: Berlin 1.64, Newyork 523.2.--London 23.52, Pariz 46.87, Milan 26.62 Praga 10.07%, Budimpešta 0.59, Zagre-1.88. Sofija 3.52, Varšava 0.13, Dunp 0.03, avstrij. žigosane krone 0.03%. Berlin: Italija 1622.95 — 1627.05,Lon- ca 6102.35 — 6117.65, Dunaj 1.53 — 1.5/ Praga 611.20 — 612.80, Budimpešta 32.9i — 33.05, Zagreb 450: Sofija 224.70 Na tem povečanem uvozu so zlasti ude- : 225.30. sinodrd- ležcrii P:'emog- železna ruda. živalska in 'rastlinska predilna snov. Pri tem pa je tudi izvoz mnogih f.ibrikmov in pol-fabrikatov po teži znatno nazadoval. Izvoz strojev je padel od 565.200 mtc. v marcu na 529.911 mtc. v aprilu, izvoz papirja od 440.294 na 370.141 mtc., izvoz tekstilii od 163.985 na 155.911 mtc. itd. Nasprotno je pa narastel izvoz kemi-l:.ilij. usnja, krzna itd. Vsled tako izredno nepovoljnega sta- Sz?d občinskih »ositev na Vešu. V nedeljo 11. t. m. so se vršile na V; j ču nadomestne občinske volitve za ta/ i veljavljenih 7 komunističnih mandato1, ; ki so potekle brez hrupa ob silno slab i udeležbi: glasovalo je komaj 45 ods* ! volilcev. Glasov ie bilo oddanih 513 | sicer pripade na posamezne stranke sle deče število: Gospodarska stranka nja nemške zunanje trgovine v aprilu se j ^ demokrati in gIasov - > povečala pasivnost nem-ke trgovm- j 305 „]asov Samostojni km,i 1 1*1_____ __a ./.i.h »v* rte.-, rtin tA ____ske bilance v dvantrstih mesecih, to je , 7u~ i dnP po" tatvini "prodal mlinariu Josipu jod maja 1921. do aprila 1922 na okrog- j ^^ Kostanjevice večjo množi- ^lo 15 milijard mark. To je težka obreme- Dolnji Lendavi še posebne težave, ki na čudo izhajajo od onih. ki jim -naša država milostno doli kruh. Tako poučuje na tukajšnji meščanski šoli prc.vizorično neka gdč. Kolaržova, ki imenuje Sokole na splošno komuniste, uči pa tudi začas-' co kaplan Varga- ki je pod najstrožjo 'kaznijo prepovedal dočkom telovaditi razumeti *koro vsako besedo. Dobro so pn sokolskem naraščaju. Ker vse pritož-hfle izvajane Midi telovadne točke: va- be nič ne pomagajo, naznanjamo te zna- nobene protivrednosti v i bi-j blatil. Ker je nemška marka polagoma padala in še pada ter se s tem stalno Nemčija ma'u še da je izvrši! .......- — — -----------, . ,.,.., proti Gorencu, ki mu je svoj čas zapeljal! nadalje poslabšalo že itak dovolj knt«-- v< z obroči, proste in rajalne vaje. Občinstvo je viharno pozdravljalo obe aranžerski matineji in ni štedilo napram leklicam z zasluženo pohvalo. jčilne slučaje javnosti in apeliramo pred-i vsem na merodajne faktorje, naj gor- jtijo dvojico pouče. I oapram društvu, ki sestro In ime! z njo dva otroka, ter da je hotel podpirati sestro, ki je bila v veliki stiski. Ker so porotniki glede r.r. tatvino stavljena jim vprašanja soglasno potrdili, toda s pripombo, da škoda ne ima v Prekmuriu * Novi odbor Gasilnega in reševalre- i nad vse idealno nalogo, gojiti narodno ga društva v Ljubljani je občinski ko- j indržavno zavest, raisar, ministerialni direktor dr. Bogumil ' " " Poaesrečena kepenikilsda v Mari- ^neko^ič" v zastopstvu občinskega" sve-! boru in Limbušu. Danes zjutraj okoli pondeljek zve- 13- «re je prišel v neki mariborski hotel kako se ima vesti i Presega zneska 40.000 K ie senat prisodil obdolžencu / leto težke ječe. Danes se bo zagovarjal pred porotniki zaradi uboja Pajk Andrej, nakar se poletno porotno zasedanje zaključi. ta potrdil in bo odbor v čer ob poi 8. uri v dvorani ioran