Leto LXXII Št 148 PoStnlna plačan« » gotovini. — Die PodgebBlir Kar fieiahli,
Preis - Cena L 1
UreilulStv« , uprava, UJublJaua, Koplmrjeva l Talston 4001—4U04. tlMKdai • aro6ulD« ti Ur u H« ■em»tv« «0 tli, - Oek. r«4 Unb. ll»n» lo tec u naročnino ls 10 w« la Insorata. < laUJnfoo iMtopstu ta »fftaa« I« (talij« Id tno»m»lT«i
UPI 9. A. U liana Btkoplioi	» r » 4 » to «.
SCOVENEC
IULII 1V44
1
SOBOTA
Gewa!tiger Anstura des Feindes gegen Caen
Vorstosse ostlich der Orne und siidwestlich Tilly gescheitert — Angriff gegen Nordvvestspitze der Halbinsel Cherbourg zusammengebrochen — In Italicn und in der Mitte der Ostfront weiterhin erbitterte Kampfe — Vier-wochiges Bandenunternehmen in Weissruthcnien erfolgreich abgeschlossen
Aus dem FiihrerhauptquarKer. 30. Ju-ni. DNB. Das Oberkommando der VVehr-machl gibt bokannt:
ln dor N o r m a n d i e setzte der Feind seine gevvaltigen Anstrengungpu fort, iimi ilic Stadt Caen von iliren Ver-snrgungslinien abzuschneiden und von Siidivesteu her zu nehmen. Unter stiirk-stem Einsatz von Artillerie und Luftwaf-le komite der (iegner seincu Elnbruchs-rauin in erbitterten Kiiinpfcn Kunachst erweitern, bis ihn ein starker deutschor flegenangriff in der Flanke traf und ilim cinen grosson Teil des gevvonnenen Go-landes ivieder entriss. Zahlreiche Panzer des Feindes vvurden vernichtet. Die Kampfe dauern an.
An der iibrigen Front des Lande-knpfes scheiterten erneutc, von starker Artillerie unterstiitzte Vorstosse des (ie-gners iistlirh der Orne und siidvvestlich T i I I y. Nordostlich Saint L o einge-hrocliene nnrdamerikanisehe Truppen vvurden ini Gegenangrifl wieder gevvor-!eo.
Ini Kamplraum von Cherbourg trat der Feind auf hreiter Front nun-mehr anch gegen unsere Kampfgruppcn auf der Nordvvestspitze der Halbinsel zum Angriff an. Der Anstnrm des vveit iiberlegenen (iegners hrach am \Vider-stand der tapferen Verteidiger unter 1'iilirung von Oherstleutnant Keil ver-liistreicli zusammen.
Seit (i. J ■■ n i vvurden an der Invasions-front iilier !)00 feindliche Panzer abge-schossen.
Bcim Kampf im Raum von Cherbourg zeirhnete sicli der Kommandant eines Ktiilzpunktes der Luftnnchrlehtentruppe, Oherleiitnant Daimling, besonders aus.
Marineliatterien der K a n a I i n o e I n nalimen vviederholt feindliche Kriegs-Behiffverbiinde unter Feuer und zwan-gen sie zum Abdrehen.
Fernkampfbattericn der Kriegsmarine besehiidigten unter der cnglischen Kiiste einen grossen Tanker, der auf Strand gesetzt vverden musste.
Das schvvere Vergeltungsfeuer der »V fc wird fortgesetzt.
An der italicnischen Front wurde an der Kiiste des Ligurischen M « e r e i nnd im Abschnitt sutltvcstlicll und siidiistlich H i e n a erhittert ge-kampft. Der (iegner griff hier, unter-niitzt von starken 1'anzerkriiften und unter Zusainmenfassung seiner Artillerie, wiihrend des ganzen Tages an, konuto
aber nur wenig Boden gewinnen. Beider-seits des Trasi menisehen S e e s setzte der Feind seine Durchbruchsver-suehe infolge der au den Vortagen er-littenen liohen Verluste. die ihn zu er-neuten Umgruppierungen zvvungen, ko-stern vviihrend des Tages nioht fort. Prst gegen Abend nahm er seine Angriffe vvieder auf, die noch im Gange sinil.
In der Mitte der O s t f r o n t vvird vveiter erbittert gekiiinpft. Zvvischen S s I u z k und B o b r u i s k vvurden feindliche Angriffsspitzen an einigen Stellen aufgefangen. Bei B o r i s s o w und siidvvestlich I* o 1 o z k kam es zu heftiger Kiimpfen mit feindliehen Angriffsgrup-pen. Schlarhtfliegerverhiinde griffen wie-derholt in die Erdkiimpfe ein und zer-sprengten feindliche Infanterie- und Kraftvvagenkolonnen. SUdostlich Polozk hrachen auch gestern alle Angriffe der Bolschevvisten blutig zusammen. Hier hat sirli die norddeutsche 290. lnfanterie-Division unter FUhrung vou Generalma-jor Ilenke besonders ausgezcichnet.
ln Weissruthenien vvurde ein Bandenunternehmen von Sicherungsver-biinden des Heeres und der Polizei unter FUhrung des SS-Obergruppenfiihrer und General der Polizei von Gottberg erfolgreich beendet. In viervvochigen Kiimpfen vvurden 3-12 Bandenlager und 036 Bunker zerstiirt. Die Bolschevvisten hatten schwerste hlutigo Verluste. Aus-ser "700 Toten verloren sie 51100 Gelan-gene. Zahlreiclie >Vaffen und unifang-reii-he Lebensmittelvorriite vvurden er-beulet.
Im ho h en N n r d e n viesen unsere Gehirgstruppcn mehrero Angriffe der Bolschevvisten ab.
Ein starker nordaiuerikanisrher Bom-herverhand griff gestern vormittag Orte in M i 11 e I d e u t s c h I a n d an. Besonders in M a g d e b u r g und W i 11 e n-herg entstanden Gehaudeschiiden und Verluste unter der Beviilkcrung.
Einzelne feindliche Flugzeugo war-fen in der Kacht Bomben im Kautn von W i e n.
iilier dem Roichsgebiet und den besetzten AVestgebieten vvurden bei Tage und in der Narht durrh Luftverteidigungskriiftn 34 feindliche Flugztuge zum Absiun gebracht.
Unterseeboote vernichteten drel Schiffe mit 13.000 BRT und einen Be-vvacher. lin Kampf gegen die feindliche Sceiihcrvvarhung srhossen sie zehn feindliche Flugzeuge ab.
Silen sovražni napad proti Caeno
Izjalovili so se sunki vzhodno od Orne in jugozahodno od Tillyja — Napad proti severnozahodnemu delu polotoka Cherbourg se je zrušil — V Italiji in na srednjem odseku vzhodnega bojišča nadalje ogorčeni boji — V Beli Ruteniji je bilo uspešno dokončano štiritedensko čiščenje tolp
Fiihrerjev glavni stan, 30. jun. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
V Normandiji je nadaljeval sovražnik svoje silovite napore, da bi odrezal mesto Caen od njegovih oskrbovalnih zvez ter ga zavzel z jugozahoda. Z najmočnejšo uporabo topništva in letalstva je nasprotniku najpreje uspelo, da je v ogorčenih bojih razširil svoje vdorno področje, potem pa ga je zadel v bok močan nemški protinapad, ki mu je zopet iztrgal velik del pridobljenega ozemlja. Uničili smo številne sovražne oklepnike. Boji še trajajo.
Na ostalem bojišču predmostja so se izjalovili ponovni, z močnim topniškim ognjem podprti, sovražni sunki vzhodno od Orne in jugozahodno od T i 11 y j a. Ameriške čete, ki so vdrle severno-vzhodno od Saint Lo-ja, so bile s protinapadom zopet odbite.
Na bojnem področju Cherbourga je pričel sovražnik sedaj na široki črti napadati tudi naše bojne skupine na se-vernozahodnem delu polotoka. Napad nadmočnega sovražnika se je zrušil z izgubami ob odporu hrabrih branilcev pod vodstvom podpolkovnika Kaila.
Od 6. junija je bilo na invazijskem bojišču uničenih preko 900 sovražnih oklepnikov.
Pri boju na področju Cherbourga se je posebno izkazal poveljnik nekega oporišča letalskega poročevalskega oddelka podpolkovnika Daimlinga.
Mornariške baterije otokov v R o -kavskem prelivu so ponovno obstreljevale edinice sovražne vojne mornarice ter jih prisilile k umiku.
Daljnostrelne baterije vojne mornarice so poškodovale pod angleško obalo neko veliko petrolejsko ladjo, ki je morala nasesti na sipino.
Nadaljujemo s težkim maščevalnim ognjem »V t«.
Na italijanskem bojišču so bili ob obali Ligurskega morja in na odseku jugozahodno in jugovzhodno od S i e n e ogorčeni boji. Sovražnik je napadal tu, podprt z močnimi oklepni?ki-mi silami in z združenim topništvom ves dan, vendar je zasedel le malo ozemlja. Na obeh straneh Trasimenskega jezera sovražnik včeraj podnevi ni nadaljeval s prebojnimi poskusi zaradi izgub, ki jih je utrpel prejšnji dan in r»-radi katerih je moral premestiti svoje čete. Šele proti večeru je ponovno pričel s Svujimi nnpaui, ki So še v ieku.
Na srednjem odseku vzhodnega bojišča se nadaljujejo ogorčeni boji.
Med Seluzkom in Bobruiskom so bile na nekaterih mestih zadržane sovTažne napadalne osti. Pri B o r i s o -v u ter južnozahodno od P o 1 o c k a je prišlo do silnih bojev s sovažnimi napadalnimi skupinami. Oddelki bojnih letal so ponovno posegli v boje na kopnem ter razpršili sovražne kolone pehote in motornih vozil. Jugovzhodno od Polocka so se tudi včeraj krvavo zrušili vsi bolj-ševiški napadi.
Tu se je posebno izkazala severno-nemška 290. pehotna divizija pod vodstvom generalnega majorja Henkeja.
VBeliRutenijise je uspešno dokončalo uničevanje tolp, ki so ga izvedli zaščitni oddelki vojske ter policije pod vodstvom SS višjega skupinskega vodje in policijskega generala von Gottberga. V štiritedenskih bojih je bilo uničenih 342 tolovajskih taborišč ter 936 bunkerjev. Boljševiki so imeli najtežje krvave izgube. Razen 7.700 mrtvih so izgubili 5.300 ujetnikov. Zaplenjeno je bilo številno orožje ter obsežne zaloge živilskih potrebščin.
Na visokem Severu so odbile naše gorske čete številne boljševiške napade.
Močan oddelek ameriških bombnikov je napadel včeraj dopoldne kraje t srednji Nemčiji. Posebno v Magde-burgu inWittembergu je nastala žkoda na poslopjih in izgube med prebivalstvom.
Posamezna sovražna letala so odvrgla ponoči bombe na področje Dunaja.
Nad nemškim ozemljem in nad zasedenimi zapadnimi ozemlji so sestrelile zračno-obrambne sile podnevi in ponoči 34 sovražnih letal.
Podmornice so uničile 3 ladje s 13.000 tonami ter neko stražno ladjo. V boju s sovražnimi letali, ki nadzirajo morsko področje, so sestrelile 10 sovražnih letal.
Stockholm, 29. junija. V noči na ponedeljek je padel angleški major A. P. Currie, kakor javlja londonski dopisnik dnevnika »Svensika DaghladeU, kot žrtev novega nemškega orožja »V 1«. Major Currie je bil znan vsem inozemskim dopisnikom v Londonu kot eden izmed vodij dnevnih vojaških .konferenc v britanskem informaci jske n ministrstvu.
Ženeva, 29. junija. Kakor je znano, so odklonile britanske oblasti, da bi komunistični dnevnik >Daily Workerc od-|H)siai na bojišča svojega posebnega poročevalca. Dnevnik >News Chronicle« pa predlaga, da so ta aapora ukino,
Amerikanci imajo veliko zamudo
Vse ameriške in angleške napovedi so spodletele
Zapad, 30. junija. (Vojni poročevalec DNB-ja Ale.\ Schraulfuss). Položaj, ki je postal zaradi osredotočenih oklepniških sunkov pri Chetixu in Mouenu deloma težaven, je bil med tem na področju južno od Cacna spet očiščen. V teh hudih bojih te je znova odlikovala oklepnišku divizija >1 litler - Iugenil« pod vodstvom š>"> standartnega vodje Meverjn. Velike /usluge pri uničenju sovražnih oklepnikov, katerih število je sedaj naraslo že nn 60, so imele bojne skupine SS krdelnega napadalnega vodje Olbii-terja, ki so sovražne jeklene kolose uničile deloma v ogorčenih boj ili iz bližine. Iz nekega zaplenjenega povelja izhaja, da so Amerikanci 7. operacijami v velikanskem zastoju. f>o 30. junija bi morali imeti že ozemlje, od pričetka Cotentinskega polotoka do črte, ki vodi od zaliva St. Michel preko Avranchesa v Domfront. Tega cilja Amerikanci v določenem času prav tako ne bodo dosegli, kot fee no l>o iz-iMilnilo napovedovanje, da bodo 14-. julija na francoski narodni praznih že v Parizu.
Berlin, 30. junija. V Cherbourg« ee še vedno neomajano bori skupina junaških mož in zadaja sovražniku vsak dan občutljive izgube. V sredo so mu znova preprečili vdor v zunanje pristaniške naprave v smeri z zahoda ter so z razstre-litvami uničili poslednje naprave v pristanišču.
Na južnem bojišču še vedno ozkega invazijskega področja ro jugozahodno od Caena napadajoče nemške edinice s protinapadom ob cesli Caen—Villiers Boca-ge, v katerem so uničile 20 protitankovskih tO|K)v, prebile močno nasprotnikove zaporne črte in g tem zaustavile preko doline Odona prodirajočega sovražnika. Izgube nasprotnika *o bile tako visoke, da je moral sedaj podpreti Britance še z neko ameriško oklepniško divizijo.
Tudi Nemci so vrgli v boj nove sile, tako da je računati z nadaljnjimi hudimi napadalnimi in obrambnimi l>oji. Čeprav napadata na le 25 km širokem napadalnem področju severno in zahodno od Caena cela dva britanska armadna zbora skupno s številnimi />o»<'hnimi oddelki ter uničujejo letalci za nemškimi črtami v svrho zavlačevanja nemškega nastopa majhne normanske kraje tako sistematsko kot bre/.smiselno, sovražnik niti v dolini Odon« in niti severno od Caena ni mogel dalje napredovati. Namesto tega je bil njegov napadalni klin, ki jo prodrl naprej, napaden z vseh strani in precej stisnjen. Britanci so plačali za svoj novi poskus, da bi prodrli izven območja svojega ladijskega topništva v dveh dneh že nad sto oklepnikov in pa zelo težke krvave žrtve. Z istim ponosom kot pri Caenu boreči se oklepniški grenadirji in prolioklepniški strelci, si a
branilci Cherbourga lahko podajo roke tudi posadke lahkih nemških pomorskih edinic. V pretekli noči je n. pr. neka majhna nemška predstražna ladja no le
vzdržala nadmočno silo topov tesno pri-bližujočega se rušilca, temveč gu je celo v 15 minutnem spopadu zažgala in po« topila.
Oklepniška bitka pri Tillyju
Berlin, 30. jun. Mednarodni poročevalski urad poroča o bojih na invazijskem bojišču:
O oklepniški bitki pri Tillyju sta včeraj obe strani vrgli v bo| nove sile, tako, da so se hudi boji nadaljevali z ojačeno silovitostjo. Spopadi tudi ponoči niso popustili. Britancem je s pomočjo njihovega težkega ladijskega topništva in z neprestano uporabo močnih letalskih oddelkov včeraj popoldne uspelo, da so razširili vdor pri Baronu, tako da so po štiridnevnih ogorčenih bojih, v katerih so izgubili doslej nad 200 oklepnikov, končno pridobili kakih 7 km globok in 3 do 4 km širok pas. Zvečer pa so jih Nemci silovito napadli v bok ter so morali ponoči zopet izprazniti bistvene dele svojega včeraj pridobljenega ozemlja. Novic o višini njihovih izgub trenutno še ni. V začasnih poročilih so javili nemški oddelki uničenje 79 britanskih oklepnikov,
izmed katerih jih je nekaj padlo tudi v nemško roke.
Vzhodno od Orne eo britanske in kanadske enote nadaljevale s svojimi poskusi, da bi razširile tamkajšnje pred-mostje proti vzhodu in jugu. Napravile so številne napade, ki so jih Nemci vse odbili. Tudi Amerikanci, ki so severno od St. Loja že včeraj dopoldne dvakrat zaman napadii, so popoldne doživeli tretji neuspeh. Nekaj sto metrov ozemlja, ki so ga začasno osvojili, so jim Nemci iztrgali s protinapadom.
Pri Cherbourgu je položaj v glavnem neizpremenjen. Zavezniški poizkus, da bi z lahkimi pomorskimi edinicnmi prišli v luko, se je zaradi pozornosti in vztrajnosti nemške posadke ponesrečil. Nemci imajo še vedno v rokiih zunanji pomol in pa obalne baterije. Tudi na polotoku
IJobourga se nemSkc čete uspešno upirajo močnim ameriškim napadom.
Podrobnosti o novem orožju »U 1«
To novo nemško orožje se stalno izboljšuje
Berlin. 30. junija. Vojaški dopisnik DNB-ja Martin llallensleben objavlja ob priliki 14 dnevnega neprestanega bombardiranja južne Anglije in londonskega področja z molilnim ognjem, podrobnosti o novem nemškem on žju.
llallensleben piše: >Uradni nemški krogi sicer še vedno molče, toda zainteresirani faktorji so vendar že podali nekaj zanimivih podatkov. I/. teh izhaja, da »V 1< lahko primerjamo z malim letalom brez pilota, ki ga krmarijo iz daljave. Poseben raketni pogon daje temu novemu nemškemu orožju veliko brzino. OI>6eg pogona se ravna po daljavi, ki naj jo izstrelek preleti. Lahko smatramo kot precej verjetno, da seže nemško orožje daleč nad dosedanje cilje.
Učinek enega samega »V 1< je ogromen. Primerjati ga ni mogoče niti z učinkom izstrelka iz cevi velikih daljno-»Irelflih topov in niti ne z učinkom najtežjih letalskih bomb. Po zanesljivih informacijah obstoja možnost, da se v notranjosti novega orožja uporabljajo različne eksplozijske in zažigalne snovi.
Vsled tega bodo najbrž pravilne angleške novice, ki pravijo, da povzročajo nemške »leteče bombe« pri padcu na cilj ali samo eksplozije ali pa požare. Oči-vidno pa so tudi taki izstrelki, katerih vsebina je sestavljena iz razstreliv in zažigal. O tem, kakšne so te zmesi, še ni bilo objavljenih nikakih podatkov.
