GrosuPlj'e (centrala) sP 908
NflŠ KRAJ I 1999 s
352(497,4 Dobrepolje)
letnik V, št. 4
april 1999
Našo občino je obiskal minister _Anton Bergauer__
V ponedeljek, 22. marca 1999, je prišel na delovni obisk v našo občino minister za promet in zveze mag-. Anton Bergauer. Skupaj s svojo svetovalko inž. Ljubo Brank sta se pogovarjala z županom Antonom Jakopičem in tajnikom občine Antonom Rusom.
Stran: 3
Prijetne prvomajske praznike želimo vsem bralcem Našega kraja
Parlamentarci v Dobrepolju
Poslanci Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za gospodarstvo so v sklopu redne seje odbora 9. aprila letos obiskali Stolarno Dobrepolje.
Stran 4
Na fotografiji: drugi z desne dr. Jože Zagožen, predsednik Odbora Državnega zbora za gospodarstvo. Ob njem na levi direktor Stolarne Stane Škuljin župan Anton Jakopič
Projekt "Po poteh dediščine" Korenine slovenske identitete
Na tiskovni konferenci na Turjaškem gradu je bil predstavljen izbor lokacij na območju občin Dobrepolje, Ribnica, Sodraži-ca in Velike Lašče.
V dobrepoljski občini je bil izbran Sv. Anton s cerkvijo in lipovim gajem in njegova širša okolica, ki vključuje Videm s kiparskimi deli bratov Kralj in Ponikve s ponikalnico in cerkvijo.
Stran: 7
Iz vsebine:
Razstava ob
velikonočnih
praznikih
Prireditve za
materinski dan •» Organizirano proti
kamnolomu •> Julkinerože
Akcija Veter v laseh -
športom proti drogi •» Kolesarski maraton
Naslednja številka Našega kraja bo izšla konec maja. Prispevke sprejemamo do 12. v mesecu
119990186,4
Naš krai
Iz županovega urada
4/1999
Hujše od onesnaženja okolja je "onesnaženje duha"
Več pravzaprav zelo različnih tem je, o katerih bi želel spregovoriti.
V tem mesecu smo imeli v občini kar dva pomembna obiska. To je obisk ministra za promet in zveze RS mag. Antona Bcrgauerja in pa že dvakrat preloženi obisk Odbora za gospodarstvo Državnega zbora RS pod vodstvom predsednika dr. Jožeta Zagožna. O teh obiskih boste več prebrali v drugih prispevkih. Občinska uprava pa je trenutno zaposlena z objavljanjem javnih razpisov in pridobivanjem izvajalcev za dela, ki so sprejeta v proračunu. Nekaj izvajalcev je že izbranih in nekatera dela se že izvajajo. Komunalno podjetje Grosuplje je tudi že pričelo z deli na obnavljanju vodovoda v Podgorici in nato bodo nadaljevali v Ponikvah. Na Vodicah pa se tudi že dela poskusna vrtina za vodo. Če bo uspešna, bodo pitno vodo dobile tudi Vodice, v naslednjih letih pa bomo z vrtinami nadaljevali tudi v Tisovcu in v Hočevju.
Sedaj smo spet v pomladnem času, času ko vse na novo brsti, ko se vse prenavlja. Tudi mi hočemo vsak po svojih močeh pospraviti okoli svojih domov in prav je tako. Res smo imeli v teh letih težave z odlagališčem odpadkov, ki se počasi, pa zanesljivo vendarle odpravljajo, toda vseeno ne razumem nekaterih brezvestnih ljudi, da še vedno odmetavajo odpadke na vse mogoče kraje in svi-njajo našo prelepo pokrajino. Izgovor, da ni bilo odvoza kosovnih odpadkov, ne zdrži kritike. Res je, da zaradi nedograjene deponije ni bil možen odvoz kosovnih odpadkov, toda odvoz ostalih odpadkov pa je potekal nemoteno. Pa vendar smo priče, da na več mestih v občini nastajajo nova črna odlagališča, pa ne kosovnih odpadkov, pač pa materiala, ki spada v zabojnik komunalnih odpadkov. Čeprav imamo zabojnike za vsakim vogalom in če je potrebno jih bomo še nabavili, še vedno nekateri brezvestno odmetavajo odpadke ob vseh cestah, naj bo gozdnih ali pa kar ob glavni cesti. Opozorimo drug drugega, da si s tem sami sebi uničujemo okolje in kvarimo svoj življenjski prostor. Ko bo novo odlagališče urejeno, bomo ponovno začeli z obširnejšimi čistilnimi akcijami. Začeli pa bomo tudi s kaznovanjem posameznikov, ki bodo brezvestno odmetavali (Klpadke. Brez tega, da začnemo kršitelje imenovati z imenom in priimkom in
jih tudi primerno kaznujemo, očitno ne bo pravega učinka. Zgodi se, da kdo pride na občino in pripoveduje, kje so spet odpadki in včasih celo ve, kdo jih je odvrgel, pa noče povedati. To je nesmisel. Na občini nismo policaji, pa tudi policaji ne morejo nič ugotoviti, če jim nihče ne pove.
Naj vam ob tem povem razveseljivo novico, da smo se uspeli dogovoriti tudi za začasno deponijo kosovnih odpadkov, ki jih lansko leto nismo pobirali. Prostor za začasno deponijo nam je odstopila Stolarna Do-brcpoljc, za kar se ji zahvaljujemo. Komunalno podjetje Grosuplje bo objavilo tudi datum zbiranja kosovnih odpadkov in jih odpeljalo na začasno deponijo. Ko pa bo nova deponija zgrajena, jih bodo prepeljali na stalno mesto, tako bomo rešili vsaj najbolj pereče zadeve. V dolino, ki je za stolarniško ograjo, je možno ob predhodnem dogovoru z njimi odpeljati tudi trden odpadni gradbeni material (kamen, opeka, beton, malta). Ker mnogi sprašujejo, kam bi to odpeljali, bo verjetno tudi ta ponudba dobrodošla.
Na ta način smo za letos rešili najbolj pereče v zvezi z odpadki, ob tem pa upam, da bomo danes leto lahko že nemoteno odvažali tudi odpadke in izvedli spet širšo čistilno akcijo.
V zadnjem času mi vse več ljudi zaskrbljeno pripoveduje, da se tudi v naši občini dogajajo zelo zaskrbjujoče stvari. Tudi med nas, in predvsem našo mladino, si tiho in, lahko bi rekel, hinavsko, utirajo pot različne oblike zasvojenosti. To onesnaženje je seveda mnogo hujše, kot fizično onesnaženje z odpadki. Tukaj gre za bolezen duha, za bolezen časa. Težko mi je govoriti o tem vprašanju in strah me je. Sam imam otroke, ki odhajajo v svet, zato me je še bolj strah. Mislim, da vsakega starša spreleti srh po telesu, če pomisli, tudi moj otrok lahko zapade v odvisnost. Kako delovati in kaj početi, da bi to gorje odvrnili od nas. Ne moremo se zapreti v inkubator, niti si ob tem zatiskati oči. Prav je, da se o problemu seznanimo, se o tem pogovarjamo. Problem je kompleksen, odvisen od mnogih dejavnikov. Predvsem pa gre za krizo vrednot, gre za upor proti brezosebni družbi materialnega ugodja, ki pa človeka pušča duhovno praznega. To je v nekem smislu upor, ki pa se
odraža v popolnoma napačno smer in dobiva grozljive razsežnosti. Tega se ne da izkoreniniti z eno čistilno akcijo, niti s policijskimi prijemi. Poslušamo lahko različna predavanja, lahko nam natančno razložijo, kako deluje kakšno mamilo, koliko je narkomanov, kako propadajo, kako se lahko ozdravijo, toda to se nam zdi nekako daleč, kot, da se nas ne tiče, lahko pa se tudi resnično zamislimo in nekako otrpnemo in nas je še bolj strah, toda ne vemo, kaj narediti.
Občina se letos ponovno vključuje v vse-državno akcijo "Veter v laseh s športom proti drogi" Športno kulturni dan posvečen boju proti zasvojenosti, bo letos ves dan 23. maja. Za ta dan bomo ponovno naprosili vse gostilne v občini, da ne bi točile alkoholnih pijač in se na ta način tudi zunanje vključile v ta prizadevanja. Poučno predavanje je organizirala Osnovna šola, pa tudi občina bo poskušala organizirati še kakšno predavanje na to temo.
Tudi mi sami doma se poskušajmo pogovoriti s svojimi otroki, tudi o bolj kočljivih temah, morda so v stiski, morda v nevednosti, pa tega niti ne opazimo, ker smo preveč zaposleni. Vse bolj je očitno, da naših otrok teme, kot nov avto, nova lepo urejena hiša, pa morda še vsaj kratek dopust na morju ali v toplicah, ki so še naši generaciji bile dovolj za izpolnitev svojih hotenj, ne zadoščajo več. To se jim zdi kot samo po sebi umevna reč. Hočejo več, tega večjim pa ne moremo dati, ker ga nimamo, ker smo prazni, notranje prazni in pozunanjeni. Morda pa mladi hočejo celo manj, kot jim nudimo, manj materialnih ugodnosti, morda hočejo samo nas in pogovor z nami. Morda bi bilo prav, da bi o tem spregovorili tudi mladi. Živimo z njimi, pa jih mnogokrat ne poznamo, ne vemo, resnično ne vemo in ne znamo se vživeti v njihov svet in njihove probleme. Vse je imel ali ima, pa vendar je postal tak in tak, slišimo mnogokrat govoriti starejše ali starše o svojih otro-kih. Apeliram na vas, mlade, povejte nam, prisilite nas, da se bomo pogovarjali z vami, ne recite "brez veze", te besede povedo preveč, celo grozljive so. Tudi Naš kraj je pravi prostor za pogovor in lahko preko njega povemo drug drugemu marsikaj, kar v direktnih stikih nismo zmožni. Poskusimo, morda bo tudi to kamenček k iskanju rešitev.
Vaš župan Anton Jakopič
Obiski v naši občini
_F
Našo občino je obiskal minister mag.
Anton Bergauer
V ponedeljek, 22.marca 1999, je prišel na delovni obisk v našo občino mag. Anton Bergauer, minister na Ministrstvu za promet in zveze. Skupaj s svojo svetovalko inž. Ljubo Brank sta se pogovarjala z županom
Antonom Jakopičem in tajnikom občine Antonom Rusom.
Minister mag. Anton Bergauer s svetovalko v prostorih občine Dobrepolje
Ideja o obvoznici mimo Ponikevje vzbudila živahno razpravo
V prvem delu je župan predstavil občino glede na lego, površino in dolžino cestnega omrežja. Pri tem je izpostavil predvsem problem financiranja cest z državnega proračuna, saj je korekcijski faktor le 5%. Občina Dobrepolje je redko poseljena in naselja so precej razpršena. Zaradi tega tudi imamo številne lokalne ter krajevne ceste, ki jih je potrebno vzdrževati za relativno malo ljudi, ki po njih vozijo. Minister je poudaril, da se na ministrstvu zavedajo tega problema, saj se občine, ki so v dinarski Sloveniji ne morejo primerjali Z občinami osrednje Slovenije, kjer je na majhni površini veliko prebivalcev. Zaradi tega je vlada predlagala državnemu zboru, naj uskladi Zakon o javnih cestah z Zakonom o sofinanciranju javnih cest.
V nadaljevanju je bilo veliko besed tudi o regionalki R III. 6 - 468 (cesta od Strug proti Zvirčam, Ambrusu in Zagradcu). Minister je poudaril, da je ta cesta razdeljena na tri etape. Prioriteto ima posodobitev ceste med Strugami in Žvirčami, ker je od tu že zgrajena cesta proti Hinjam. Menil pa je, da v prihodnjem letu verjetno še ne bo asfaltiranih tri kilometre dolgo makadamsko cestišče do Zvirč. Ministrova svetovalka inž. Ljuba Brank je opozorila tudi na nekatere ozke in nevarne dele cestišča na odseku nove regionalke Videm - Pri Cerkvi (Struge).
Sledila je precej dolga razprava o normalnem cestnem dostopu v Dobrcpoljsko Struško dolino. Če se peljemo po cesti iz smeri Grosuplje, nastane ožina v Zdcnski vasi, če pa hočemo priti iz smeri Turjak, pa je zelo problematično križišče na Rašici in cestišče vsaj na dveh mestih v Ponikvah. Oba gosta sta omenila, da so to resnično ozka grla, ki preprečujejo lažji dostop v občino in hkrati so to tudi točke, ki gotovo omejujejo razvoj našega gospodarstva. Če bi želeli v Ponikvah narediti pločnik ob regionalki, mora biti ob robu ceste vsaj 1,5 m ozemlja za pločnik. Pločnik ob regionalni cesti pa naj absolutno ne bi bil ožji kot 1,3 m , ker v nasprotnem primeru, po mnenju svetovalke ge. Ljube Brank, pešce še bolj izpostavimo prometu. Viški odbor bi moral pridobiti soglasja lastnikov zemljišč ob regionalki, da dovolijo gradnjo pločnika. Po daljšem pogovoru je minister predlagal, naj občina naroči idejno študijo za obvoznico pred Ponik-vami proti Rašici. Po tej študiji, ko se naj bi že vedelo, kje naj bi potekala trasa bodoče obvoznice, pa bo potrebno pristopiti k PUP-om, da se rezervira in prične odkupovati zemljišče za cesto. Po sprejetju idejnega načrta bo potrebno napraviti investicijski program, vse projekte pa parafirati na DARS-u. Po mojem osebnem mnenju bo preteklo kakšnih deset let, predno se bomo lahko peljali po obvoznici mimo Ponikcv. Zelo ve-
sel pa bom, če se bom v tej napovedi zmotil in bo cesta narejena prej. Minister je poudaril, da bodo od vzdrževalca ceste, ki poteka skozi Ponikve, zahtevali, da reši problem odvodnjavanja na tej cesti.
Pogovor je stekel tudi o problemu neosvetljenega železniškega prehoda v Predstrugah. Minister je obljubil, da bo posredoval, tla se ta problem končno uredi v dobro vseh občanov.
Za pločnik na Vidmu naj bi bila v aprilu podpisana vsa soglasja na DARS-u, tako, da bo lahko stekel nadaljnji postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja in da se bo lahko pripravil sporazum o sofinanciranju tega pločnika.
Beseda je stekla tudi o signalizaciji v na regionalki v Zdenski vasi. Minister je menil, da se bo zaplet glede postavitve tabel rešil v obojestransko zadovoljstvo.
Po končanih pogovorih v prostorih občine si je minister ogledal še enkrat ozko grlo cestišča v Zdenski vasi (do odcepa proti Sv.Antonu), ogledal si je nekatere zožitve na cesti proti Strugam ter se zapeljal tudi po makadamski cesti proti Zvirčam.
Upam , da sem v tem sestavku povzel vsaj nekaj osnovnih tem z obiska mag. Antona Bergauerja v naši občini. O uspešnosti tega obiska pri nas pa bomo sodili potem, ko se naj bi obljube udejanjile.
Tekst in fotografiji: Ivan Grandovec
4
Naš krai
Obiski v naši občini
4/1999
Parlamentarci v Dobrepolju
Poslanci Odbora Državnega zbora Republike Slovenije so v sklopu redne seje odbora, 9. aprila 1999, obiskali tudi Stolarno Dobrepolje.
Na pobudo poslanca SKD Benjamina 1 [enigmana so obiskali občine Dobrepolje, Velike Lašče in Ribnica. Obisk je bil povezan s sejo, kjer so kot edino točko dnevnega reda obravnavali problematiko lesnopredelovalne dejavnosti, zato je bil ogled podjetja Stolarna Dobrepolje uvod v popoldansko 37. sejo odbora v Ribnici.
Po ogledu podjetja so se poslanci zadržali na razgovoru z dobrcpoljskimi podjetniki. V uvodu je župan občine Anton lakopič predstavil občino in probleme, ki jih ima majhna in redko poseljena občina. Za popotnico je navrgel, da bi financiranje občin moralo upoštevati tudi
druge kriterije, saj so sedaj sprejeti na-pravični za take občine, kot je dobrepolj-ska.