zaobljnbljen. Mestnesra 1 neznan moški k vratarju, se predstavil (kot policijski komisar in zahteval tujsko * Kapelnlk mariborske vojaške god- ! knKgo. Vratar mu je sicer ni hotel da- ne, g. Herzog, ki je povodom kraljeve potoke v Beogradu tako častno zastopala naš polk. je poklican v godbo kraljeve rarde. * Tz trgovske šole v Ljubljani. Prejeli smo: Učiteljski zbor Državne dvoraz- ti: ker je pa ležala ravno na mizi. jo je odprl sam in zahteva!, da mu pove, v kateri sobi spe same ženske. Ker mu tega ni hotel povedati, je »komisar* izbral sobo. v kateri je spala po knjigi samo neka gospa. Potrkal 'je na vrata in na- redne trgovske šole v Ljubljani, zbran povedal poliriisko kontrolo. Odprl mu je na izredni konfcrenci dne "l2. junija leta j njen mož, ki je zahteval, da se legitimira. .909 ,-9 sklenil da zopet prične s celot- Ker tega ni mogel storiti, je gospod po- .......' klical vratarja, ki je privedel stražnika in »komisaria^ aretiral. Ker ie »komisar-* znan Mariborčan. ?o uvedli preiskavo. njega pa izpustili na prosto. — Se lepša kepenlkijada se je izvršila v Lim-bnšu. V soboto je prišel k županu Obriču p.im poukom po urniku, in sicer le vsled tega. da re"i dijaštvu celo šolsko leto, prizadete starše pa obvaruje občutne rmotre tto.-R — Ravnateljstvo * Življenske potrebščine za nabavne fadrere. Kakor nam poročajo iz Beo- gtadaTse ministrstvo za socialno poliU- mož v unifo:mi orožattkeca etražmoj- mariborska porota. Včeraj se je začelo pri mariborskem okrožnem sodišču porotno zasedanje, ki Ima soditi v 15 slučajih in bo trajalo do vključno prihodnjega pondeljka. Radi de-likatnosti zadeve je bilo včerajšnje zasedanje tajno. Obsojen je bii Jakob Ko-kalj. skoraj 701etnl starec radi posilstva nad 91etnim dekletcem na 6 let težke ječe. Radi enakega, pa manj odurnega zločina Je bil obsojen 171etni Fran Vav-potič na 14 mesecev težke ječe, medtem ko je bi! Peter šipek oproščen. Danes bo porotno sodišče sodilo v zadevi uboja Franca Zorjana, katerega sta obdolžena njegova Obenem se bo sodila K; preirigar.a tatica, o kate poročalo, ker je ogoljufala ca in posestnika za creko 50.000 K • no stanje nemške zunanje trgovine. Pooblaščene banke za osiguranje valute. Generalni inšpektorat je z od'o-koin - br. 6850/22 na temelju 6. točke pogodbe, sklenjene med Narodno banko in med pooblaščenimi bankami za arbitražo odobril, da smejo sledeče banke, ki se stalno pečajo % izvozom, osigurati I same pri sebi valute za izvoz fpo čl. ,16. Pravilnika): v Beogradu: Izvozna banka, Francosko-srbska banka, Angleš-Iro-trrovinska bnnka. Podunavska trgov, del. družba, Zemaljska banka: v Zagrebu: Prva hrvatska štedionica. Hrv. slavonska zemalj. hipotek, banka. Srbska banka. Hrvatska eskomptna banka. Ju- Narodni socijalisti se volitev n:s-Jo so na ta način pripomot klerikalcem do zmage. - TDS ie p; teli volitvah dokazala, da Je kicrikiV i ne morejo ubiti, kljub temu, da so se pr j služili vseh sredstev. Zvezali so se s ko i munisti. pogajali so se s socijalisti. .1DV : oa niso hoteli priznati nit! enega mar. data. Ce bi vsi pristaši JDS glasoval bi dobila stranka sigurno 2 mandata brc 1 vsak:' druge pomoči. Odvvtnost teh voli-! cev so največ zakrivile slavnosti na Bk I du. od katerih se naši volilci niso. v-■ pravočasno vrnili. Socijalisti, ki so ra i čunali s trem mandati so dobili sa::i i enega. — Klerikalci so dobili s pomoči i komunistov 305 glasov. Nosilec