Podobno je z vprašanjem, kje dejansko ležo ali plavajo oporišča orožja »V
1<. Tudi ni nikakih potrdil za domnevo, ali se pred bombami varni arzenali lega orožja nahajajo ob obali Kokavskr a preliva in ali so sploh na francoskih tleh. Drži le to, da lete iz daljave kr-marjena letala nad Rokavsklm prelivom. Tudi o njihovi brzini ni nikakih konkretnih številk. Vemo le to, da najhitrejša britanska lovska letala z brzino >V lt ne morejo tekmovali. Nadalje izgleda. da se da višina poleta poljubno določati. Najbrže zavisi od tega, ali hočo poveljstvo, da pade stroj navpično, ali pa od strani na cilj.
Obstreljevanje južne Anglijo se vrši po točnem načrtu. Izgleda, da so trijo načini za pošiljanje izstrelkov proti cilju, namreč: posamičen start, start v skupinah in pa nmožestveni start v neenakih presledkih.
Zanimivo je tudi, da za uporabo ta-jinstvenega nemškega orožja atmosferski ]Mv,'oji no igrajo nikake vloge, d oči in ima obramba 7. oblaki, meglo in dežjem velike težave, ki jih poveljstvo neniško-ga >V 1< spretno izkorišča.
Na zemljevidih poveljstva so zarisani že številni črni križi, ki kažejo, kje so doslej eksplodirali v južno Anglijo izstreljeni aparati in kjer so povzročili ogromno škodo.
Nek strokovnjak, ki je v zvezi s poveljstvom orožja »V lt, jo izjavil, da so doslej prinesli na mizo šele predjed. Kmalu se bo pričelo obstreljevanje v polni meri. Dosedanji motiini ogenj smatramo dejansko lahko le kol predigro povračila. Poleg tega je pripravljenega še mnogo drugega orožja, ki bo še hujše, kot pa sedanje orožje »V lt. Prav tako javljajo, da poveljstvo stalno izrablja izkušnje, ki jih ima ter da neprestano izboljšuje novo nemško orožje.
Die Massenkondgebung der Bevolkerung gegen den Kommunismus in Laibach,-Protikomunistično zoorovanje prebivalstva na Kongresnem trgu
Dewey — republikanski kandidat
Amsterdam, 29. jun. Guverner Tho-mas Dewey je sprejel imenovanje za kandidata predsednika Združenih držav republikanske stranke, javlja angleška poročevalska služba iz Čikaga. V svojem nastopnem govoru je izjavil med drugim, da ga je zadela ta velika naloga kot prostega človeka, ki ni nikoli naredil nobenih obljub in pristankov. On ne bo nikoli dal nobenih obljub, razen Ameri-kancem.
Strahovalni letalci nad Bukarešto
Bukarešta, 29. junija. Balkanski dopisnik mednarodnega informaci jskega urada poroča, da je prišlo v opoldanskih urah 28. junija nad romunskim področjem do ogorčenih letalskih bojev. Nemške, romunske in bolgarske lovske sile so napadlo nek oddelek severoameriških bombnikov, ki so jiih spremljali številni lovci in ki je letel proti Bukarešti. Po dosedanjih nepopolnih poročilih je bilo sestrel jenih 10 abiirimoiornih severoanieriSUih bomibniiikov tipa »Liberatort in dva severo-ameriška lovca tipa »Mustangi. Bukare-štansko protiletalsko topništvo je 7, dobrimi salvami obstreljevalo straliovalne oddelke eeveroaineriških bombnikov.
Kratka poročila
Bern, 29. junija. Uradno javljajo, d.1 je v sredo zjutraj priletel v švicarsko zračno področje pri S:\ignelegieru (llern-ski Jura) nek ameriški velebombnik. V Payernu je moral zasilno pristati.
Ženeva, 29. junija. V angleškem premogovniku Grayshipp, ki je v vzhodnem Dumbartonshiru je izbruhnila nova stavka, kakor javlja dnevnik :I)aily Herald«.
Burcelnna, 29. junija. Po neki ameriški časopisni novici je do Ganilo podal oficielno poročilo o svojeln ohisliu v T/ondonu sovjetskemu poslaniku v Alžiru Bogomolovu. Na podlagi tega |>orofila ho naredil Bogomolov poročilo za Kremelj. Istočasno pa je Bogomolov izročil do Gaullu Stalinovo povabilo, da bi prišel v Moskvo,

Slran 2
»SLOVENEC«, sobota, 1. julija 19U
Ste*. 148
g man
3D.0C0 Slcvencev le m mogočnem ssrotikomunisiičnem zborovanju na Kongresnem trgu v imenu vsega naroda izpovedalo našo voSjo do živiienia - Pogoj za življenje našega naroda pa je dokončno uničenje komunizma - Ljubljena se je s tem nekomunističnim zborovanjem pridružila našemu podeželju in s tem ponovno tic^iula, da le srce kranjske zemlje
Ljubljana, 30. junija V zadnjih mesecih je slovansko nemilo zajela razgibanost, kakor že dolgo ne. Ni skoraj bilo pomembnejšega kraja, ki ne bi na mogočnem ljudskem zborovanju soglasno in iz vsega srca obsodil zločinski protinarodni komunizem, ki je zaradi svoiih brezbožnih zmot in iz niili izvira-joči h zločinov prizadejal slovenskemu narodu že toliko gorja. Na teh zlx>rova-njih je slovenska dežela spoznala slovenski program: mati, domovina, Bog!
Fdnole Ljubljana, srce slovenske zemlje, je Je molčala. Protikomunistično
propagandno delo je sicer v Ljubljani razvito kot nikjer drugod, protikomuni-stična Ljubljana je razgibana in navdušena, vendar je s svojim navdušenjem počakala in ga je izrazila šele potem, ko je že izpregovorila vsa dežela.
V četrtek — na praznik sv. Petra in Pavla pa je bela Ljubljana v mogočni proUkomunietični manifestaciji na Kongresnem trgu združila in povezala protikomunistično razpoloženje vsega podeželja in mesta v en sam mogočen krik vsega naroda: živeti hočemo, zalo smrt komu uizmul
strne ves naš narod, kjer koli živi in trpi v eno voljo in eno prisego: da hoče živeti na svoji zemlji kot svoboden, ponosen, Bogu in sebi zvest narod.
Pustimo dosedanje medsebojne prepire in postanimo eno v medsebojni ljubezni in veri v skupno moč, pa pojdimo kot hrabra armada za svojim generalom strnjeno v boj zoper boljševizem. Tako bo
sovražnik strt, a po zmagi nad njim bomo veselo praznovali dan, ko bo naš narod, — združen v svobodni domovini — stopil v novo, po načelih socialne pravičnosti urejeno dobo svoje zgodovine. To hočemo in v to nam Bog pomagajl
Lepe besede dr. Puša so zborovale!
večkrat prekinili z jami.
navdušenimi ovaci-
Wmlkz se zlivajo na Kongresni trg
Kmalu po sedmi uri so se začele zbirati množice na Kongresnem trgu. Dohod z Gradišča je bil namenjen častnim gostom, domobrancem, pevcem in narodnim nošam; Seleuburgova ulica je bila za dohod zaprta, po vseh drugih dohodih pa so se valile množice, kakor pri procesiji, se združevale na Marijinem trgu in se kakor v lijaku zlivale v ozko VVol-fovo ulico in se izlivale na Kongresni trg. Že dolgo prej pa je odmevala |>o ljubljanskih ulicah slovenska pesem: prepevali so jo gostje z dežele, ki so ]>ri-hajali v skupinah i vlaki ali z avtobusi.
Okoli pol osmih je bil Kongresni trg že poln Ljudske ninse so se zato razlile še po Zvezdi in bližnjih ulicah. Poln |e bil tudi Marijin trg. kjer so mase ljudi poslušale prenos zborovanja po radiju. Računajo, da je bilo na Kongresnem trgu in v Zvezdi do 30.000 ljudi.
Lep pogled na zborovanje
Pogled na zborovanje je bil zelo lep Kongresni trg. Zvezda, častna tribuna za goste in v ozadju mogočno pročelje nunske cerkve, okrašeno s številnimi slovenskimi zastavami, vse to je dajalo primeren okvir za množično manifestacijo. Pogled na Kongresni trg in na Zvezdo pa
je bil kakor pogled na pisano morje obrazov. Kot pušeljc pa 9i v tem morju zapazil skupino narodnih noš, ki jih je največ prišlo z dežele. Ob strani je stala častna četa domobrancev v sinjih, nagemu ljudstvu tako priljubljenih uniformah.
Vreme je bilo kot naročeno za ljudsko zborovanje. Prejšnji dan je dež iz-čistil in ohladil ozračje, tako da so bile ulice v jutranjih urah kakor umite. Skoraj bi človek rekel, da je bilo zjutraj hladno. 2e proti sredi zborovanja je malo posijalo sonce, toliko da je bilo prav, in da je bilo razjviloženje Se bolj prijetno f"e si mislimo, kakšna vročina bi lahko bila, smo lahko tega vremena kar veseli.
Piihou časinlh gostov
Ob pol osmih so pričeli prihajati častni gostje. Malo pred osmo so so pripeljali gg. podpolkovniki Krener, Peterlin in Vizjak. Obšli so častno četo domobrancev — fantov s častniškega tečaja — sprejeli pozdrav in raport. Ob osmih se je pripeljal g. prezident s spremstvom. Dekleta v narodnih nošah so mu pripela šopek, nakar je tudi on obšel častno četo domobrancev. Ob prihodu g. prezidenta je godba igrala koračnice.
Začatak s pozdra¥om zastavi
Za njim je nastopil g. Izidor Cergol. Slovenci in Slovenke!
Od časa do časa je vsak narod po-zvan, tla poda obračun o svojem delu. Da pred obličjem sveta jasno in glasno pove: to je moje delo in to je moja poti ln na osnovi te njegove izpovedi, kot rezultata dela, se potem odloča njegova usoda.
Tako je danes tudi naš mali^ slovenski narod na tribuni, in vsa Evropa in ves svet posluša, presoja in obsoja. Kakšna bo sodbar Mi tega ne vemo trenutno. Vsemu svetu, i nn zapnd i na vzhod, i ua sever i na jug glasno zakličeino: Slovenci smo!
Toda že čujemo glas, ki vprašuje: Na osnovi česa morete to trditi iu kdo je tisti, ki vam bo to zasigural? Dobrodošlo je to vprašanje, kajti daje m; priliko, da povem to, kar naj slišijo tudi vsi tisti, ki so gozd izbrali za svoj dom, in vsi oni, ki iz central svetovne kuge: komunizma in židovske plutokracije poštenemu slovenskemu človeku pamet soliti hočejo.
In Čujte, vi izrodki, odgovor krvavečega, na svojo rodno grudo z ljubeznijo navezanega slovenskega kmeta, delavca, obrtnika, uradnika, inteli-genta in zlasti odgovor nade nnše, slovenske mladine: Po uspehih dolgo-mesečnih borb tuljave slovenske roke proti komunizmu to trdimo, nežidov-ska in pravičnejša nova Evropa nam bo to mesto zasiguralal Da, gospoda moja, mnogo skritega so odkrila zadnja leta, in pošteno smo morali in še bomo morali zavihati rokave, da iz-kidamo ves gnoj iz hleva. Gnoj, ki je pretil, da nnm bo zadušil vse, kar misli in čuti slovensko. Težko je slišati resnico, toda brez spoznanja resnice in .slv/Jie, J»jfi|i«;ra« neizprosnemu dik-
tatu ni in ne bo rešitve 1 ■
In ta skozi usta dogodkov zadnjih let govorjena resnica nam s krvavimi črkami veleva: Po zaslugi svojih zaveznikov. rdeče Moskve in kapitalističnega Londona ste izgubili svobodo. Ali se še spominjate, Ljubljančani, manifestacij po puču 1. 1041. in obljub pomoči od enih in drugih? Ali še veste, kako so mase vzklikale pred angleškim konzulatom? Ali ste pozabili nn komunistično propagando za vojno? Kdo se ne sj>ominja ščuvanja proti Nemčiji, ki — to danes jasno vidimo — niti ni imela interesa niti ni hotela vojne z Jugoslavijo? In povsod in vedno, na vsakem koraku isti refren: Moskva pošilja armado, Angleži so se že izkrcali v Solunu, Roosevelt je dal milijarde itd.
Ne, mi tega nismo pozabili! In ko so nas po židovski demokraciji in kapitalizmu, po strankarskih strasteh in nji sledeči korupciji oslabljene pre-gazile nemške armade — je to pomenilo začetek pameti. Kajti oni, ki so nas nepripravljene pognali v vojno, nam niti ene same puške niso dali. Sramotno, čisto židovstvu podobno, so nas pustili pasti. In čisto večnemu Židu podobno se nas danes ponovno drznejo vabiti in pitati z modrostjo židovsko-masonskih kreatur kot so Roosevelt, Churchill in Stalin, — trije obrazi istega, vsemu krščanskemu in nacionalnemu besno sovražnega lika. In kot takrat tudi danes govore o pomoči, ki nam jo bodo dali. Toda danes imajo, hvala Bogu, dosti manj poslušalcev kot takrat, — kajti: tudi osel gre samo enkrat na led.
Toda ta doza. velike »pomoči« demokratskih zaveznikov ni bila dovolj velika. Morala je priti še večja, bolezen je morala do dna. In junija 1941 so začele injekcije... kajti takrat je bila primorana SSSR sama stopiti v vojno in^ njene komunistične filiale po vsej Evropi so začele delovati.
Težko je o tem govoriti, težko odkrivati eno najbolj temnih poglavij naše zgodovine. Toda potrebno je — resnica ni po krivici hčerka božja! In da jo odkrijemo, smo prvi poklicani
»(»»^»»»»»..»...».»..B«.«	vPemok za°nS 'te
■ priimke, vemo za ves smrad, ki se g izliva na nas, ki ga izlivajo tisti, ki imajo na vesti nič več in nič manj
Ko je g. prezident obšel častno četo je godba slovenskega domobranstva zaigrala nemško in slovensko himno in ob igranju himne sta se dvigali nemška in slovenska zastava na drogovih poleg časlne tribune. Častna četa, vsi oficirji in vojaki so z vojaškim pozdravom spremljali dviganje zastave, narodne noše pa so jo pozdravile z mahanjem z robčki.
Pozdrav v imenu Ljubljane
Pred zvočnik je stopil generalni tajnik mestnih uradov, vršilec dolžnosti žu-
pana, g. Jančigaj, ki je v imenu Ljubljane izrekel tooel pozdrav udeležencem zborovanja, predvsem pa častnim gostom. Na prvem mestu je pozdravil prezidenta gen. Kapnika, podpolkovnika Bliichfrja, ki je zastopal gen. Riisenerja, svetnika za kulturo pri pokrajinski upravi Dou-iaka, podpolkovnika Baadeja, ljubljanskega škoTa dr. Rožmana, nemškega konzula Miiller.ia. zastopnike nemške vojske in nemške policije ter zastopnike domo> branstva, hrvaškega konzula profesorja Baljiča, zastopstvo slovenske polirije, civilnih oblasti in kulturnih ustanov.
Uvodne besede dr. Puša
Nato je načelnik slovenske propagande dr. Ludvik Puš otvoril zborovanje z lepim pozdravnim govorom.
Slovenci! Slovenkel
Danes, ta dan so uprte v slovensko prestolnico Ljubljano oči naroda od povsod, kjer koli prebivajo slovenski jjudje in čujejo nao besedo. Slovenska srca, izmučena v trpljenju prestalega gorja in drhteča za bodočnost svojega rodu in ljubljene domačije, utripljejo v pričakovanju: Ali bo Ljubljana pokazala pot, ki pelje iz grozne noči ognja in krvi v svetel dan rešenja in življenja?
Dolgo je narod po slovenski zemlji čakal odločnega dejanja iz slovenske Ljubljane — danes ga je dočakal. Naš kmet — trpin je čakal ob požgani domačiji in ob jamah in prepadih, napolnjenih s trupli najboljših ljudi, — aH pa v pregnanstvu: sedaj ga bo doživel. Delavec v tovarni, ki je spoznal, da je bilo komunistično prerokovanje o raju na zemlji grda laž, hoče danes stopiti ob bok kmeta, da oba kot glavna nosilca narodove moči skupno premagata satansko zlo komunizma, odeto pri nas v vabljivo obleko osvobodilnega boja.
Pa tudi naš meščan in izobraženec čutita potrebo, svojemu narodu javno povedati svoje prepričanje, da pomeni boljševizem smrt slovenskega naroda, a da narod umreti ne sme. Zato so tudi plasti slovenskega meščanstva in izobraženstva v strnjenih vrstah stopile — da pomagajo rešiti svoj narod — v borbo zoper brezbožni komunizem in njegove pomagače.
Pozdravljam Vas vse, ki ste v minulih tednih in mesecih prisluhnili po tovarnah in obratih, po šola-h in dvoranah resnici o komunizmu in njegovi slepilni krinki OF, danes ste pa na naš klic prišli, da
javno manifestirate svoje protikomunistično mišljenje in prepričanje. Pa tudi vsi ostali, ki ste čutili potrebo stopiti na plan in izpričati svoje protikomunistično prepričanje bodite prisrčno pozdravljeni. Danes namreč hočemo iz srca slovenske domovine — iz naše Ljubljane — glasno in odločno povedati svojemu narodu in vsemu svetu:
da sovražimo iz dna duše komunizem in odločno zavračamo njegove z boljševi-ško-judovskim in bogataškim zlatom plačane zločinske oprode, ki hočejo na preliti slovenski krvi in na požganih domovih ustoličiti sovjetsko oblast;
da odklanjamo vse in vsakogar, ki po kapitalističnih računih z našo srčno krvjo barantajo in nam zaradi svojega dobička strežejo po življenju, do katerega imamo polno pravico;
da ljubimo z vsem žarom srca svoj narod in njegove vrednote; ponosni smo na svojo kulturo, na svoje dragocene značilnosti, na svojo globoko vernost v Boga in na vsa svetla izročila, ki smo jih prejeli od prednikov;
da vroče ljubimo svojo prelepo domovino in smo pripravljeni braniti njo in narod na nji pred zločinsko OF in njenimi pomagači do poslednje kaplje krvi ter tako v skupnosti evropskih narodov doprinesti svoj delež za ohranitev krščanske Evrope;
in končno: da hočemo in da tudi bomo v tem usodnem boju zmagali, ker je na naši strani resnica, pravica in vsemogočni Bog.
To danes kličemo v svet. In slovenska srca širom naše razdejane domovine bodo sprejela naš klic, kakor blagovest rešitve in življenja.
Pozna je ta blagovest, vendar še dovolj zgodnja, da se okrog nje zgrne in
Govor Izidorja Cergsia
Upoštevajte pravočasno!
Pri gašenju znžigalnih bomb in manjših hišnih požarov je treba zavarovati glavo in obraz. Če nimate čelade in prntiplinske maske, dajte lin glavo klobuk, ki ste ga prej omočili, pred nos in usta pa zavežite moker robec.
Predložite načrte zaklonišč, če jih šo niste, in prijavite popravo načrtov, fe ste že po vložitvi načrta izpremenili lego zaklonišča ali napravo zasilnega izhoda. Ti načrti bodo važen pripomoček tehnični službi pri odkopavaitju ruševin in reševanju zasutih.