Stane Škulj je v nadaljevanju predstavil podjetje, proizvodni program in težave, s katerimi se srečuje delovno intenzivna panoga. V razgovoru so sodelovali tudi direktor ISE g. Šoba, predstavnik Pekarne Blatnik g. Ahačevčič, podjetniki g. Stane Jakič, g. Franc Kastelic, g. Janez Nose, g. Jože Zrnec in župan občine Loški Potok g. Novak. Predstavili so poglede in težave podjetništva, kmetijstva in opozorili na nesprejemljiv in mačehovski odnos države na raznih področjih. Vsi so bili enotni, da država, kot da noče
videti težav, s katerimi se srečuje gospodarstvo. Zgovoren poziv enega od raz-pravljalcev je bil, da naj država samo omogoči normalno delovanje, kot je to na zahodu, ostalo pa naj prepusti zaposlenim. Od poslancev so se v razgovor vključili predsednik odbora dr. Jože Zagožen, in g. Jerovšek, oba SDS, g. Benjamin Henigman in g. Izidor Rejc, oba SKD. Poudarili so prizadevanje odbora, da s terena posreduje čim več informacij, a jih izvršna oblast ponavadi ne vidi ali noče videti. Mogoče je zanimivo tudi to, da so na obisku bili poslanci i/, vseh strank, manjkali so le poslanci LDS-a.
Odbor [Državnega zbora za gospodarstvo se je popoldne srečal v Ribnici z direktorji lesarskih podjetij Slovenije, predstavniki GZS in predstavniki vlade RS. Predsednik Združenja lesarjev g. Tomšič je uvodoma poudaril, da se je po dolgem času le zgodilo, da lahko lesarji v soočenju s predstavniki države povedo svoje težave in zahteve in upa, da to ne bo še ena od požarnih procesij, kot se to ponavadi dogaja in pričakuje od tega srečanja konkretne rezultate.
V razpravi velja omeniti besede državnega sekretarja v MGD, ki je ugotovil, tla je lesarstvo perspektivna panoga. Lahko rečem, da smo na tako izjavo čakali dol go vrst let, saj je bila lesna panoga s strani države vedno obravnavana kot neperspektivna gospodarska panoga. Ali je bila to samo politična izjava, pa bo kmalu pokazal čas.
Stane Škulj Foto: Janez Pavlin
Naš krai
Obvestila podjetij in OU
4/1999
Obvestilo
(Vsem upnikom prisilne poravnave, ki niso konvertirali svojih terjatev v lastninski delež ISE, Dobrepolje, dne 11. 2.1997)
Okrožno sodišče, s potrditvijo Vrhovnega sodišča v Ljubljani, je v sklepu, dne 11.2. 1997, natančno obrazložilo postopke poteka prisilne poravnave. Dolžnik se je s prisilno poravnavo zavezal upnikom plačati njihove terjatve v višini 30 % v roku 10 let od pravnomočno sklenjene prisilne poravnave z obračunano obrestno mero T + 0 % od dneva uvedbe prisilne poravnave pa do končnega poplačila.
Kdor koli govori, da bodo denarne terjatve plačane v celoti oz. pred datumom 11.2. 2007, vas zavaja.
Prosimo, da to vzamete na znanje, da ne bo prihajalo do nepotrebnih sitnosti in stroškov tožbenih postopkov, predvsem z vaše strani.
Če imate kakršno koli vprašanje oz. želite bolj podrobno informacijo, pokličite na telefonsko številko 061 787-272.
ISKRA STIKALNI ELEMENTI Direktor: Boštjan Šoba, dipl. ing.
Obvestilo
MOŽNOST LETOVANJA V PROSTIH KAPACITETAH ISKRE STIKALNI ELEMENTI, DOBREPOLJE
Ponudba letovanja v naših kapacitetah za zunanje uporabnike je možnost najema apartmaja v MAREDI, letoviškem kraju v Hrvaški Istri, in sicer so prosti termini do 25. 6. 1999 in od 3. 9. 1999. Druga možnost pa je najem hišice v Čateških toplicah v ČATEŽU, in sicer so prosti termini do 18. 6. in od 27. 8. 1999.
Prednost imajo tisti uporabniki, ki bodo najeli naše kapacitete vsaj za sedem dni. Za vse ostale informacije pokličite na telefonsko številko 787-272. Se priporočamo in lep pozdrav.
ISKRA STIKALNI ELEMENTI Direktor: Boštjan Šoba, dipl. ing.
ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, KE DOBREPOLJE IN KMETIJSKO SVETOVALNA SLUŽBA
VABITA
na strokovno ekskurzijo,
ki bo v četrtek, 13. maja 1999 (vnebohod).
Gozdarski del bo obsegal ogled pragozda Rajhenav-ski Rog, Roško žago, mogočno jelko "Kraljico Roga", Prelesnikovo koliševko. Nazaj grede, če bo čas dopuščal in glede na interes udeležencev, bi se ustavili še na grobišču Pod Krenom. Sledilo bo kosilo. Po kosilu bo ogled ovčerejske farme v Nemški Loki
pri g. Hobiču. Kotizacija ob prijavi je 1000 SIT kot garancija za udeležbo.
Prijave zbiramo na KE Dobrepolje (787-032) in na Kmetijski zadrugi (g. Jože Andolšek, tel. 787-204) do 10. maja, kjer dobite dodatne informacije.
Vljudno vabljeni, da se ekskurzije udeležite!
Obvestilo
Občinski svet Občine Ivančna Gorica je na svoji 2. seji, dne 1. 3. 1999, sprejel sklep o imenovanju predsednika upravnega odbora Medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica.
Za predsednika je bil imenovan JOŽEF KOSAK, k »jen
13. 3. 1944, iz Radohove vasi 14, Šentvid pri Stični. Mandat predsednika traja eno leto, sklep o tem pa začne veljati /. dnem imenovanja.
Župan Občine Ivančna Gorica: Jernej Lampret, prof.
OBVESTILO
Obveščamo vas, da so v Uradnem listu Republike Slovenije št. 24/10. 4.1999 objavljeni naslednji razpisi:
1. 2.
Javni razpis s področja malega gospodarstva Javni razpis za sofinanciranje dodiplomskega študija podjetništva
Javni razpis za dodelitev finančnih vzpodbud za posebne ciljne skupine za malo gospodarstvo
KNJIŽNICA GROSUPLJE
Adamičeva 15
Občni zbor strojnega krožka
Letos smo se člani strojnega krožka Kmetovalec zbrali na rednem občnem zboru konec marca v Grosuplju. Kot se za takšno priložnost spodobi, smo se najprej pohvalno pa tudi kritično ozrli na opravljeno delo v preteklem letu.
Dosedanji, zelo delovni predsednik društva, Janez Grum je v svojem poročilu zelo pohvalil delovnost predvsem članov upravnega in nadzornega odbora in pa vse tiste, ki so v preteklem letu na različne načine pripomogli k popularizaciji strojnega krožka.
Člani SK Kmetovalec so se v preteklem letu ukvarjali z lastnim izobraževanjem.
V spomladanskem terminu se je strokovne ekskurzije na Bavarsko udeležilo več kot petdeset članov društva. Po ogledu instituta Grub in kmetije, kjer smo imeli priložnost videti in slišati marsikaj o pocenitvi živinorejske proizvodnje, smo soglasno ugotavljali, da imamo tudi mi na tem področju še rezerve. Strojni krožek lahko prav na področju zniževanja stroškov odigra veliko vlogo.
Skupaj z gozdarsko službo je SK za svoje člane organiziral dva tečaja: v maju Varno delo z motorno žago in v oktobru nego mladega gozda. Obeh tečajev se je udeležilo več kot petdeset zainteresiranih "gozdnih" delavcev. Člani krožka in tudi ostali kmetje iz grosupeljskega območja so se udeležili tudi ocenjevanja pridelkov silažne koruze semenarske hiše Pioneer. Sortni poskus je potekal na površinah koordinatorja SK Kmetovalec, g. Antona Permeta.
V juliju smo pripravili že tradicionalno predstavitev SK, tokrat v občini Do-brepolje. S to prireditvijo smo zaključili krog predstavitev po občinah, nikakor pa ne s prireditvami. Prizadevamo si, da bi v letošnjem letu organizirali prireditev v drugačni obliki, z večjim poudarkom na praktičnem prikazu novih strojev: različni načini siliranja v cev ter še kakšen test s stroji, ki so aktualni pri spravilu koruze in travinja.
V času spravila silažne koruze so se člani krožka grosupeljskega območja organizirali in povabili k spravilu silaže g. Cirila z njegovim samohodnim silokom-banjem.
Nazadnje se lahko pohvalimo z oprav-
ljenimi strojnimi uslugami (dokumentiranimi), ki so bile podlaga za republiško dotacijo društvu. Število članov vsako leto naraste približno za 10 % in vsi vemo, da so strojne storitve opravljene kvalitetno. Se vedno pa sem nam dogaja, da vsi le ne izpišejo računov za opravljeno storitev, zato obveščam tudi vse uporabnike uslug, da imajo vso pravico zahtevati obračunski list za opravljeno delo.
Zdaj pa še nekaj o tem, kar se bo oziroma se dogaja v letošnjem letu. Člani SK Kmetovalec so poskrbeli za setev koruze na kmetiji, kjer je gospodar resno zbolel in dela ne morejo opraviti sami.
Tečejo že priprave na letošnjo predstavitev dela s stroji, ki bo verjetno v mesecu septembru v Grosupljem.
Ker je zaradi slabega vremena odpadel ogled sejma s kmetijsko mehanizacijo v Veroni, člani društva lahko pričakujejo strokovno ekskurzijo v teku letošnjega leta.
S sajenjem koruze se bo organizirano pričelo že v tednu po 25. aprilu. Vabimo zainteresirane kmetovalce, ki
rabijo oziroma ponujajo storitve, k včla-njevanju v SK Kmetovalec, saj bodo s tem pridobili razen amortizacijskih stroškov še nekaj dodatnega dohodka, V skladu s sklepom občnega zbora so k članstvu vabljeni še posebej kmetovalci iz območja občine Ivančna Gorica, kjer je kmetijski potencial najmočnejši, članstvo v društvu pa ne ravno zgledno. Za dodatne informacije se lahko kadarkoli obrnete na člane UO in No SK Kmetovalec in pa na predstavnike svetovalne službe v vaših enotah.
Izvolili smo tudi novega predsednika SK Kmetovalec, g. Antona Kastelica, cesta 8, Videm Dobrcpoljc ter podpredsednika g. Roka Jakctiča, Žalna 25, Grosup-lje.
Na tem občnem zboru so bili v upravne organe SK Kmetovalec izvoljeni še naslednji člani:
Jože Drcmclj, Lcskovec 1; Peter Zadel, Radohova vas; Jože Což, I.eskovec 23; Matija Nučič, Podgorica K); Janez Javor-nik, Praproče 7; Slavko Menart,Vino 5; Franc Virant, Ponova vas 46; Rudi Gor-šič Mala Ilova Gora 12; Janez Gcrnič, Sela 15; Janez Grum, I.eskovec I; Anton Perme, Praproče 1; Janez Dolinšek Peč 6. Pri vsakem izmed njih boste naleteli na prijazen sprejem in možnost informacij, ki vas bodo v okviru dela SK zanimale.
Za SK Kmetovalec: A. Pavčič in J. Grum
NEKAJ PREGOVOROV O VREMENU
• Če prosinca ni snega, ga mali traven da.
Igrajo v sušcu se mušice, v aprilu vzemi rokavice.
• Če je april deževen, kmet ne bo reven.
• Če Zofija zemlje ne poškrofi, vreme poleti prida ni.
• Kar susca zeleni, se rado posuši.
• Če susca sneg dolgo leži, to setev močno zamori.
• Če je lepo vreme na Jožefovo, veselo bo srce kmetovo.
• Če malega travna grmi, slane se kmet ne boji.
• April sedemkrat na dan kmeta s polja spodi.
Projekt "Po poteh dediščine" - Korenine slovenske identitete
Tiskovna konferenca ob izboru lokacij
Ob zadnjem delu prve faze projekta "Po poteh dediščine" -Korenine slovenske identitete, ki ga izvajata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS in Ambasada Velike Britanije oziroma njen Know How Fund so župani občin Do-brepolje, Ribnica, Sodražica in Velike Lašče sklicali tiskovno konferenco. Potekala je na Turjaškem gradu 19. aprila, ob zaključku delavnice v zvezi z izborom lokacij na območju omenjenih občin.
Župan občine Ribnici fože Tanko je v
uvodu dejal, da SO dela do zdaj potekala bolj ali manj na terenu /.ogledom lokacij. V grobem je bilo ocenjeno dosedanje delovanje, ki je pokazalo velik interes lokalnih skupnosti kol tudi potencialnih izvajalcev projekta.
1 )<»sedanje delo in priprave sta financirala Ministrstvo in angleška vlada, občine pa bodo pri financiranju soudeležene v naslednji fazi; po kakšnih kriterijih, pa bo določeno v kratkem, Izhodišče in bistvo pri realizaciji projekta je naravna in kulturna dediščina območja od Osilnice, Kostela do Cerknega in Idrije, Pri tem seje pokazalo veliko zanimanje za kmečki turizem, ki potemtakem ni izhodišče, ampak le ena od opcij v okviru projekta.
Do sedaj so dela potekala v organizaciji lokalnih koordinatorjev, v naslednji lazi pa se bodo intenzivneje vključile tudi posamezne občine. Najprej je planiran ogled razvoja podobnih projektov v Angliji, ki se ga bodo udeležili Župani omenjenih občin.
Naslednja delavnica bo potekala v mesecu maju. Ljudi, ki se bodo ukvarjali s turizmom, bo potrebno dodatno izobrazili v turističnem smislu. Potrebno bo tudi vsaj osnovno znanje tujih jezikov, da bodo usposobljeni za komuniciranje pri turistični ponudbi.
Dopoldanska delavnica, ki so se je udeležili tudi potencialni izvajalci iz dobrepolj-ske občine, je osvetlila izbrane lokacije. Veliko je bilo evidentiranih, a od tega le nekaj dokončno izbranih, zato je bilo čutili tudi nekaj negodovanja med udeleženci delavnice.
Kot je znano, je bilo število lokacij že vnaprej omejeno, poleg lega pa je vse skupaj tudi povezano s stroški, ki bodo za občine že sicer precejšnje finančno breme. Zupani so si bili enotni v tem, da moramo biti ob rezultatih izbora vendarle realni in se zavedati glavnega cilja - privabiti turiste v naše kraje. Izbrane lokacije v posameznih občinah bodo, po oceni županov, nekakšni "magneti", kjer naj bi turisti dobili informa-
cije tudi o drugih zanimivostih bližnje okolice.
Župan občine Sodražica je poudaril, da so sprevideli, da je povezovanje na področju turizma nujno, saj sami tega ne bi zmogli. Pričakujejo, da bodo s pomočjo tega projekta, v katerega so vključeni z eno lokacijo -Novo Štifto - uspeli privabiti tuje goste.
Tajnica OU Velike Lašče, ki je nadomeščala župana, je prav tako obžalovala, da je bilo na njihovem bogatem področju precej možnih lokacij zavrnjenih, ostali pa sta jim vendarle dve glavni: Turjaški grad in Trubarjeva domačija s kulturno pešpotjo. Projekt se ji zdi dobra priložnost za začetek, manjkajo pa jim ustrezni kadri in koordinacija.
Anton Jakopič pa je poudaril, da sta bila vse do zdaj Dobrepoljc in Struge kljub bližini Ljubljane nekoliko odrinjena. Svoje lepe kraje in bogato dediščino občina težko promovira sama. Od tod vključitev v ta pro jekt. Zanimanje za turizem je med občani precejšnje, vendar do zdaj ni bilo ustreznih možnosti in povezav. Priložnost seje ponudila zdaj, uspeli smo samo z eno lokacijo, seveda pa obstaja možnost, da ob tem občina nadgradi in razširi projekt s svojim in na la način gostom ponudi Še vse ostalo.
In katera lokacija je bila izbrana? Sv. Anton s cerkvijo in lipovim gajem in njegova širša okolica, ki vključuje Videm s kiparskimi deli bratov Kralj in Ponikve s ponikalnico in cerkvijo.
Skupni projekt štirih občin so vsi župani ocenili pozitivno, lože Tanko, župan obči ne Ribnica, pa je poudaril tudi siceršnje povezovanje teh in še nekaterih drugih sosednjih občin v podjetniškem smislu, pri čemer je turizem le ena od dejavnosti.