niihcv I liste, bivši komuni.'t Ivan Gale, se ' udinjal pri patrih iti postal njihov zat:i. tik in prieaniač. Klerikalci so napeli vs sile, da bi spravili čimveč slasov v sve i jo skrinjico. Iz farov/a so švigali O-na kolesih in privlekli vse omahljive kk ; rikalce in komuniste za lase na volišč-i Bivši komunistični agitator in sedanji i ' rovški ministrant Korošin se je potil 0. hiše do hiše in priganja! klerikalci- „oslovenska banka; v Ljubljani: Jadran- j komuniste k volitvam. Vendar jim v, ska banka. Jutrosloven^ka Union banka i trud ne pomaca. ker so ga strašans; (s Slaven sko banko v Zagrebu) in Ljub- j polomili. Da bivjel: več kalinov so c; l.janska kreditna hanka. -= Notranje posojilo v FranciiL na kandidatne liste, ki so visele na skr: Na i njicah kot nosilca liste enkrat Ivana Ga seji ministrskega sveta je izjavil finanč-1 leta- ki le pravi predstavnik, drugič ni minister De Lastervie. da namerava j Franceta, tudi komunista in na ta na,-razpisati novo notranje posojilo. | sami svoje glasove razv eliavilL Pri k = An^leJkl proračun. V finančni ko- I mis!Ji so sicer zatrjevali, da ie to trap - - l ki se ie zgodila pri prepisovanju lis; stop devet desetine miliiarde. Pd&!5 Stav** Wdra|Hči 98 Ptmj, 9. jmrtja. Punskf Nnfid žive ie vedno v prepričani«, da so v nacionalno nemški državi, kjer lahko igrajo vlogo . k! je last društva »Deutsche? Haus». Kar se v pravilih društva Se vedno nahaja pesos «soB »Is Mtttelpunkt far Deotschen von Pettan und Umge-bfl&s die Bestrebungeu dersefijea f<5rdern itd,» je tukajšnja pofctl&ja oblast podvaja sekvestra ia državnega nadaorni-ka društva, naj skliče občni zbor, na katerem naj hi se i spremenila pravila, lri y>o dosedanji obliki nasprotujejo državnim interesom in pomenijo anahronizera. Toda odbor društva je sfcHcal za Četrtek občni zbor preko sekvestra na lastno pest in določil tudi sam dnevni red. Predsednik dr. Fichtenan j« na občnem /bom poročal najprej o korakih, k! jih je napravilo društvo, da bi se izposloval preklic državnega nadzorstva in prečital spomenico, ki je bila tozadevno predložena pola. namestniku Ivanu Hribarju. Izražal je svoje ogorčenje, da društvo še do danes ni prejelo rešitve svoje vloge. (Viharni medklici: «Wie gewflhn!lch! Wo - Lukreciia Borgia (Dalje.) XII. poglavje: Velikanska množica v Cfefcu je bila uprav mrslično razburjena. Po celi ve- ( likanski zgradbi je bnžalo kakor morje. I si io pridobi, Doli t .Treni pa so ta 6a* vse priprav- Globoko in ponižno se nakloni Dia-Ijale ca nastop Diabole in njenih zveri.; bola pred papeževo ložo. istočasno V areno so pripeljali pet. velikih kleti" j žarko pogleda gon k Cezarju. Toda na kolesih. Kletke so bile zakrite z žol-' kardinal jej to pot ne odgovori na po-to svilo, tako da ee ni videlo, kaj je v, zdrav. Njegovi pogledi romajo po mno-njih, toda eliealo se je izpod svile divje. žici in se _ potem ustavijo na sosedi, taljenje, besno cviljenje in udarci veli-j lepi grofici Ondni. Lice Diabole .K' pr?va luasiina lepo-igledom in Jarkih oči. V fonra s* je , pa ara odgo-ori: »Ves ^ scan molili ta. Jfa njem ee ne ndi noben enak jžc dolgo govorilo, da je ta rar.tera ne-lzanjo!