Peska in vode za gašenje hišnih požarov ni nikoli zadosti. Peska v vrečicah ft približno 5 kg vsebine, naj ho na stopniščih. oh stanovanjskih pragih pripravljeno toliko, da prideta na vsak srednji •tanovnajski ali poslovni prostor po dve
vrečici. Poleg tega naj bo za cela stop- ■ kot 30.000 slovenskih življenj. Da, vi nišča pripravljen še večji zaboj pes-.a z g gospodje komunisti in vsi njihovi ta}-lopato in manjšo lopatico. Veder za vodo Jj ni simputizerji ste krivi za te, širom naj pripravi vsako gospodinjstvo vsaj eno« slovenske zemlje raztresene grobove, do dve, tako da je mogoče napraviti čim J Oklicali ste borbo za svobodo, začeli dališo verigo (podajanje vedra iz rok v boj proti okupatorju, pravite. Povejte roke) od kraja, kjer se nahaja voda, doW'»«m: koliko okupatorjev je padlo v požarišča.	S Ljubljani? Koliko ste jih ustrelili v
V vsaki veži mora biti nabit seznam m prestolnici naše domovine? Čudno, da oseb, ki sodelujejo v hišni protiletalski « nosijo vsi — razen ene same — čisto zaščiti (starešina, podstarešina. prosto- 9 slovenska imena, in da so vsi pili mle-voljci hišne zaščite, zdravstvene poinof- m ko slovenske m-tere, iste, ki je tudi niče. <vli). Zvonec hišneca starešine pri ■ v,n.s-. morilce, dojila. In sedaj na onn: večnih vratih, naj ho vidno označen (rde-S J.e »'a borl>.a proti okupatorju? če pobarvan ali rdeče obrobljen).	D Ali je bilo druženje z badoljevci, vla-
f n nrodia *» t>iinn	ni mntrnčp» čuganje z njimi, špijomranje zanje,
nabaviti, naj ga dajo v uporabo stranke. J sprejemanje oro/ja od njih — borba v kolikor en imajo. To orodje pa naj bo a Pr°» okupatorju? označeno, da no bo zamenjave.	S Ali so bili Gonars in umiranje ti-
soČev nedolžnih Slovencev in Slovenk, čujte: krvi uaše krvi, na Rabu — kamor ste jih pošiljali ravno vi s svojimi metodumi in zvezami — tudi bor-du proti okupatorju?
Ne, židovski plučanci, to je bila in je še vedno samo borba proti slovenskemu narodu! Na Turjuku, CJrčuri-cuh, Kočevju, Mozlju in drugod niso paduli okupatorji, temveč sinovi matere Slovenije in to od vaših in bado-Ijevskih pušk v isti črti pokajočih.
ln kot ste takrat, tudi danes z njimi paktirate. In kot je takrat naša pokrajina, danes Primorska krvavi zaradi tega pakta med vami OF-arji in badoljevci.
Ali naj vam po vsem tem še vedno verjamemo, da se borite za svobodo proti okupatorju. Res, vi nas osvobajate, toda ne tlačiteljev, temveč tiso-čev in tisočev dragocenih slovenskih glav nas osvobajate.
Toda niti ena teh glav ni, hvala Bogu, zuinan padla. Takrat ko smo umirali — je spregovorila slovensku kri. Takrat vam je slovenski narod pljunil v lice in vzel orožje v roko. Ne iz rok okupatorja, kajti tu ste ga prehiteli vi, temveč iz seniku, izpod glina, skrivaj ga je moral prinesti v večni bojazni, da mu ga badoljevci vzamejo in dado vam, gospodje »osvoboditelji«. In tako je Kalvurija slovenskega človeka rodila vstajenje slovenskega naroda, vstajenje, ki je dobilo svoje končno potrdilo po odhodu vaših zuveznikov-badoljevcev, gospodje komunisti, iu prihodu nemške armade.
še nam je pred očmi 8. september in danes šele vidimo smrtno nevarnost, ki nam je takrat pretila! Toda ravno 8. september je zopet najboljši dokuz, da smo Slovenci flarod' bodočnosti. Pokazalo se je, da imamo matico, okoli katere • se roj--lahko abiere, matico, ki hoče nositi vso težo in prevzema vso odgovornost. Kot mnogi drugi narodi, je tudi naš v smrtni stiski izločil iz sebe najboljše, kar je imel. Ni hotel dati politika, niti narodnega poslanca, niti ne strankarske figure, — ne, slovenski narod je dal vojaka, moža časti in ponosa, moža ljubezni do trpečega ljudstva, dul nam je generala Leona Rupnika. In ko nam ga je dal — se je roj zbral okoli matice: slovenski narod se je strnil okoli svojega ljubljenega prezidenta. Nič ni spraševal, instinktivno je čutil vez, ki ga je spojila z voditeljem.
In to je vaš dokončni poraz, čujte me, moskovski plačanci v gozdovih... In to je smrtni udarec tudi vam, ostali židovski pomagači, vam razni anglo-, amerikano- in ne vem še kateri -fili. Kajti tudi te razne -filije so samo židovske maske. Toda ne bo vam pomagalo. Slovenski narod že dobro ve, da prihaja danes London samo in edino kot zaveznik rdeče Moskve, ne ruske, kajti te danes žalibog ni, temveč boljševiške. In kamor stopi noga An-glosasa, ima neoviran dostop komunistični krvnik. Ali vam ni dovolj jasen dokaz badoljevska Italije, in vse, kar se tam danes dogaja?!
In zveza slovenskega naroda z njegovim generalom Leonom Rupnikom je konec življenja tudi za vas, gospodje Strankarji, ki mešetarite na račun delovnega naroda, ga ščuvate v medsebojno borbo in tako pripravljate ugoden teren za komunizem. Vsa zborovanja po slovenski deželi so jasen dokaz, da ste izgubili svoje mehke stolčke. Kakor koli se že pišete, čujte: slovenski narod ima samo svojega prezidenta generala Rupnika in vas zato ne potrebuje. Odslej boste tudi vi morali delati in ne več živeti na račun drugih.
Zato pa naš prezident potrebuje vse vas, slovenski bratje in sestre. Prav vse vas, ne glede na razlike od
prej, vas kliče tudi glas vstajajoče domovine. Ali ga ne slišita od vse-povsod? Slovenski genij je vstal! Zavihtel je meč jiraviee in resnice. Naj ne bo niti enega, ki ne bi razumel njegovega klica!
Toda samo razumeli ni dovolj, treba je i razumeti pa skleniti in končno izvršiti. V vsaki človeški družbi moremo ločiti tri tipe ljudi: vroče, hladne in mlačne. Izmed vseh treli najslabši je mlačen tip, tisti, za kuteregu je sum Kristus izrekel strašno obsodbo, da ga bo izpljunil. To je tip, ki se često sprašuje, kaj je resnica, ki ne pozna nobenih idealov, ki se torej za nič vzvišenega ne navdušuje, ki je skratka mlačen v svojem bistvu in vsem svojem postopanju. Njemu nu-sproten je vroči tip, tip, ki ve, da mu je življenje borba, borba zn ideale; to je tip, ki je nosilec narodove zgodovine in usmerjevalec njegove poti, kajti zgodovino ustvarjajo junaki in mučeniki, ne pa politikanti in ineše-tarjil
Zdravi in mladi narodi imajo vse več vročih, žarkih tipov in vse manj hladnih in zlasti mlačnih: po tem razmerju se vidi življenjska sila narodova.
Ali se je kdaj v sedanjih kritičnih časih sleherni izmed vus, dragi rojakti in rojakinje, v globini svoje duše iskreno vprašal: kateremu tipu pri-padam? ln ali je skušal na osnovi odgovora svoje vesti najti pot k edino pravemu in herojskemu tipu? Nisem jaz poklican, da vas sodim, ki ste še vedno mlačni. Jaz sem snmo majhen človek, važna je le resnica, katero govorim. In ta vam veleva: slovenski narod ne more trpeti v svoji sredini mlačneževl Bolj kot kdaj prej, se mora danes vsakdo odločiti: da ostane v narodovem območju ali pa da ga bo narod izpljunil knt mlačno in neokusno vodo! Čas terja od slovenskega naroda junakov in mučenikov, terja ljudi, ki so se odločili za eno samo pot: za pot gen. Rupnika, za edino pravo slovensko pot! Drugih poti ni I Vse ostale: bilo boljševiško-partizanske, bilo anglofilske — so poti židovske pogube. Bodimo v resnici enkrat samo Slovenci in to enotni in združeni Slovenci s svojim prezidentom na čelu!
Prav fpstp se, beseda Jjubezen zlorablja in usmiljenje, jemlje kot reklama, Toda iz slovarja našega narodovega 'življenja besede ljubezni izpustiti ne moremo. To je pot, ki jo moramo hoditi! Ljubezen odpušča, toda smeri ne menja; a mržnja, boljševi-ški eksploziv, vržen med narod, da ga razdrobi, nikoli ne odpušča — zato pa linijo često spreminja. Zaradi tega pa je resnica in združitev vsega našega naroda samo v ljubezni, ljubezni do naše domovine in generala Leona Rupnika. Danes, na dan obračuna, slovenski narod kliče vsemu svetu:
Slovenci vstajamo in hočemo živeti!
Slovenski narod že pometa in bo še pometel z vsemi kugami, ki ga razjedajo!
Zato pa zahteva svojo pravico pod božjim soncem: svojo svobodo in nemoten razvoj.
Noče, da se mu to daruje: mi si bomo to zaslužili!
In da bomo to dobili, nam jamčita naša uspešna borba in čast in ponos nemškega naroda.
Našega prezidenta gen. Leona Rupnika pa prosimo, da nas kot doslej tudi v bodoče trdno vodi v boljšo in častnejšo bodočnost.
To je naš glas in naša obljuba, to je naša prisega na častne slovenske zastave slavel
*
Tudi govor Izidorja Cergola so zborovale! prekinjali z odločnimi vzkliki proti komunizmu in z navdušenimi ova-cijami g. prezidentu in slovenskim domobrancem.
Nato so združeni pevski zbori zapeli Prešernovo zdravico, ki je lepo ubrano odmevala po Kongresnem trgu.
Za tem bi moral nastopiti s svojim govorom predsednik Delavske pokrajinske zveze dr. Branko Alujevič, ki pa je nenadno zbolel in ga je že ob otvoritvi opravičil g. dr. Puš. Zato je takoj za zdravico nastopil poročnik slovenskega domobranslva g. dr. Stanko Kociper, ki so ga posebno zborovalci z dežele, ki pa poznajo z mnogih ljudskih zborovanj, prisrčno pozdravili.
Sovor poročnika dr. Stanka Kocipra
Rojaki in rojakinje!
Govorim v imenu slovensko domobranske mladine.
Stopam pred Ljubljano, da slovenski prestolnici in iz nje vsem Slovencem, kjer koli pač nosijo v svojem srcu skrb za domovino in narod, kot 'slovenski dOT mobranec govorim beseda slovenskega domobrmwtva.
Govorim jih, da bi ei jih slovenska prestolnica in vsi Slovenci zapomnili. Prišel bo namreč ča?., ko bi bilo dobro, da bi se jih (pomnili, ali pa nas bodo prilike prisilile, da se jih bomo — mogoče prepozno — morali spomniti.
Majhen je slovenski narod, O velikih svetovnih presnavljanjih sam ne more odločati, 7-aradi svojih, v težki zgodovini malega m roda preizkušenih izročil pa jo sposoben in vreden, da mu je priznano njegovemu zdravju, sposobnosti za
življenje, nadarjenosti, marljivosti in poštenosti odgovarjajoče mesto v družbi kulturnih in ustvarjajofiih evropskih narodov.
To zavest -in ta veliki ponos je skozi stoletja nosil in ju še danes nosi' v svoji krvi in značaju sleherni Slovenec. Na osnovah tega spoznanja pa, more naš narod s 6vojo zgledno marljivostjo, poštenostjo ta nadarjenostjo o svojem življenju v resnici sam odločati.
Tudi 1941. leta. ko je tuji režiser t domačimi komedijanti izigral naš narod proti njegovi volji v vojno velikanov, ki ga je stala državo, je iz istega razloga vsak Slovenec, k! ljubi svoj narod in svojo domovino, hotel ostati miren. Še več! Cc bi okolnosti tako zahtevale, je bil vsak pravi Slovenec pripravljen sto-
(Dalje na 4. strani.J
Stev. 148
»SLOVENEC«, sobota, 1. julija 1944	Sfran 3
Unter den Klangen der deutschen Nationalbimne and der slowcnischcn National-
himne wurden beide Flaggen hochogezogen Ob rvokih nemške narodne in slovenske narodne bimne sta bili dvignjeni na jambora nemška državna in slovenska narodna zastava
Der Priisident, General Leon Rupnik, halt
die Ansprache Prezident, general Leon Rupnik, govori tisočem zborovalcem na Kongresnem trgu
Schon war der Anblick au! den geschmflckten Kon£resplatz mit der vvogenden
Menge. In Hintergrund die alle Burg Lep je bil pogled na okrašeni Kongresni trg in na valujočo množico. V ozadju
pozdravlja ljubljanski grad
Beseda g. prezidenta generala Leona Rupnika
Slovenci in Slovenke!
Ker so moji predgovorniki obdelali vsa področja, ki se nanašajo na našo narodno skupnost, bom čisto kratek.
Na začetek svojih izvajanj postav-Ijani vprašanje: »Kaj je ta, doslej največja in najtežja vojna vseh vojnfc
Odgovor je jasen. — Je odločilna borba med svetovnim židovstvom in človeštvom. Boj, ki ho odločil, ali bo zmagal židovski, v stari zavezi zasidran svetovni nazor, ki že tisočletja pesti, izrablja, pokvarja in uveljavlja svojo samovlado nad nežidovskim človeštvom, ali pa bo zmagalo novo, pravičnejše, človeštvu koristnejše in tudi Bogu bolj dopadljivo naziranje.
Prav malo je manjkalo in svetovno židovstvo bi se no našem planetu z lažjo, prevaro, zlatom, knuto in streli v tilnik prigoljufalo samovlado. Saj je Vendar prav posebno bele ljudi noše zemlje s svojim duhovnim sifilisom že tako razkrojilo, poneumilo in omotilo, da bi mu človeštvo postalo v najkrajšem času povsem poslušno, če ne bi posegli vmes Previdnost in zgodovinsko pravičnost.
Prav tiste dni, ko so si židje v Nemčiji prlsleparili oblast, je božja Previdnost dopustila, da je kot po čudežu ozdravel težko ranjeni, zaradi bojnega plina skoraj oslepeli in onemeli hrabri vojak iz svetovne vojne Adolf Hitler, s tem zbudila nemški veleum in mu navdahnila odločitev, da je z narodno-socialistično revolucijo dvignil k temu najbolj poklicani narod in ga s tem osvobodil Židov, mu dal — po človeških merilih — doslej najpravičnejši družabni red in zato skoval nerazrušno narodno skupnost.
Vodja Nemčije je izpolnil usodno nalogo. Na nemškem narodu je dokazal, da je boljši, lepši in srečnejši svet možen tudi brez Židov, brez bogatašev, brez komunistov in boljševikov ter brez zlagane židovske demokracije. Zgraditvi tega sveta po miroljubni poti in z miroljubnimi sredstvi so bili posvečeni napori in delo nemškega naroda in njegovega vodje.
Prav ta uspeh vodje in nemškega naroda pa je postal najnevarnejša zapreka tik pred ciljem na poti k židovski samovladi nad svetom, zakaj tudi drugi narodi bi si lahko vzeli Nemčijo za primer in tako onemogočili načrte Židov in z njimi zvezanih velebogatašev.
Eer pa zapreke narodno-socialistič-ne Velike Nemčije s samimi židovskimi sredstvi ni bilo mogoče odstraniti, so morali biti vpreženi vsi drugi, židov-stvu poslušni, bogataštvu in boljševizmu
Naši kmetje in delavci, ki vendar tvorijo glavno substnuco našega naroda, so morali že nekajkrat plačati in še vedno plačujejo eeho za anglofilstvo, kulturni boljševizem iu salonski komunizem enega dela naše inteligence. Opozarjam samo na zločinsko prigniijanje na vojno konec 1940. in v zatečku 1941. leta, na Simovičev puč, osnovanje OF iu na septembrske homatije 1941. leta.
Napočil je skrajni čas, da se vsi, v resnici z narodom povezani elementi izobraženstva zberejo in tako skupaj s kmetom in delavcem naredijo konec izdajalskemu početju poedinih asocialnih, egoističnih čostihlepuežcv iu mu-terialistov.
To se mora zgoditi, če hočemo mali slovenski narod ohraniti in ga obvarovati pred tako strašno katastrofo, kot jo mora trpeti sedaj na primer italijanski narod v južni in srednji Italiji pod skupnim gospodstvom Londona in \Ya-shingtonn ter nadohlastjo Moskve. Tako, če ne še bolj žalostna usoda bi zadela tudi nas če bi naši tako imenovani politiki storili tako kot Viktor Fmamicl, Badoglio in italijanski masoni. Nobeden od naših nnglo- ali sovjetofilskih politikov potem ne bi mogel našega naroda rešiti. Se sami bi sc komaj skrili na varuo.
Nas Slovence lahko reši samo zmagovita Evropa. Evropo pa more pripeljati k resnični zmagi sama Nemčija.
Povsem jasno je, da bi prav tako, kot bi morali propasti vsi ostali evropski narodi, če se ne bi ob strani Nemčije bili proti svojim zunanjim in notranjim sovražnikom, propadel tudi mali slovenski narod, če ne bi zedinjen in trden izpolnil svoje evropske dolžnosti in obveznosti.
Ce stopijo v totalnem bojnem in delovnem sodelovanju ali pa s svojimi prostovoljnimi borci in delavci v evropski obrambni fronti občudovanja vredni, hrabri Finci, potem Estonci, Lctonci, Litvanci, Romuni, Madžari,Slovaki,Čehi, Bolgari, Srbi, Hrvati, Italijani, Španci, Portugalci, Francozi, Švicarji, Belgijci, Nizozemci, Danci, Norvežani in Švedi, da, če se celo Rusi, Ukrajinci in kav-kaški narodi mnogoštevilno in zelo hrabro bijejo proti boljševizmu in vele-bogataštvu, se moramo tudi mi Slovenci, ki bivamo na važnem prostoru naše zemlje, z vsemi sredstvi boriti in delati, dn iztrebimo na vsem področju, kjer bivajo Slovenci, predvsem najpomembnejše in najbolj pošastno židovsko orožje — očitni in svctohlinski boljševizem, potem pa tudi njegovo zahodno zvrst gnngsterstvo, — da tako rešimo svoj obstoj in svojo narodnost in postanemo — svojim naporom odgovarjajoče —? deležni blagoslova zmage.
zapadli narodi. Dva glavna zagovornika Židov — Churchill in Roosevelt — sta morala zasnovati in pod za lase privlečeno, smešno pretvezo »Danzig« sprožiti vojno. S tem nuj bi bil ustvarjen takšen položaj, ki bi prežečemu židovskemu Džingiskunu — Stalinu omogočil v danem trenutku spustiti na Evropo takoj vse neizmerne količine inorilnega orožja in jo z eno potezo pomaudrati.