M. Steklasti
Alenka Henigman, koordinator projekta za občine Dobrepolje, Ribnica, Sodražica in Velike Lašče v razgovoru s predstavniki angleške vlade in Ministrstva za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano RS
Župani občin na tiskovni konferenci
Obvestilo za javnost
V Sloveniji obstaja preko 2000 kamnolomov, peskokopov in gramoznic, ki delujejo popolnoma brez dovoljenj. Ostali dovoljenja imajo, vendar ne vseh. Inšpekcijske službe, ki naj bi to nadzorovale, nimajo jasno razmejenih pristojnosti, zato je nadzor pomanjkljiv, površen in pristranski, ukrepanje pa pozno in neučinkovito.
Kamnolomi predstavljajo zaradi svoje osnovne dejavnosti moteč element naravnega okolja čez vse njihovo življenjsko obdobje od odpiranja, izkoriščanja do zapiranja. Zaradi tega je še posebno pomembno, da delujejo v okviru predpisov in normativov.
V času izkoriščanja kamnolomi zapra-šujejo okolico, povzročajo hrup, z nesa-niranimi pridobivalnimi površinami in deponijami neuporabnega materiala kazijo videz okolja, povzročajo škodo na objektih zaradi sunkov in raztrosa ob miniranjih. Predvsem zaradi zadnjega, pa tudi zaradi pomanjkljivo zavarovanega dostopa do pridobivalnih prostorov, predstavljajo tudi potencialno nevarnost za življenja ljudi in živali.
Poseben problem predstavlja odvoz kamenin, jalovine in drugih proizvodov s težkimi tovornjaki po cestah, ki v večini primerov zaradi poteka skozi naselja, preobremenitve, neprimerne vozne površine in širine cest ogroža varnost ostalih udeležencev v prometu in prebivalcev ter prekomerno uničuje cestišča. Poleg škodljivih učinkov, kot so izpušni plini, azbestne in oljne snovi ter prah, ki bi se jih dalo s tehničnimi ukrepi precej omejiti, je zaskrbljujoča tudi nekultura precejšnjega števila voznikov, ki ne spoštujejo hitrostnih omejitev in omejitev natovarjanja ter ne nazadnje onesnažujejo vozišče in okolico z odpadki.
Dejstvo je, da vse te negativne učinke delovanja kamnolomov najbolj občutijo prebivalci, ki živijo v neposredni bližini kamnolomov in cest. V veliko primerih ne ožje ne širše lokalne skupnosti ne rešujejo te problematike v takem obsegu, kot bi jo glede na zakonske dolžnosti in težo problemov morale. Razlogi za to so neposredne in posredne koristi od kamnolomov, podcenjevanje problemov ter nestrokovnost. Zaradi tega se ogroženim državljanom omejuje ustavna pravica do
zdravega okolja in enakosti pred zakonom.
Vse našteto je bilo razlog, da se je v začetku letošnjega leta formirala Iniciativa krajanov, ogroženih zaradi delovanja kamnolomov, ki si je zadala za cilj povezavo vseh ogroženih in enotno nastopanje pri reševanju problematike. Pobudnikom iz treh slovenskih krajevnih problemskih žarišč se je v dveh mesecih neposredno pridružilo še več kot enkrat toliko somišljenikov, veliko pa jih je izrazilo interes po takem združevanju. Zato so se
v četrtek, 18. marca, zbrali na ustanovnem srečanju, kjer so formalizirali svoje delovanje. V okviru Slovenskega ekološkega gibanja so ustanovili Sekcijo za sanacijo slovenskih kamnolomov s ciljem delovanja na celotnem področju Slovenije. Glavne programske usmeritve sekcije so evidentiranje vseh prizadetih in izmenjava izkušenj, zagotavljanje pravne pomoči, opozarjanje javnosti, organov lokalnih skupnosti in državnih organov na nepravilnosti ter tvorno sodelovanje pri sprejemanju zakonodaje s tega področja. Sekcija je odprta za vse zainteresirane skupine ali posameznike. Sedež sekcije je na Mestnem trgu 13 v Ljubljani.
Poleg organizacijske konsolidacije so udeleženci tega sestanka obravnavali še nekaj zelo aktualnih tem, kot SO problemi zaradi delovanja kamnolomov Do-brepoljc, Libojc, Podsmreka, Smolcvec, Velika Pirešica in Verd ter predlog novega rudarskega zakona, ki je v proceduri
Organizirano proti kamnolomu
Kot vidite, smo se prebivalci ogroženi zaradi obratovanja kamnolomov začeli povezovati, kar kaže na resnost problemov, na anarhijo, ki vlada pri obratovanju kamnolomov ter na to, da nismo samo vaščani Predstrug dlakocepski in nergaški, kot nas vidijo nekateri občani. Pa jim niti ne gre zameriti, saj niso na svoji koži občutili "bombandiranja " iz kamnoloma, ne občutijo ostalih škodljivih vplivov in življenjske ogroženosti zaradi kamnoloma. Pri tem jih podpihuje še občinsko vodstvo, saj vse kaže, da se želi z referendumom razbremeniti vsakršne odgovornosti in jo prevaliti na ljudstvo. V primeru, da pride do podobne nesreče, ne bo kriv nihče, saj so le zagovarjali večinski interes občanov. Vaščani Predstrug smo odločno proti, da drugi odločajo o vprašanju kamnoloma, tako kot je bilo ob njegovi postavitvi, ko smo bili preglasovani s strani ostalih Dobrepoljcev. Še posebno pa ne zato, ker nam do danes še nihče od odgovornih ni zagotovil, da kamnolom na tej lokaciji lahko varno obratuje, da ne bo prišlo do ponovnega razmeta. Nasprotno, republiški
rudarski inšpektorji so KPL dali priporočilo, da se preselijo na drugo lokacijo, ker se ne da zagotoviti popolne varnosti v 400 m pasu. (Odločba RRI z dne 22.7.1996). Sklepi o zaprtju in sanaciji kamnoloma so bili sprejeti tudi na občinskem svetu in zahtevamo, da se spoštujejo. V naselje ne spadajo dejavnosti kot je kamnolom, ki spravlja v nevarnost življenja ljudi. Lokalna skupnost pa gleda na vse le skozi svoje trenutne koristi, vse drugo pa jim je malo mar. 4 milijone, 20 milijonov, 10000 m3 peska, številke, številke, številke... Vendar tu niso samo številke, smo tudi ljudje ter uničeno in razvrednoteno okolje.
Zaradi navedenih dejstev je situacija popolnoma jasna. Na tej lokaciji kamnolom ne more varno delovati, zato naj se v dogovorjenem roku zapre. Vaščani Predstrug nismo drugorazredni ljudje v tej občini, zato se bomo za svoje ustavne pravice do zdravega življenjskega okolja borili z vsemi sredstvi.
Predstruge, 11.4.1999 Samec Majda
___r
sprejemanja v slovenskem parlamentu.
Po prepričanju udeležencev je predlog lega zakona premalo vsebinsko dodelan predvsem v določilih, ki se nanašajo na vpliv lokalnih skupnosti in neposredno prizadetih pri postopkih izdajanja soglasij in dovoljenj za odpiranje novih in širi lev obstoječih kamnolomov, ter v določilih, ki določajo sanacijo izkoriščenih površin in zagotavljanje sredstev za pokrivanje škode. Pri snovanju tega zakona so zelo intenzivno sodelovali tehnični vodje kamnolomov, zato je predlog naravnam precej bolj na koristi izkoriščevalcem naravnih dobrin, kot pa na ohranitev okolja in sožitje s prebivalci. Začudenje vzbuja dejstvo, da tehnični vodje v predlog niso vključili zahtev po novih tehnologijah izkoriščanja in predelave kamnin, ki so do okolja prijaznejše, ampak so predvideli le ukrepe za gašenje posledic obstoječih postopkov. Po informa-
cijah naj bi obstajale močne težnje po čimprejšnjem sprejetju zakona, zato je skrajni čas, da se v pripravo zakona vključijo vsi tisti, ki nedodelana določila obstoječega zakona občutijo na lastni koži.
Na srečanju so tudi oblikovali peticijo, ki so jo naslovili na pristojne državne organe. V peticiji od Republiškega rudarskega inšpektorata, Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor ter Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije zahtevajo rednost in nepristranskost pri nadzoru kamnolomov in ukrepanju na osnovi ugotovljenih dejstev ter tvorno sodelovanje pri oblikovanju nove zakonodaje na tem področju.
Sekcija za sanacijo slovenskih kamnolomov pri Slovenskem ekološkem gibanju Predsednik Dr.Marjan Rihar Ljubljana, 22.3.1999
SPOROČILO ZA JAVNOST
Volilni sistem in možnosti žensk
Razprave o spreminjanju volilnega sistema odpirajo tudi vprašanje, kakšne so možnosti žensk za izvolitev v različnih volilnih sistemih. Volilni sistem seveda ni edini dejavnik, ki lahko pospeši ali zavre te možnosti, je pa pomemben, še zlasti v kombinaciji z drugimi rešitvami v smeri večje prisotnosti žensk v politiki.
Proporcionalni sistem, zlasti t. i. čisti proporcionalni sistem (ki pa je v Sloveniji v tem hipu najbrž nerealen), velja za sistem, ki daje ženskam največ možnosti za izvolitev. Naša inačica tega sistema, ki je v svojem bistvu proporcionalen, pa ne prinaša ugodnih rezultatov, kot jih sicer prinašajo takšni volilni sistemi. Neugoden na izvolitvene možnosti žensk prinaša predvsem obstoj okrajev, v katere so stranke obvezane postaviti samo enega kandidata oz. eno kandidatko. V prepričanju, da bodo lažje izvoljeni moški kot ženske, se stranke, posebej ko gre za t.i. varne sedeže, raje odločajo za moške. Na volitvah leta 1992 in tistih leta 1996 smo imeli takšen sistem in na zadnjih je bil delež izvoljenih žensk v DZ doslej najnižji (7,H odstotkov). Z odpravo volilnih okrajev bi dosegli, da bi stranke na volitvah nastopile z listami kandidatov in kandidatk v volilnih enotah. V tem primeru bi šlo za skupinski nastop kandidatov in kandidatk, možnosti žensk za izvolitev pa bi se zaradi večje ver-
jetnosti, da bi jih stranke uvrstile na liste, povečale.
Večinski volilni sistem velja za manj ugodnega, kar zadeva možnosti za izvolitev žensk. Ob morebitni uvedbi takega sistema bi se stranke obnašale tako, da bi v okrajih postavljale kandidate, ki bi bili "zanesljivo" izvoljeni. Nasprotno od tistega, kar trdijo zagovorniki predlaganega dvokrožnega večinskega volilnega sistema, bi sistem povečal vlogo strank. Pri vstopanju v državno politiko pa bi imeli seveda večje možnosti tisti, ki so že v politiki - za novinec in za ženske bi bilo torej veliko manj možnosti. V "strahu"pred možnostjo neuspeha kandidata, ki lahko dobi vse ali nič, bi mesta zasedli moški, ki so že v politiki. Ristvcno se bi zmanjšale možnosti, da bi dobili priložnost manj etablirani politiki.
Kombinirani volilni sistem, kot pove že samo ime, pomeni kombinacijo elementov večinskega in proporcionalnega sistema. Možnosti za izvolitev žensk povečujejo ti-
ste variante, ki omogočajo večji vpliv proporcionalnosti (npr. nemški kombinirani sistem v primerjavi s paralelnim kombiniranim sistemom).
S stališča izvolitvenih možnosti žensk bi bilo smiselno volilni sistem spreminjati v smeri takega volilnega sistema, ki bo:
*dokaj sorazmerno prevajal glasove volivk in volivcev v sedeže parlamenta;
"nudil ugodne možnosti za izvolitev novih kandidatov in kandidatk, torej tistih, ki še niso vstopili v državno politiko;
* nudil možnosti za vzpostavitev učinkovitih mehanizmov, ki bi izenačevali startne možnosti obeh spolov in posledično omogočali večje izvolitvene možnosti žensk (kvote kot začasen in dogovorno opredeljen mehanizem);
* vzpostavil listo, na kateri naj se kandidati in kandidatke pojavljajo izmenično (moški-ženska, moški-ženska itd) v proporcionalnem delu volilnega sistema (v primeru kombiniranega sistema);
* ponudil možnost oddaje preferenčnega glasu tistemu kandidatu oz. kandidatki, ki uživa pri volivki ali volivcu največ zaupanja. To bi omejilo strankokracijo oz. pretirani monopol strank, ko se volivci odločajo predvsem za stranke, ne pa tudi za posamične kandidate;
* omejil poslanski mandat na npr. tri mandatna obdobja, s čimer bi se izognili temu, da bi bila politika doživljenjski privilegij nekaterih izbrancev in povečali možnost za vstop novih kandidatov in kandidatk;
* povečal število sedežev v parlamentu, s čimer bi odprl možnosti za tiste, ki prihajajo na novo, in med njimi tudi za ženske.
Predlogi Urada za žensko politiko
V razmišljanje o spreminjanju volilne zakonodaje je potrebno vnesti tudi razmišljanje o možnostih žensk za izvolitev v volilnem sistemu, ne glede na to, kakšen sistem bomo imeli, je možno vanj vgraditi meha nizme za večjo prisotnost žensk, zato urad predlaga:
"uzakonitev t.i. Z1P liste, to je liste, na kateri se kandidat in kandidatka izmenično pojavljata (ženska-moški, ženska-moški itd) v proporcionalnem delu sistema;
"obvezno razlago 19. člena zakona o političnih strankah: statut stranke naj izrecno določi postopke in ukrepe pri določanju kandidatov oziroma kandidatk;
* finančno stimulacijo za stranke, ki bodo imele izvoljenih več žensk v večinskem delu sistema.
Vera Koztnik
Prva premierna predstava z novimi igralci
Kot verjetno že veste, se je letos gledališka skupina SCENA razširila na dve skupini. S prvo smo uprizorili GLAVNI DOBITEK, premiera druge, mlajše skupine, pa se naglo bliža. Uprizorili bomo komedijo v treh slikah Janka Mlakarja NEVESTA IZ AMERIKE, in sicer:
V SOBOTO, l.maja 1999, ob 20.00, v Jakličevem domu na Vidmu.	
Igrajo:	
Baronica pl. Cvilinovska................ Ana Marija (hči Cvilinovske).......... Ksenja (hči Cvilinovske)................ Marlen (hči Cvilinovske)................ Zdenko (sin Cvilinovske)............... Mica Kavka...................,................... Meri (njena hči).............................. Marička Žolna (služkinja).............. Ančka (dekla)..................................	............................................VIDA NOVAK ...........................DAMJANA CIMERMAN ....................................MARTA JAKOPIČ ...........................................MAJA SAMEC ................................PRIMOŽ ŠINKOVEC ..........................MARTINA HOČEVAR .......................................VESNA HROVAT .....................................VIDA ŽNIDARŠIČ ..................................TANJA PRIJATELJ
Šepetalki...........................................	...................................MARTINA ZRNEC BARBARA KRAMŽAR
Tehnična ekipa...............................................Marko Ahačevčič, Janez Tomšič Bojan Novak, Danilo Drobnič, Jernej Šuštar	
REŽIJA..............................................	.....................................DAVID JAKOPIČ
Kratka vsebina:
"Fina" gospa, Američanka Kavka želi svojo hčer Meri omožiti v kakšno premožno, plemiško rodbino. Ponudi jo baronici Cvilinovski za njenega edinega sina Zdenka. Cvilinovska je sicer plemkinja, vendar precej obubožana. Meri Kavka pa je po očetovi smrti podedovala dva milijona dolarjev... Je dobrega srca in rada pomaga revežem v nasprotju s svojo materjo Mico, ki se nosi silo visoko in pedantno. Baronica pl. Cvilinovska ima tri hčerke in sina Zdenka, ki pa je precej zanimiv.
Tu je še, takorekoč glavna vloga Maričke Žolna, ki naredi komedijo zapleteno, zanimivo in komično.
Obljubljamo vam dobro urico zanimivosti in smeha z gledališko skupino SCENA! To je mlada skupina igralcev, s poprečno starostjo okoli 16 let. Večinoma se bodo na odru predstavili prvič, zato ste še posebej lepo vabljeni!