> Visoki cerkveni doetojanstve-morekega pokol jen ja- tndi ustnice sojina j posebnega, da ji je ime i tega odnesla le nakatere neznatne ra- vra+iea niče. Ko »e pa, otvorijo majhna kra ju a kl-jtfc« one samica pantera, mi i skoči ta r kratkim iiripavim tuljenjem Diabola prične s svojimi produkcija-1 na Diabolo. Toda Diabola zapre mirno i in v Cirkn zavlada smrtna ti§na. [evoja matica za seboj in stopi proii Diabola vstopi najpreje v levjo kletko, jzv;ri, ki jej položi svoje šapi o lame. Kraljevska levja obitelj prične begati J Afričanka pa zgrabi z obema močni-pred «vojo gospodarico* in njenim bi-1 ma rokama zver okrog vratu in p;-? in 4frikanka=je bila odeta v neko belo je v nja. da me je skoraj groza.> i Čem in na njen ukaz se prično zveri'.io stisne stružno, k sebi. Prične ^ bor-—* v« ! Ta ČJ»* zatrobijo trobente, zapojoja I umikati, bežati pred njo v kote m pn-iba med zverjo m zenšto. P. a bola ua- haljo. Toda naenkrat je ta halja padla, in krasni stas te ženske se je pokazal veem tem stotisooem oči. Zares, njena lepota je nekaj zmagovitega, čeprav ne more Diabola prikriti svojega pokolje-nja ne v linijah telesa, ne v barvi kože. Disboia je neobičajno močna. p£ ven dar vitkega teleea in mehkih ženskih oblik, oblečena pa je v teeno moško obleko. Hlače temno žolte, kakor vlite ist die Oerechtigkeit? Wir wollen eige- na telo. grudi pokrite z neko lahno ne Merrn bleibenM. Nato je lekarnar I srajco, čez bok prepasano s Škrlatnim Behrbalk vprašaj, ali je bila spomenica j paaom. V laeeh ima tri nojeva peresa. objavljena v nemškem časopisju. Ko je; 9 dobil negativni odgovor, je predlagal, Oo13V6 naj se to nemudoma zgodi, »damft die | M ** Welt sehen wird, wie in Jugoriavien die; * Rekruiovaaje za mesto Ljubljano. deutschen Minderheite« behandelt und j Rekrutovanje ia mesto Ljubljano se 'interdrflckt werden.» i vsled kraljeve poroke prične mesto dne Sledila je razprava o ispremembi pra- j 14. junija, šele 15. junija 1922. Naborni-vil. Odbor je predlagal od njega same- j kom, ki so pozvani s pozivnicami za 14. sa izdelane in pripravljene išpremembe, i junija k rekrutovanju. se je zategadelj ki so bife sestavljene brez vednosti dr-' dne 21. junija predstaviti rekrutni koml-žavnega sekvestra in predstavljajo le j siji. Zunaj Ljubljane stanujoče naborni-pessk v oči. Kljub temu, da se je vedno ] ke naj o te«n obvestijo sorodniki, naglašalo, da zasleduje društvo le stro-* Čipkorice v Ljubljani, katere nlma-go gospodarske cilje, se nahaja v § 3. jo dela, isto dobe pri Osrednji čipkarski je ve? Čas pridrževalo sapo in samo spretnostjo umikala njenemu zobovj i gledalo. Sedaj se pa ves Cirku* strese j in končno pričela vrteti srdito zver urnebesnega vpitja, ploskanja in odo-; bliskovito okrog sebe: naposled. . po bravanja. Id za prasketa z vseh strani < kratkih gro-znih trenutkih- jo je vso yr- ___________^ in brao naraste kakor grom. J toglavo vrgla ob tla in jej zmagovita ki "pa se nahaja" sama pantera. dolga, i «To znači izktišati boga» prišepeta! stopila z nogo za vrat. črna. z rdečim jesCcom, krvavim po-i vojvoda Bisellski zaročenki. Lukr-jcijaj _(Dalie prihodnjič.) Krasni eksemplarL z žolto privo in ogromno glavo. V drugi kletki sta dva tigra v tretji pa leopardi r črnimi progami. V četrti kletki je medvedja obi-telj, ena kletka je prazna, v šesti klet- ar etnen jetrih pravil določilo, da more postati član društva «nnr ein Detrtschcr*. Ko je državni nadzornik uvide!, da se •i oče sprejeti predlagana sprememba, ki lostarija društvo na Izključno nemško-lacijonalno stališče, se je oglasil k besedi in opozori! zborovalce na njihovo nedoslednost. Ako društvo