»Drnžestno« so imenovale to vojno Izraelu prodane pokveke, ki so fungi-rolc kot anglouineriški državniki. S svojimi židovskimi gospodi in podpihovnlci so se veselili velikanskih kupčij, ki jih bo mogoče opraviti na krvi in kosteh pobijajočih se gojev in posebno na lahki, hitri in sigurni iztrebitvi nemškega in drugih zdravih narodov.
Ta »dražestna« vojna pa sc sedaj približuje že začetku šestega leta. Državniški in vojaški veleum nemškega vodje, nemški vojak in nemški narod s svojim iznajdljivim duhom, marljivostjo in zavestjo, da se bori za naj-pravičnejšo stvar na svetu, to je, za ohranitev Evrope, so skupaj z zavezniki Nemčije poskrbeli za to, da je »dražestna« vojna izgubila vsako »dra-žestnost« tudi za dva največja udeleženca na židovskem dobičku — Chur-
chilla in Roosevelta. Zaradi tega navijata oba protektorja izvoljenega ljudstva svoj blazni rušilni bes in morilski gon do one višine, ki je lastna samo še diktatorju in despotu židovske vojne zveze — Stalinu.
Preveč bi bilo govoriti o dosedanjem ali bodočem poteku vojne. Kot vojak se držim dosledno resničnih, kratkih in stvarnih poročil nemškega vrhovnega poveljstva in nemških zaveznikov. Naj govore ta poročila o napadalnih, obrambnih ali odstopnih operacijah, me vedno znova nnpolnjujejo z največjim občudovanjem nad napori in uspehi, kakršnih vojna zgodovina še ne pozna.
Navzlic vsem krizam, ki jih je mogoče še treba pričakovati, me utrjujejo v veri, da bo pod nemškim vodstvom zmagala protiboljševiška Evropa.
Ljubljanskim kavarniškim in gostilniškim strategom in politikom prepuščam, da verjamejo širokoustnim lažem in bahanju angloameriškik in sovjetskih oddajnikov. Ti to delajo neprenehoma že pet let in so skoraj vsak mesec napovedovali skorajšnje vkora-kanje Angležev ali boljševikov v Ljubljano. Da so ti zločinci in zabitneži — na srečo jih je prav malo — našemu narodu strahotno škodovali in mu vedno
bolj škodujejo, vedo sami prav dobro. Brezvestni kot so, mislijo izključno ua svojo spoštovano osebo in na nagrade, nadarbine in odpustnice, ki so na račun našega naroda obljubljene masonom, anglofiloni, demokrutom, boljševikom iu bogatašem.
V ostalem je bil mesec junij za to gospodo zelo razgiban. Po izpraznitvi Rima in po začetku invazije na Atlantiku so že zopet likali cilindre za skorajšnji sprejem »d. z o. z. osvobodilcev«, šušljali in sejali listke z vzpodbudnimi prognozami. Sedaj pa, ko maloštevilne nemške divizije v Italiji še vedno niso obkoljene in uničene, ko so izkrcani oddelki na tako imenovani drugi ali atlantski fronti navzlic velikanskim izgubam v treh tednih dosegli manj kot je bilo predvideno za prve tri dni, ko nad Londonom in južno Anglijo brenčijo neki čudni meteorji, ko sc končno boljševiški valjar na vzhodu navzlic največjemu mazanju s krvjo, kostmi in materialom le prav počasi plazi naprej, so se ti gospodje zopet potuhnili, pripravljeni, da bi svojo igro ob prvi priložnosti začeli znova.
Moja dolžnost je, slovenski narod opozoriti, da tem narodnim škodljivcem ne naseda in se ne pusti znova pahniti v nesrečo in trpljenje!
Kopf bei Kopi stand die 30.000 zahlende Menge am Kongressplatz und lauschte den Ausiuhrungen der Redner, die sie
mit jubelnden Beiiall begriisste Mož pri možu je stalo na Kongresnem trgu 30.000 maniiestantov, ki so pazljivo posluSali govornike in jih burno odobravalL
v	> i	1 .v -i.'
Auf der prSchtig geschnjfickten TribSne versainmeltea sieK dic EhrengasU Na lepo ozaljšani tribuni so se zbrali častni gostje
As: Sehlass smringtcs d<c Manifcstanten in slowenisclien Natiunaltrachien den Prasidenten. — Ob zaključku so narodne noše obkolile orezidenta.
Stran <|
»SLOVENEC«, sobota, 1. julija 1044
Stev. 148
Govor dr. Kocipra
(Nadaljevanje z 2. strani)
riti vse, da si naš mali narod ohrani Čim več zdravih sil, s katerimi bi si zaradi naravno visoke kvalitete našega človeka preskrbe] primerno upoštevanje v novi, po vojni družabno, gospodarsko in politično pravičneje preurejeni Evropi.
Toda oblastiželjnost židovskemu boljševizmu zapisanih izmečkov slovenskega naroda je bila prevelika. — Moskovska bolj še viška vodka in okužene ženske iz pariških beznic 60 razjedle slednjo najtanjšo koreni ko, ki je vezala te ljudi s slovenskim narodom.
Kruta usoda je kot nalašč za velike ča«se, ki nam jih je namenila, našemu narodu pobrala vse zmožne može in za njimi pustila le politično povsem nedo-rastle epipončiče. Takrat pa so naši slovenski boljševiki zapisali slovenski narod «J«f!a6nemu iločincu Brozu. ki 6i je zaradi — interasantne konspirativno-noati nadel skrivnostni, bombastični naziv TITO, da je naša pokvarjena, nekritična inteligenca trm bolj slepo drla za njihovo propagando. Zločincu so morali zapisati slovenski narod, da bi pri ras uvedli boljševizem in se tako na račun slovenskega naroda oddolžili svetovnemu Židu in njegovemu biriču Stalinu za denar, ki so ga Baebler, Kidrič in drugi potrošili z vlačngami v francoskih in drugih javnih hišah.
Toda slovenski kmečki narod je bil le še preveč trezen, da bi jim sledil. Zato so ga začeli poneumljati z izrabljanjem njegovih svetih, globokih in poštenih nacionalnih čustev, s tisočkrat menjano taktiko, z milijonkrat nasprotujočimi si lažmi, za katerimi se je skrivala ena sama ogabna resnica: boljše-viška revolucija. — Dal Samo zaradi boljševizma ie bilo treba napovedati nesmiselni boj »protf okupatorju« in ga izzivati na represalije, istočasno pa se vezati z machiavellističnimi hinavci in rojenimi izdajalci. Za boljševizem so morali slovenski kwnunisti izdati slovenski narod in ga v 4ci*»voru s strahopetnimi babjeki izpo<5 faznt-go sonca pošiljati od glad u umirat v italijanska taborišča. Istočasno pa je bilo treba za boljševizem vpiti o izdajstvu nekakšne bele garde, ki je nikjer ni bilo. Celo zaplombi-rani vlak s slovenskimi fanti in možmi je bilo treba po predhodnem dogovoru napasti in preluknjati s strojnicami, da je zaradi boljševizma izdana kri iloven-skih internirancev tekla za boljševizem. Zaradi boljševizma so morali Kidrič, Vidmar in tovariša s pomočjo Dakijev in Čortov klati slo°nske žene, otroke, može, fante, dekleta, 6tarce in duhovnike, ker pošteni, marljivi, krščanski in evropski slovenski narodni genij še ni bil zrel za azijatsko-židovski komunizem. S poboji, nasiljem, požigi in ropi je bilo treba uničevati slovenski narod, da so se lahko ljubljanski pokvarjenjaki na račun trpečega slovenskega kmeta navduševali za boljševiško OF in njene komuniste in da 60 lahko visoke in nizke dame in damice v 6lužbi veličastne ofar-ske ideje prirejale orgije.
V resnici I Občudovanja vreden je bil napor iidovsko-boljšrviških sužnjev! Toda navzlic tridesetim tisočem mrtvili Slovencev, navzlic razliičani slovenski zemlji, navzlic trem milijardam lir uničenega slovenskega premoženja slovenski genij ni bil ubit! Navzlic vsem grozotam protiboljševiški slovenski narodni ponos še živi. Ohranila pa sta nam ga naš slovenski kmet in naša zdrava mladina.
Naš kmet, ki je nosilec slovenskega značaja, je podzavestno začutil, da se z blaznim uničevanjem zaradi nameravane boljševiške revolucije majejo temelji slovenskega naroda. Isto je čutila nepokvarjena slovenska mladina in se mu pridružila v vaških stražah. Tako so komunisti dobili, kar so izzivali. Ker so jo klicali s svojo bedasto propagando, ki jim je že mnogokdaj sama zabila žetielj v zločinske betice, so končno v vaških ti raza h dobili tako imenovano — belo gardo.
Zaradi tajnega dogovora komunistov z badoljevci, kot sila, vaške straže sicer niso dosti pomenile. Toda bile so izraz slovenskega upornega, narodu in zemlji zvestega duha, ki je zaradi komunistič-no-machiavellistične zarote sicer moral no 8. septembru lanskega leta doživeti Kočevje in Mozelj, pa se ni uklonil. Ta duh je bil, ki je tudi v strašnih dneh po 8. septembru držal pokonci stotnika Vuka Rupnika z njegovimi fanti na Dolenjskem, stotnike Fortuno Vinka, Pav-lovčiča in Kolmana na Notranjskem in sedaj že vrstam mrtvili herojev poveljujoča stotnika Dejana Suvajdžiča in Bi-neta Cerkvenika v Ljubljani, da so navzlic negotovosti dni stali na mrtvi straži slovenske zemlje in bili v tem začetniki Slovenskega domobranstva, ki ga nam je dala nemška uvidevnost in Rup-nikova skrb za slovenski narod.
Da! Slovenski narodni genij se ni uklonil. Bolj ko kdaj sveti danes slovenskemu narodu v lepšo bodočnost. Bolj kot kdaj stoji danes pred nami čist in veličasten. Predstavlja pa ga naše, iz upora in trpljenja zrastlo Slovensko do-mobranstvol
Na zapoved s' ?enstva so vztrajali naši fantje in možje v lanskih septembrskih dneh. Na zapoved slovenstva je naš general, naš rešitelj gospod Leon Rup-nik vzel za ves slovenski narod križ na svoja ramena in' postal svetal simbol naše želje po življenju .
V skupnem trpljenju, v skupnem žrtvovanju in skupnem čustvovanju vseh, še slovenski zemlji zvestih Slovencev očiščeni slovenski narodni duh nam zapoveduje, da kot evropski narod stojimo brez vseh ozirov na šovinistične predsodke ramo ob rami z nemškim vojakom. Z njim se navdušeno borimo proti boljševiškim tolovajem, ker nosi glavno breme obrambe krščanske in kulturne Evrope pred židovsko-azijatskim boljševizmom, kakor se bomo z vso zagrizenostjo tudi v bodoče borili v vseh ckolnostih proti boljševiški (V in naj se še tisočkrat proglasi za Petrovo voj-
sko. Borili se bomo proti njej, pa če se proglasi za samo — belo gardo, ker nas je krvavo prepričala, da se za vsako njeno taktiko skriva krvoločna boljšovi-ška zvor. Prav tako nam zakoreninjenost v slovenski zemlji in v skrbi negovana ljubezen do zmučenega slovenskega naroda branita, da bi gledali svoje edine rešitelje v Anglo-američanih, ki kot zaslepljeno orodje služijo boljševizmu, kateri je našemu narodu prizadel toliko gorja. Preveliko je bilo trpljenje, ki ga je moral slovenski narod prestati pred boljševiško OF, da bi se sedaj navduševali za tiste, ki so s svojo propagando in materialom vse to podpirali.
Ne omamljamo se z nikakšnim fil-stvom in fobstvom Bili emo in ostati hočemo samo Slovenci! Zaradi tega smo se uprli komunističnemu nasilju in zaradi tega smo že od vsega začetka postavili naše napore na potrebo po enotnosti, ki smo jo danes dosegli v Slovenskem domobranstvu. Izučile so nas namreč izkušnje Grčaric in Turjaka.
Slovensko domobranstvo pomenja danes v resnici našo ideološko in organizacijsko enotnost, kakor je slovenski narod po prvi svetovni vojni še ni imel. V tej enotnosti zbrana slovenska miadi-na iz vseh stanov je v Bvoji borbi za iMjenje in obstoj slovenskega n.irods spričo boljševiškega ogrožanja « krvjo zapisala program preporoda: Narod, domovina, Bog.
V tem je obsežen naš sedanji in bodoči nacionalni in socialni program, ki bo vsakega postavil na o IgovarjaioČe mesto in vsakemu pravično plačal njegovo delo in zasluge, ker t* lino v tem dobivajo vsi naši napori svoj pravi smisel. V tem programu pa so danes slovenski narod, Slovensko domobranstvo in Rupnik eno!
Vea svet naj to sliši I Ves svet noj sliši, da smo v evropski borbi proti boljševizmu Slovenci strnjena enota za generalom Rupnikom, ki mu kljub blatenju in klevetam, ki so šle neodgovorno tudi preko naših meja, zaiadi njegovih zaslug za slovenski narod v najtežjih časih naše zgodovine popolnoma zaupamo ludi za bodočnost! Vemo, da je prav, ker je potrebno, vse, kar dela in govori! Neštetokrat smo namreč imeli
Criliko spoznali njegovo geslo: Vse za oljšo bodočnost slovenskega naroda. Vsem, ki jim je v resnici po skrbi blaginja in bodočnost slovenskega naroda, je postal zgled žrtvovanja in naporov za domovino in narod.
Največji delež trpljenja je v tej najstrašnejši dobi našega narodnega življenja moral vzeti nase naš kmet. On pa je svoje mnenje iskreno in doživeto dokazal na desetinah protikomunističnih zborovanj. Kdor bi torej iz kakršnih koli razlogov to 6kušal osporavati, je izdajalec našega trpinčenega kmeta in s tem izdajalec in grobokop slovenskega naroda.
Slovenska mladina, zbrana v Slovenskem domobranstvu pa bo to enotnost čuvala za vsako ceno. Za nami pa stojijo čete .one mladine, ki danes namesto intemacionale prepeva po šolah domobranske koračnice in kateri bomo jutri v skupni borbi z orožjem podali bratsko roko v pozdrav. In ta mladina kliče danes spričo vsega sveta vsem političnim špekulantom: Roke proč od slovenskega naroda! Zadosti nam je nauka enih Grčaric in enega Turjaka. Tisočem neznanih grobov širom razbič^ne slovenske zemlje smo dolžni, o pravem času *s-držati prekletstvo, ki bi v .»vojih bledicah pomenilo Grčarice in Turjp.k vsega slovenskega naroda. To prekletstvo pa bo razdvojeni narod zatrdno zadelo. Odločitev je samo dvojna: Ali razbiti v smrt ali enotni v življenje!
Slovenska mladina se je zarotila za življenje, ker veruje v končno zmago Dobrega in Pravice, ki naj nekoč tudi nad mučeniškim slovenskim narodom razlije svoj obilen blagoslov rasti in sreče. Zaradi te vere nikdar in v nobeni okolnosti ne bodo žrtve v vrstah te miselnosti tako velike, da kljub prežeči izdaji ne bi ostalo nekaj, kar bo budilo v poznih rodovih spomin na te dni.
S hrepenenjem gledamo v lepšo bodočnost, toda ne bojimo se tudi smrti, če bo ostal eden, bo eden marsikomu dovolj žgoča živa vesti
Povedali smol
Mladega in ognjevitega govornika so zborovalci prekinjali s pritrjevalnimi vzkliki, z ovacijami g. prezidentu in slovenskim domobrancem in gia na koncu nagradili z burnim aplavzom.
Nato je zadonela po Kongresnem trgu pesem »Slovenec sem«. In v tem prijetnem razpoloženju je nastopil s svojo besedo g. prezident, prisrčno pozdravljen od vseh zborovalcev. S svojim vojaškim nastopom, s svojo tehtno in odločno besedo si je na mah osvojil srca vseh zborovalcev in jih navezal nase. Zborovalci so govoru g. prezidenta paz-no sledili in mu navdušeno pritrjevali. Dobesedni govor g. prezidenta prinašamo na tretji strani.
Navdušenemu aplavzu po govoru go spoda prezidenta je sledila koračnica vojaške godbe, nakar je dr. Puš lepo uspelo zborovanje zaključil in se vsem lepo zahvalil. Ob igranju nemške in slovenske himne sta se polagoma spuščali nemška in slovenska zastava in s tem je bilo uspelo zborovanje zaključeno.
Po končanem zborovanju so se množice razhajale v redu in disciplinirano, polne vtisov lepega zborovanja. Kongresni trg pa je še dolgo časa odmeval od navdušenih vzklikov prezidentu Rup-niku in slovenskim domobrancem. To so bili živi izlivi našega hotenja in naše volje po življenju. Slovenski narod hoče živeti, zalo v usodni uri odklanja brezbožni komunizem, zato se zbira okrog generala Rupnika in slovenskega domobranstva, ki mu v usodni uri jamčita rešitev in življenje v lepši bodočnosti. y -r..............—
Brezplačno bibliofilsko izdajo
Severin Salije pesnitve: »Spev moji zemlji« bo dobil vsak kupec tombolskih tablic. Te pesnitve bomo natisnili le toliko uvodov, kolikor bo kupcev. Vsaka tablica za bibliofilsko tombolo stane 100 lir.
Razpisanih je 525 dobitkov. Najnižji dobitek (dvojka) bo imel 5 knjig, najvišji (tombola) pa 10 knjig in povrhu bo dobil vsak, ki zadene tombolo, še eu dodaten dobitek.
K tem spadajo Cankarjevi zbrani spisi, vezani v usnje; prof. Šantlove izvirne ilustracije za Jurčičev roman: Cvet in sad; Birollove slike za Oljki; originalni odtisi Debenjakovih bakrorezov za Du-larjevo: Krka umira...; zbrana Pregljeva, Tavčarjeva in Župančičeva dela; bi-bliofilska izdaja knjig: Kitica Mickievi-czevih in šopek Cankarjevih pisem, potem zbirka Slovenčeve knjižnice, zbirka Naše knjigo, zbirka Dobre knjige, Slovenski lesorezi z originalnimi podpisi živečih umetnikov; Kosova: Zgodovina slovenskega naroda, Krivčev: Knez Kocelj. Vodnikova: Sodobna slovenska lirika. Reymontovi: Kmetje in Debeljakova razprava o tej knjigi v luči književne kritike.
Dovolj lepih knjig za vsakega ljubitelja izbranih del slovenskih iri drugih pisateljev. Zato ne odklanjajie naših pooblaščenih prodajalcev, ki vas obiskujejo na domovih.
Tombolske tablico si nabavite lahko tudi v Gradišču nasproti Drame in v Ulici 3. maja.
