319
Slovanski popotnik.
*  Radostni smo prebirali poslednjo knižico, ki jo je Ivan Kukuljevič Sakcinski izdal v Zagrebu z naslovom: Izvjestje o putovanju kroz Dalmacio u Napulj i u Rim sosobitim obzirom na slavensku književnost, umjetnost i starine, s tremi na kamnu tiskanimi slikami. — Kakor leta 1854, ko je slavni gospod arkivar pervi pot prehodil Dalmacijo, tako je imel to leto na svojem potovanji skozi 5 mescov glavni namen, iskati podatkov in izvirov za zgodovino naroda horvaškega do 12. stoletja io za življenjopisje umetnikov jugoslovanskih, ktere je izdajati začel. Marljivo je naberal, pregledoval in pretresoval vse, kar utiče ali občno zgodovino jugoslovansko, zlasti pa horvaško in serbsko, aH pa starine in znamenitosti slovanskega naroda sploh. — Žal nam je, da mali prostorček našega lista nam ne pripušča kaj bolj na drobno govoriti o tem, kar marljivi pisatelj popisuje na svojem potovanji, in da nam ne ostaja več kakor le mično knižico živo priporočati vsemu omikanemu občinstvu.
*  NaDunaji je dal Alojzi Vojteh Šembera, c. k. profesor češkegajezika in literature, knjižico: „Mistra Jana Husi ortografie češka — Magistri Joannis Hus orthographia bohemica na svitlo. — Cesko in latinsko pisana ta knjižica tudi nam Slovencom ni brez važnosti, kar tiče nas sedanji pravopis. V predgovoru dokazuje gosp. učeni profesor Sembera, da je bil češki pravopis v 14. stoletji tako popačen in pogerden, da je težko stalo českG brati, ker so pisavci tiste dobe po dva in tri soglas-nikc za izraz enega samega sestavljali. Janez Hus, to gerdoto pravopisja spoznavši in dobro soznanjen s hebrejskim in glagolitiškim jezikom, je bil pervi, kteri je tako imenovano diakritično pravopisje osnoval, po kterem — z majhnimi popravami in razločbami — Cehi, in nekaj let sem tudi Jagoslovani rimsko-katoljškega obreda pišejo.
*  „Piesni ludu polskiego", t. j. pesmi ljudstva poljskega se zovejo obširne bukve, ktere je gosp. Oskar Kolberg pred kratkim v Varšavi na svitlo dal. Te narodne pesmi z napevi vred je gosp. K. sam nabral v ruskih, pruskih in avstrijanskih krajih, v kterih poljski narod živi; zapopadka so različnega, le se ve da političnega ne, ker ima kniga dovoljenje Varšavske cenzure na čelu. Pesem je 41 brez verstnic iz različnih krajev, kterih je gotovo še dvakrat toliko; tudi „Tancov" (plesov) je v napevih in z notami pridjanih 446. Same po sebi že izversten podatek k slovanski narodni literaturi imajo te bukve, brez predgovora, zemljopisnega pregleda krajev, kjer se te pesmi pevajo, kazala in objasnjenja nekterih izrazov, na 448 straneh tudi zavoljo napevov posamnim pesmam pridjanih posebno ceno, ktero še 10 na kamnu natisnjenih podob bolj povzdiguje, v kterih se predstavljajo Poljci in Poljke iz okolice   Varšavske. —   Vsakemu,  komur je mar
za narodne slovanske pesmi, se more ta kniga iskreno priporočiti, ker ne zapopada samo besede pesem, temuč tudi nape ve (viže) prav lično pri vsaki pesmi natisnjene.