v resnici zasleduje le gospodarske koristi, kar se je ves čas trdilo, potem nikakor ni na mestu, da se izključijo Iz društva meščani slovenske narodnosti, ker bi se moralo ravno na gospodarskem polju delovat! siožno. Vrh tega bf društvo nikakor ne trpelo na ugledu, ako bi omogočilo vstop Slovencem. Nasprotno bi s tesn dokumentiralo, da ni nemško-nacijonalno in da ne zasluži nobenih represalil. Složno delovanje Nemcev s Slovenci bi napravilo najboljši vtis v javnosti. Seveda so bili trezni opomini državnega sekvestra bob v steno. Ni nam treba posebej naglašati, da se je na zborovanju govorilo izključno nemški in da razven državnega nadzornika nikdo ni hotel niti spregovoriti slovenske besede. Fanatični Nemci so državnega sekvestra ponovno prekinjali z medklici, da ne razumejo slovenski in da naj govori nemški. Ker je biio državnemu sekvestru v resnici samo na stvari, je ugodil njihovi zahtevi in jim raztolmačil svoje pomi--ieke proti sprejemu § 3. izpremenjenih društvenih pravil, tudi v nemškem jeziku. Toda Nemci so na njegovo kulant-tiost odgovorili s Heil! klici in zahtevali glasovanje. Predsednik društva dr. FJchtenau rn dr. Bučar (čistokrvni Nemec) sta nato uovdarjala, da je predlagana sprememba pravil dobro premišljena in da so zborovala dolžni ustvariteljem društva, da sprejmejo v društvo le Nemce. (Viham! Meill-klici in ploskanje.) Faraozni § 3. je bil nato sprejet so-rlasno. Tu ie vstal državni nadzornik in izjavil, da ne more sprejete spremembe vzeti na znanje, ker nasprotuje državnim interesom. Njegovo izjavo so sprejeli razkačeni Nemci s posmehom in h t* renskimi Heili-klici. Da bo nesramnost •■'a večja, je odbornik Ffirst predlagal, naj pride prihodnjič vsakdo s svojim tolmačem tia občni zbor. (Viharni Hefi mid Sieg klici.) Državni sekvester je to direktno izsi-'. anie in zasmehovanje našega tiaroda ..Jfočuo zavrnil. Naglašal je, da pomeni Fiirstov nastop zaušnico našemu narodu in njemu kot državnemu zastopniku, "'cm.ski fanatiki so se mu pričeli nato smejati v obraz in so neprestano vpili Heil und Sieg!» Ker je obstojala nevar- i nost, da pride celo do dejanskega spo- i pada. je državni sekvester zaključil obč-i zadrugi v Ljubljani, Stari trg 2/1., proti dobremu zaslužku z* vsake vrste čipk! Ustanavlja se poslovalnica za Ljubljano in okolioo! * Na državni realki v Maribora se vr-še sprejemni izpiti za I. razred v soboto 1. julija Pismeni izpit prične ob 0.30 te ustni ob 14. uri. Učenci naj se priglasijo v spremstvu starišev ali njih namestnikov v četrtek 29. ali pa v petek 30. Junija od 9. do 12. ure v pisarni zavoda. S seboj naj prineso krstni list in obisko-valno izpričevalo za vstop v srednjo šolo. Podrobna pojasnila o pogojih sprejema in izpita daje naznanilo na objavnl deski zavoda pri glavnem vhodu. * Ljudska kopel v Kolodvorski ulici v Ljubljani se mora radikalno preurediti. Kotli in stroji so potrebni temeljitih poprav. Magistrat bo z deli baje šele v šestih tednih gotov: dotlej se kopel j ne more uporabljati. * Dramsko kaiaUSte n Ljubljani pri-j redilo Je t» dan 1. jtrna brezplatnu voj- j ničlre predstavu sa ledlnice Ljubljan- i skog gamlzona. Obilno uloženi trud ka- j zaJaštne uprave 1 svih članova pri prika- ( zivanju komedije »Madame sans gene*, j urodio je najboljim plodom. Utisei, do- . Hveni na toj predstavi, ostače osobito: vojnlcima, kojl Još do sada nisti Imall; prilike, da se upoznaju