Važno
V razporedbi protikomunističnih predavanj za obrtno-trgovsko stroko, je odrejena sprememba, katero naj upoštevajo v&i tisti obrati, ki eo se do sedaj udeleževali predavanj v Zavodu za socialno zavarovanje.
Za vse te obrate 6e bodo od ponedeljka, 3. julija 1944 dalje, vršila predavanja po sledečem redu:
Obrati z začetno črko C — ponedeljek
—	Kino Sloga; c C — ponedeljek — Delavska zbornica; z I — torek — Delavska zbornica; z J — torek — Kino Sloga; z O — četrtek — Kino Sloga; z V, W, Y
—	sobota — Kino Sloga. Vedno ob 11 dopoldne.
Za VBe ostale ostane razpored predavanj neizpremenjen. Vljudno prosimo vse obiskovalce, da se predpisanega reda točno drže.
Propagandni oddelek
Pokrajinske uprave v Ljubljani.
Nakazilo železa
Pokrajinski gospodarski svet v Ljubljani poživlja interesente, ki so do dne 15. VI. 1944 vložili prošnje za nakazilo železa in železnih izdelkov in niso še prejeli rešitve, da se javijo med 9. in 12. uro dopoidne v sobi št. 30 Gospodarskega sveta.
Cepljenje proti tifusu
Cepljenje proti tifusu in paratifusu za lastnike in uslužbence obratovalnic z živili, strežno osebje zdravstvenih zavodov in za perice, ki je bilo za vse obvezno na mestnem fizikatu, je zaključeno. Odrejena je kontrola ter je potrebno, da ima vsak lastnik in uslužbenec uradno potrdilo o opravljenem cepljenju pri sebi, da ga pokaže kontrolnemu organu. Proti onim, ki kljub večkratnim pozivom niso zauživali zaščitnih tablet in nimajo uradnega potrdila o tem, bo kazensko postopano.
Vabimo vse drugo prebivalstvo, naj se prostovoljno zavaruje proti boleznim skupine tifusa ter se zato javi v dopoldanskih urah v sobi št. 9. mest. fizikata. Zaščitno cepljenje je zelo enostavno in nima prav nobenih škodljivih vplivov. Obstoja samo v zauživanju zaščitnih tablet^ zjutraj na tešče. Tableto je treba použiti s požirkom vode ter je priporočljivo, da drugo hrano uživamo šele uro pozneje.
Za poglobitev .verskega življenja:
Skrivnostno telo Jezusa Kristusa
Prevod in razlaga papeževe okrožnice.
Br. L 30—., kart. L 40.—. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI.
Ponovitev pisanega večera
Na sploSSno željo bo radijska postaja ponovila pisani ve^er v ponedeljek, dno 3, julija, ob 19 v veliki unionski dvorani. Vstopnice se dobo v knjigarni Glasbene Matice.
Rdeči križ poroča
Pozivi. V poizvedovalnem oddolkn, Marijin tre 5, naj «e zglase pri referentu III Vukčevič Jevrosima in sorodniki ali znanci Jožefa Semeta, roj. marca 1906 v Ljubljani. — Ponovno naprošamo vse ono, ki so po Slovenskem Rdečem križu poizvedovali za svojci, pa so so jim ti žo javili, da nam to sporoče. S tem nam boste olajšali zamudno delo pri poizvedovanju in ureenonh.
Zahvale. Slovenskemu Rdečemu križu so darovali! tvrdka Utnek Ivan, strojno mizarstvo, 750 lir; gosp. Ana in Matija Stefin 200 lir namesto venon na grob blagopok. g. Josipa Verbiča z Vrhnike. Prisrčna livala 1
Morda še nimate zadnje lepe knjige »Slovenčeve knjižnice«
Jakob ncer: »Berrtinski kralj«
V vaši družinski knjižnici
ne sme manjkati. * • *
KMALU IZIDE nova knjiga iz rimskega
življenja
Nis Pctersen: » Opankarska ulica«
Zgodba je iz prve dobe krščanstva, ko jc bila vera še šibka. Brali jo boste z zani-,	manjem. ^
feptanstsleiter dr. Lapper ljubljan. Mu
V teku svojega uradnega obiska v Ljubljani je purubil gospod lluuplbereiclis-leiler Dr. Kari Lapper, ilan ltcichstaga, v svojem svojstvu kot vodja glavnega urada za propagando, tisk in kulturo pri Vrhovnem komisarju v Trstu, priliko, da je na nekim širšem tiskovnem zborovanju govoril ljubljanskim časnikarjem. Ilauptbereichsleiter Dr. Lapper je podal gospodom časnikarjem sliko političnega položaja, ki stoji pod vtisom novega silnega razvoja moči red ustvarjajoče Nemčije. Gospod Dr. Lapper je omenil Stalinovo povelje Angležem in Američanom »n je dokazal s tem, pod kako težkimi pogoji so se vprav Angleži odločili ta svoj težki bojni pohod. l'red nemškimi utrdbami mora plačevali angleška mladina strahoviti krvni davek, ki bo oslabel petdeset-milijonski angleški narod tako temeljito, da ne bo nikoli več sposoben, da hI se uprl boljševiš!;i poplavi. Najboljši dokaz to j<» Južna Italija in večno mesto Rim, kjer je uvedel Stalin danes boljševiški
režim, ne da bi Angleži ali Amerikanci to lahko preprečili. Pokazal je na nesrečo, ki bi prišla t boljševizmom, čigar cilj je ostula slej ko prej svetovna revolucija, nad vse evropske narode in tudi nad slovenski narod. Odvrniti to nesrečo od evropskih narodov in izvojevati narodom evropske celine mir, ki naj zasluži to ime in ki naj omogoči vsem, da si zacelijo rane, prizadete v tej vojni, je v stanu samo Nemčija, ki je s svojim sedanjim povračilom Angliji t uporabo najnovejšega orožja, proti kateremu niso itnašli Angin-ži ie nikakega sredstva, dokasala, koliko sile je še sposobna razviti. O tem razvoju sil, ki se je z orožjem V 1 šele pričel, se lahko rele, da bo prinesel s seboj odločitev največje važnosti in da bo v veliki meri določil vojaški in politični izid <« vojne. V zvezi s svojimi gornjimi izvajanji je gospod Hauptamtsleiter Dr. Lapper na/o še podrobneje obrazložil posamezna vprašanja, ki se tičejo ljubljanske pokrajine.
Pariško časopisje o atentatu na Henriota
Umor je delo angloameriških plaSancev
Pariz, 29. jun. Pariško časopisje mno- | go piše o atentatu na državnega tajnika ' Phiiij-jpa Henriota.
Listi pišejo v »vojih člankih, da je umor naročilo inozemstvo. Henriota so umorili zaradi njegovega odločnega na-sprotstva do Angloamerikancev in bolj-Sevikov.
Minister za delo in narodno vzajemnost Marcel Deat pozdravlja Henriota v dnevniku »Ocuvre« kot soborca, ki je padel na polju časti pod kroglami plačanih morilcev. Henriotov primer bo prave narodnjake in prave revolucionarje le še bolj vzpodbudil.
Dnevnik »Petit Parisien« piše, da ao teroristi umorili apostola evropske sprave. Odkar je vodil Henriot boj za resnico proli emigrantom, teroristom in disiden-tom v radiju, se je spravila nad njega vsa organizacija »Intclligence Scrvicea«. Časopis »La France Socialiste« podčrtava, da je Henriotu uspelo, da bi bila dana možnost skupnega dela med zmagovalcem in premaganim narodom.
Časopis »Cri du Peuple« izjavlja, da . dobro ve, odkod so prišle krogle: radio London, angloameriški agenti in židje so morilci tega pravega Francoza. Dnevnik »Matin« pravi, da bo prišla ura, ko bo seme, ki ga je vsejal Henriot v francosko dušo, rodilo bogat sad. Časopis »Pariser
Zeitung« pravi, da j« tnal Henriot pravilno oceniti preteklost in sedanjost svoje domovine ter da je iz teh ocen dobil pravilen vpogled na delo ca bodočnost domovine. Njegov boj je veljal tako beguncem, kakor tudi imperialističnim grožnjam Smutsa in Churchilla, nenasitnemu oblastiželjnemu Rooseveltu in prevratnim parolam Moskve. Istočasno pa je deloval kot vzpodbudilni klic vsem onim mlačnim in neodločnim Irancoskim elementom, ki so menili, da to rešeni vseh vojnih skrbi v varstvu premirja. Njegovi nasprotniki so ga smatrali za tako nevarnega, da so sklenili, da prisilijo k molku ta usta, ki so govorila neizprosno resnico.
Berlin, 30. jun. Nemški zunanji minister von Ribbentrop je poslal ob priliki umora francoskega državnoga tajnika Henriota predsedniku Lavalu brzojavno sožalje svoje vlade ob izgubi, ki je doletela Francijo in francoski narod.
Vichjr, 29. jun. V oficielnem sporočilu zelo ostro obsojajo zločinski umor državnega tajnika Henriota. Taka surova in zahrbtna zločinstva niso v naravi francoskega naroda. Tolovaji, ki so velikega rodoljuba Henriota umorili z metodično grozovitostjo, so s svojim zločinom potrdili, da je bil glas njihove žrtve glas resnice.
Finci hočejo ostati svoboden narod
Helsinki, 29. junija. Najbolj aktualna in važna točka, tako piše »Uusi Suomi« o nemško finskih razgovorih,,je bila nemška obljuba vojaške pomoči Finski. Za uspešno nadalievanje "finskega obfSmbne-ga boja je to dejstvo najvažnejše. Čeprav je tudi Finska prepričana, da se narod lahko zanese le na svoje lastne sile, je vendar pomoč od zunaj zaradi materialnih virov v tem neenakem boju med Finsko in Sovjetsko zvezo za naš mali narod ne le dobrodošla, temveč naravnost odločilnega pomena.
V prvi finsko-ruski vojni je Finska posebno občutno čutila, kaj pomeni, ako mora voditi majhen narod neenako vojno. Že preje je dobivala Finska iz Nemčije dejansko pomoč, ki je bila potrebna za vojno silo njenih armad. Sedanja novica je največje zadovoljstvo za vojake na bojiščih in pomirjenje za domovino. List opozarja na vojna poročila, ki govore o uspehih nemškega letalstva in nemških pomorskih sil. Finska nima nobene druge poti, nadaljuje »Uusi Suomi«, kot pot življenja in obstoja. To je grenka resnica, ker ima finski narod le eno naravno željo, da bi namreč v miru nadaljeval svoje življenie kot samostojen in svoboden narod. Da bi si zagotovil to življenje, ima samo eno pot, pot boia. Bila je težka in polna trpljenja ter bo taka tudi še v bodočnosti. Oporo in tolažbo za borce finske armade in finsko ljudstvo pa predstavlja občutek nemške pomoči.
Helsinki, 30. junija. O nemško-firoskem dogovoru piše »Ajan Suuntac
»Po 27. juniju ve ves svet, da se finska, ki je v prvi vojni vzbudila tako pozornost na svetu, a dobila tako malo pomoči, sedaj ne bo*ri več
sama, ko brani v skladu s svojo dolžnostjo no le svoje lastne, temveč s tem tudi pomemben del evropskih meja. Kot, odlično je treba poudariti dve dejstvi:
1.	Da se Finska ni mogla in da se tudi v bodoče ne bo mogla izogniti boju proti boljševizmu ter
2.	da je za vso Evropo življenjske važnosti dejstvo, da jo tudi na severu zavarovana pred boljševizmom. To dejstvo je konkretni realizem, čigur olajšujoči učinek na naš položaj čutijo bojujoče se finske armade in ves finski narod.
Dogodki zadnjih dni so bistveno izkristalizirali bodočo finsko pot. Finsko-nemško bratstvo V orožju, ki je že na marsikaterem prejšnjem bojišču prestalo svojo preizkušnjo in je bilo zapečateno s skupnimi krvnimi žrtvami, ho dovedlo do zmage naš skoraj že petleten boj.<
Helsinki, 30. junija. Skupina kare-
lijskih beguncev, ki se je iz vasi Valil jnrvi in Rautu (vzhodno od Vipurija) rešila pred boljševiki, se je hotela prebiti do finskih čet. Ker je bil železniški most čez jezero Vuoksen porušen, so poskušali možje prepeljati svoje žene in otroke na drugi breg s pomočjo zasilnega splava.
Ko so prišli v sredino jezera, pa je žene in otroke s svojim težkim strojniškim ognjem napadel nek sovjetski stražarski čoln. Sovjetski čoln je nadaljeval s svojim ognjem ter je ubil večino Fincev. Le nekaterim je uspelo, tfa so se, čeprav ranjeni, rešili v nek gozd in da so nadaljevali svoj beg.
Boljšsraacijski načrti Josipa Broza -Tita
, Za£reh, 29 junija. (Piše dopisnik DNB-ja Heinz Grunert.) — Tako imenovani »protifašistični deželni svet za osvoboditev Hrvaške«, ki so ga osnovale Titove dihali, je podal pred nedavnim svoj politični spored po radijski postaji »Svobodna Jugoslavija«.
V tem sporedu je bil odstranjen tudi zadnji dvom, da žele ti moskovski pri-ganjači le boljše vizacijo hrvaškega naroda. Sicer navaja točka 6, da bo dana vsem državljanom svoboda govora, časopisja in zborovanj, vendar le v okviru ljudske osvoboditve, ki jo vodijo komunisti (Titovo gibanje). V točki 7 obljubljajo svobodne volitve, toda vendar zopet z omejitvijo, da bodo osebe, ki delajo proti interesom narodnoosvobodilnega gibanja, izključene od volitev, to se pravi z drugimi besedami, da ne bo-
pripustili k volitvam nekomunistov.
Točka 9 pa zapoveduje preganjanje ne le vseh fašistov, ampak tudi vseh tistih, ki s fasisti simpatizirajo. V uradnih hrvaških krogih opozarjajo ma to, da bi dal la političen načrt boljševiškim mogotcem mnoga večja pooblastila, kakor jih je dala bivša jugoslovanska vlada Zivkoviču ali Jevtiču.
Spričo te izjave protifašističnega deželnega sveta je pa naravnost ironija, če govore Angloamerikancl, da je Tito bo roc za demokratske ideale. V ostalem je po mnenju tukajšnjih krogov ta načrt le kos papirja in odločal bi Jo člo-
vek, ki bi bil komunist.
Vlogo nekega Stalina v malem obsegu bi maj igral kot tajnik protifaši-stif -nega deželnega sveta za osvoboditev Hrvaške dr. Pavle Oregorič, ki je bil eden vodilnih osebnosti nezakonite komunistične stranke Jugoslavije. Rodil se je leta 1892 v Hrvatskem Zagorju ter se pojavil kmalu po 6vetovni vojni v Sovjetski zvezi in Je v Moskvi absolviral tečaj za boljševiške častnike, se udeleževal na vojni akademiji predavanj o izvedbi strahovalnih akcij in o bojih proti meščanstvu ter kmalu igral precejšnjo vlogo kot šef jugoslovanskega oddelka za komunistično propagando v Odesi. Ko se je vrnil v Jugoslavijo, je pričel z živahnim komunističnim propagandnim delovanjem, nabiral prostovoljce zia španske rdeče armade, ponarejal potne liste in se pečal z drugimi nečednimi stvarmi. Večkrat je bil aretiran ter kaznovan z zaporom. Ko Je bila ustanovljena Nezavisna država Hrvatska, je izginil, končno pa se je pojavil med tolovaji.
Hrvaško kulturno iivljeije v petem letu vojne	v
Zagreb, 29. Junija. V Zagrebu so odprli četrto hrvaško umetniško razstavo. Otvoritvi je prisostvoval diplomatski zhor na čelu z nemškim poslanikom. Razstave so se udeležili skoraj vsi hrva-.
jiki poTnn
Štev. 148
»SLOVENEC«, sobota, i. juli.ia 1944
Stran 5
Steritenovo razstavo obiskujejo vsi sloji
Sternenovo razstavo obiskujejo ne samo oni izbrani krogi, ki obisk umetnostnih razstav smatrajo za družabno dolžnost, ampak tudi obiskovalci iz vseli slojev prebivalstva, ki so se doslej takih prireditev ogibali, ker v njih nisc našli tega, kar so pričakovali ter cenili za lepo in pravo umetnost. Edino zdrava in čista umetnost je vedno in povsod zmagovita in trajna, saj je mojster Ster-nen vedno zvesto sledil naravo ter se navzlic še tako glasnim modnim geslom odločno izogiftal zablodam na stranska pota. Res je tudi mnogo nadarjenih z idealizmom iskalo nove poti za fim večje izpopolnitev umetnostnega izražanja, vendar jiA je pa dosti krenilo na kriva pota morJa tudi iz spekulativnih namenov ter nekaj celo zato, da bi prikrili svoje premajhno znanje za težke probleme res nične umetnosti. Toda zdravi naš narod nikdar ni hotel hoditi za njimi ter je bil gluh za poveličevanje take umetnosti, ki jo drugje imenujejo »zvrženot, v sla bi slovenščini pa »izrojenoc umetnost Čeprav na Sternenovi razstavi ni niti slutnje kakega sladkobnega kiča, Se manj pa vpliva kakršne koli modne umetnosti ki vleče snoblzcm za seboj in izkoriščs njegovo lahkovernost, vendar je na njegovi razstavi vedno več preprostih 1 ju
di, ker je Sternenova umetnost vednc dosledna, zdrava, živa in resnična, ki jo brez pridržka občudujejo obiskovalci vseh slojev. Prav na ta uspeh moistra Sternena moramo biti najbolj ponosni, ker nam dokazuje, kako so nadarjeni, prirodi zvesti razstavljalci dunajske slovenske umetnostne razstave znali naš narod za umetnost vzgojiti, da je prava umetnost postala splošna nnrodna zahteva ter sedaj tudi preprosti strokovnjak zna ločiti zrna od plev. In prav zalo je Sternenova razstava najdostoj-nejša proslava štiridesetletnice prvega nastopa slovenske umetnosti pred širokim, kritičnim svetom na punaju. Brez razlike poklica in stanu obiskovalci hvalijo razstavljena dela ter na njih zasledujejo jasno vidno pot umetnikovega razvoja in napredka, ki pomeni obenem štiridesetletni napredek slovenske umetnosti visoko na vrhunec evropske umetnosti. Pripominjamo 6amo še to, da je raz-stavljalec poslal na razstavo še dvoje svojih najnovejših del, ki ju je napravil s pastelom že po otvoritvi razstave, namreč zares živi pastelni portret dečka Mirta in njegove sestrice Polonce, ki prav učinkovito dopolnjujeta raznoterost razstave.
Novi grobovi
■f Peter Lombar. Po hudi nesreči Je previden s sv. zakramenti umrl g. Peter Lombar, 19 letni sin meterja našega lista. Pokopali ga bodo v soboto, 1. julija ob 4 popoldne izpred viške cerkve na larno pokopališče. Sv. maša zaduš-iiica bo v nedeljo, 2. julija ob 7 zjutraj v farni cerkvi na Viču.