David Jakopič
Literarni kotiček
Matjaž. 1'ugelj - C Ali KONEC ABSOLUTIZMA
Svetlo da temnemu košček svoje svetlobe!
Življenje da smrti košček svojega življenja!
Sreča da nesreči košček svoje sreče!
Prijateljstvo da sovraštvu košček svojega prijateljstva!
Človek da človeku košček samega sebe!
In jaz dam tebi košček svoje ljubezni!
Andreja Francelj SPOMIN
Minili so dnevi in minila so leta spoznali smo se vsi in dobri sošolci ostali.
Prišel je črni petek, ki življenje ti je vzel, Sprejeti resnico je bilo težko, saj ta trenutek je bolečino pustil in solzo rodil.
Narava ni jokala z menoj in veter ni sušil mojih solza, ostala je le bolečina in spomin na tebe ki so odšla.
Kot beli angel, ki se v vetru zgubi,
vendar ti se nisi izgubila, v srcih naših boš ostala kot deklica mala, ki je v vetru zaspala.
Veliki koncert BI6 BANDA Glasbene šole Grosuplje
Ansambel Bi g Band
Med številnimi prireditvami, ki jih obiskujemo v dvorani Jakličevega doma, zasluži posebno mesto veliki koncert Big banda Glasbene šole Grosuplje, ki smo ga spremljali 10. aprila zvečer. Ne le zaradi tega, ker je bil to prvi večer jazzovske glasbe v tej dvorani, ampak tudi zaradi kvalitete in dobre izvedbe vseh nastopajočih.
Že na začetku je navdušil poslušalce mladi, komaj letos ustanovljeni, dobrepoljski ansambel Dixieland, ki ga sestavljajo Darko Matjašič (trobenta), Sandi Matjašič (klarinet), Stane Tomšič (pozavna), Primož Šinkovec (klavir), Jani Nose (tuba) in Janez Zrnec (bobni).
V osrednjem delu koncerta pa je nastopil Big band Glasbene šole Grosuplje, pri katerem igrajo tudi nekateri člani ansambla Dixieland. Tudi ta sestav je še mlad, saj je bil ustanovljen šele v lanskem letu, pohvali pa se lahko z odličnimi izvajalci in solisti, med katerimi je tudi Primož Šinkovec. Izvajali so znane in večno lepe melodije največjih jazzovskih glasbenikov, kot so bili Duke Ellington, Glen Muller in Louis Armstrong. Ob koncu koncerta se je Big bandu priključila še znana dobrepoljska vokalna skupina Kvartet Beati pod vodstvom Tomaža Šinkovca.
Jožef Braco Doblekar
Skupaj so izvajali dve znani skladbi "Nad mestom se dani" in "VVhen ali the saints" in z njima poželi izreden aplavz.
Koncert pa je poleg prijetne jazzovske glasbe nudil poslušalcem še več. Povezovalec programa Igor Ahačevčič je predstavil največja imena iz sveta jazza in z vmesno razlago približal posebnosti te glasbene zvrsti, kot je improvizacija in značilen jazzovski ritem ter izvor te glasbe na prelomu stoletja in njen prehod iz prvotnejšega v modernejši slog.
In komu gre zasluga za tako hiter vzpon kar dveh tovrstnih ansamblov? To je vodja ansambla Jožef Braco Doblekar, doma iz Šentjurija, ki se z glasbo ukvarja že skoraj vse življenje in je z njo domala prepotoval cel svet. Začel je, kot mnogi drugi, z igranjem na vaških veselicah, kasneje pa se ga spomnimo kot enega od članov skupine Hazard, zdaj pa je zaposlen v Glasbeni šoli Grosuplje. Ta simpatični in temperamentni glasbenik, kot ga je označil moderator, je prinesel v naše kraje nekaj novega, svežega in s pomočjo mladih nadarjenih učencev Glasbene šole Grosuplje hitro osvojil simpatije občinstva.
Večer je navdušil vse obiskovalce in pričakovati je, da bodo njihovi koncerti v prihodnje pritegnili še več zanimanja.
M S teki asa
Predsednik KD Janez Tomšič se je v imenu KD zahvalil za uspešen nastop vsem nastopajočim
Ansambel Dixieland
KNJIŽNICA GROSUPLJE
Adamičeva 15
Razstava "Polepšajmo velikonočne praznike
Turistično društvo Dobrepolje je v sklopu letošnjega programa že drugo leto zapored pripravilo razstavo za velikonočne praznike. Delovni prostor sejne dvorane na občini je za en teden spremenil svojo podobo.
Na stenah so viseli domiselni izdelki, pogled na prostor pa je nudil pisano podobo okusno urejenih velikonočnih aranžmajev in različnih velikonočnih simbolov. Mize so krasili mojstrsko izdelani prtički, ki so jih izdelale spretne ženske roke. Na panojih so bile razstavljene velikonočne razglednice, manjkalo pa tudi ni pirhov in drugih domačih velikonočnih jedi za pokušino. Dodatek k razstavi pa so bili čudovite rože in drugi izdelki iz blaga, ki jih je za razstavo pripravila Julka Samec s Ceste.
Odprtje razstave je bilo v soboto, 27. marca in je pomenilo lep uvod v velikonočni leden. Krajši program ob otvoritvi je dopolnil razstavo. Ljudske pesmi, ki so jih peli Zagoriški fantje, je v narečju napovedovala in s pripovedjo dopolnila Ančka Lazar, etnologinja Anka Novak pa jc predstavila barvanje pirhov in druge stare dobrepoljske običaje ob veliki noči.
Letošnja razstava je bila razširjena tudi z velikonočnimi butaricami, obiskovalcem pa so člani turističnega društva pripravili tudi pokušino velikonočnih jedi.
Prijateljski pogovor med predsednikoma obeh turističnih društev v občini; Stane Škulj-predsednik TD Dobrepolje in Franci Adamič -predsednik TD Podgora
Obiskovalci razstave so lahko velikonočne jedi tudi pokusili
Na taki prireditvi seveda ne gre brez Zagoriških fantov in Ančke Lazar
Razstavo so obogatili:
■ Julka Zupančič: prtički, kvačkano cvetje in drugi kvačkani izdelki i/, blaga
■ Marija Peterlin: vezeni pili in zavesa
■ Slavka Potokar: ljubljanske bularice, prtički
■ Milan Mustar, Stane Kline, Franc Blatnik, Janez Pavlin: bularice z bršljanom
■ Ana PotOČar, Marija Znidaršič (st), Andreja Skulj, Ančka Ccšnovar: velikonočne jedi
■ K razstavi so prispevali tudi otroci vrtca Ringaraja in učenci PSKompolje ter OS Videm.
Sponzorji:
Olga Zupančič Pekarna Blatnik
Priprava razstave: članice Turističnega društva Dobrepolje
M. Steklasti
Iščemo zari
Julkine rože
Čudovite sobne rože, ki jih goji Julka Tomšič i/, Predstrug v svojih prostorih, seveda niso moje odkritje, že pred dvema letoma je bila dvakrat med nagrajenkami revije Jana v akciji za najlepše sobne rastline. Za nagrado je dobila fotoaparat in knjigo Mojih 500 sobnih rastlin.
Pogled v dnevno sobo, kjer ima zbrane svoje najlepše rože, je omamen. Ogromno zelenja, dekorativno listje, lepa rast, domiselna kombinacija z drugimi rastlinami. Skoraj do stropa rastejo orjaške di-fenbahije, ob njih se vije prav tako visoko ti revo življenja, vmes se prepleta brš-Ijan, šellere, praprot, hmelj, nefrilepis, spatilil, aralijc, vzorčaste radifore, bršli-nasti grint, kanadski dalljevcc, fikus bc-njamin, Hrasti fikus, dracena in še kaj bi se našlo v tem eksotičnem sobnem okolju. Nekje bolj pri tleh in ob oknu so našle svoj prostor manjše rastline, ki privabljajo poglede s svojim čudovitimi cvetovi.
Se sredi aprila je vsa v cvetju božična zvezda. Veliki rdeči cvetovi so še vedno sveži in še nič ne kaže, da bodo odpadli. 1 )a je tako dolgo cvetoča, jo je treba imeti sedem tednov pred božičem 14 ur dnevno v temnejšem in hladnem prostoru. Okrog tri mesece cveti, potem pa jo polomiš, da lahko za naslednjo zimo na novo odžene.
Gospa Julka je izvrstna poznavalka rož, dobro pozna življenjski ritem vsake posamezne rastline. Če je potrebno, pa prelista tudi kakšno knjigo o vrtnih in sobnih rastlinah, ki jih ima na policah vse polno. Če pa bi morala povedati kratek recept za gojitev sobnih rastlin, bi rekla naslednje: dobra šotna zemlja, redno škropljenje z vodo in umivanje listov. S skrbno nego vzgoji večino rastlin doma. Tako je naprimer iz enega vršička vzgojila deset difenbahij. Zdrava in sveža zelena barva njenih listov priča o pravilni negi in skrbi. Pa seveda ni dovolj, če jih le neguješ, moraš jih imeti rad, z njimi moraš čutiti in jim posvečati veliko časa. Skratka, prisluhniti moraš njihovim življenjskim potrebam. Vračajo ti obilno -svojo pomirjujočo lepoto in zadovoljstvo, ki ga občutiš ob pogledu nanje.
Ljubezen do rož ima gospa Julka v sebi že od mladega, vendar se je lahko z njimi več ukvarjala šele potem, ko so se preselili v novo hišo v Predstruge. Gojenje rož je postalo lažje, saj je bilo na voljo več prostora tako za sobne kot za vrtne rastline. Oboje so ji pri srcu. In katera roža ji je najljubša? Težko bi se odločila, pravi Julka. Morda drevo življenja, ki ga je dobila pred 11-imi leti v službi ob odhodu v pokoj.
Gospa Julka je vedno nasmejana in dobre volje, kot da ji rastline pomagajo blažiti težave življenja, kot da ji dajejo voljo in veselje za vse drugo, s čimer se ukvarja zdaj, ko je upokojena. In tega ni malo. Kuhanje, pletenje, varstvo vnukov, vsakodnevna opravila v hiši, ki jih nikoli ne zmanjka.
Doživljati, kako se prebija življenje od korenin do cvetov, je veselje posebne vrste. Gospe Julki zato želimo še veliko veselja med svojimi rožami.
M Steklasa
Slika zgoraj:
Žal, črnobela fotografija ne more prikazati tistega, kar se da videti v živo
Slika desno:
Julka Tomšič med svojimi rožami
Slika spodaj:
Zelenje in cvetje krasijo vse prostore
14
Naš kraj
Od dopisnikov
4/1999
Sme človek vse, kar zmore?
Človekov um se ves čas razvija in to ne konstantno, pač pa vedno hitreje in hitreje. Včasih je moral človek razmišljati sam, danes mu vse več reči opravijo su-presposobni računalniki in druge naprave, ki so prav tako plod uporabljanja človekovega uma, njegovih razmišljanj in sposobnosti. Razvoj brzi z nepopisno naglico. Včasih se nam dozdeva, da mu ni konca in upravičeno se lahko sprašujemo, kam nas ves ta razvoj pelje. Ali obstaja neka raven, po dosegu katere se bo razvoj zaustavil ali pa ta razvoj človeške civilizacije ni omejen?
Česa vsega je danes sposoben človek. V trenutku lahko uniči ves svet, vso zemljo, na kateri živi. Sposoben je celo oditi na druge planete našega osončja. Obzorje se mu nenehno širi uspel je vzpostaviti zapleten svetovni splet podatkov Interneta, naučil se je kloniranja, pozna umetno oploditev (in prekinitev nosečnosti), semenske banke postajajo vedno bolj aktualne ... Ali lahko človek res počne vse to? Ali ima pravico početi vse, česar je zmožen? Na nek način bi lahko odgovorili pritrdilno, saj je človek svobodno bitje, ki sam odloča o svoji usodi, vendar... Treba se je vprašati, kam vse to pelje, v srečo ali nesrečo, v življenje ali smrt; v razvoj ali uničenje. Problem današnje civilizacije je, da je oskrunjeno dostojanstvo človekove osebnosti. "Vse za znanost," je geslo, ki vedno bolj manipulira s človekom in današnji sodobni človek tehnične civilizacije bi se moral zavedati, da niti sebe niti sočloveka nikdar ne bi smel uporabljati kot sredstvo za dosego svojih ciljev. Človek bi se vedno moral zavedati meje, do katere lahko poseže. Ker tega vse prevečkrat ne upošteva, se zdi, da je človeku napredek ušel izpod nadzora in ga ni mogoče več obvladati. Vendar nekaj še obstaja; kaj je to, pa nam lahko pove zgodbica iz starogrške mitologije.
"Prvi in edini ženski z imenom Pando-
ra je bog Zeus podaril skrinjico, v kateri so bile zaprte vse človeške tegobe in bridkosti. Prepovedal ji je, da bi jo odprla. Pandoro pa je premagala radovednost in jo je odprla. Bridkosti so ji ušle in se razširile med ljudi. V skrinjici je ostalo le UPANJE. In vedno bolj se mi dozdeva, da tudi v današnjem času, ko je človekovo dostojanstvo iz dneva v dan bolj poteptano, ne ostaja nič drugega. Upanje, da, upanje...
Janez Tomšič
MISLI
Poželenje spremlja žalost, poželenje spremlja strah - kdor živi brez želja, zanj ni strahu in žalosti.
(iz indijske Dhammapade)
Trpljenje je trajno, nejasno in temno ter ima poteze neskončnosti.
(William Wordsworth)
Duša ne bi imela mavrice, če oči ne bi imele rok!
(J. V. Chenev)
SMEH JE ZDRAV
■ DNEVI V TEDNU - Učiteljica naroči učencem: "Napišite prosti spis po svoji želji, samo vanj morajo biti vključeni vsi dnevi v tednu." Luka konča spis v eni minuti. "Ali si že končal?" se čudi učiteljica. "Ja!" Učiteljica vzame njegov zvezek in bere: "Moj oče je šel v nedeljo na lov in prinesel domov tako velikega zajca, da smo imeli dovolj mesa v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek. Tudi za soboto ga je še ostalo."
■ JEZIKI - V parku sredi Moskve sedi starejši mož in študira hebrejsko slovnico. Približa se mu policaj, pogleda knjigo in pravi: "Pri teh letih ne boš mogel iti v Izrael." "Morda imaš prav," odvrne stari,"vem, da bom kmalu umrl, to- 1 da hebrejsko gotovo govorijo v ne- ' besih in v vicah." "Kaj pa če te vržejo
v pekel?" "Upam, da ne - sicer pa rusko že znam!"
■ DRŽITE SE - Pri verouku se Janko igra z rožnim vencem in ga vrti. Ka-
tehet ga opozori, naj tega ne počne, pa nič ne pomaga. Zato mu reče: "Pazi, Janko, na vsaki jagodi je angelček, zato ne smeš delati tako!" Ko se katehet obrne, Janko naglo zavrti rožni venec in reče: "Fantje, držite se!"
Internet - med lučjo in temo
Internet je danes nekaj nepogrešljivega; je komunikacijsko sredstvo in neizčrpen vir informacij, ki je poleg ostalih sprememb omogočil, da je naše obdobje človeške zgodovine zaznamovano z globa-lizacijo (po Mateju Leskovarju).
Internet je svet in vse podatke povezal v neko ogromno gmoto, ki ji ni videti konca. Kaj vse lahko najdemo na inter-netu, večina dobro ve. Po eni strani je internet velik dosežek sodobne civilizacije, omogočil je veliko dobrega, hitrejši prenos informacij, spoznavanje in navezovanje stikov Z ljudmi po vsem svetu, omogoča gibkost, odprtost vsakomur in vsemu, ima zmožnost navdušiti, vendar tudi pokvariti in uničiti, manipulirati, raz vrednotiti in biti destruktiven. Poleg tega internet ne prispeva k demokratizaciji dostopa do podatkov toliko, kolikor trdijo njegovi najbolj optimistični privrženci. V bistvu le še povečuje prepad med tistimi, ki so že zdaj v prednosti (razviti zahodni svet) in tistimi, ki si interneta ne morejo privoščiti, četudi bi tO želeli (tretji svet). Torej bodo imeli koristi od njega le tisti - tako kot od global izacije nasploh - ki si lahko privoščijo telefonski priključek, računalnik ipd. Problem interneta je tudi, da na njegovo mrežo lahko vstopi vsakdo, na njej ni omejitev ne nadzora, Za konec le vprašanje, kdo največ uporablja internet (posebej v ZDA). Odgovor je: otroci. In kaj je zanje tu tako zanimivega? Odgovori-
Družinski kotiček irtf-
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
Ob tem bo pomislil: "Morda moji starši tega ne bi nikoli izvedeli, toda če bi to storil, ne bi bil zadovoljen sam s seboj."