sa kulturnom in-. stitucijom kazališta, kao lepa ! korisna, uspomena za celi život Za ovaj požrt- j vovne rad na polju kulture I prosvjete j izrazuje komanda Dravske divizijske ob-1 last! ovira putem svoju najljepšu hvalu. j * Poprave » Koleziji. Edino javno ko-i pallšče v Koleziji je postalo nujno potrebno temeljnih poprav. Treba je nano- j a trgovski sotradnlo! vo betonirati baz&i, urediti Iznova či-, M tajtoj sprejmeta v trgovino stilno napravo, obnoviti jez v betonu j,, meisnim blagom. Ponudbe itd. Kakor nam poročajo iz magistrata, i je prosijo ua naelor Josip se dela že izvršujejo ter bodo do 20. ju- j Teppey, Vitanje pri Celju. nlja gotova. Dotlej pa ostane kopališče j- zaprto. AgUna zastopnika * Zavoda za slepce in Invalidskemu , „ • „„;i ..,,..., , spre.me poa ugodnimi pogon domu v Ljubljani je daroval gosp. Simon j ^BtopstT0 L> jjnion Francoske zavarovalne dražbe t Parizu. Začasna pisarna: ali ste že čital! novo štev. J3IUE"? SI«M(« dm 00 b*M« ««. a*—, iMttti Mn*) s SMttfl I Din. — Trsenfcl eglMl, dopttove«!«, n«. 9rMaWn(n« dtt 20 bmdl 6 Dhi, mldh udiljnlln S b*M. Kongresni trg 9. f Klimanek v Ljubljani po 350 I skisanega vina. za katerega se mu upraviteljstv a gornjih zavodov v imenu svolih gojen-1 Ljubljana, Sv. Petra cesta SS. tS2S cev najprisrčneje zahvaljujeta • Sv. Marjeta na Dravskem polju. Za j tukajšniega Sokola sta darovala naša; I vrla rojaka g. notar Otmar Golob iz. J ti ima veselje do trgovine, i Kozjega 400 K in g. .loško Golob, učitelj; ižčetn za takoj. Britovšek, j 1 na Vuzenici 200 K. Iskrena hvala! Pridnega, moimgi fanta. SloveDjgradec. 1821 Par arabskih konj (Braune-Jucker) dirkačev, en konj sa težko in hitro vožnjo, tritonski tovorni avto Fros-Bnsing s privozom se proda. Vprašati: M. Herga, Sv. Lenart, pošta Velika Nedelji. 1886/10 prvovrstno! Besni knjK i naj se pismeno obrnejo ali osebno oglase pri 8tameer, Maribor, eolska ulica 5. Osebne informacije dnevna ud V,a do 11. ure. 1773 ¥pem< Ljubiant. 12. junija 1922._ snsko poročilo Ljubljana 308 m nad morjam Kraj opaaovanja Ljubljana Ljubljana Ljubljana Zagreb . Beograd bunaj . Praga . Inomost. ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavine mm 7, 759-9 16-3 jug. vgh. oblačno 8-7 14. 760-3 17-6 brezvetra dež 8-7 »1, 760-4 13*3 vec jasno 87 7. 754-6 2C-0 jng. vsh. več obl. — 7. 750-2 !80 brezvetra dež 1-0 7, 760*2 140 eev. rap. oblačno 2-0 7. 757*9 150 « dež 190 7. 763-6 12-0 lev. v*h. 4-0 Kompanjona »iT 1833 odjetje (»vama1 vsakovrstnih vozov. Cenjene ponudbe na upravo ,Jutra" pod št. 300.000. Lepa, vila na Blodn z -azkoinim parkom in obsežnim gozdom ter jezerskimi pravicami naprodaj. Informacije daje dr. Mirko Triller, odve'nik v Radovljici. 179.1 Suh« gobo ngoftno! Velika vogalna, enoaadttropna lansko poletje prenovljena .„„.«* hiša, tik mariborskega koro-i PeMlJoniSt 182a škega kolodvora, z 30 sobami, i in posestnik, 35 let star, zeli krasnim, preko 1800 m* vrtom ' znanja t simpatično gL«?p..-(ob ulici za. stavbišče), pri-. dično od 18 do 22 let z\ i merna za trgovino, obrt ali j večerna spremstva. Ženitev industrijo, se vsled drugo- ■ ni izkljačuna. Cenjene postranske vporabe kapitala za —--J n—— K 650.000-—proda. Ponudbe ! lipovo cvetje, Lrinjevo olje ■ pod «Ceno». po?tai predal 5, I in poljske pridelke plača naj-i Celje. 