Štev. 31 Cena 15 din PTUJ, 5. crvgusta 1960 Letnik Xltl Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okraja Izdaja »Ptujski tednik«, zavod s samostojnim finansiranjem. Direktor Ivan Kranjčič Odgovorni urednik: Anton Bauman. Uredništo tn uprava: Ptuj, Lackova 8. Telefon 156, čekovni račun prt Komunalni banki Maribor, podružnici Ptuj, štev. 604-708-3-206. Rokopisov ne vračanK>. Tiska Mariborska tiskarna Maribor. Cetotna naročnina za tozemstvo 750 din, za Inozemstvo 1250 din. z LACKOVIM POGUMOM i za napredek ptujske komune i Spomin na herojski boj Lackove čete 8. avgusta 1942. 1. v Mostju pri Ptuju spodbuja nenehno de- lovne ljudi sirom naše domovine k novim in enotnim akcijam za nadaljnji razvoj revolucionarnih pridobitev in za zboljšanje živ- ljenjskih pogojev vse naše socia- listične skupnosti, obenem pa opozarja na potrebo po nadaljnji budnosti nasproti vsem mračnim sod vodstvom komunistične partije Jugoslavije. Herojska žrtev Jožeta Laicka in njegovih borcev, povezanih s ši- nrfdmi množicami delavcev, kme- tov in izobraženstva, je rodila bogate sadove: lepše življenje ti- soč in tisoč ljudi ter trdne teme- lje za srečnejšo bodočnost novih generacij. Le bežen pregled naših uspehov v gosFKxi'arstvu in družbenem živ- ljenju nam pokaže, kako velika in neizčrpna je sila naših delovnih ljudi — če so proizvodna sred- stva in vse pridobitve sodobne tehnike in znanosti v njihovi služ- bi in če so sami gospodarji svo- jega lastnega razvoja. Kaj je n. pr. predstavljala in- dustrija na področju ptujske ob- čine pred revolucijo, in kaj kme- tijstvo s svojim zastarelim nači- nom obdelovanja in nizkimi do- nosi? čeprav še vedno prema- gujemo posledice nekdanje za- ostalosti, lahko s ponosom ugo- tovimo vsestranski napredek v slehernem kraju, v sleherni hiši in v zavesti slehernega našega delovnega človeka. Ne precenju- jemo tehnike. To imajo tudi v kapitalističnih deželah. Naša so- cialistična praksa dokazuje, da lahko služita teFmika in znanost napredku neke dežele in tudi vse- mu človeštvu le, če sta v rokah resnično osvobojenih množic. Ra- zumljivo je, da te ne bodo nikoli uporabljale velikih pridobitev člo- veškega uma za boj proti človeku, za podrejanje manj razvitih de- žel ekonomsko razvitejšim, ali celo za rasno nadvlado. Le v po- gojih široke demokracije, ki predstavlja najbistvenejšo prido- bitev našega skupnega boja za socializem, je možen vsestranski napredek vseh za vse. Za našo občino je zelo značilna dokajšnja neenakomemost v raz- voju njenih posamezni področij. To je posledica naglih sprememb v zadnjih letih. Vprašanja ne mo- remo reševati izključno s pod- porami oziroma dotacijami. Naša komunalna skupmost mora omo- gočiti ljudem na zaostalejših pod- ročjih tak način in vrsto proiz- vodnega dela, ki bo prinašal večje dohodke in s tem ugodnejše živ- Ijenske pogoje. Temu mora slu- žiti med drugim tudj smotrna kreditna ix>htika za ekonomsko krepitev kmetijskih zadrug in za ustanovitev novih predelovalnih obratov in uslužnostnih ustanov povsod tam, kjer so za to pogoji. Ski^e in najaktualnejše po- ^ebe ptujske občine postavljajo v ospredje naslednje naloge: • skladnejši razvoj gospodar- stva in poeanneznih področij ob- čine; • povečanje delovne storilnosti in dvig proizvodnje na vseh pod- ročij ljudske dejavnosti; • razširitev materialne j>odlage družbenega samoupravljanja in postopno naraščanje življenjske ravni delovnih ljudi; • razvijanje sistema delitve ustvarjenih sredstev po načelu: vsakemu po prizadevanju in uspe- hu njegovega dela, ob sodelovanju kolektivov in drugih organov ko- munalne skupnosti; • hitrejše uveljavljanje takega sistema šolanja kadrov v šolah in na delovnem mestu, ki bo omo- gočal slehernemu državljanu vse- stranski razvoj sposobnosti za čim uspešnejše strokovno, druž- beno in politično delo. Navedene naloge bomo lahko uspešno reševali le v organizirani obilici in ob stalni krepitvi vloge organov delavskega in družbenega samoupravljanja ter družbenih in političnih organizacij. Vse živahnejše delovanje kra- jevnih organizacij SZDL v naši občini govori o tem, da postaja ta organizaicija eden našžh glav- nih čiiriteljev nadaljnje \ispešne materialne in socialistične gra- ditve. Le preko idejne in organi- zacijske krepitve te naše naj- množiičnejše politične organizacije bomo lahko dosegli, da bo prišel glas slehernega našega državljana v živl.-jenju naše komune do vse večje veljave. V enotni in dobro organizirani družbeni akciji lahko vzklajamo interese in koristi po- sameznikov s potrebam komune in širše skupnosti. Zato so se po- karala rama posvetovanja držav- ljanov v različnih organizacijskih oblikah kot nujen sestavni del sleherne naše dejavnosti. SZDL bo v naslednjem razdobju še bolj razvijala in podpirala vse obli- ke neposredne izmenjave mnenj oblikovanja skupnih gledišč in neposrednega odločanja državlja- nov za čim \ispešnejše ustvarjalno delo. za čimsmotmejšo delitev in trošenje ustvarjalnih sredstev in za razvijanje najhumanejših od- nosov med ljudmi,. Čestitamo vsem delovnim lju- dem ptujske občine k občinskemu prazniku z željo, da bi si s svo- jimi nadaljnimi napori in delov- nimi zmagami ustvarjali vse ugodnejše življenjske pogoje! K. J. VABII.O Občm^ bojmte LMS Ptuj vabi mlad'ki)o ie mesta in podeželja, naj se prijavi v brigado, ki bo odšla v akcijo v Srbijo konec av- gusta aili v začetlku septembra 1960 m bo tam mesec dni. Prijave spreijema občinski ko- mite LMS Ptuj dnevno od 16. do 18. lire (zgradba nmožičnfh orga- nizacij, Titov trg). Obenem obvešča občinski komi- te LMS Ptuj mladino in odrasle, da bo pr. spomeniku Lackove čete v Mostju in na kraju v Lazah, kjer je bil spopad Laickove čete s fašisti avgusta 1942, mladinska slovesnost v soboto, 6. avgusta 1960, ob 17. uri. Zbirališče za od- hod s kolesi v Most je ob 16. uri pred zgradbo množičnih organiza- cij na Titovem trgu. Sekretariat LMS Zapleteni položaj v Kongu vzbu- ja med evropskimi diplomatskimi m političnimi krogi neprimerno večjo vročino kakor samo poietje. Varnostni svet OZN je sicer s svojo odločitvijo nakazal pot za rešitev kongoško-belgijskega spo- ra, in naložil glavnemu tajniku OZN Hammarskjoldu težko nalo- go, da pripravi vse potrebno za evakuiran je belgijskih čet s kon- goškega ozemlja ter organizira primerno