()e svoje otroke naučite presojati lastno delo in dosežke, jim privzgojite trdnost značaja za to, da ravnajo prav tudi takrat, kadar jih nihče ne gleda.
4. In nazadnje, starši lahko z načinom, kako rečejo "hvala", spodbudijo otroke k temu, da želijo postati družinski člani, ki kaj prispevajo in pomagajo. Kadar stori otrok kaj, kar vam je v pomoč - ne glede nato, ali mu je naloga dodeljena ali ne, lahko je storil sam še kaj dodatnega - vedno recite hvala. Vedno se ne ustavljajte samo ob tej besedi. V spodbudo mu recite še kaj dodatnega, še par pomenljivih besed, na primer: "Hvala, ker si počistil mizo po večerji. Današnji dan je bil zares naporen in sem zelo vesel, ker sem lahko prej zaključil z delom. Ne veš, kako zelo to cenim. Zelo pomemben član družine si in jaz te imam zelo rad."
To so močne besede. Izberite takšne, ki ustrezajo vam in vašemu otroku. Izražajo naj potrebo, hvaležnost in ljubezen. Vprašajte se, kje bi sami najraje preživljali svoj čas in kazali svojo nadarjenost. Zelo verjetno tam, kjer čutite, da vas imajo radi, da vas potrebujejo in cenijo. Če ste se kdaj prijavili za prostovoljno tlelo nekje, kjer vam niso izrekli niti besede priznanja, se tja verjetno več ne bi hoteli vrniti.
Otroci se radi zadržujejo v družini, kjer jih starši ljubijo, potrebujejo in cenijo. Nikoli ni prepozno za to, da bi s svojimi otroki delili ta čustva. Če otroci vedo, da so cenjeni in pomembni člani družine, se bodo počutili vredne. In ker bodo hoteli ta čudoviti občutek vrednosti ohraniti, bodo še naprej delali stvari, ki jih cenite in potrebujete.
Konec
Prispevek v nadaljevanjih je pripravila:
Anica Štrubelj
Iz Društva upokojencev
Konrad Piko
Na tretji seji letos, dne 11. aprila, smo razpravljali med drugim o izletu v Medjugorje, ki bo 17. aprila z odhodom z Vidma ob 6. uri zjutraj. Nekatere je malo strah vojne, ker je bližina Črne gore. Prijavljenih vas je bilo že 25, sedaj pa izgleda, da jih bo nekaj manj.
Pri drugi točki smo razpravljali o ustanovitvi Zveze upokojencev pri SLS. Nekatere to moti, češ da so društvo in da dva upokojenska društva nimata kaj delati. Vendar to ni res. Zveza upokojencev je ustanovljena pri ljudski stranki. Ta zveza deluje po strankarski liniji tudi v okviru države in mislim, da nam ne bodo konkurirali v tem smislu, kot mi delujemo. Mi smo društvo, ki deluje složno, izven politike in samostojno brez konkurence, zato se nam ni treba bati razkola, kot nekateri to vidijo. Mislim, da zaradi sodelovanja v tej zvezi ne bomo zgubljali članstva. To nas torej ne zanima in ne moti, ker mi nismo stranka, ampak društvo upokojencev Dobrepolje. Program upokojenske zveze je objavljen v prejšnji številki Našega kraja, kjer piše, da se bodo v okviru možnosti zavzemali za čim bolj ugodno upokojevanje in večje pokojnine, da podpirajo gradnjo doma za upokojence in da se bodo vključili v priprave za gradnjo doma za starejše občane preko Karitasa. Poleg tega želijo z nami sodelovati, zadnjič smo šli skupaj na nakupovalni izlet v Italijo. Prav tako si želijo, da bi imeli skupaj piknik, enkrat pri nas, enkrat pri njih. Mi imamo v mislih poletni piknik v Podkraju pri Zakrajškovih, oni pa bodo šele določili kdaj in kje. Hrano in pijačo pripravi vsako društvo in tudi avtobus, kar ni problem, saj imamo šoferja Vinka Zabukovca.
Naslednji naš izet bo v Logarsko dolino 29. maja, v eno stran skozi Kamnik, da si ogledamo tiste kraje. Logarska dolina vam je nekaterim znana, drugim pa verjetno tudi ne. Ogledali si bomo tudi Savinjski gaj, ki je podoben arboretumu Volčji Potok. Peljali se bomo skozi kraje Luče, Gornji Grad. V tej dolini je bila pred leti huda poplava.
Priprave za naš dom so v teku, letos se bodo izdelali načrti in dovoljenja, drugo leto pa se bo začelo z gradnjo. Tako pravi župan in mi mu zaupamo in verjamemo.
MISLI
Dokler je tvoj dan jutrišnji in ne današnji ali celo včerajšnji, nimaš let.
(stara misel)
V življenjskem območju majhnih reči in majhnih ljudi ni prostora za kaj velikega, kaj šele za širino.
(M. Cestnik)
Prireditve za materinski dan
Za letošnji materinski dan so bile v občini kar štiri prireditve, ki so jih organizirale centralna šola na Vidmu, skupaj z vrtcem, in vse tri podružnične šole, vsaka posebej. Kje je bilo najlepše? Vprašanje je odveč. Vsi so se potrudili in pokazali najboljše, kar znajo. Vsak na svoj način. Povsod z iskreno zahvalo mamicam ob njihovem prazniku. Drobno pozornost ob materinskem dnevu je pokazala tudi občina, ki je vsaki obiskovalki podarila nagelj.
v
Materinski dan na PS Struge
Z zares prisrčnim nastopom so se letos spomnili svojih mamic učenci na podružnični šoli Struge. Prav posrečeno so zbrali pesmice in zgodbice o mamah, družini in ljubezni in jih spletli v pisan venec lepih misli in sporočil, ki so mamicam, pa tudi očkom, prav gotovo segli do srca.
"Mame se znajo najlepše igrati,
najlepše pravljice brati,
niso pa pridne, ko nas dajo spati," je bilo slišati iz ust najmlajših. Malo starejši so se naučili zgodbico o materinem srcu, ki ga je nekdo hotel kupiti. Pa so na koncu ugotovili, da "materinega srca, ki ga imajo vsi otroci zastonj, ni mogoče kupiti za noben denar."
Po recitacijah in mislih o mamicah se je na odru pojavila lutkovna scena s prikupnimi živalskimi lutkami in učenci višjih razredov so odlično zaigrali lutkovno igrico "Zdravilo za medvedka". Ob gledanju igrice "Materine sanje" pa smo se ob simpatičnem nastopu učencev 3. in 4. razreda razvedrili, kot le malokdaj ob tako mladih igralcih. Mamine sanje so bile tako nenavadne in lepe, da smo držali pesti, da bi bile resnične. Pa žal, niso bile, tako kot mnogokrat tudi v življenju niso. Privlačna vsebina, originalna scena, razpoloženi mladi igralci. Le avtor igrice je bil, vsaj za nekatere, skrivnost vse do konca. Ni bil to kakšen znani pisec mladinskih del, kot bi si marsikdo mislil, ampak učiteljica Darja Bencina, ki je napisala že celo vrsto mladinskih besedil.
Program so polepšali in zaokrožili mladi struški pevci, ki so pod vodstvom Romana Gačnika, zapeli nekaj lepih pesmi o mamicah in o pomladi, ki jo je pričarala tudi scena na odru.
Učenci so pripravili tudi razstavo svojih izdelkov, mamice pa so razveselili tudi z rožicami.
Vsaka obiskovalka je dobila ob prihodu rožico
Materinski dan v Kompoljah
Ko smo se odpravljali na praznovanje materinskega dne v Kompolje, smo vedeli, da nas čaka urica prijetnega razvedrila, saj kompoljski učenci nikoli na razočarajo.
Svojo pozornost so mamicam izkazali že ob prihodu in jim s prijaznim voščilom za praznik podarili rožico, na koncu pa jih je čakalo še lepo darilce.
"V marcu se pomlad rodi," je verz iz recitala najmlajših, ki je ob pomladni sceni pričaral svežino in veselo razpoloženje, v katerega so se lepo vklapljale pesmi o pomladi, ki so jih peli učenci ob spremljavi harmonike. Pomlad pa ni le polna Drstenja, cvetja in zelenja, v tem letnem času se poraja novo življenje. Živali imajo svoje mladičke in - verjeli ali ne -, tudi one imajo lahko probleme z varstvom. To so učenci prikazali v igrici
"fđt
Igralci igrice Materine sanje
Prizor iz igrice, ko igralci čakajo mamico
"Medved išče pestunjo"
"Medved išče pestunjo".
Kam drugam, kot v ta lepi pomladni čas, sodi tudi materinski dan in temu so učenci posvetili drugi del prireditve. Zaigrali so igrico, ki kljub otroški vsebini nakazuje pereče probleme današnje družine, ki jih, žal, vse prevečkrat občutijo tudi naši otroci. Ob vsej zaposlenost staršev niti rojstnih dnevov, ki otrokom toliko pomenijo, ne morejo vselej praznovati skupaj. Otroci to težko razumejo in želijo, da bi bile mame več časa z njimi.
"Želimo, da bi vsak otrok imel mamico in babico", so razmišljali, nato pa so povedali še nekaj zanimivih misli o svojih mamicah.
Vsi nastopajoči, to pa so bili vsi učenci od prvega do četrtega razreda, so vložili veliko truda v svoj nastop, naj velja zaključili kar s citatom enega od nastopajočih: "Dobrih palčkov na Dolenjskem ni več, smo pa pridni učenci".
Materinski dan na Vidmu
Letošnjo osrednjo prireditev za materinski dan sta priredila razredna stopnja centralne šole na Vidmu in vrtec Ringaraja. Nastopili so v Jakličevem domu pred polno dvorano. Najbolj opazna je bila množičnost nastopajočih, saj so se na odru zvrstili vsi učenci razredne stopnje in malčki iz vrtca. Recitacija, lepa misel, vloga v igrici, sodelovanje pri plesu ali otroškem zboru - dovolj za zahvalo in drobno pozornost mamicam v dvo-
M#    it r -. < "i «"JI
Pogumen nastop, v ozadju pevski zbor
rani.
Mama zna potolažiti in vedno najde rešitev iz težav, so pohvalili svoje mamice učenci petega razreda v svoji igrici "Otroška zadrega". Potem pa so vzgojiteljice druga za drugo pripeljale na'odcr pikapolonice, metuljčke, ježke. Ljubko oblečeni so se držali za roke in hitro premagali strah pred tako veliko množico. S svojim prisrčnim nastopom, v katerega so vložili nemalo truda, so se prikupili ne le svojim mamicam, ampak vsem gledalcem v dvorani.
Učenci razredne stopnje, že vajeni nastopanja, so recitirali pesmice, pripovedovali, peli in igrali. V igrici so se spomnili tudi svojih babic in dedkov, ki jih znajo njihovi vnuki tako omehčati, da jim ne morejo ničesar odreči. Toda včasih se le kaj zaple-
Nastop male šole
te. Ko že kaže, da se bodo odnosi med babico in vnukinjo ohladili, se potem le vse normalno konča, saj je obojestranska ljubezen prevelika. Predstavili so se tudi učenci male šole, plesna skupina in seveda številni otroški pevski zbor, ki je ob spremljavi harmonike s pesmimi o pomladi in mamicah polepšal prireditev.
"Želimo ogreti vaša srca," je dejala na začetku simpatična mlada napovedovalka. Z nastopom, ki so ga prikazali, se jim je ta želja zagotovo izpolnila.
Materinski dan v Ponikvah
Majhno dvorano DVZ Ponikve so ob materinskem dnevu napolnili otroški glasovi, ki so s pesmijo, plesom in besedo polepšali dan svojim mamicam in drugim obiskovalcem prireditve. Majhno število učencev, kolikor jih šteje PŠ Ponikve, očitno ni ovira za pripravo tako lepe prireditve, kakršno smo videli.
Pripravili so pester program z recitacijami, petjem, plesom in igrico. Pri petju pomladnih pesmi in pesmih o mamicah jih je spremljal s harmoniko Roman Gačnik, za to priložnost pa so se naučili tudi zaplesati. Še nekoliko zadihani od plesa so nadaljevali z recitacijami. Najbolj iskrena ljubezen do svojih mamic pa je vela iz njihovih lastnih sestavkov, ki so jih predstavili. Seveda pa bi se izneverili sami sebi, če ne bi zaigrali tudi igrice, saj so učenci s Ponikev znani po tem, da se za vsako prireditev naučijo novo igrico. Nedavno so sodelovali na reviji šolskih igralskih skupin v Šmarju, svoje mamice na^so tokrat razveselil s predstavitvijo igrice "Piščanček Pik". flf==)
KNJIŽNICA GROSUPLJE
Adamičeva 15
Levo:
Nekateri učenci so nastopili pri vseh točkah
Desno:
Oskrbovanka Marinka Belič bere svojo pesem
Krajšo pavzo med prvim in drugim delom programa je zapolnil nekdanji učenec te podružnične šole Blaž Skulj z igranjem na harmoniko.
Na koncu je mamam čestitala tudi
predstavnica zavoda Prizma, za presenečenje pa je poskrbela oskrbovanka zavoda Marinka Belič, ki je prebrala eno od svojih pesmi z naslovom "Materina solza". M Steklast*
Velikonočni sejem v Ponikvah
Na cvetno nedeljo, komaj dva dni po prireditvi za materinski dan, so učenci in učiteljici PS Ponikve pripravili še velikonočni sejem. Kako so to uspeli v tako kratkem času, jih nismo spraševali. Ze pogled na stojnice na platoju pa je bil dovolj zgovoren za ugotovitev, da je bilo potrebno veliko truda, znanja in okusa za pripravo tako vabljivih veliko-
nočnih okraskov in jedi, kot smo jih lahko videli na sejmu.
Poglede so privabljali lepi velikonočni aranžmaji s cvetjem in pirhi, razni okraski in ročno izdelane voščilnice. Nič manj privlačna pa ni bila stojnica z različnimi vrstami potic, kolačkov in drugega okusnega peciva.
Kako bodo vse to prodali, učenci niso bili v skrbeh, saj so vaščani prav-
Lepo aranžiranim stvarem se ni dalo upreti
Učenci so bili za stojnicami sproščeni in iznajdljivi
kar prihajali iz cerkve in prav vsak od njih se je ustavil ob stojnicah.
"Z denarjem, ki ga bomo zaslužili, bomo šli na izlet v Čateške toplice," so mi povedali učenci. Le kdo jim ne bi privoščil tega izleta?
M. Steklasa
+DARUJ KRI -REŠI ŽIVLJENJE
Bliža se čas, ko bomo na našem območju darovali kri in ob tej priliki posredujemo termine krvodajalskih akcij za področje občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Pozivamo občanke in občane, da se pridružite humani akciji in pridete na odvzem krvi.
Že v mesecu aprilu bo enodnevna krvodajalska akcija v
IVANČNI GORICI - KULTURNI DOM V PONEDELJEK, 26. APRILA, 1999 ODVZEM KRVI BO OD 7. DO 12. URE.
Iz Grosuplja bo na dan odvzema, 26. 4.1999 avtobus odpeljal krvodajalce izpred trgovineTabor, Adamičeva ulica 14, ob 9. uri.
Drugi del krvodajalske akcije za naše področje bo v jeseni po naslednjem razporedu:
TOREK, 30.11.1999V IVANČNI GORICI SREDA, 1.12.1999V ŠENTVIDU PRI STIČNI ČETRTEK, 2.12.1999V GROSUPLJU PETEK, 3.12.1999V DOBREPOLJU
Kri se lahko nadomesti samo s krvjo, zato vas pozivamo, da se odzovete našemu vabilu in pridete na krvodajalsko akcijo in pomagate življenjsko ogroženim - ko boste ogroženi Vi, Vam bodo pomagali drugi.