1796 bolje Sire-Ban t, Kranj, telef. i nudbe pod <36 Penziionist« s sliko na upravo »Jutra». Tajnost zajamčena. V Ljubljani barometer stanoviten, temperatura nižja. Razpis gradbenih del. 1844 int. št. 9 in nudi po najnižjih j Dobro Idoda gostilna z inventarjem in devetimi i sobami za tajce v Slov. j Bistrici ob kolodvoru. Cena ' 1.100.000 B. , cenah sladkor, riž, olje, kavo. itd. 1802 Proti gotovini litem za takoj i ali s 1. julijem tihega dm-i kupim večje partije hrastov | Lopa vila s približno tremi | žabnika za večji industrijski 1 f JT^ - -1 oraii travnika, sadnim m i ttg na Spodnjem Štajerskem. za pragove 20 cm premera1 , , _ navzuor in 2 30 do 2 40 m ali I zelenjadnim vrtom Teiaika, xidarska, betonska in umescevalnai dvoj^te do^nefrankov.^, s too.ocok. dela brez dobave stavbnega maferilaia pri ^ lasBCBsa Cena ; Ponudbe na opravo »Jutra > pod »Podružnica«. 18U1 I m?* Vaino sa poljedelce! ^m zavarovalnice zoper nezgod© In Okrasne bol- § Najboljši mavec (gi;)s-sadra) zopet v zalogi! niike blagafne ©b MiklOJSeVi cesti se bed© I lsborno nmetno gnoJUo IS detelJSioa, trošenja travnikov, ulj- potom lavne konkurence oddala. i| Pogoji za oddajo so v pisarni „Gradbenega odseka. Kolodvorska alica 11 . 8 \ vsak dan od 9. do 12. ure reflektantom na vpogled. _ | ,, 1 • _______t- l:i: __________.mU^i A-.tioronfl r/ namcnni: i n nlkov, važno za ajdo itd. Izborno aredsvvo za konzerviranj® gnoja in razkuževanja hlevov. Cena za 100 kg 100 Din franko postaja Kranj. FRANC DOLENC, KRANJ. s« saaaai mi zoor. ; Pozivamo nuino pokrajinsko upravo, mij naprav? tem škandaloznim razme-r:nn enkrat konec in pouči ptujske rene-Sdie, da so minuli časi Herrvolka, ko je in! Slovenec samo njihov suženj! Odgovorni urednik Fr. Brozovič. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra-*. ! isk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Kočilo Ponudbe, ki morajo biti zapečatene in na ovitku označene z napisom: „Ponudba za režijska dela« ter naslovljene na .Gradbeni odsek Začasne | delavske zavarovalnice zoper nezgode in Okrajne bolniške blagajne v Liub- j ljani", je vložiti najkesneje j dO 19. Junija t. I. Ob 12. uri. ! Trika, občina Marenberg namerava oddati v najem ali pa pro- Na ponudbe, vložene Po tem roku, se ne bo oziralo -vojo elektrarno ob potoka v Vuhredu . 100 konjskih Gradbeni odsek ni vezan na najnižjo ponudbo. ;'vSfo^dopje. v katerem se elektrarna nahaja, je zelo prikladne V Ljubljani, dne 12. junija 1922. _ i za kako tovarno. _ __ . Ponudbe sprejema občinsko predstojništvo v Marenbergu ao 3U. jn- BradbEni odseli ZaHasne deiaosiie zavarovalnice in ObrajRg ^; bolniške blagajne v Ljubljani. a 1.1. 1817 nsaaBStfsaaisaMaM* UlHBnilSIMCNMMMaHHaa nilkrito. proda Gospodarska Zveza' v LJabljanl. 18C4 Sukno ta nremenadne In športoe obleke v bogati iz&iri; j A. & E. Sbaberne, Llnbllana. Kostni trsr St. 10. si s, ' Veletrgovina kmetske manutakturne robe nudi razno tkaninsko robo na primer platna (Blaudruck), oxforde, jadrovine, hlačevine, svilene in bombaževe robce, sukanec kakor tudi vsakovrstno drugo blago. nos ¥ilim JPIcjIi:, Telef. 3238. v lastni hiši. Duga ulica 6. Clacde Farrere Ons^rji (morski razbojnik) znameniti .Jutrov" roman je izšel v ponatisu in se naroča pri uppiisnlštBD Jutra" v Ljnbljani, Prešernova ulica 51. Broiiran volja s poštnino vred 17 Din. lstotam fe naročata tudi romana Frank Heller, Prigode gospoda Co!!inaf brOi. s poitnino vred D ta 6-7 5 Frank Heller, Blagajna velikega vojvode, a poštnino Din 12*75,