pomoč za novo afriško republiko, toda dogodki so šli svojo pot. Najbogatejša provinca v Kongu, Katanga. je razglasila neodvisnost, zahtevaia belgijske čete in skuša sedaj s pomočjo svojih delegacij pridobiti zahodne dežele za to. da bi priznale nje- no popolno suverenost. Najnovej- ši sklep glavnega tajnika OZN, naj čete Združenih narodov vko- rakajo tudi v ta del Konga, so zbudile pri tamkajšnji krajevni vladi silen odpor. Razglasila je splošno mobilizacijo in uradno iz- javlja, da se bo z orožjem v roki uprla mednarodnim enotam, če bcxio skušale priti na tamkajšnjo ozemlje. Kongoški premier Lumumba. ki se je pred dnevi mudil v New Yorku v sedežu OZN, je ocenil tak razvoj kot očitno vmešavanje belgijskih krogov v kongoške za- deve. Po njegovi sodbi je kan- tanški premier Čombe le lutka v belgijskih rokah, igračka onih fi- nančnih krogov, ki imajo v svojih rokah vsa tamkajšnja rudna in industrijska bogastva. Najnovejši razvoj kaže. da bo VS moral zadevo znova vzeti v pretres. Lahko bi se namreč zgo- dilo, da bi se čete Združenih na- rodov res spopadle z oddelki, ki jih namerava vlada Katange po- slati proti njim. To bi bil v do- sedanji mednarodni praksi edin- stven primer. Kaj takega se ni zgodilo niti v znani sueški krizi! Svetovna javnost veruje glav- nemu tajniku OZN in njegovim sposobnostim, da bo tako deli- katno nalogo z uspehom opravil, kakor jo je z iispehom opravil večkrat doslej. Drugi dogodek, ki ni šel n«- opazen mimo svetovnega tiska, je obisk 'zahodnonemškega kanc- lerja Adenauerja v Parizu. Fran- ciji že dalj časa očitajo — in v marsičem popolnoma upravičeno —, da skuša med zahodnimi za- vezniki v Evropi dobiti prevladu- joč i>oložaj. V ta namen ji baje pridejo prav zahodnonemške uslu- ge, to je usluge po gospodarski zmogljivosti druge najmočnejše zahodnoevropske celinske dežele. Prizadevanja Pariza in Bonna so predvsem naperjena proti Angliji, ki se je vse tja do druge sve- tovne vojne lastila nekakšen pri- mat v Evropi. Trenja te vrste se kažejo pK>sebno očitno v dveh nasprotujočih si gospodarskih za- hodnoevropskih grupacijah — skupnem evropskem tržišču in svobodnem evropskem pasu »sed- morice«. Prvega nekako vodi Francija ob močni podpori Bon- na, drugega pa Anglija. Sedaj skušajo s posvetovanji ta trenja odpraviti, toda na uspeh kaj sla- bo kaže. Močna trenja pretresajo tudi tako imenovano Atlantsko skup- nost zahodnoevropskih dežel. Tej je de Gaulle pripravil v zadnjih dveh letih precej neugodnosti s svojo, kot pravijo v Londonu in Wa.shino. »trdoglavostjo in samo- vol.io«. Precej je zmešal načrte vvashingtonskim politikom in stra- tegom. Rivalstvo med Londonom in Parizom se torpj kaže tudi v tm, da bi Francija rada do neke mere spodkopala tradicionalno anglo-ameriško prijateljstvo. PREBIVALSTVO PTUJSKE OBČINE BO PROSLAVILO SVOJ LETOŠNJI OBČINSKI PRAZNIK V NEDELJO, 7. AVGUSTA, V PTUJU Z VELIKO KMETIJSKO MANIFESTA- CIJO Slavnostni sprevod pri katerem bodo sodelovali: družbena kmetijska posestva, kmetijske zadruge, organizacije /a pospeševanje kmetijstva, podjetja za proizvodnjo kmetijskega reprodukcijskega ma- teriala, podjetja za odkup in