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE
OBMOČNO ZDRUŽENJE GROSUPLJE
OSNOVNA ŠOLA DOBREPOLJE
VIDEM 80,
1312 VIDEM DOBREPOUE
OŠ D°breP0|Je   Tel: (061) 787-210, Fcx: 787-210 Vabilo
Vse občanke in občane vabimo , da si v sejni sobi občine, od 26. aprila do 7. maja, ogledate razstavo: Obrti v Dobrepolju, ki jo pripravljajo učenci OS
Dobrepolje z mentorico zgodovinskega krožka Slavko Cento. Fotografije je prispeval Janez Pavlin.
Razstava je odprta vsak delovni dan med delovnim časom zaposlenih na občini. Ogled bo možen tudi v nedeljo, 25.aprila in nedeljo 2.maja, med 8. in 12.
uro.
Lepo vabljeni!
Letovanje otrok v letu 1999
Rdeči križ Slovenije Območno združenje Grosuplje obvešča občane občin Dobrepolje, Ivančna Gorica in Grosuplje, da bomo v letu 1999 organizirali 10-dnevno zdravstveno letovanje otrok na Debelem Rtiču v mesecu juliju za šolske otroke in otroke, ki obiskujejo malo šolo.
Starši, ki želijo svojega otroka poslati na letovanje, naj lastnoročno izpolnijo prijavnico, ki jo otroci lahko dobijo v tajništvu šole:
• OS Louis Adamič Grosuplje, Tovarniška 14
• OS Brinje, Adamičeva 29
• OS Stična, Cesta II. Grupe odr. 17, Ivančna Gorica
• OŠ "Ferdo Vesel" Šentvid pri Stični
• OŠ Dobrepolje, Videm 80
Izpolnjene prijavnice naj otroci vrnejo do 20. 5. 1999 v tajništvo šole. Število otrok, ki bodo lahko letovali, je omejeno. V kolikor bo prijav več, kot je prostih mest, bodo imeli prednost otroci, ki pogosteje obolevajo ter otroci iz socialno ogroženih družin.
Ekonomsko ceno letovanja bomo krili iz sredstev, ki jih bomo v ta namen dobili od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije OE Ljubljana in iz proračunov posameznih občin. Razliko do polne cene bodo krili starši. Ker so priprave na letovanje še v teku, bo znesek prispevka staršev napisan na prijavnici za letovanje. Letovanje bo namenjeno predvsem zdavstveno in socialno ogroženim otrokom. Podjetja in zasebniki imate priložnost, da s finančnimi prispevki pomagate ogroženim otrokom do letovanja. V ta namen lahko denarna sredstva nakažete na žiro račun: 50130-678-56005 - RKS Območno združenje Grosuplje s pripisom za letovanje otrok. Zdravniška služba je organizirana na Debelem Rtiču, mi pa moramo preskrbeti voditelje in pedagoškega vodjo.
RAZPIS ZA VODITELJE IN PEDAGOŠKEGA VODJO NA LETOVANJU
Za čas letovanja vabimo k sodelovanju študente pedagoške fakultete ali višje zdravstvene šole in ostale, ki so dopolnili 20 let, imajo veselje delati z otroki in obvladajo plavanje. Kandidati naj pošljejo pisne prijave o izpolnjevanju pogojev na naš naslov: Rdeči križ Slovenije, Območno združenje Grosuplje, Taborska o 2.
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPLJE
Blaževemu Zvonetu ODGOVOR NA SPOMIN
Prvo, kar bi rad povedal, je, da je gospe Tončki Grm in Blaževemu Zvonetu treba razjasniti določene stvari o polemiki. Gospe Tončke Grm ne poznam, po pisanju pa predvidevam, da je hčerka največjega borca s soške fronte, Janezkovega očeta iz Zago-rice. Janezkovega očeta sem osebno poznal, ker smo bili mejaši na senožeti v Laščku; to je prva senožet, če greš mimo Blaževe hiše proti gozdu, na desni strani. Upam, da se bo Zvoni - mir spomnil, kje je pa-sel koze, kot tudi njegova mati in stara mati.
Še kot otrok sem hodil po vojni z očetom kosit v to senožet in tam sem lahko v miru občudoval tega velikega moža. Z mojim očetom sta bila velika prijatelja, ker je bil očetov brat, moj stric Jože Str-nad, nekaj časa njegov komandant na soški fronti. Se danes se spominjam, kako sem pozorno poslušal njun pogovor, ko sta se ustavila po nekaj urni košnji.
Od takrat mi je ostalo v spominu, da je bil Janezkov oče drobne postave, a jeklenih mišic in je bil zmožen kositi (ročno) cel dan, s tem da je imel na voljo le pol klobase, košček kruha in navadno vodo. Živel je skromno, pošteno in v revščini, tudi po zaslugi boljševikov in njihovih kom-somolcev. Bil je tudi krovec do svojih poznih devetdesetih let, le zato, da je prislužil kakšen dinar za svojo družino. Bil je vojak na soški fronti in to v"šturm" (jurišnem bataljonu). '
Moj stric Jože Strnad, ki je večkrat obiskal svoj dom, to se pravi svojega brata, mojega očeta, je povedal, da je bil Janezkov oče eden redkih Slo-
vencev v "šturm" bataljonu, kajti v njem so bili v glavnem Hercegovci, Dalmatinci in Ličani, ker so bili strah in trepet za Italijane.
Stric Jože, tri leta stotnik na soški fronti, je velikokrat pripovedoval o borbah in o tem, kaj pomeni jurišati. Povedal je, kako so slišali Italijane jokati, ko so ob sončnem zahodu Ličani na hribu brusili velike sablje in si zraven peli pesmi, kot je "Vilo Velebita ..." Italijani so jokali zaradi strahu, saj so vse to videli in so vedeli, da bo naslednji dan juriš. Po končanem jurišu pa so zatrobile trobente ter naznanile konec boja in čas za pobiranje mrtvih in ranjenih.
Lahko bi še govoril, kajti tega je za cel roman. Povedal bi samo še tole. Po pripovedovanju mojega strica je Janezkov oče samo v eni "šturm" bitki, se pravi prsa na prsa, nož v usta, sablja v roke (takšno je bilo povelje), ubil sedemnajst (17) Italijanov in tako je vzdržal vse do konca prve svetovne vojne.
Nikdar v svojem dolgem življenju ni zahteval nobenih zaslug, medalj, denarja in slave za svoja herojska dejanja za domovino in dom na soški fronti, kot so si pripisovali partizani in po drugi svetovni vojni borci.
Izjema, kar jih jaz poznam, je le Marjan Miklič oz. Brdavsov Marjan. On je bil pred vojno "od roda", se pravi ni bil siromak. Nato je po vojni vse izgubil in si ustvaril skromno hišico, kljub temu, da je bil dolga leta direktor.
Znane so njegove anekdote: enkrat je z enim udarcem razbil kuhinjska vrata v gostilni Brdavs, ker ga je natakarica, znana Mari, užalila. Ko ga je
potem vprašala, zakaj je to storil, ji je odgovoril, da so to njegova vrata. Ko so ga kasneje vprašali, zakaj ima tako veliko roko, je jasno odgovoril: "Od dela, fantje moji in ne od lenobe." Kajti bil je priden in dober mizar, kar mi je povedal 'Ione Grandovcc, mizarski mojster in Marjanov velik prijatelj, s katerim sta marsikako noč prepela, saj sta bila sijajna pevca.
Za konec pa še nekaj besed o Zvoni - mirju Zabukovcu. Je sin partizana, ki se s tem ni nikoli hvalil, in matere Blaževe Mici. Davkov niso nikoli plačevali državi, ker niso imeli zemlje, a so kljub temu lepo živeli; imeli so koze, to se pravi dobro mleko in meso in mlade kozličke. Pasli so jih kar na tuji zemlji, in glej ga zlom-ka, največ na Janezkovi zemlji, kajti Zagorica je precej oddaljena od Ceste, zato so bili bolj varni. Moj oče, Lipetov Janez po domače, je bil pa tako ali tako vaški mož in dobrotnik za bajtarje. Poleg tega, da jim je pustil pasti koze na svoji zemlji, jim je dovolil tudi sekati drva za zimo.
Še to bi rad povedal Zvonetu. Enkrat sem šel kot sedemnajst letni fant v maškare. Skupaj z Jožmanovim Stane-tom in tvojim očetom smo pobirali jajca po celi fari, kar mi je oče dolga leta močno zameril, saj sem s tem naredil veliko sramoto za celo družino in ostalo sorodstvo.
Upam, da se v nekaj vrsticah odgovoril pismouku, ki si dovoli žaliti Tončko Grm in domobrance, kot da so bili to neki zabiti in nepismeni reveži, ne pa preroki ali jasnovidci, ki so vedeli, kaj je komunizem, kar nekaterim še danes ni jasno, po toliko letih mraka. Mogoče mu bo kmalu jasno, kajti ravnokar izdihuje jugo-komunistična armada v Srbiji. Končno so zavezniki, to se
pravi njihovi, spregledali, kje tiči zlo dvajsetega stoletja.
Nazadnje pa še naprošam Tončko Grm, da sproži akcijo za spomenik svojemu očetu, Janezkovemu atu, ki je dolga leta trpel in se ponosno boril na braniku domovine, v mrazu, vročini in na primorski burji ter bil sam večkrat ranjen in to vse za domovino in ponos.
Lep pozdrav od bivšega so-vaščana in nasvidenje. Ce mu še kaj ni jasno, se lahko pozanima pri meni.
Anton Strnad
Naša dolina urejena in čista
V zadnji številki Našega kraja sem v eni od postavk proračuna Občine Dobrepolje opazila tudi postavko, ki predvideva sredstva potrebna za sanacijo črnih odlagališč, med drugim tudi črnega odlagališča Na planah ob cesti Zdenska vas - Krka. To črno odlagališče, ki je bilo sprva le na levi strani ceste, se sedaj širi tudi na desno stran ceste. Na desni strani, takoj pod cesto, najdeš med drugim tudi poginule ovce in jagenčka, ki ju je brezvestni lastnik zapakiral v vreče in vrgel pod cesto. Občina in Turistično društvo si lahko še tako prizadevata za urejeno okolje, ostala bosta nemočna, vse dotlej, dokler bodo med nami krajani, ki jim je mar le za lastno dvorišče.
Upam si trditi, da poginulih živali ni odvrgel naključni voznik, ki je slučajno peljal po tej cesti, pač pa občan te občine. Gojiteljev ovac v občini ni prav veliko, zato predlagam tistemu, ki se je na tak način znebil poginulih ovac, naj razmisli in pospravi svojo navlako, hkrati pa naj razmisli tudi o tem, ali je sploh primeren za ukvarjanje s takšno clc-
javnostjo. V preteklosti so kmetje znali živeti v sozvočju Z naravo in jo tudi primerno varovati brez velikih besed.
Ne vem, ali ne bom naslednjič, ko bom pešačila po tej cesti, ob njej zagledala tudi kakšne poginule krave, bika ali konja, ki jo bo skrbni gojitelj oziroma "ljubitelj živali" odložil na najbolj primernem kraju, to je čim bližje cesti.
Turistično društvo in občina bosta lahko vlagala sredstva v promocijo občine, organizirala prireditve in skušala prikazati našo dolino kot čisto in urejeno, s takšno ekološko ozaveščenostjo občanov se nam prav slabo piše na področju turizma.
Majda Grm
Odgovor na "Podhranjenost"
Na uredništvu Našega kraja smo se pozanimali, kdo je nenasitni lakotnik in hkrati avtor prispevka z naslovom Podhranjenost. Ker z avtorjem ni bilo ne pisnega ne ustnega dogovora o anonimnosti prispevka, so nam ime zaupali. Ko smo izvedeli, da je to Andrej I )ebeljak iz Strug, ki že sedem let ne obiskuje te šole, smo bili malce presenečeni, da se v tolikih letih, kljub globoki želji po znanju, NIKjPR ni uspel nasititi.
"Le čevlje sodi naj kopitar!"
Kolektiv OŠ Struge
MISLI
Usoda ni v naših zvezdah, ampak v nas samih.
(starorimski izrek)
Ne zna vladati, kdor hoče vsakomur ugajati.
(portugalski pregovor)
Podhranjenost 2
Nisem pričakoval, da bom moral imeti repliko sam nase, ampak nekateri vse tako obračajo, da je edini način, da dosežeš efekt, le če jim s prstom pokažeš, kje čevelj žuli. Moj članek "Podhranjenost" ni stremel k temu, da bi se zakurila vrata struške šole, kot je bil komentiran od nekaterih naših omiljenih učiteljic, ki očitno še niso čisto doumele patriotizma, če ga sploh premorejo. V njihovem znanem slogu so na moj račun v svoji maščevalni, pristranski "objektivnosti", ki v pravem pomenu pri teh dotičnih osebah sploh ne obstaja, obračunale po vojnem načelu in se znesle nad mojim mlajšim bratom, ki je še priklenjen na to galejo zatiranja. Naj torej naravnost povem, kar sem v prispodobi povedal že zadnjič. Poleg nedoslednega prihajanja k uram, bi poudaril tudi siromašnost njihovih ostankov. Skopo ponavljanje vsebin učbenikov učencem gotovo ne približa učne snovi. Testi in kontrolne ostajajo nespremenjene ne glede na zahtevnost učnega načrta. Vse so mojstri za vse. Kako naj poučuje likovni pouk, tehniko nekdo, ki nikoli ne dela tega skupaj z učenci. Smo mar Butalci, ki so druge učili, česar sami niso znali? Športne vgoja je po prirejenih pravilih v Strugah že tako podobna tratenju časa. Za raznorazne diskriminacije se mi ne da izgubljati besed, ker jo pri nekaterih "mojstrih" srečuješ pogosteje kot na vsakem koraku. Število poskusov pri kemiji in liziki je nešeteto, toda le v primeru, če za to vzamemo število nič. Kaj pa športni dnevi? Neponovljivi dogodki - nekajurni sprehodi do sence, od koder lahko naše učiteljice budno pazijo na razposajeno hordo. Zgodovina
nas uči, da so se morali profesorji žrtvovati v dobro učencem, pri nas pa je to obrnjeno na glavo. Mladina je žrtvovana ležernosti poučujo-čih.
Tu je še ena stvar, ki se mi zdi poglavitna. Odstotek Stružancev, ki so vsaj enkrat padli v srednji šoli, je velik. Absurdna se mi zdi misel, da nas je na enem samem kraju na tolike pozabila pamet. Morda pa je delček vzroka v tem, da smo celo osnovno šolo poslušali neprestane obtožbe prenašalk znanja, kakšni kreteni, debili in nasploh niž-jerazredniki smo. ja, bila je dobra ploha na našo že tako mlačno gorečnost za šolanje. S tem je povezano tudi "pohvalno" svetovanje ob koncu osnovne šole. Večina nas je namreč morala priznati, da smo si v svoji nerazsodnosti izbrali napačno smer in mnogokrat prezahtevno. Tako so imele izobražene razsodnice veliko vlogo pri tej pomembni odločitvi, ki pa je v mnogih primerih napravila več škode kot koristi. Pod nujno moram grajati še zanemarjanje otroških talentov. Kako to, da ravno naši osnovnošolci nimajo nobenega talenta?! Vtikanje in javno razpravljanje o zasebnosti učencev ter pošolskih dejavnosti le teh v "normalni" šoli nimata prostora, pri nas pa, ker je vse drugače, je tudi temu tako.
Nikoli ne bom pozabil grozilnih opazk Marije Babic, da mi bodo pristrigli krila. Svoji malomarnosti štejem v dobro, da se z izjemnim jezikom nisem nikoli preveč obremenjeval, vendar priznam, da ne bi imel nič proti, če bi se končno našel junak in ji snel krono prenapihnjenega ponosa. Res je, da imam za seboj neslavno šolanje, a to ni povod
mojih kritik. To ni samo moje individualno mnenje. Tega se zaveda večina staršev, vendar zaradi svojih otrok nočejo tvegati zoperstavljanja avtoriteti.