+ Ivan Vonflna. V Ljubljani Je umrl v 80. letu starosti gospod Ivan Vončina, železniški zvaničnik v pokoju. Pogreb bo V soboto 1. juiija ob pol šestih popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče v Stepanji vasi.
Naj rajnima sveli večna luč, vsem njunim dragim naše iskreno soialje.
Izila je nova knjižica
»POZNATE ŠKOFA?«
Cen« I lira 30 ccnf.
Zgodovinski paberki
30. rožnika
973. lota je cesar Oton II. podelil škofijski stolici v Freisingu obširno posest na Kranjskem. Darovano ozemlje Je obsegalo Sorško polje, okolico Loke, Selško dolino in večji del Poljanske doline. V smislu germanskega prava je pripadlo vse nenaseljeno ozemlje v novopridobljenih ozemljih vladarju. Ta je potem delil ozemlja med svoje prijatelje, sodelavce in vojake. Podelitev obsežnega ozemlja na Slovenskem bavarski škofiji pa je v zvezi z razmerami v tedanji Nemčiji. Sredi desetega stoletja je vladal na Nemškem Oton I., ustanovitelj rimsko-nemške države, ki 6e mu je z zmago na Leškem polju 953. 1. posrečilo ustaviti madžarske vpade v Nemčijo, pa tudi v Italijo.
Na Bavarskem in v Karantaniji je ▼ladal vojvoda Henrik II., bratranec cesarja Otona II., naslednika Otona I. Ker je bil Henrik še nedoleten, je vodila oblast v deželi njegova mati Judita, pri čemer jo je podpiral freleinški škof Abraham. Dokler je bil živ še stari cesar Oton I., je uravnaval Abraham 6vojo politiko še v 6kladu z državno oblastjo. Po smrti Otona I. pa se je položaj naglo spremenil, mladi vojvoda Henrik se je začel obračati proti svojemu cesarskemu bratrancu. Njegov pomočnik škof Abraham pa 6e je kljub temu sukal v bližini cesarja in ga pridobil, da je izdal zgoraj omenjeno da-rovnioo. Medtem ko je vladar na ta.ko radodaren način ustrezal željam bavarskega vojvode in freisinškega škofa, sta ta dva pletla proti njemu zaroto. Vojvoda Henrik je skušal pridobiti na ogromnem kompleksu, ki se je širil od čeških meja do Verone ter od Lecha do Ogrske, zase kar največjo moč in veljavo. Skof Abraham mu je bil pri tej priliki močna opora. Koalicija proti cesarju je dosegla višek s prestopom češkega vojvode Bol es lav a in poljskega kneza Mieceyslava na bavarsko stran. Ogromna in za nemškega vladarja kaj nevarna zveza, za katero je pa končno 974. 1. cesar zvedel in vojvodo prehitel. Še preden se je mogel združiti 6 svojimi zavezniki, je padel Henrik v ccsarjeve roke. Sledila je kazen. Vojvoda je bil odstavljen in je moral s svojim glavnim potnagačem škofom Abrahamom oditi v pregnanstvo. V zvezi s tem uporom je tudi ločitev Koroške od Bavarske. Koroška postane 976. 1. samostojna vojvo-dina. Skof Abraham ali kdo drugi izmed freisinskih duhovnikov je pisec brižinskili spomenikov, najstarejših zapiskov v slovenskem jeziku. Loška posest je ostala v rokah freisinške cerkve do leta 1803., nak»ar je prešla pod oblast Hahsburžainov!
1577. letn se je rodil Rubens, najpomembnejši belgijski slikar.
1810. leta pa Slovenec — ilirski pesnik Stanko Vraz.
1. malega srpana
1463. leta so Turki zavzeli bosansko mesto Ključ in ujeli kralja Štefana Toma-ievita. Bosna, ki se je naglo dvignila po smrti srbskega carja Dušana pod spretnim vodstvom mladega Tvrdka, ta je združil pod svojo oblastjo tudi dele Hrvaške in Srbije, jo začela v 15. stoletju naglo propadati. Njeno odporno moč je krhala zlasti verska neenotnost, ki je dajala Madžarom povod za ponovne vpade. Ko je bila zlomljena Srbija, je bilo jasno, da je na vrsti Bosna. Kralj Štefan Tomaž (1443—1461) je iskal pomoči na vseh straneh, pa našel razumevanje edino pri papežu, ki je skušal dvigniti krščansko Evropo proti moha-medanskim Turkom. V tem je stari kralj umrl, sledil mu je sin Štefan Tomaževi«, ta je rotil papeža, naj mu pomaga in mu dokazoval, da se Turki ne bodo ustavili v Bosni, ampak bodo preko hrvaških in slovenskih dežel gotovo udarili tudi v Italijo. Papež je poslal v Bosno poslanca,
ki je Štefana v Jajcu okronal, nato pa dosegel sporazum med Bosanci iu Madžari. Zanašajoč se na papeževo pomoč in na zavezništvo z ogrskim kraljem Matijo Korvinom je Štefan odpovedal Turkom davek. Ti so takoj vdrli v Bosno in povsod zmagovali. Trdnjava Bobovac se jim je sama predala, pa tudi prestolnica Jajce je padla skoraj brez odpora. Kralj se je zatekel v močno utrjeni Ključ, toda Turki so se trdnjave z zvijačo polastili, kralja ujeli in ga usmrtili. Po padcu Ključa so Turki naglo osvojili tudi ostalo Bosno. To jim je bilo tem laže, ker so imeli med tlačani mnogo tihih pristašev, katerim so obljubljali, da se jim bo pod njihovo vlado dosti bolje godilo kot pod oblastjo krščanskega plemstva. Z zavzetjem Ključa in kraljevo 6mrtjo je bilo konec tudi bosanske države, ki je bila poslej turški pašaluk. V kratki dobi se je večina bosanskega plemstva pomoha-medanila in postala najjačja opora turški oblasti na Balkanu.
1849. leta so Francozi zavzeli Rim in obnovili v njem papeževo oblast, ki so jo prej laški revolucionarji ukinili.
Berite »SVET«
Dramsko gledališče
Sobota, 1. julija ob 18: »Kozarce vodo«. Rod B.
Nedelja, I. JulJJa ob 18: »Dona Dlana«. Izven. Ceno od 26 lir navzdol.
Operno gledališče
Sobota. 1. julija ob 18: »Baletni veter«. Red Sobota.
Nedelja, 2. julija ob 17: »Madame Buttcr-fly«. Izven. Cene od 40 lir navzdol.
Oddajnllka aknplna »Jadransko prlmorjc« RADIO LJUBLJANA
Dnevni spored ta 1. juliji
7 Poročila v nemSčlnl — 7.10 Jutranji pozdrav, vmes 7.30 Poročila v slovenSiini — 9 Poročila v nem. — 12 Opold. koncert 12.30 Poročila v nem. In slov. in napoved dnevnega sporeda — 12.45 Veseli zvoki za premor — 14 Poročila v nemščini — 14.10 VaSka godba ln Poldka Zupan, eopran — 17 Porodila v nemSčinl ln slovenščini — 17.15 Drobni napevl — 18.30 Športni pregled — 18.45 15 minut za deželo: Inž. Jnnežič Frnn: Boj rastlinskim Škodljivcem — 19.45 Predavanje, govori Hans Fritzsclie — 20 Poročilo v nemSčinl — 20.15 Halo, kako bi bilo, če bi 6U po srečo) — 22 Poročila v nemščini in napoved sporeda za naslednji dan — 22.15 Igramo za ples — 23 Iz drž. sporeda.
Za današnji dan
Koledar
Sobota. 1. malega srpana: Jezusova UoS-nja Kri) Ollver, škof; Teodorlk, spozn. Nedelja, 2. malega srpana: 5. pohinkoSt-na: Marijin obisk; Procos in Klartinijan, mučenca.
Dramsko uledalit^e
»Kozarec vode«. Ob 18. Ited B.
Operno sledaliMe
Baletni večer. Oh 18. Red Sobota.
Kino Malica
»Sranicl« ob 16 in 19.
Kino Union »Kmečka pravda« oh 17 in 19.15,
Kino Sloga
»Moja hči na Dunaju« oh 16 in 19.
Lekarniška služba Nočno »IU tb o Imajo Itkiriti
mr. Bakarčtč, Sv. Jakoba trg 9; dr. Ra-mor, Miklošičeva cesta 20; mr. Murmayer, Sv. Petra eosta 78.
Zdravniška služba
Nedeljsko zdravniško slutho bo opravljal od sobote od 20 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr. Mli Franta, Ljubljana, Poljanska cesta 15. telefon .12-64.
Cerkveno proščenje na Rožniku
V nedeljo, 2. julija, na prhr.nik Marijinega obiskanja bo v rožniški cerkvi slovesno jiraznovanjo cerkvenega prošče-nja (žegnanje). Ta dan bodo lihe maše oi) %7, ob 7 in 8. Med mašama ob 7 in 8 bo tudi kratka pridiga.
Slavnostna služba božja pa bo ob 0 s pridigo in slovesno asistirano mašo. Pri tem svečanem opravilu bo prepeval Sattnerjev zbor pod vodstvom opernega dirigenta g. Netiata. sledeče skladbe: Premrl: o Marija, ti pomagaj nam!
—	P. Hugolin: Missa Seraphica. —. Fon-ter: Ave Maria. — Mav: V zakramentu.
—	Premrl: Marija, dobrotno nam ohrani dom in rod.
Popoldne ob 5 bo kratka pridiga ln slovesne pete litanije Matere božje z ljudskim petjem. Celo osmino bo vsako jutro orglana maša z ljudskim peljem ob y,7. Na praznik in v osmini bo prilika za sv. spoved.
j,6L KINO »SLUGA« UM
I 3na nnlboljSIh »moserjansklh« pustolov-} ščin, veriga nesporazumov in zamenjav, veseloigru za vso. ki so radi od srca nasmojejo, v lilmu
»Moja hči na Dunaju«
Hans Moser, Dorit Kreyslor, Charlott Daudcrt, Hans Oldcn. Hedwig Bleibtreu, Elfrlede Datzig. Predstave ob delavnikih oh 1* In rt, v nedeljo ob 15, IT ln 19.
,IL KINO »MATICA« ""
Največji šlager sezonel Zgodba o nastan ku »šramcl.kvarteta«, poln na jsijajnejiib popevk ln humorja.
2novice
»Šramel«
Hans Moser, Paul HOrblger, Marte H a roti, Hans Bolt.
Predstave ob II In II.
IEL KINO »UNION« ""
Ludvig Oanghofer jo brez dvoma nam najbližji nemški pisalelj. Zato so tudi vsa njegova filmsko prikazana romnn-tlčna dela doživela pri nas velik uspeh. Sedaj bosto imeli priliko vidoti njegov roman
»Kmečka pravda«
Glavni igralci: Elfriede Datzig. Paul Richter, Fritz Kampers itd. Predstave ob 17 4n 11.15.
Bolniška nakazila za mmn julij
Bolnikom, ki so po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatke racioniranih živil, bo bolniški odsek mest. preskrbovalnega urada delil bolniška nakazila za mesec julij vsako dopoldne od 8. do 11.45 samo v pritličju Turjaške palače pri Križankah, Gosposka ulica 15, po naslednjem razporedu:
Od 1. do ?. julija samo bolnikom, ki imajo pravico tudi za meso, tako da pridejo na vreto v soboto, 1. julija bolniki z začetnicami priimika A do E, v ponedeljek, 3. julija, bolniki z začetnicami F do J, v torek, 4. julija, bolniki z začetnicama K in L, v sredo, 5. julija, z začetnicami M do P, v četrtek, 6. julija, z začetnicami R do T in v petek, 7. julija, bolniki z začetnicami U do 2.
Od 8. do 17. julija drugim bolnikom, tako da pridejo na vrsto v soboto, 8. julija, bolniki z začetnicami priimka A do C, v ponedeljek, 10 julija, z začetnicami D do G, v torek, 11. julija, z začetnicami H do J, v sredo, 12. julija, z začetnicama K m L, v četrtek, 13. julija, z začetnicami M do O, v petek, 14. julija, z začetnicami P do S, v soboto, 15. julija, za začetnicami S do U in v ponedeljek, 17. julija, z začetnicami V do 2.
Od 18. do 26. julija bo bolniški odsek de il nakazila za sladkor za dojenčke in bolnike, toda le na podlagi predloženih zdravniških spričeval, tako da pridejo na vrsto v torek, 18. julija, bolniki z začetnicami priimka A do C, v sredo, dne
19.	julija, z začetnicami D do H, v četrtek,
20.	julija, z začetnicami I do K, v petek'
21.	julija, z začetnicami L do N, v soboto!
22.	julija, z začetnicama O in P, v ponedeljek, 24. julija, z začstnicama R in S, v torek, 25. julija, z začetnicami š do U in v sredo, 2<i. julija, bolniki z začetnicami V do 2.
Zdravstveni zavodi, ki so tipraviSeni dobivati posebne dodatke za strežniško
Za kongregacljo gospodov In meščanov
pri sv. Jožefu bo sv. maša v nedeljo, 3. Julija ob 8 na Rožniku.
Ob priliki obletnice smrti nepozabnega Brčaj Antona bo sv. maSa zaduSntca 4. julija ob 7 v cerkvi Srca Jezusovega. Vabimo vso sorodnik© in znance.
I. sklepna javna produkcija glasbene Sole »Sloge« ho v ponedeljek, S. julija, oh 18 v Šolski glasbeni dvorani. Nnstopijo gojenci klavirja, gosli, kitaro in solopetja.
Družina Mole, Zeljaraka 7, je darovala Vincencijevl konferenci t Trnovem 100 lir v počastitev spomina | ge. Ano \Ve«snerjeve in f Franca Ferderberja. VinccnclJova konferenca so lepo zahvaljuje.
Važno za vsakogar sedaj In v bodoče Je inanje strojepisja! Novi tečaji — dnevni ln večerni — pričenjajo 1., 8. ln 4. Julija. — Praktično znanje potrebno v vsakem za-aehnem ali javnem poklicu. — Specialni tečaji tudi za atenogrufi jo. knjigovodstvo itd. — Informacije, prospekti: Trgovsko učlIlSče »CbrUtofuv učni lavod«, Domobranska IS.
Za dljake-lnje In absolvente-lnje sred. njih In strokovnih Sol pričenjalo 1., I. In 4. Julija posebni počitniški tečaji strojepisja. Pouk bo dopoldne, popoldne ali zvečer po želji ln Izbiri obiskovalcev. Lahka desetprstna motoda, moderna atrojepisnica. tečaji ao eno-, dvo. ali trimesečni. — Učnl-na zmerna, vpisovanje dnevno. — Specialni tečaji tudi ta stenografijo, knjigovodstvo itd. — Praktično innnje, vsakomur korist no. — Informacije, prospekti: Trgovsko uči-tlCče »Clirlstofov učni tavod«. Domobranska IS.
Mladinski ln lolskl zbor Glasbene Matice
bosta nastopila na javni produkciji t po. nrdeljek, dne 3. julija, ob pol 6 v veliki filharmoničnl dvorani pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Na sporedu je vrsta mladinskih zborov ter meSanlh zborov lz na.Se literature, kakor tudi trije odlomki U Dvofakove balade »MrlvaSki ženin«. Kot solista nastopila pri tem Dvofakovom delu sopranistka 8oncgafnikova in haritonist Smrkolj, oba ix Šole go. Wistinghausnove.
Podrobni spored v knjigarni Olasb. Matica.
Jauko Mlakar so prav prisrčno zahvaljuje vsem, ki so mu k njegovi sedemdesetletnih čestitali.
Od 1. julija dalje je cena vsake posamezno knjižico 1 lira il rent. Daročnina oatauo neizpromen jona: 12 lir. — llpruva »Knjižici, Rakovnik.
Sedma In saduja sklepna produkcija Glasbene akademije se bo vrSila v torek, 4. julija, ob 18 t voliki filbarmonični dvo. rani. Na sporedu sla poleg drugih skladb tudi godalni trio prof. L. M. fekerjanca in slovitn C. Franckova violinska sonata Izvajali jih bodo učenci iz Sole za komorno glasbo, ki Jo vodi prof. J. Slais. Sporedi bodo naprodaj v Matični knjigarni I'o 6 in S lire.
Tečaj za popravne Izpite. Z julijem ra-čneuio pripravljati dijakelinja) ta popravne izpite. Poučujejo profesorji. Honorar zmeren. Prijave dnevno od 8 do 13 ln od 14 do 1«: InStrukrlJe — Novi trg S.
Opozorilo Da bo oddih na vrtu ali « naravi t* bolj prijeten. *l pomagamo i lepo godho. Nov« ploSče I modernimi llagorjl In gramofona pa Izposoja proll oiall odškodnini tvrdka »Evereot« t PreSernovI nllel 44.
V počastitev spomina blagopokojnega ravnatelja Občinsko hranilnice, g. Josipa Verblča je darovala KmeUka posojilnica na Vrhniki namesto vonca na grob znesek ;>00 lir za ohilntke reveže vrhniško občine ln Posojilnica v Logatcu 500 lir. V isti namen je poslala rodbina g. mr. Slavka Iločcvarla iz Ljubljano znosek 350 Ur, — Uprava oh. čine Vrhnika se darovalcem iskreno zahvaljuje tudi v Imenu podplranih.
Nedeljsko zdravniško slutho ho opravljat od sobote od 30 »večer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni viSjl zdravstveni svetnik dr. Ml« Franta, Ljubljaua, Poljanska o. 15, telefon 33 84.
Poizvedovanja
Zgubila sem usnjeno, modro dcnarnlco 80. junija dopoldne od Frančiškanske do zaklonišča pod gradom. Posten najditelj naj jo odda v upravi »Slovenca«.
Obvestila Prehranjevalnega zavoda v Ljubljani
osebje, naj pošljejo po nakazila od 1. 3o 10. julija popoldne.
Bolniki, ki dobivajo bolniške dodatke, naj prineso s seboj izpolnjeno živilsko nakaznico za mesec julij. Bolniška nakazila brez predložitve živilskih nakaznic ne bomo izdajali.
Zdravniška spričevala za pridobitev bolniškega nakazila je treba predložiti mestnemu fizikalu od 1. do 20. v mesecu.
Upravičenci, ki po predloženem spričevalu dobe prvič bolniško nakazilo, naj se z njim zglase na Prevodu, Novi trg št. 4/II, soba št. 12, zaradi potrditve trgovca.
Bolniški odsek opozarja, da bo delil bolniška nakazila strogo po objavljenem razporedu. Zamudnikom, ki prihajajo izven objavljenega razporeda, urad bolniških nakazil ne bo več izdajal.
Ce upravičenci zaradi nepričakovanega prekinjenega uradovanja ne bi prišli dopoldne na vrsto, naj pridejo v urad isti dan popoldne od 15. do 17. ure.