prodajo kmetijskih pridelkov itd. Slavnostni sprevod bo začel z mimohodom na Trgu mladin- sllcih brigad ob 9. url Vabimo skupine kmetijskih proizvajalcev, sekcije Ijudsko- orosvetnih društev in vaške godbe, da se priključijo sprevodu na okrašenih vozovih. Zbirakšče vseh skupin za sprevod bo ob Dravi pri osnovni šoli. Ob 10. uri bo na Trgu mCadinskih brigad slavnostno zborovanje, na katerem bo govoril zvezni ljudski poslanec tov. Zoran Polič. V popoldansflcem času bo zabavni spored na prostoru med osnovno šolo In Mlekarno. V PONEDELJEK. 8. AVGUSTA, bo ob 10. uri na Slovenskem trgu (pred gledališčem) Otvoritev vodovoda in m estne pralnice TTDELEŽITE SE VSI PROSLAVE NASEGA OBČINSKEGA PRAZNIKA! ODBOR OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PTUJ OBČINSKI KOMITE ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENUE OBČINSKI ODBOR SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINSKI KOMITE LJUDSKE MLADINE SLOVENIJE OBČINSKI ODBOR ZVVI OBČINSKI ODBOR ZVEZE BORCEV NARODNOOSVOBODILNE VOJNE OBČINSKA GASILSKA ZVEZA ter druge množične organizacije in društva v občini PTUJ POŠILJAJO OB 2. OBČINSKEM PRAZNIKU VSEMU PREBIVALSTVU IZ PTUJSKE OBČINE BORBENE PO- ZDRAVE TER ISKRENO ČESTITAJO K DOSEDANJIM USPEHOM NAŠE SOCIALISTIČNE SKUPNOSTI STRAN t PTUJSKI TEDNIK PTUJ. DNE 5. AVGUSTA 1960 Ptujski revoluclonajl, uporniki proti okupatorju in kovarii novih dni naše občine Ljudje ustvarjajo zgodovino, njihove napredne in zaostale ideje, izražene v hotenju mno- žic, v hotenju družbenih razre- dov. Zgodovinska usoda ljudi sedanje ptujske občine je bila v zgodovini le delček usode vseh prebivalcev njenega SirSega okoliša. Slovenci, naseljeni od 6. stoletja dalje po našem lepem Ptujskem polju, po Dravskem polju, po Halozah in Slovenskih goricah, so preživljali skoro ves čas od naselitve dalje razen po naselitvi stoletje in pol svobod- nih dni — usodo delovnih ljudi podrejenih tujim oblastnikom. Germanizacija nemških gospo- darjev ni pri nas žela uspehov, ustanovila se je za severnim ro- bom Slovenskih goric, zato so jim nemški gospodarji tudi dali tako ime. V zgodnjem srednjem veku naseljeni nemški kmetje predvsem po Dravskem polju so se tudi poslovenili, nanje spomi- njajo le še nekatera nemška rodbinska imena in spominja tu- di ime Slovenja vas, nekoč otok med nemškimi kolonizatorji. Slovenski rod je obstal tod tr- den, mali nemški otočci nase- ljencev so tu doživeli nacionalno smrt, Nemci so se ohranili v vr- stah vladajočega razreda. Globoka nacionalna zavest slovenskih prebivalcev ptujske občine je mnogo pripomogla, da se je prebivalstvo v obdobju nemške fašistične okupacije od- zvalo klicu Komunistične parti- je k uporu proti ogresorju. Ze pred tem so bili najnaprednejši Ptujčani v revolucionarnih vr- stah Komunistične partije ali pa so s simpatijami spremljali par- tijski program, njen boj za pra- vice delavskega razreda proti krivičnemu družbenemu redu — kapitalizmu. Tu so stali v prvih vrstah zdravnik dr. Jože Potrč iz Janežovec, kovaški mojster Ivan Spolen j ak z Brega, Voda Leopold iz železniških delavnic v Ptuju, Jože Lacko, kmet iz No- ve vasi, Dušan