Torej apeliram na starše: ne dovolite, da vaši otroci trpijo pod jarmom manipulacij, niti da pridobijo znanja, do katerega imajo pravico. Našemu blagemu dobrohotnemu ravnatelju Ivanu Grandovcu bi rad kar javno dobrohotno svetoval, da je s temi samov-šečnimi narcisami treba ravnati s trdo roko, če ne, je samo še vprašanje časa, kdaj postaneš njihov predpražnik.
Andrej Debeljak
MISLI
Zakoreninjeno mnenje je težje razbiti kot atom.
(A. Einstein)
Pridobiti modrost, je bolje kot zlato; pridobiti si razumnost, je več vredno kot srebro.
(Prg)
Bogastvo je kot morska voda; več ko jo pijemo, bolj smo žejni.
(Schopenhauer)
OGLASI
V Rapljevem 10 v Strugah na Dolenjskem prodam 1 hektar in 8 arov zemlje (3 travnike, 3 njive, nekaj gozda). Na parceli je možna tudi gradnja. Cena po dogovoru, in to pismeno.
Če ste zainteresirani, mi, prosim, v dopisu zaupajte svojo telefonsko številko.
Naslov: Fani Bradač, Kettejeva 12, 6000 Koper
22
Naš krai
Mnenja, odmevi, pisma bralcev
4/1999
Slava
Ob naslednjem mojem razmišljanju in razpravljanju bi se lahko reklo, da pljuvam v lastno skledo. Vendar to ni moj namen. Rad bi le, da bi se kaj premaknilo, se obrnilo na bolje. Že na samem začetku moram povedati, da imam iz srca rad svoj rodni kraj in da sem ponosen, da sem Struža-nec. Toda so stvari v tej prelepi, neokrnjeni dolini, ki me navdajajo z žalostjo in jezo hkrati. Ne mečem vse v isti koš, ker hvalabogu obstajajo tudi izjeme. Toda dejstvo je, da so Struge in v njih živeče, te pokojne duše povečini znane po močnih pesteh, relativno uspešnih avtomobilsko-kaskaderskih atrakcijah, lomljenju ženskih src, rekordnih vzdržljivosti, pijančevanju, primitivnemu divjanju in vandalizmu ter še po kateri ne-presvetli plati našega življenja.
Ko se takole sprašujem o vzroku temu, mi pride najprej pred oči statičnost in vegetiranje, ki vladata pri nas. Razen h glažu in klobasi se ne da, razen izjem, spraviti nikogar nikamor brez vsaj enega konja, da bi ga vlekel.
Katero koli področje vzamemo pod drobnogled (kultura, šport, gasilstvo ...), povsod je ista pesem: žrtvujoči se posamezniki ali peščica zainteresiranih, ki nosi vse breme odgovornosti, dolžnosti, večino dela in vsega ostalega, kar sodi k izpeljavi določenega projekta. Kot da ne bi šlo za dobrobit celotnega kraja, ostali ležerno, nezainteresirano postopajo poleg, se norčujejo, mečejo polena pod noge vsi pa bi bili radi ovenčani v slavoloke uspehov. Smo res bar-' bari, ki bi se kitili le s tujim perjem? Bi bili naši predniki zadovoljni z neproduktivnost-jo svojih sinov, vnukov, prav-nukov? Koliko jih mora obu-
panih pokopati svoje nadobudne ideje, zaradi neizprosnega zidu, ki ne dopušča nikakršne alternative? Bomo samo gledali, kako tako velik potencial leži nedotaknjen? Če bi vsak žrtvoval samo nekaj časa svoje pasivnosti, dal le delček sebe, bi v zelo kratkem času izbrisali temno senco iz pojmovanja našega kraja. Kaj nismo že vsi napihnjeni od premnogih besed, ki so ostale samo na verbalnem nivoju? Med vzroki bi veljalo opozoriti tudi na podcenjevanje in neodobravanje "zrele generacije" mladine. Tolikokrat je slišati, da na njih svet stoji, a realnost nam kaže drugačno podobo. Očitno staro, konservativno zakoreninjeno razmišljanje, ki se boji sprememb kot hudič križa, ki obsoja vsakršno drugačnost, še vedno prisega na staro preverjeno, pa tudi pregorelo prakso. Kakor da bi v svoji foliji bežali pred tem, da je absolutizma že davno konec. Žal izgleda, da se tega našega zakotnega dela svetovnih možganov še dolgo ne bo dotaknila strpnost. Zaradi tega mladina najde druge, mnogokrat manj čedne poti do priznanja in uveljavljanja svojega mnenja. Tako mladina prevzame način, njemu identične vzornike, ki sem jih omenil že v uvodu, dokler sami ne postanejo prav tako nespametni idoli mlajšim. So nam vsa ne preveč hvalevredna dejanja res dala nekakšen pečat slave, kateremu se ne moremo ali ne znamo odreči?
Dodal bi samo še to, da z Marijo na srcu povem, da toliko energije kot v Strugah nisem srečal še nikjer, čeprav sem tako ali drugače sodeloval že z mnogimi. Zakaj ne bi svoje veličine pokazali z dejanji, ob katerih bi lahko uživali ugled in spoštovanje drugih namesto današnjega zaničevanja?!
Andrej Debeljak
Štab CZ RS poziva državne organe, občine, gospodarske družbe in druge organizacije ter posameznike, da po svojih močeh prispevajo humanitarno pomoč za begunce s Kosova.
Človekoljubno pomoč beguncem na Kosovu, v Republiki Makedoniji, republiki Albaniji in Črni gori bodo na območju Slovenije zbirale humanitarne organizacije, predvsem Rdeči križ Slovenije in Slovenska Karitas. Zato se vsi, ki želite prispevati kakršno koli pomoč, obrnite na sedež Rdečega križa Slovenije, Mirje 19, Ljubljana, številka telefona 061 12-61-200 oziroma na območna združenja Rdečega križa oziroma na druge ustrezne človekoljubne organizacije. Pri Rdečem križu Slovenije je odprt tudi žiro račun za pomoč beguncem s Kosova številka računa:
50101-678-51579, šifra 6003, pripis za begunce s Kosova.
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo bo neposredno organizirala zbiranje in pošiljanje državne pomoči. Zbiranje, priprava in organizirano pošiljanje pomoči na ogrožena območja bo potekalo v logističnem centru v Rojah pri Ljubljani.
Državni organi, občine ter gospodarske družbe in druge organizacije lahko svojo pomoč beguncem s Kosova dostavite neposredno v omenjeni logistični center. O tem predhodno obvestite Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje po faxu, številka 061 171-17-93 ali po telefonu, številka 061 171-18-18, 171 -18-33 in 171 -16-65, vsak dan od 8. do 15. ure, razen v nedeljo.
Za začasno nastanitev in oskrbo beguncev so trenutno najpotrebnejša sredstva za začasno nastanitev, živila, oblačila in obutev, higienske potrebščine, zdravila in druga tehnična oprema.
Humanitarne organizacije, Štab civilne zaščite republike Slovenije in Uprava republike Slovenije za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo bodo javnost sproti obveščali o zbrani in odposlani humanitarni pomoči. Štab seže vnaprej zahvaljuje vsem, ki bodo sodelovali v tej pomembni človekoljubni akciji.
Štab Civilne zaščite R Slovenije
Delovni februar za nas, vesel za otroke
V mesecu februarju je bilo vzdušje na Centru za socialno delo Grosuplje zelo pestro in veselo, še posebej zaradi pusto-vanja in Živ žava, ki je bil organiziran za romske otroke in otroke, ki jim je na Centru nudena učna pomoč.
Prostovoljci, ki že nekaj časa sodelujemo c CSD-jem, smo se trudili igro in organiziranimi dejavnostmi približati otrokom in zbližati njih same. Na obeh organiziranih srečanjih so se otroci zlili v eno in tako pokazali še odraslim, da sprejemanje drugačnosti ni le mogoče, ampak tudi nujno potrebno, če želimo delovati kot skupnost.
Prva organizirana dejavnost, pustovanje, se je odvijala v dopoldanskem času na CSD-ju. Pustni torek smo prostovoljci preživeli za maskami skupaj z romskimi otroki in otroki, ki jim je na Centru nudena učna pomoč. Maske, kupljene in ročno izdelane, malce šminke ter kakšen uhelj ali repček sem in tja in že je pisana druščina rajala na hodniku CSD-ja. Na željo maškaric, pokazati se še drugim Grosupeljčanom, smo prepevajoč odšli na kratek potep po Grosupljem, šoloobvezni otroci pa so nato odšli v šolo, seveda kot maškare.
V času šolskih počitnic pa so bile 23., 24., in 25. februarja organizirane delavnice prav tako za romske otroke in otroke, ki jim je nudena učna pomoč. Obiskanost je bila velika in je presegla naša pričakovanja. Prostovoljke smo pod mentorstvom Lilijane Ajd in Nuše Mihalič v omenjenih treh dneh organizirale in vodile različne dejavnosti namenjene spoznavanju, zabavi in ustvarjanju, predvsem pa druženju.
Prva, torkova, delavnica je bila namenjena medsebojnemu spoznavanju in ustvarjanju na področju slikanja in oblikovanja. Del prostovoljk je uvedel otroke v tehniko slikanja na majice in nastale so fantastične slike vesoljčkov, čebelic, avtomobilov in še kaj. Ostale pa smo prevzele ustvarjanje z glino in oblikovalno maso. Izpod natančnih in marljivih rok smo dobili zvezdice, medvedke, kroglice, košarice, koralde, polžke in še in še. Vsakdo je lahko sodeloval pri obeh dejavnostih, si naslikal majico in izdelal okraske.
Druga delavnica je bila organizirana izven prostorov CSD, saj smo z otroki odšli na sankanje na Koščakov hrib. Sneg, otroci, veselje so tri besede, ki opišejo glavne značilnosti tistega dne in vsakomur jasno povedo, kak in kaj.
Tretja, zaključna, delavnica je zopet potekala na Centru in je bila nekakšen zaključek Živ žava. Pričela se je s kratkočasnimi igricami in nadaljevala z bolj resnimi karaokami. Ne meneč se za kritiko so skoraj vsi, posamezno ali v skupini, prijeli za mikrofon in zapeli njim najljubšo pesem. Med kratkim odmorom so se otroci lahko okrepčali s piškoti in dobrim sokom. Pomerili so se tudi v tekmovalnih igrah in na koncu ugotovili, da so vsi enako dobri, saj je bil rezultat izenačen. Seveda tudi tokrat ni šlo brez zaključneg rajanja in plesa, ko smo se razigranim obrazom pridružile seveda še prostovoljke.
Tridnevno skupno snidenje se je bližalo koncu, zato smo ga posladili s sladkorno peno, ki je do zadnjega trenutka ostala presenečenje. Vaaauuuu!!!
Po zaključku Živ žava smo imeli prostovoljci in mentorji še evalvacijo, kjer smo se pogovorili o izvedbi delavnic in naših doživljanjih ob tem. Ugotovili smo, da nam takšni trenutki pomagajo pri osebni in poklicni rasti ter dajejo občutek notranjega zadovoljstva. Zadovoljstvo ob uspehu in še tako majhnem napredku je neizmerno, otroški nasmeh pa največja nagrada.
Prostovoljka Marija Blažeka
IZ DRUŠTVA GOJITELJEV PASEMSKIH MALIH ŽIVALI
Štajerska kokoš ali štajerka
Ta vrsta kokoši sc omenja že v 14. stoletju. Je potomka divje kokoši in je podobna praočetu vseh divjih kokoši, divjemu bankiviju.
1846 se štajerska kokoš omenja kot posebna pasma, ki je izredno temperamentna. Zaradi uvoza težjih vrst kokoši iz Azije in križanja z domačimi evropskimi kokošmi je vrsta obstala kot avtohtona samo zaradi zavzemanja nekaj gojiteljev navdušencev kot original. Leta 1898 so v Gradcu začeli spodbujati gojenje štajerske kokoši in jo selekcionirati. Najbolj čisla se je pred tem ohranila v okolici Celja in so jo nekaj časa imenovali tudi celjska kokoš, vendar je to ime izginilo in v sedanjem stoletju je ostalo ime, ki ga nosi še danes. V letih 1904 do 1913 je štajerska kmetijska družba razdelila med rejce okoli 4000 petelinov in putk ter okoli 50000 valilnih jajc. Prva svetovna vojna je ustavila širitev te kokoši, vendar se je pospeševanje reje nadaljevalo po vojni. 1930. leta je bila opravljena anketa, na kateri seje določilo standarde naše štajerke. V tem času je bilo ustanovljeno okoli 40 društev za rejo štajerske kokoši. V obdobju druge svetovne vojne je štajerka skoraj izginila s tega področja in tja do leta 1960 je skoraj ni več zaslediti. Znova se pojavlja v večjem številu pri rejcih v sedemdesetih letih. Danes je razširjena po vsej Sloveniji. Včasih so bile štajerke jerebičasto rjave in gnihaste, sedaj imamo pšenično rumeno in belo štajerko. Danes je najbolj zastopana jerebičasta štajerka. Poznamo tudi jerebičasto pritlikavo štajersko kokoš in pritlikavo pšenično štajerko. Te so vzgojene v zgodnjih petdesetih letih tega stoletja. Štajerka je naša avtohtona pasma in rejci bi se morali bolj prizadevati ter se bolj posvetiti njeni reji. Tip štajerske kokoši hitro raste, je dobra nesnica, mesnata z dobrim mesom, kožo ima belo. To je srednje težak tip kokoši, podeželski tip, srednje velik in srednje težak, na srednje visokih nogah. Hrbet je rahlo nagnjen nazaj, prsi so lepo oblikovane, trebuh je izrazit. Petelin ima na vratu okrasno perje, rep je poln in širok z lepo
ukrivljenim dodatnim perjem. Glava je majhna in lepo oblikovana, greben je srednje velik, obdan s krajšim perjem. Kljun je kratek in močan, oči so rdeče, mešice uhlja bele, podbradek kratek, noge drobne bele do mesnordeče barve. Kokoš je precej oglata z vodoravnim hrbtom, prsi so globoke z izrazitim trebuhom. Glava je majhna z okroglim močnim čopom rjave barve. Kot posebno znamenje morajo imeti kokoši potlačen greben. Barva petelina je rjavordeča glava, hrbet in peruti so temno do
rdečerjave, zgornji del je na notranji strani črn, na zunanji pa rjav. Prednji del so črne z rjavim zunanjim robom, prsi in stegna pa čisto črne barve. Rep je hroščevo svetlikajoče zelene barve. Kokoš ima prsi lososove barve, trebuh svetlejši, zadnjico sivo, perje ima temno podlago z izrazitimi svetlimi prečkami brez bleščanja. Dovoljene so manjše razlike v odtenkih.
Pripravil: Zvonimir Zabukovec
Zveza športnih organizacij Dobrepolje
MEDOBČINSKO PRVENSTVO V ODBOJKI
REZULTATI - MOŠKI
ŠD GRČA - ŠD DOBREPOLJE     1:2(16,- 21, 15 ) ŠD DOBREPOLJE - BIG FUN     2 : 0 ( B.B.)
LESTVICA
1.	ŠD DOBREPOLJE	6	6	0	12	12:03	9
2.	ŠŠD ŠMARJE SAP	6	4	2	8	9:05	4
3.	ALI BABA	6	4	2	8	9:04	5
4.	ŠD GROSUPLJE	6	4	2	8	8:05	3
5.	ŠD GRČA	6	2	4	4	6:08	-2
6.	BIG FUN	6	1	5	2	2:11	-9
7.	BANANE	6	0	6	0	2:12	-10
REZULTATI - ŽENSKE
ŠD FLIP FLOP - ŠD DOBREPOLJE ŠD DOBREPOLJE - ŠD GRČA
LESTVICA
0 : 2 (16, 18 ) 0 : 2 (19, 19 )
1.	ŠC JOSIP JURČIČ	6	5	1	10	10:03	7
2.	ŠD DOBREPOLJE	6	4	2	8	9:05	4
3.	ŠD GRČA	6	4	2	8	8:05	3
4.	ŽABE	6	3	3	6	7:06	1
5.	ČEBELE	6	3	3	6	6:07	-1
6.	MRAVLJICE	6	2	4	4	7:09	-2
7.	FLIP FLOP	6	0	6	0	0:12	-12
OBČINSKO PRVENSTVO V KOŠARKI - SPOMLADANSKI DEL
Športno društvo Dobrepolje
OBČNI ZBOR ŠD DOBREPOLJE
Občni zbor je bil 24. 1.1999. Glavne točke dnevnega reda so bile: delovno in finančno poročilo za leto 1998, plan dela in finančni plan za leto 1999 ter popravki nekaterih členov statuta.