Delitev racioniranih živil za mcscc
V mosecu juliju bodo delili trgovci v mestu Ljubljani svojim stalnim odjemalcem racionirana živila po nuslednjih določilih:
1. Na osnovno živilsko nakaznico, ki jo
je izdal Mestni preskrhovalni urad v Ljubljani:
dnevno po 325 g kruha na odrezke za kruh; potrošniki, ki nabavljajo namesto kruha moko, bodo prejeli:
na 31 dnevnih odrezkov po 18( g enotne moke (skupno 3.90C kg); na 5 dnevnih odrezkov po 1SS g ržene moke (skupno M30 kg); na 5 dnevnih odrezkov po 337.5 g koruzne moke (skupno 1.687 kg); obenem 7. moko hodo prejeli tudi 31 g kvasa (ne posamezni odrezek odpade po 1.1 g kvasa). Na odrezke, na katero je nabavljen kruh, po. troSniku no pritiče kvas. — Pri nakupu moko na delno že Izrabljeno nakaznico velja razmerje: na 4 odrezko ©notna, na 1 odrezek ržena ip na 1 odrezek koruzna moka.
Nadalje bodo prejeli potroSnikl mesečno:
IMt g testenin in 1IM g rlža; na posa-moznl odrezek odpade po }6.8 g riža, oziroma testenin;
500 g sladkorja; na posamezni odrezek odpade po 50 g;
».5 (pol) del olja na odrezke od 1. do 4. julija; na posamezon odrezek odpade po 1.25 cl olja;
Dolitev preostale količine maičob bo ob-javljona pravočasno v časnikih.
380 g soli; na vsak posnmczen odrezek odpade po 75 g soli;
125 g kavnega nadomestka na odrezek »Jul — 76«;
1.5 (pol) litra kisa na odrezek »Jul —
73«.
Za nakup mesa je določenih skupno 16 odrezkov in sicer od »51 — Jul« do »Jul — U«. Delitev mesa bo objavljena vsakikrat v časnikih.
3. Na nakaznico za pridelovalce krnlnlh
žit:
po 40 g kvasa na odrezek »103« in »114«,
skupno 80 g kvasa.
3.	Na dodatno živilsko nakaznico za ročno delavce (R. D.) na dodatno živilsko nakaznico za zavodarje (Z) ln za nosečo že. ne (N); dnevno po 150 g kruha na odrezke za kruh; pri nakupu moke namosta kruha, prejmejo upravičenci:
na 21 dnevnih odrezkov po 134 g enotno moke (skupno 2.601 kg);
na 5 dnevnih odrezkov po 134 g ržene moko (skupno 0.620 kg); na 5 dnevnih odrezkov po 225 g koruzne moke (skupno 1.125 kg); obenem t moko prejmojo tudi 24 g kvasa (na dnevni odrezek za moko odpada po 0.8 g kvasa).
4.	Na dodatno živilsko nnkaznlco za delavce pri težkih delih (TD) dnevno po 250 g kruha; pri nakupu moke projmo upravičenec:
na 31 dnevnih odrezkov po 206.5 g enotne moke (skupno 4.436 kg); na 5 dnevnih od. rezkov po 206.5 g ržene moke (skupno 1.032 kg); na 5 dnevnih odrezkov po 375 g koruzne moke (skupno 1.875 kg); obenem z moko prejmejo tudi 38 g kvasa (na dnevni odrezok odpado po 1.2 g kvasa).
Vsakdanja Ljubljana po kronistovfli r a piskih Huda ploha nad Ljubljano
Stari vremenarji vedno 6krbno in pazljivo zasledujejo vreme v juniju, ki je znan, da se v tem času rade pojavljajo hude nevihte, spremljane s točo. In slari ljudje radi govore: »Ce do Petra ln Pavla toča ne razsaja, 6ta jeseni kmetu žitnica polna m staja.< To se pravi, da bo letina dobra, da bodo pridelki jeseni obilo spravljeni in da bo v hlevih živina preskrbljena z dobro in obilno hrano. V sredo pred praznikom sv Petra in Pavla je bilo podnevi sila soparno, popoldne pa so se nad mestom zgrnili nizki, čudovito gosti in črni oblaki. Popoldne okoli 16.80 se je razbesnela nad tem ozemljem huda ne-
vihta. Takih nalivov letos še ni bilo. V nekaj minutah se je zlilo nad 25 mm vode. Med to ploho je padala tu in tam redka, drobna toča. K sreči ni bilo huiše katastrofe. Praznik 29. t. m. je bil lep in sončen.
Nesreče in poškodbe
V nekem vinotoču v Jernejevi ulici v Spodnji Šiški je bil v sredo popoldne hudo poškodovan v glavo v Beli cerkvi pri Novem mestu rojeni strojni mehanik Alojzij Colja. — Na Ižanski cesti je po nesreči dobila hudo zastrupljanje hčerka posest-nice Darinka Jrvfrvn. — Oba sta bila z reševalnim avtom prepeljana v eploSno bolnišnico.
Nadalje mesečno:
400 g testenin (po 100 g na odrezek 1, 4. 3 in 4) lor
201 g rita (po 100 g na odrezek S in 6). 5. Na dodatno živilsko nakaznico za delavce prt najtežjih delih (N. T D.): dnevno po 351 g kruha. Pri nakupu moke nanio-sto kruha prejine upravičenec:
na 31 dnevnih odrezkov po 381.] g enot-ne moke (skupno (.175 kg); na i dnevnih odrezkov po 2S».J g ržene moke (skupno 1.446 kg); na 5 dnevnih odrezkov po 525 g koruzne moke (skupno 3.625 kg); obenem z inoko prejmejo tudi 53 g kvasa (na duevni odrezek odpade po 1.7 g kvasa). Nadalje mosečno:
411 g testenin (po 100 g na pdrezek 1. 2, 3 in 4) ter
20» g rlža (po 10(1 g na odrozek 5 ln 6). Delitev dodatnega obroka maSčoh ter morebitnih drugih živil na dodatni nakaznici T. D. in N. T. D. ho pravočasno objavljena v časnikih.
6. Na dodatno živilsko nakaznico Do. M. a. (za otroke do 3 let, veljavno od 1. 5. 1144): 560 g sladkorja na odrezek »a —7«.
7.	Na dodatno živilsko nakaznico Do. M. h. (za otroko od 3—» let), veljavno od 1. 5 1944: morebitna dolitev živil bo pravo-časno objavljena t časnikih.
8.	Na dodatno Živilsko nakaznico Do. M. c. (za mladino od »—18 let), veljavno od 1. 5. 1944:
na odrezek »e — 51«: 6.867 kg enotne moke, 0.266 kg ržene moke, 1.375 kg koruzne moke in 8 g kvasa.
9.	Na dodatno žlvlUko nakaznico ca kruh za bolnike:
dnevno IN g kruha; pri nakupu moke namesto kruha prejmejo upravičenci:
na 21 dnevnih odrezkov po 82.6 g enotne moke (skupno 1.734 kg); na 5 dnevnih odrezkov po 82.6 g ržene moke (skupno 0.413 kg); na 5 dnevnih odrezkov po 15« g koruzne moke (skupno 1.75» kg); obenem z moko prejmejo tudi 15 g kvasa (na dnavnl odrezek odpada po 0.5g kva/ia).
10.	Na dodatno živilsko nakaznico za me. so za bolnike:
dnevno po 50 g mesa pri določenih mesarjih.
11.	Na družinsko nakaznico »A«:
5 Škatlic vžigalic na odrezek »A — 1«. 13. Na družinsko nakaznico »B«: 1» Škatlic vžlgalle na odrezek »B — 1«.
13.	Na družinsko nakaznico »C«:
15 Škatlic vžigalic na odrezok »C — l«.
14.	Na bolniška nakazila, izdana od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani, lahko izdajajo trgovoi vsa nakazana živila, razen trdih maSčob. Delitov trdih mnSčob b0 objavljena posebej v časnikih.
Za potrošnike, ki prejemajo živilske nakaznico v občinah Ježlca, Polje, Rudnik in Dobrun,'e veljajo v vsemu zgornja določila, razon točk 9 (dodatna nnkaznica za kruh za bolniko) ln 10 (dodatna nakaznica za meso za bolnike). Osnovna živilska nakaznica za to občine jo enaka ljubljanski, samo da so čez vso odrezke pretisnjene vodoravno črto bledo oranžno barve. Nakup živil pri ljubljanskih trgovcih ali pekih s temi nakaznicami ni mogoč.
Ostalim proskrbovalnim uradom v pokrajini bo objavljena delitev racioniranih živil ln vžigalic s posebno okrožnico.
Delitev bonbonov za mladino do 18 leta
Od 3 do 15. t. m. prejmejo potroSnikl na dodatne živilske nakaznico Do. Ma„ Do. Mb. in Do. Mc., veljavne od 1. 5. 1944 in izdano od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani,
po 201 g bonbonov na odrezek »IS abc«
pri slednjih tvrdkah:
Sumi (GradiSče), Mimosa In Stine, (Dunajska cesta), Jeras ln Bonbon, (MlkloSi-čova cesta) ter Vavpetič, (CetovSka ceats).
Zbrane odrozke naj predložijo navedena tvrdke 17. t. m. nalepljeno In opremljena s seznamom v dvojniku kot običajno Mostnemu preskrhovalnemu uradu ▼ palači Bata.
Po tem roku zapadejo odrezkl »S5 abo*
Stran
»SLOVENEC«, sobota, 1. julija 1944
Stev. 148
Kaj je novega pri naših sosedih?
S Spotiti je Štajerskega
Lep pogreb so prod nedavnim priredili na pokopališču v Pobrcžju pri Mariboru padlemu brambovru Frnncu Maj-ceniču, ki je padel v boju s tujimi tolovaji. Na zadnji poti so padlega pospremili brambovci, brambovska godba in mnogi Mariborčani.
Z železnim križcem druge stopnje so bili odlikovani Spodnještajerci: vojak Friderik Schrumpf iz marihorske okolice, desetar Franc Sitter iz ptujskega okrožja ter desetar Jožef Kolarič iz Ja-renlne.
Dan glasbe v Trbovljah je priredila te dni okrožna glasbena ola Na ta dan je trboveljska gUsbena šola imela svoj 41. javni nastop in 8 simfoniini koncert, kar najlepSe dokazuje, kako uspešno ta zavod deluje
Nesreča. 24 letni krojaški pomočnik Štefan Mihajlovič iz Maribora si je pri nogometu poškodoval glavo. — 86-letni Ludvik čurič je padel z odra in si poškodoval levo nogo. — 21-letna Amalija Slamic ii Maribora si je poškodovala
Eri snaienju oken levico. — 38-letni judmili Roy iz Trate pri občini Velki, i* poškodovala nogo krava, ko jo je ircniU.
Iz Hrvaške
Visoko odlikovanje šefa civilne uprave v Sarajevu. Šel hrvatske civilne uprave v Sarajevu, hrvatski državni minister inž. Ivica Frkovič, je dobil od Fiihrerja zaslužni križec nemškega orla z zvezdami in meči v priznanje zaslug, ki si jib je pridobil v 6kupm borbi proti istemu ne-prijatelju.
Zaprisega liškega prostovoljskega bataljona. V Zagrebu je bil te dni zaprisežen 35. liški prostovoljski bataljon lldbina-Lovinac. Bataljon je sestavljen iz samih prostovoljskih borcev proti komunistom. Pri zaprisegi bataljona jo bil navzoč tudi Poglavnik NDH.
Nov policijski ravnatelj v Zagrebu. Za novega policijskega ravnatelja v Zagrebu je imenovan Perovič, dosedanji žu-panijeki policijski predstojnik v Cfcijeku.
Zvišanje radijskih pristojbin na Hrvatskem. Hrvatska poštna uprava je podvojila vse doslej veljavne radijske pristojbine v NDH.
»Divji kostanji.« Pod tem naslovom je izdala svojo prvo zbirko pesmi mlada hrvatska liričarka Vlasta Uršič. Pesmi 60 pisane v kajkavskem narečju.
I: Trsta
Trst zopet bombardiran. Uradno poročajo: V noči od 26. na 27. junij je bil Trst zopet cilj sovražnih strahovalnih bombnikov. Na področje mesta je bilo vrženih veliko število bomb. Zopet je bilo porušenih več hiš,v prvi vrsti v delavskih četrtih. Obžalovati je več mrtvih in ranjenih.
Poostrene kazni za zanikrno zatemnitev. Prestopki proti predpisom o zatemnitvi so se do sedaj kaznovali z denarnimi globami in zaporom. Po novem pre-fektovem odloku se bo v bodoče tozadevne grešnike povrh vsega kaznovalo z ukinitvijo električne luči. Hišam, v katerih se bo v bodoče ugotovila nemarna zatemnitev, se bo odtegnila električna luč za 10 dni, pri ponovnem prestopku za 30 dni, v težkih primerih za nedoločen čas.
Toplo priznanje duhovščini. Dne
11. junija je tržaški škof po radiu pozval vso javnost, naj priskoči na pomoč bombardiranim nesrečnikom. Njegov prisrčen poziv je imel uspeh. Cerkev je lahko takoj pričela 7. dobrocfelno pomočjo pri revežih, ki so izgubili vse.
RCDNO KUPUjemO:
HPANii.Hi: proizvodi
. LJUBLJANA
•..■■•1 rr* pisarma' skladišče. ';,
, >. ' vid o vdan sk a cesta «18
Za vsak večji kraj iščemo nakupovalce in prevzemalee.
One, ki berejo oglas, prosimo, da opo-zore potrebne na možnost zaslužka. Na zahtevo pošljemo nakupni cenik.
Na dan letalskega napada je duhovščina — svetna in redovna — posvetila svoje moči tolažbi in duhovni pomoči. Še preden je bil alarm ukinjen, so prihiteli duhovniki med ruševine in skrbeli za zadnjo pomoč umirajočim in težko ranjenim, drugi so pa v bolnišnicah vršili duhovno in karitativno služIjo. Od 11. junija 6e je začelo delo ljubezni za družine bombardiranih. Civilne oblasti so pokrenile nujno potrebne velike pomožne akcije. Cerkev je pa s sredstvi, ki so se stekala i (Fne-va v dan, započela svoje materinsko delo ljubezni in usmiljenja. — Tako piše tržaški »Piccolo« od 24. junija in poziva občinstvo, naj še nadalje prispeva za škofijsko dobrodelno akcijo, da bo duhovščina lahko vršila svojo vzvišeno nalogo in lajšala gorje!
Hišna vrata marajo biti odprta. Med alarmom, najsi bo podnevi ali ponoči, morajo biti vsa hišna vrata odklenjena, da se morejo tisti, ki ne dospejo pravočasno do zaklonišč, zateči v privatna hišna zaklonišča.
Protiletalska hišna straža. Deželni urad za protiletalsko varnost na Reki je izdal odredbo, po kateri se morajo takoj določiti in izuriti hišne protiletalske straže. Poziv v protiletalsko varnostno službo je za vsakogar obvezen.
Utopljenka v morju. V malem zalivu pri Lovrani v bližini Opatije eo našli v morju utopljenko, ki je imela več ran. Po točnih poizvedbah se je dognalo, da je ne-6rečnica že dlje časa kazala znake duševne zmedenosti; pri padcu v morje se je ranila in utonila.
Prometne nesreče. Na Trgu Svobode je avto |>odrl 15-letno Ginevro Ceresani, stanujočo v Valentinijevi ulici 16. Potolkla se je po nogah, tako da je morala iskati pomoči v bolnišnici. — V ulici Rattisti se je avto zaletel v tramvaj, ki
prihajal od Sv. Ivana. Vozač v tramvaju je zavrl, vendar pa je bil sunek tako močan, da je tramvaj iztiril in se zadel ob tovorni avtomobil. Ljudje na tramvaju so se sicer prestrašili, vendar pa se ni zgodilo nikomur nič hudega. Vozaču je zašla noga med motor in sedež, da si jo je poškodoval in so ga morali odpeljati v bolnišnico.
iz Gorice
Brezvestnost verižnikov
»Adria-Zeitung« od 22. junija prinaša podatke, ki jih jo dal njenemu dopisniku predstojnik gospodarske policije pri višjem SS policijskem vodji. Dolge kolone številk, ki jih je dopisnik videl, pričajo o velikih uspehih, ki jih je imela gospodarska policija v borbi proti zločinskim kršiteljem prehranjevalnih predpisov. Obupno dolgi seznami imen iz vseh slojev in vseh poklicev zgovorno dokazujejo, kako se mnogo ljudi brezbrižno in brezvestno ne meni za bridkosti časa in za uradne predpise, ter hoče zaslužiti na račun grozne vojne.
Naj navedemo par kričečih primerov!
Gre za trgovsko družbo, ki razdeljuje meso. Kontrola zaloge izkaže porazen primanjkljaj. Izgovor odgovornih gospodov, da tehtnica ni pravilna in da so se mesne zaloge posušile, je bilo lahko točno zavrniti. Pravi vzrok primanjkljala je izviral iz nedopustno visokih dobav, ki so jih na podlagi potvorjenih listin imeli nekateri konsumenti. Narasel je na 55.000 kilogramov mesa. Proti 10 vodilnim osebam je bila vložena sodnijska ovadba, ki naj razčisti, kam je meso izginilo.
Komisar neke občine v videmski pokrajini je imel zelo skromno nakazilo olja. Prava zagonetka, kako je lahko redno porabljal velike množine olja zase in ga prodajal tudi pod roko. 117 litrov olja eo pa zaplenili še v njegovem stanovanju.
Primer dr. Cereanl. Pod pretvezo, da dela po naročilu neke družbe, je naročil 13.000 vreč iz jute. Dosegel je, da ro mu bile vreče po predpisani ceni 16 lir kos dobavljene. Dokazalo pa se Jp, da Je hotel vreče po 85 lir kos prodati na črni borzi. K sreči ga je prehitela gospodarska policija in vreče zaplenila.
Vodja nekega prehranjevalnem! urada v videmski pokrajini in njegovih šest nastavljencev so v enem mesecu 6000 odrezkov od živilskih izkaznic, potem ko so jih že odraitali, znova Izdali, da bi si r. niiml prlsleparili živila. Proti njim in Šestim pekom, ki «o jim pomagali pri skrivanju blaga, je bilo uvedeno sodno postopanje.

Šport
Ljubljana : Hermes 3 :2
Fo tedna dni počitku na žetonom polju ata ce včeraj na lepem utadionu v Šiški pomerili spet onajstoriei Hermesa in Ljubljane. Tekma naj bi imela namen, pokazati domači športni publiki, da «o zadnje doseženi rezultati Ljubl>ane proti Ilermesu lo previsoki in da je Herme« močnejše moštvo kot pa so povedali nedavni rozultati. Tega namena pa včerajšnja tekma ni dosegla, čeprav bi se moglo po rezultatu sodeč to sklepati.
