Kronika. — lz manifesta kluba socialno-demokratičnih postancev v Državoem veču. Unc 7. t. m. so lzdali državni poslanci, ki pripadajo socialno-demokraškemu klubu, manifest na delavsko ljudllvo v jugosiovanskih pokrajinah. Manitest so podptsali soc- dem. poslanct: Melhior Cobal, Josip Kopač, Anton Kristan, dr. Dragotin Lončar, Josip Petejan, Vilim Bukšeg, Slavko henc, Vitomir-Korač, Vasa Kneževič, Pušan Tušanovič, dr. Milan Sekulič in dr. Mita Topalovič. lz manifesta posnemamo: Prva in poglavitna je potreba po čim hitrejši konsoiidaciji nove države in čim bistrejši obnovi gospodarskega življenja. Iz tega vidika smatra klub socialno-demokraških poslancev sodelovanje v centralnl vladi v sedanjih okolnostih za še umestno, ker socialno-demokraška dekgacija ne more in ne sme prevzeti nase težke odgovornosti, da bi s svojo pasivnostjo zavlačevala, kalila in ovirala proces konsolidacije, ki je baš v življenskern interesu delavskega razreda. — Kot sredstvo te konsolidacije naj služi na eni strani oživotvorjenje Zveze narodov na podlagi medsebojnega sporazuma, ki naj omogoči odpravo militarizma Ln organizacijo narodne obrambe na čelu narodne milice in v sedanjem času takojš.njo demubilizacijo tei s teni odpre pot rodovltnemu gospodarskemu, kulturnemu in socialnemu delu. — Zveza narodov pa je mogoča le tedaj, če se tudi na ozemlju vsake poedine države ustvari sporazumno sožUje in sodelovanjtna njem prcbivajo^ih narodov. Zaradi lekra napovedujemo, zvesti načelom sccialisticne internacionale, neizprosen boj vsakršnemu narodnernu nasilju nad narodnimi manjšinami, ki pripadajo po sklepih mirovnega zbora ozemlju naše države. — Na drugi strani vidl klub socialno-demokraških poklancev v najširši demokratizaciji državne ustave in vseh panog javne uprave ter v čim najhitrejšem sklicanju konštituante bližnico do konsolidatije in hkrati najzanesljivejši predpogoj uspešnega boja delavskega razreda za socializern, za življenje. — Zaradi tega namerava klub zastaviti vse svoje sile za uvedbo splošne in enake, neposredne in tajne voliLne pravice s proporčnim volilnim sistemom za vse državljane, stare nad 21 let, brez razlike spola, in sicer za vse zakonodajne in upravne zastope, nadalje zahteva demokratizadjo vsega sodstva in demokratizacijo šolstva, ločitev cerkve od države, odpravo sleheme cenzure in upostavitev popobe svobode tiska, zborovanja in združevanja. — Smatramo zakonoda>ni centralizem za nujno zahtevo zgodovinsko danega položaja, ki naj roko v toki z avtonomno organizacijo javne uprave omogoči kulturni, gospodarski in socialni rarmah države, ne da bi bila posamezna pleinena v svojem specifičnem razvoju ovirana. — Samo ob sebi je umljivo, da zahtevamo uvedbo republikanske oblike zu našo državo, ker vidimo v tej državni formi najidealnejši izraz politične demokracije, ki je predpogoj socialistične družabne organizacije. Odklanjamo pa tudi v tem pogledu vsako nasilje od katerekoll strani in, stoječ na stališču parlamentarne demokracije, prepuščamo uredittv tega vprašanja svobodni odločitvi ustavotvorne skupščtue. — »Dea Briidera iui bedrohten Land.« Štajerski deželni šolski svet je tzdal na okrajne in mestne šolske svete kakor na šolska vodstva sledeči odlok: »Bei dea vvegen der auBerordentlichen Vcrhaltnissen notvvendig gewordeneji Versetzuiigen von Lehrpersonen, dle von der jugoslavlschen Reglerung Ihrer Dienstposten enthoben \vorden sind, ist es nfcht Immei mčgllch, daB sie an glelciiartige Schulen, Insbesondere an Schulen derselben Orts- klasse und mit derselben Zahl von Kjassen gelangen. Es vvird daher im besonde reti daraut aufmerksam gemacht, dati sich  aus diesen Sdnvierigkeiten, wo sie sica \vegen des Zvvanges der Verhaltnisse niclit umgehen lassen, iiir die davon Be trortenen keine rechtlichen Ersatzaiisprii clie ergeben, da es sich fiir ihre Anstellung in Deutschosterreich um eine Neuanstellung handelt, fur die aus ihrer friiheren nicht deutschosterreichischen Anstellung keine Rechtsanspruche abgelcite'. v/erden konnen.« — Ta odlok bodo rnenda vendar razumeli naši mogočni nemškutarski učitelji, ki mislijo, da jim bo Nemška Avstrija nakazala najlepša mesta. Lahko si že mislijo — da bodo obsedeli gotovo med dvema stoloma! Za Slovence, četudi so »deutschgesinnt«, vendar v Nemški Avstriji nimajo prostora; saj ga še za vse rodne brate ne bo! .= ItaUjanščino silljo v šolo. Italijanski oficirji silijo po vseh istrskih vaseh na svojo pest italijanščino v šolo. Učitelji se doslej trdno drže bi se niso uklonili. V neko šolo je prišel laški oficir med poukom v razred Ln videl na šolski tabli vzorec pobotnice. Ukazal je to pobotnico razložiti od učiteljice ter se začel z njo prepirati.