Poročilo o delu društva je podal predsednik g. Kuplenk. Največji projekt - Veter v laseh - s športom proti drogi - je bil izpeljan na zadovoljstvo predvsem mladostnikov. To je bila ena zahtevnejših akcij društva, saj se je prvič spoprijela s tako prireditvijo, s katero se je pridružila podobnim prireditvam po Sloveniji.
Enkratni prireditvi sla bili še turnir trojk v košarki in kros.
Društvo se ukvarja predvsem z masovno rekreacijo in rekreativnimi tekmovanji. V razne oblike rekreacije ( nam. tenis, odbojka, košarka, mali nogomet, aerobika ) je vključenih okrog 120 članov.
Društvo je poslalo dva člana na izobraževanje: Stanko Kuplenk ( aerobika ) in Toneta Kralja ( nam. tenis ).
Član nadzornega odbora g. Petrušen je podal finančno poročilo, v katerem zaključuje, da je bilo poslovanje društva pozitivno.
Pri planu dela za leto 99 predsednik društva ugotavlja, da bo imelo podobno usmeritev kot do sedaj. Prizadevalo si bo, da bo svojim članom ponudilo kar najširšo paleto dejavnosti, v katere se bodo lahko vključevali. Seveda pa bodo za to potrebovali finančna sredstva, ki jih bodo sku-
LESTVICA
MESTO	EKIPA	ŠT. TEK.	ZMAGE	PORAZ	TOČKE	KOŠI	K. REZ.
1.	KOMA 750	11	11	0	22	231 :138	93
2.	XXXL	11	10	1	21	224: 145	79
3.	OKREPC. MAJOLKA	11	9	2	20	224: 160	64
4.	MIZARSTVO M U STAR	11	8	3	19	211 : 174	37
5.	PIZZERIA ADAM	11	7	4	18	209 : 201	8
6.	ZELENA DOLINA	11	5	6	16	188:196	-8
7.	STRUGE	11	5	6	16	203: 184	19
8.	BEARS	11	4	7	15	174 : 207	-33
9.	ISE	11	3	8	14	179 : 202	-23
10.	SCENA	11	2	9	13	151 :225	-70
11.	ZAGORICA	11	1	10	12	132 : 225	-93
12.	ŠD KOMPOLJE	11	1	10	12	151 : 224	-73
Pripravil: Alojz Kuplenk
šali pridobiti preko Zveze športnih organizacij Dobrcpoljc, članarine svojih članov,sponzorjev in donatorjcv.
V tem delu se je vključil v razpravo tudi g. Jakopič, ki je povedal, da bo potrebno poiskati novo lokacijo za športno igrišče, saj ima občina v planu dozidavo Jakličevega doma.To pa bi zahtevalo tudi poseg v sedanje igrišče. Razprava je bila zaključena s sklepom, da mora bili športno igrišče zagotovljeno prej, preden bi se začela gradbena dela.
V
10» ,r»"
veren v LAseH - s
ŠPORTOM p-ROTI VK06I
Veter je za naravo to, kar je za mladostnike šport. Zlahka prežene oblake, da dan postane znova prijazen, lep in poln pričakovanj. Zato smo našo akcijo, ki je prerasla v vseslovensko kampanjo, namenjeno uveljavljanju zdravega, športnega življenjskega sloga brez kakršnih koli drog, poimenovali po vetru.
Akcija je namenjena mladostnikom, da jih vzpodbudimo, da čim več svojega prostega časa namenijo za ustvarjalno, sproščeno in resnično ukvarjanje z različnimi športnimi dejavnostmi. Mladim želimo predstaviti šport drugače, kol to počnejo mnogi. Šport še zdaleč ni samo vrhunski dosežek šampiona, podpora različni zdravju škodljivih poživil, bajni zaslužki in slava poklicnih športnikov, ampak predvsem druženje, razvedrilo, zabava.
Poleg tega pa skušamo javnost opozarjati tudi na vso večjo razširjenost zasvojenosti z. drogami vseh vrst, kar je običajno v naši družbi potisnjeno na rob, če ne zamolčano.
Šl) Dobrepolje - skupaj z Občino Dobrepolje - se je tudi letos vključilo v akcijo, katera je zajela že 50 občin v Sloveniji.
In kdaj bo veter prepihal Dobrepoljsko dolino? To se bo zgodilo v nedeljo, 23. maja, na športnem igrišču na Vidmu.
Kaj vse se bo dogajalo? Mešane ekipe v košarki in odbojki, rolanjc (slalom dvojic na izpadanje), risanje po asfaltu, glasba in morda še kaj.
Zato pozivamo že sedaj osnovnošolce, srednješolce, da se začnete pripravljati, sestavljali ekipe, uigravati, z eno besedo, da ste "100% kul".
Poleg tega pozivamo starše, da stojite mladostnikom ob strani pri njihovem prizadevanju, jih podpirate, jim dajete vzpodbudo. Vabimo vas, da se v čim večjem številu udeležite zaključne prireditve in s tem izrazite podporo sami prireditvi.
Pripravil: Alojz Kuplenk
Del odbokajrske ekipe ŠD Dobrepolje
Kolesarstvo
Velikokrat je slišati, da je Slovencem kolesarstvo pisano na kožo. Zagnanost, delavnost in vzdržljivost so lastnosti, ki jih v naših krajih visoko cenimo, kolesarstvo pa je ena tistih športnih zvrsti, v katerih si uspeha brez njih preprosto ni mogoče zamisliti.
Organizacijski odbor, ki v letošnjem letu deluje pod okriljem ZŠO Grosuplje in je sestavljen iz predstavnikov vseh treh občin (Dobrepolje, Ivančna Gorica, Grosuplje) pripravlja poleg izvedbe profesionalne kolesarske prireditve "Po Sloveniji" izvedbo rekreativnega kolesarskega maratona "TREH OBČIN", ki bo na isti dan, to je v soboto, 8. maja 1999.
Start kolesarskega maratona bo ob 11.15 na avtobusni postaji v Grosupljem. Dolžina proge rekreativnega maratona znaša cca 70 km. Za družine in manj pripravljene kolesarje bo organiziran "DRUŽINSKI MARATON" na relaciji Grosuplje - Videm - Grosuplje (cca 30 km).
Vsak udeleženec prejme priznanje in topli obrok. Okrepčevalnice na progi bodo na Vidmu in v Ivančni Gorici. Za mladino do 14. leta je obvezna uporaba zaščitne čelade. Prijave zbira organizator na dan prireditve na štartnem prostoru, do pričetka maratona.
Datum maratona: sobota, 8. maj 1999
Časovni potek maratona:
prihod udeležencev - od 9.30 do 10.45
start V. etape Grosuplje - Vršič - ob 11. uri
start maratona treh občin - ob 11.15
cilj družinskega maratona - od 13. do 14. ure
cilj celotnega maratona - od 13.30 do 16. ure
zaključek maratona - do 20. ure
Potek proge maratona treh občin: Grosuplje - V. Mla-čevo - Račna -Gušperk, Zdenska vas - Predstruge - Videm - Zdenska vas - Hočevje - Krka - Muljava - Ivančna Gorica - Stična - Griže - Ivančna Gorica - Višnja - Gora -Pcščcnik - Velika Loka - Žalna - Veliko Mlačevo - Grosup-ljc.
Vabimo vse ljubitelje kolesarstva, da se nam priključijo pri našem kolesarskem prazniku.
KINO   "DOBREPOLJE" VIDEM 34
KINOPROGRAM ZA MESEC MAJ 99
PETEK, 7. MAJ, ob 16. uri in 21. uri
ameriški risani film za otroke in odrasle EGIPČANSKI PRINC
KRATKA VSEBINA: Dva moža - brata in princa v največjem imperiju na Zemlji. Prvi bo nekega dne zavladal v Egiptu, drugi bo postal eden največjih junakov vseh časov.
Zaradi laži sta postala brata, a resnica ju bo za vedno ločila in uničila dinastijo. Že stoletja gre od ust do ust pripoved o Mojzesovem epskem spreminjanju iz sužnja v princa in preroka. Ta brezčasna pripoved prihaja zdaj na filmsko platno, zanimiva za vse generacije.
NEDELJA, 9. MAJ, ob 15. uri in 20.30 uri
ameriška družinska drama - uspešnica pomladi 1999 Z ROKO V ROKI
KRATKA VSEBINA: JULIA ROBERTS igra modno fotografi njo ISABEL , ki je dekle ločenega uradnika LUKA, s katerim živita tudi njegova otroka. ISABEL se močno trudi, da bi jo otroka imela rada, a kaj ko mora tekmovati z LUKOVO nekdanjo ženo JACKDj (SUSAN SARADON), ki je prava supermama. Ko JACKIE neozdravljivo zboli, morata obe ženski preseči vsa trenja in
nesporazume, kajti jasno je, da bo morala ISABEL sčasoma prevzeti JACKIJINO mesto...
Odlična družinska drama, ki bi si jo morali ogledati tako otroci kot odrasli. Vabimo vas v kino, saj boste uživali ob zgodbi in odlični igri glavnih igralcev. Film, ki ga boste še dolgo pomnili.
PETEK, 14. MAJ, ob 21.uri
ameriška melodrama ŠPANSKI ZAPORNIK
KRATKA VSEBINA: To je zanimiva igra, Mr. Ross. To je klasična prevara, ki je vzgled vseh prevar. Španski zapornik... Tip trdi, da sta s sestro bogata ubežnika, a premoženje in sestra sta žal ostala v Španiji, lc on je uspel pobegniti. Potem pokaže še njeno prečudovito fotografijo. Da bi spravil njo in bogastvo iz Španije, potrebuje denar. Tisti, ki mu priskrbi denar, dobi bogastvo in dekle. Vse skupaj pa je v resnici le vzgled klasične igre (ne)zaupanja.
NEDELJA, 16. MAJ, ob 15. uri in 20.30 uri
jugoslovanska drama RANE
KRATKA VSEBINA: To je resnica o Srbiji v letih 1991 do leta 1996.
V filmu spremljamo usodo dveh dečkov, njuno odraščanje v Novem Beogradu, kjer se že čuti bližina vojne, kriminalizacija celotne družbe, sankcije, ki združeni ustvarjajo povsem nov sistem vrednot... Predvajanje filma je v Srbiji prepovedano. Zanimivo bo videti česa se boji Milošcvičc-va oblast in pred čem si zatiska oči.
PETEK,21.MAJ,ob21.uri
ameriška grozljivka NOČ ČAROVNIC II. del
KRATKA OZNAKA: Verjetno se še spominjate CANPENTERJEVE uspešnice izpred dvajsetih let, ko smo v kinu trepetali za življenje mlade Laurie,(JAMIE LEE CURTIS) ki jo je na vsak način hotel pokončati za-
maskirani morilec. Na koncu filma zvemo, da jo je vse film preganjal njen brat Mic-hael, ki ga spravijo v umobolnico. Danes, dvajset let po krvavih dogodkih, se Michael nenadoma vrne v njeno življenje z željo po maščevanju. Nasilje in teror ne preti samo njej, ampak tudi novi generaciji, predvsem njenim sosedom in sodelavcem...
NEDELJA, 23. MAJ, ob 15. uri in ob 20.30 uri
ameriška vojna drama - uspešnica TANKA RDEČA ČRTA
KRATKA OZNAKA: Nekateri ga že imenujejo film leta, saj je imel kar sedem nominacij za oskarje. Dobil jih je. Ponaša se tudi z laskavo nagrado "ZLATI LEV 99". Po svoji vsebini nekoliko spominja na film "REŠEVANJI' VOJAKA RYNA", in opisuje legendarno bitko v drugi svetovni vojni.
PETEK, 28. MAJ, ob 21. uri
slovenski akcijski film PATRIOT
KRATKA OZNAKA: Dočakali smo slovenski vohunsko akcijski film. Zgodba je napeta vohunska kriminalka po vzoru ameriških filmov, kot so "DRŽAVNI SOVRAŽNIK" in OBSEDNO STANJE". V zgodbo je vmešan tudi NATO in seveda njihove znane obrambne rakete PATRIOT. Vsebina filma ponuja dobro akcijo in zanimiv film, kako pa smo Slovenci vešči snemanja takšnih projektov, pa si oglejte v tem filmu.
NEDELJA, 30. MAJ, ob 15. uri in ob 2030. uri
ameriški akcijski film ZA UDARECVEČ
KRATKA VSEBINA: Film je napeta akcija od začetka do konca. JEAN - CLAUDE VAN DAME poskakuje in lomi kosti, še močneje in hitreje kot ga opeva Adi Smolar v svoji pesmi. Ameriški kritik je film označil za adrenalinski tobogan. Seveda je film prava akcija, kaj pa naj bo drugega, če se spopadejo KGB, CIA, in HONGKONGŠKA MAFIJA.
MCIItt - 00 23.hpmui 00 3.m m
£3 TRGOJAN d.o.o., Videm 42b
^ VINO Laški rizling 11............................................................... 249,90
VINO Haložanl I........................................................... 329,90
SADNI SIRUP Pingo 11............................................... 289,90
SADNI SIRUP Aneta 31............................................... 749,90
SOK POMARANČNI 4/1 Fructal............................... 499,90
SOK JABOLČNI 6/1 Frupi.......................................... 599,90
POLENTA instant 450g............................................... 113,90
ČOKOLEŠNIK200g.................................................... 169,90
[%JB|f       AJVAR 650g ETA........................................................... 469,90
SIRGAUDAlkgCeleia................................................... 779,90
KAKAV Benko400g.................................................... 269,90
PRALNI PRAŠEK Ava 3,5kg..................................... 799,90
^1 MEHČALEC Lenor 115 vrst....................................... 449,90
PRAŠEK ZA STROJ Calgonit Tabi 500g............... 839,90
ŠAMPON........................................................................... 379,90
HIU'IIS'UE CENE VELIMO 00 ttttIPttOOniE IttlOGl
IHGOmm IE V LETNEM ČMU 009*111 00 20. t/tfi'       CENE tO V 111
KNJIŽNICA GROSUPLJE
Adamičeva 15
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame
MARIJE PUGELJ
iz Rapljevega, Struge
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče in jo spremljali na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku za ganljive besede in lepo opravljen
obred.
Hvala dr. Mariču in sestram Zdravstvenega doma Videm za
pomoč v času njene hude bolezni. Hvala cerkvenemu in moškemu zboru Struge za lepo petje. Posebna zahvala vaščanom za nesebično pomoč v težkih trenutkih.
Vsi njeni
Odvoz kosovnih odpadkov v občini Dobrepolje
JKP Grosuplje bo v mesecu maju pobiralo kosovne odpadke z območja občine, in sicer:
■ v torek, 11. maja: iz vasi Ponikve, Predstruge, Zdenska vas, Cesta in Hočevje;
■ v sredo, 12. maja: iz vasi Videm, Mala vas, Podgorica, Zagorica, Bruhanja vas, Podpeč, Podgora in Vodice;
■ v četrtek, 13. maja: iz vasi Kompolje in celega območja Strug.
Med kosovne odpadke sodi pohištvo, sanitarni elementi, gospodinjski aparati, drugi kosovni predmeti iz gospodinjstva.
Kosovni odpadki pa niso: avtomobilske školjke in odpadki zbrani iz očiščevalnih akcij, ki se organizairajo ločeno od kosovnega odvoza.
JKP Grosuplje
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Glavna in odgovorna urednica: Mihaela Steklasa.
Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov. Glasilo spada med proizvode, za katere se plačuje
davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov.
ANTENSKI SISTEMI	'sat
Merharjeva 2, Ribnica, tel./fax.: 860 - 657 Del. čas: 8.00 -18.00, sobota 8.00 -12.00	
■ Elektronska nastavitev anten ■ Meritve TV signalov ■ Servis ■ Montaža KANAL-a A, POP TV HTV 1,2, 3 ^ ■ Montaža SAT sistemov ^ (navadni, vrtljivi, cM digitalni) M Garancija 12 mesecev ^ Plačilo na obroke	J
8-letiies izkwmjb - razlag/ za kvalitet®; uv zaupanje*