Ljubljana je bila v vseh linijah, morda le z izjemo vratarja, boljša in le slabi igri obeh ljubljanskih kril so ima Hermes zahvaliti, da ni bil izkupiček za Ljubljano večji. V napadalnem kvintetu šo daleč ni šlo vse tako kot bi moralo iti. Zadovoljila sta le Haeler in Popček, prvi kot prodornež, drugi kot smiselni graditelj napadalnih akcij. Kot rečeno sta bili obe krili 6labi, grešili Bta v najosnovnejših temeljih, kako mora »ploh krilo igrati. Leva zveza greši predvsem čostokrat zaradi tega, ker >nima desne noge«. Pomočniška linija, jo dobro podpirala napad, le premnogokrat se je zamotala v nepotrebno igračkanje, česar naj se v bodoče odvadi. Tako dobra krilska vrsta ne igral Slaba sta bila oba branilca, katerima je potrebna hitrost. Za bodoče težjo tekme bo treba v njuno nogo več hitrosti in več odločnosti. Vratar je dal povprečno igro.
Hermežani niso pokazali skoraj nobene vigranosti. Poedinci so so broznačrtno po-jali za žogo. Skoda nekaterih prav dobrih moči, ki v enajstoriei hermežanskega moštva od nedelje do nedelje zapravljajo svoje moči, ko bi se moglo moštvo z vestnim in smotrenim treningom dokopati do 6olidnega znanja in tega, da bi bil Hermes kos tudi močnejšim moštvom. V napadu se je tokrat izkazal novinec Stadler, ki je zabil oba gola za domače. V napadu pa jo bilo v ostalem precej »plavanja«, kar velja predvsem tudi za obrambni par. Najboljšega moža je dal vratar, ki je ubranil nekaj težkih žog. Oba
Sočaf a v krilskl vrsti sta se trudila, da hI obe liniji povezala, pri čemer pa 6lu imela le malo uspeha.
Na splošno se lahko reče, da doseženi rezultat odgovarja poteku igre. Igralcom obeh moštev pa polagamo za bodoče tekmo na srce, naj manj govore in dirigirajo po igrišču, manj oporekajo sodnikovim odločitvam. Včeraj je od časa do ča«a kazalo, kot da smo na sejmu in barantamo za sodnikove odločitve. Drugič voč dela pa manj govorjonjal Tekmo je sodil g. Makovec, glodalcev pa jo bilo okrog tri sto ali morda nekaj ve&
V	predtekml Je jnniorsko moštvo LJubljane odpravilo juniorje Hermesa s S : Tekmo je sodil g. Dolinar.
Posebni počitniški tečaji za dijake
V	okviru počitniških telosno - vzgojnih točajev, ki jih prireja športni referat pri pokrajinski upravi za dijake višješolee, se bo vršil tudi tečaj za lahko atletiko ln Igre x iogo.
Teki, meti ln skoki so načini preizkušanja telesne moči in spretnosti pri vseh narodih sveta, tudi pri najbolj primitivnih. Teki, meti in skoki so tvorili glavni del tekmovanja starih grSkih olimpijskih iger in lahka atletika (pod to besedo razumemo športno udejatvovanjo v tekih, metih in skokih) tvori glavni del programa tudi pri modernih olimpijskih igrah. Umetniki - kiparji so mnenja, da je harmonično najlepše razvito mišičevje pri lahkoatletu - deseto-borcu, ki goji teke, mete in skoke, Iz česar lahko sklepamo, da jo ta način športnega udejstvovanja za doraščajočo mladino najbolj primeren.
Igre z žogo — zlasti rokomet, košarka in odbojka — so najboljše dopolnilo lahko-atletskemu treningu. Igre z žogo večajo spretnost in dvigajo prisotnost duha, obonem izdatno zaposle vse mišičevje in notranje organe, navajajo pa tudi k čutu skupnosti in borbenosti, dve lastnosti, ki sta mlademu
Uredite zaklonišča
Vse dragocenejše predmete, odvišno obleko in predmete, ki jih je težko nadomestiti, pa se jih stalno ne rabi, ni hraniti na enem mestu, temveč naj se jih razdeli pri sorodnikih in znaucih; tako v a in bo v slučaju porušenja vaše stavbe ostalo nekaj opreme ohranjene.
Kakšno železno rezervo najnujnejših potrebščin pripravimo za zaklonišče? Poleg pribora, krožnika za juho in posode za piti, naj ima vsaka oseba stalno pripravljeno: zavojček prepečen-ca, nekaj keksov, škatlo kondenzirane-ga mleka in nekaj sladkorjev, poleg tega steklenico mineralne vode ali pa steklenico s svežo vodo, ki pa jo je seveda dnevno menjati. Ce imamo se nekaj ovsenih kosmičev, napravimo z vodo, mlekom in sladkorjem hitro dobro okrepčilo.
Ne naslanjajte se na znnanjo steno zaklonišča med napadom, ker povzroča zračni pritisk na tej steni tresljaje.
V vsakem zakloniščn mora biti tudi hišna lekarna. Navodila za sestavo te lekarne, kakor tudi potrebne recepte dobite na mestnem fizikatu. Vsaka zdravstvena pomočnica hišne zaščite pa naj ima še svojo ročno torbico za prvo pomoč.
Tudi v zaklonišču mora biti večja posoda za vodo, in to ne le za pitno, temveč tudi, dn se moremo omočiti, čim bi zaradi sosednjih požarov nastala v zaklonišču huda vročina ali bi se morali skozi od požara razžaljeno okolico rešiti na prosto. V tem primeru se ogrnemo s plaščem ali odejo, ki smo ju v vodi močno zmočili.
Okenske odprtine t zaklonišču je brezpogojno zavarovati. Zlasti močno morajo biti zavarovane vertikalne odprtine, kjer je učinek zračnega pritiska najmočnejši. Najuspešnejše je zavarovanje z betonskimi segmenti, kakršne je n.pr. videti v Križevniški ulicL
človek u v vsakdanjem življenju zelo potrebni.
Zanimanje za lahko atletiko in igre z iogo jo pri naši srednješolski mladini pre-eojšnje. Počitniški lahkoatleUki tečaj ima namen dijakom nuditi osnovne pojme o tehniki in načinu treninga posameznih lahko-atletskili panog, obenem pn jih navajati na sistematično splošno telesno vzgojo, na kar 6o doslej športni klubi polagali mnogo premalo pažnje. Učni načrt je pripravljen tako, da bo nudil dijakom podlago za bodočo udejstvovanje na športnem področju. Prav posebno pažnja se bo tudi polagala na pravo športno vzgojo po olimpijskih načelih.
Udeleženci lahkoatletskega tečajo bodo dvakrat tedensko, ob sredah in petkih po-pold ne vežbali na Stadionu, ob ponedoljkih dopoldne pa bodo imeli plavalno uro na kopališču »Ilirije«.
Tečaj prične v sredo, 5. julija, ob 17 na Stadionu.	- j;; '
Počitniški tečaji za dijakinje
Športni referent pokrajinske uprave prireja te-le posebne tečaje za dijakinje:
A)	Lahkoatletski tečaj za višješolke se bo vršil ob torkih in četrtkih popoldne ob 16.30 na. igrišču v Tivoliju, plavanje v soboto dopoldne od 9 do U v kopališču »Ilirije«.
B)	Tečaj za plavanje za višježolke in nižješolke bo ob torkih in četrtkih dopoldne od 9 do 11 v kopališču »Ilirije«, razen tega morajo obiskovati vse udeleženke vedno telovadbo v Tivolijn.
C)	Tečaj za telovadne plesne korake bo ob istem čaau in na. istih prostorih kakor tečaj A).
Vsi tečaji začno v torek, 4. Julija. Prijavljene dijakinje naj bodo četrt ure pred začetkom pred kopališčem »Ilirije«, oz. na igrišču v Tivoliju.
Prvenstvo Ljubljane v odbojki
ŽŠK Hermes bo priredil v nedeljo, dne 2. julija, s pričetkom ob 8 zjutraj prvenstvo Ljubljane v odbojki. Tega prvenstva se bo udeležilo 8 najboljših ljubljanskih moštev. Tekmovanje bo zelo zanimivo, saj bomo videli na delu najboljše igralce iz Ljubljanice, Šiškarje, Mladikarje in druge ka-veljno. — V tekmovanju ženskih skupin bodo nastopile Hermežanke in moštvo športnih učiteljic. — Tekmovanje prične ob 8 na Her-mraovem stadionu. Vstopnina 5 lir (sedeži) in 3 lire (stojišča).
MALI OGLASI
I Službe I
dobe I
KROJ. POMOČNIKA
za splošna dela, surej-mera takoj. — Modni
salon Slapar, Šmartin-ska ulica 8.	(b
Gospod. POMOČNICO
pridno, čisto in pošte, no, za kulio in druga gospodinjska dela, razen pranja, sprejme tričlanska boljša aru. žina sredi mesta. — Hrana dobra in za-dostna, plača lepa. — Naslov v upravi »Slo-venc-a« pod št. 5639. (b
I Poizvedbe |
IZGUBIL SEM
poročili prstan na poti Lipičeva ulico, Ain. brožev trg, mimo Ma-rijanišča. Domobranska cesta. Prosim poštenega najditelja, da mi pa vrne prnti nagradi t upravi »Slovenca«
UAEL JE r četrtek popoldne zelen papagajček. Če »e je kam H teke), lepo prosimo sporočila v Koroško ulico 10. za Stadionom, vrata it. V
B Kupimo |
POZOBI Kopo jem vreč« ta nt tekstilne odpadkf tet plačam po na j vitli e«. ni. — Grebene Alojzi). Callnaovo oahrelje M Ljubljana.	(k
STEKLENI« razne vrne, kupujemo Plačamo dobro. No »a-to ieljo lih preti* oiemo na doma • B. LiuStia. Vodnikov tri
it. a.
| Razno [
SENO večjo množino, kupim. Zaloška 113.	(k
OPOZORILO! i'a bo oddih na vrtu ali v naravi še fcalj prijeten. si pomagamo i lepo i'i*lbo. - Nove plošče z modernimi llagerji in ,ramo(oni pa izposoja pi„ti mali odškodnini t v T d k a »EVERKST« v Pi«Scr-novi nlici 44._(j
| Prodamo )
PEGE IN LISAJ vam zanesljivo odstrani »AI.BA« krema DROC.F.R1JA KANC, Židovska ulica 1. (1
PREKLE
za fižol in paradižnik dobite pri Gospodarski zvezi, Maistrova 10. (1 BLAGO
drap, ri/osto, za moško obleko ali domski kostum, zamenjam za veliko seriio pokrajin.' skih znamk. Krojač -Celovška cesta 8. (I i
MRČES IN GOLAZEN uši, stenico. bolhe, ščurke, molje, miši,
Eodgane, voluharje in ramorje zanesljivo pokončate s strupom, ki pa dobite v drope-riji KANC, Židovska 1.
PRAŠIČKE ZA REJO
ima na razpolago GOSPODARSKA ZVEZA in jih oddaja pri restavraciji »Leve, Gosposvetska cesta.
V NEIZMERNI ŽALOSTI NAZNANJAMO. DA JE PREMINUL, PREVIDEN S SV. ZAKR AMENTI, NAS PRELJUBI SIN IN BRAT
LONBAR PETER
POGREB DRAGEGA POKOJNIKA SE BO VRŠIL V SOBOTO. 1. JULIJA. OB 16 POP. IZPRED VIŠKE CERKVE NA FARNO POKOPALIŠČE NA VIČU. MASA ZADUSNICA ZA BLAGOPO-KOJNIM SE BO DAROVALA V NEDELJO, 2. JULIJA. OB 7 ZJUTRAJ
V FARNI CERKVI NA VIČU. OHRANITE BLAGEGA POKOJNIKA
V	TOPLEM IN LEPEM SPOMINU.
V	LJUBLJANI, DNE 1. JULIJA 1944.
GLOBOKO ŽALUJOČI: LOMBAR STANE, OČE; ANA, MATI; NASTA MILENA, SESTRI; STANČEK, BRAT IN OSTALO SORODSTVO.
Umrl nam je, previden s tolažili svete vere, v 80. letu starosti, naš ljubljeni oče, gospod
Vončina Ivan
železniški zvaničnik v pok.
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 1. julija 1944, ob 17.30 iz mrtvaške veže Splošne bolnišnice na pokopališče v štepanji vasi. Ljubljana, dne 30. junija 1944.
Marija, soproga; Ivan, Jože, Oton, sinovi; Fani, Rezi, Marija, Ljudmila, hčere — in ostalo sorodstvo.



ŽOGA SREČE

Hofer eo je znova e spretno kretnjo v stran in zvijačo umaknil obupnemu Brucku. Tekoč naprej, je streljal s krila; vratar je skočil, toda žoga je bila 6pretno vržena, da je šla v mrežo v vogalu, ki sta ga tvorila pokončni in počezni drog.
To je bilo vse, kar je padlo golov v dvajsetih minutah, v katerih sta moštvi smeli igrati. Tako se je prigodilo, da je vsa čast za gole pripadla mladeniču, ki je igral za poskušnjo.
Ko 60 se igralci traimoma vračali z igrišča, je xrfška< Papler smehljaje se prikimal Antonu.
»Veste, ni dvoma o vas,< je rekel. »Obrazec za profesionista leži v moji pisarni pripravljen, da ga podpišete.«
»Podpiše ga izvržok!« se je zbadljivo oglasil neki glas.
Starešina »Stettiineke 2oge< se je obrnil ves raevnet:
»Zdaj pa imam teh stvari od vas dovolj, Bruck U je zagrmel. »V tem klubu sem jaz starešina in jaz ga bom vodil po svoje! In ako je to izvržek, ki z njim govorite, vam povem, da danee popoldne še toliko ni bila vaša igra vredna, da bi pi-
sali o njej domov! Gospod ald ne, amater ali ne, tak grd način igranja, kakor ste ga danes po>kazaili, mi nikakor ne ugaja, i,n to sii lahko tolmačite, kakor vam je dragok
XIII. poglavje.
Srebrna škatlica za vžigalice.
Anton se je hitro oblačil. Čutil je, da ga Bruckova navzočnost v takem ozračju le maže, čeprav je bila oblačilni ca »žoget velika. Potlej je bil še drag vzrok — toda o tem ni razmišljal, ker ni holel biti razočaran.
Papler, ki je bil zunaj, ee je sedaj vrnil ta opazil, da se je bil Hofer preoblekel v poulično obleko, pa mu je namignil: »Pridite v mojo zasebno sobo.« je rekel. »Ej, veste, nekdo je tam, ki bi rad govoril z varni.«
Nenadna radost, ki ga je prešinila, je povedala Antonu, kod je tisti nekdo, ki bi utegnil biti ta, ki je po njegovem upanju, tudi nekako bil — ta ko ga je bil »očka« odvedel v preprosto opremljeno
sobo, toda 6obo, ki je na njenih vratih bilo napisano »Pisarna starešine«, se je pokazalo, da je bil prav domneval. Bila je Mina, ki mu je podala roko, oblečeno v lepo rokavico.
»Upam, da nimate nič proti temu, da vam čestitam zaradi vaše igre danes popoldne, gospod Hofer,« je rekla.
»Nasprotno! Mislim, da je zelo prijazno od vas, gospodična!«
Antonov glas ni bil nič kaj trden.
»In vi boste ostali del sezije igrali pri nas?« Mina ni mogla v svojih besedah prikriti neke zaskrbljenosti,
»Ako sem dovolj dober — bom!«
»Gospod Hofer je podpisal profesionalen obrazec, gospodična,« je pripomnil starešina kluba. »Povedal sem mu, da dandanes ni za igralca nobena sramota, če je plačan — in on soglaža z mojim nazira-njem.<
»Resnica je, gospodična,« je rekel Anton v fantovskem zaupanju, ki je bilo dekletu j ako všeč. »Denar kaj lahko porabim. Sem v zelo slabih razmerah — seveda ne po lastni krivdi. Mimogrede rečeno,« in rdečica mu je zalila obraz — »gotovo ste čitali oni dam tisto podlo poročilo v časniku, ne li?«
»O tem nočem sedaj govoriti,« je odvrnilo dekle, očka pa je v želji, da bi premostil neroden trenutek, porinil pred mladega nogometaša papir in z debelim prstom pokazal, kje se naj podpiše.
Cez trenutek pozneje je bil Anton na-čeSkal svoj podpis ta se s tem zavezal, da do konca sezone igra za nogometni klub »Stettinska Žoga«.
»To je torej v redu!« je rekla Mina. »Sedaj pa, gospod Hofer, vas lahko povabim v svoj avto. Namenjena sem v mesto.«
»Zelo ste prijaizni, toda... veste, izza minulega tedna pravijo, da sem nekam razvpit človek. To — <
»Ponudila sem vam prostor v svojem avtu, gospod Hofer!« mu je odločno 6eglo dekle v besedo. »Imam navado, da sama presojam človeka.«
Odšla je k vratom, ki jih je Anton odprl.
Igralci »Žoge« so radovedno gledali za dvojico, ko je šla Mina naprej do svojega avta. Toda v največji meri je to očitno zanimalo Jakoba Brucka. Stal je, pisano gledajoč, oh svojem avtu, dragocenem Daiiimlerju, ta očividno čakal Mino. Brž ko je zagledal dekle, je stopil naprej, da bi jo prestregel.
»Gospodična,« je pričel, a dekle ee je z zaniiljivo kretnjo zravnala, rekoč:
»Prositi vas moram, da me ne ponižujete dalje, gospod Bruck.«
»Niste preveč laskavi,« se je zarežal. »Vseeno mi dovolite, da vam čestitam, ker ste si za znanca izbrali človeka, čigar oče je umrl kot igrač brez beliča ta ki ga je v malo dneh, ko je prišel v to me-
sto, policija aretirala kot pijanega zaprav-ljivca!«
»Gospodična, ali mi storite to uslugo? Bodite tako prijazni ta vstopite v svoj avto ter se odpeljite!«
Anton je stopil med dekle ta človeka, ki ga je skušal oklevetati. Govoril je miirno, toda s silo, ki je primorala igralce »Žoge« — ki so se že raizhajali — da so obstali.
Mina se ni protivila. Bilo je, kakor bi spoznala, da je višek te zadeve neizbežen. Stopila je v svoj avto ta se odpeljala. Ko pa je bila kakih sto metrov oddaljena od obeh možakov, je vozila počasneje.
Anton je pogledal svojega bratranca v obraz, ki je bil epačem od sovraštva, ta je pikro rekel:
»Jakob, ne morem reči, da te nisem svaril. Če bi imel količkaj razum«, bi nehal s svojim klevetam jem. Pripravi roke. Hočem ti pokazati, kar venomer prosiš in iščeš, odkar sem te prod desetimi dnevi prvikrat videl.«
Bruok je vzdignil roke. Toda ne v tit namen, da bi se postavil v obrambo. Brej, opozorila je zahrbtno zamahnil z roko. Da bi ga Anton pokorno ne bil gledal, bi ga bil udarec zadel naravnost v obraz. Tako pa se je zgodilo, da mu je Bruckova pest s strahovito silo priletela na levo uho, čeprav je umaknil glavo v stran. To je Antona spravilo v krvoločno besnost.
Far »Lludska tiskarna« — Za Ljudsko Uskanuu Jote Emnartt m Beraosgeket, ta^JateUi iat, lafet So4ta m BstuUOeUau uredniki Janka Hstn«.