čemu uči otroke take nepotrebnosti; dovolj je, da se otroci nauče govoriti italijansko. Učitelju je prlgovarjal, naj vendar uči otroke nekaj italijanščine. če ne drugega — vsaj nekaj kletvic. — Ako je vse to res, je iznova dokazano, kako visoko stojl kultura italijanskega imperiallzma. — V Pazinu so internirali Italijani sledeče naše ljudi: župana pazinskega in dež. poslanca dr. Kureliča, sodtiika dr. Rodiča, prof. Frankolo, učitelje Ladavca, Gabrijeliča, Lukeža m Zalavarisa. Vzrok: jugoslovansko mišljenje. Odpeljali so jih v ječo v Trst. V Ajdovščini so zaprli nadučitelja Ivana Kavsa. Kot dcnunciant fungira šusterčijanec župnik K m e t. = Nemška narodna skupščina. 7.i predsednika nemške narodne skupščine je izvoljen poslanec Karel Seitz, po svojem stanu učitelj v Floridsdorfu pri Dunaju. Podpredsednik je prelat Manser. = Z dunajskega vseučilišča. Netnš"ki listi poročajo, da je dunajsko vseučilišče silno prenapolnjeno. Tako je n. pr. na ana tomičneni zavodu za 1303 vpišane slušatelje na razpolago le 360 do 400 mest. V zavodu za medicinsko kemijo je razmerje 1286:464, v fiziolofcičnem zavodu 806:600. Na klinikah ni nič boljše: na prvi kirurgični kliniki jo za 557 slušateljev na razpolago 12ii do 150 mest, na tretji medicinski kiiniki za 603 slušatelje 80 do 100 niest, na drugi medicinski ženski kliniki za 41S slušateljcv 160 mest. Na m.i.droslovnem oddelku se čuti pomanjka :ijc prostora na obeh kemičnih zavodih. Drugi kemični laboratorij ima 126 mest; a obiskovalcev je 232. S temi razmerami opiavičujejo odpust dijakov o Božiču. Pravijo, da je bilo med odpuščenimi 54 nemskih Avstrijcev, 2 Nemca iz Nemčije in 42 drugih narodnosti. = Boj med nižjo duhovščino In nadškofom Bauerjein. lz Ziigreba poročajo, da se je pojavilo med nižjim klerom gibatije, ki naj bi uvedlo s sodelovanjem pravoslavnih duhovnikov leformo glede izboljšanja materialnega stanja nižje duhovščine. Nadškof dr. Bauer je izdal sedaj okrožnico, v kateri s pomočjo nekega starega papeževega motu propria prepo veduje duhovščini razpravljauje in zborovanje v stanovsko-cerkvenih vprašanjih brcz njegove vednosti. l)i. Bauer preti z: najstrožjimi kaznimi sklicateljem in ude-: ležencem takih zborovanj. V dubovniških" krogih poudarjajo, da novi codex juris canonici ni recipiral omenjenega motu propria in zato ta odredba ni veljavna. Nadškof zaradi tega nima pravice nastopati proti sklicateljem, še manj pa proti udeležencem takili zborovanj. Uvedli so duhovniško akcijo, da se duhovništvo pritoži v Rimu nad "nadškofoin zaradi zlorabe uradne oblasti. Spor med nižjim duhovništvoin in nadškofom, oziroma ordinariatom se poostruje vedno bolj. = Zagrebško vseučilišče. Splitski »Jadran« [X)roča: Zagrebško vseučilišče irna letos 2500 slušateljev, dočim jih je bilo prej v najboljših letih največ 1000 do 1100. Posebno prenapolnjena je rnedicinska fakulfeta. kjer obiskuje prvi tečaj do 500 dijakov, tako da so morali iz nekatelih predraetov uvesti paralelna predavanja. Pomanjkanje stanovanj v Zagrebu je veliko, zato so za dijake oskrbcli na izreden način Ln jih 400 nastaaili na podkovski in obrtni Soli. Slovenci iiuajo lasten, »Akademski dom«. Tudi za prehrano dijaštva je na splošno ljoskrbljeno; razen mense acad. i»o otvorili >-jugoslovansko akademsko jedilnico«, v katerl se prehranjuje vsak dan nad 500 dijakov; vsak plača 150 K mesečno. Vse dijaštvo deluje v. stanovsklti stvareh popoinorna složrio. Strankarstvo je zaenkrat ostalo ob strajii. l^e kuiturna skuplna, ka-tollški tDoma- goj«, ki je deloval tudi za vojne, ie zbral v svoje kolo nad 100 akademikov. Tudi akademični socialisti so zbiani v posebni skupini. Politiške struje se zaenkrat še niso organizirale. StarčeviCanci so se nekaj gibali, a menda niso uspeli. Se težje bi bilo zbrati pristaše novoosnovane Jugoslovenske dem. stranke, ker je vseučiliško dijaštvo bolj naklonjeno politiki avtonomistov. Pač pa so se dijaki začeli organizirati po strokah; poleg že obstoječega farmacevtskega kluba so osnovali sedaj tudi klub geodetov in rnedicinarjev. Sedaj se vseučiliško dijaštvo peča z dvema važnima načrtoma: z ustanovitvijo dijaškega doma in dijuške zveze. = Občni zbor češke šolske družbe »Koraensky« na Dunaju. Dne 9. t. m, se je vršil na Dunaju občni zbor češke šolske družbe »Komensky, ki si j€ v zadnjem letu pridobila več kakor 50.000 novih članov. Družba je ustanovila v 111. in XII. okraju dve novi šoli in bo v prihodnjem letu otvorila 2 meščanski šoli, 1 realno gimnazljo, 1 trgovsko in 1 obrtno šolo za češkl naraščaj Dunaja. = Laška univerza v Trsta. Laškl listi poročajo, da je italijansko naučno minlstrstvo Izdeialo štatute za italijansko univerzo v Trstu.