Kveder, študent, Ivan Bratko, študent, Franc Cu- cek, študent; zaradi komunizma izključeni dijaki Rudi Ilec, Mir- ko Centrih, Tone Znidarič in di- jaki Vilma Bebler, Visenjak Ra- dim ter komunisti pri »Svobo- di«, kakor Mirko Koželj, Mirko Bezjak, Franček Glavnik, Jože Trček, brata Staneta z Grajene, Jože Klep, Jože Cernezelj, Maks Najbauer, Vinko Reš, Kari Ar- nuš, Mathans Ludvik, Albert Vilhelrn in še mnogi drugi. Pre- zreti ne smemo skupino novih skojevcev na ptujski gimnaziji v zadnjih predvojnih letih, ka- kor Mitja Vošnjaka, Zvonka Sa- gadina, Jezo Maksa in mnogih drugih. Pravilno poučeni o sve- tovnem političnem položaju, o vlogi fašizma in imperializma v svetu, o domači izdajalski poli- tiki vladajoče klike so bili ko- munisti na ozemlju sedanje ptujske občine politično zreli, da vodijo ljudske množice ptujske- ga okoliša v dobi okupacije v boju za narodni obstoj, v boju proti fašizmu. Po ječah in taboriščih so umi- rali domoljubi, upornike so stre- ljali. Ptujski borci so se bojevali v vrstah narodno-osvobodilne vojske v raznih krajih domovi- ne za svobodo, mir in socializem. V tem boju je padlo veliko žr- tev, med njimi voditelji upora, kmet narodni heroj Jože Lacko, kmet Osojnik Franc iz Desenc. Iz obrtniško trgovskih vrst so padli med organizatorji upora Franc Kramberger iz Ptuja, Jo- že Cernezelj iz Hajdine, Reši iz Vintarovec, Kari Arnuš in Franc Peršon iz Ptuja, brata Staneta z Grajene, Krašovec Jože iz Mi- hovec, Mirko Langus iz Ptuja, Olga Meglic z Vičave, Branko Praprotnik z Brega, Marko Stre- lec iz Markovec in še drugi. Za- vestno so se priključili boju pro- ti fašističnemu okupatorju mno- gi intelektualci in za veliko ide- jo socializma padli mnogi po- žrtvovalni borci in aktivisti ka- kor zdravnik dr. Metod Špindler, učitelji Viktor Švajger, Vinko Serona, Herman Stožer, abitur- jentka Mimica Legvart in drugi. Dolga je tudi vrsta srednješol- cev in visokošolcev, ki so v cve- tu svojih let dali življenje za boljše dni svojega naroda. Med njimi je Franc Belšak-Tone iz Muretinc, Stane Petrovič iz Haj- dine, Jeza Maks iz Hajdine, Se- ver Rudi iz Moškanjc, Velena Osole iz Ptuja, Anica Kolarič iz Nove vasi, Anžel Miha iz Zabje- ka, Franc Toplak iz Mostja, Ru- dolf Marjan, Carli Silvo, Majcen Milivoj, brata Novakovič, Libko Ribič, Sterk Dušan iz Ptuja, Klančnik Stane iz Gorišnice, Fajs Sonja iz Stojnc, Bračič Maks iz Cirkulan, Alič Vidka in Langus Pavel iz Ptuja in še mno- gi drugi. Letos praznujemo obenem z občinskim praznikom tudi 15- letnico žetve socialistične iz- gradnje, petnajstletnico gospo- darskega razvoja, petnajstletni- co kulturnega razvoja na koščku slovenske zemlje, zajetem v na- ši občini — z globoko mislijo hvaležnosti vsem, ki so dali živ- ljenje za to, kar imamo. Visoka delovna zavest in z njo visoka delovna storilnost in humani od- nosi do soljudi — vse to je naša najlepša oddolžitev spominu padlim borcem in žrtvam fa- šizma, obenem pa je naše de- lovno prizadevanje garancija za vedno večje blagostanje sociali- stičnega družbenega razvoja. Lackov spomenik v Ptuju pred gledališčem Imena prvoborcev iz ptujske olw čine na spomeniku padlih borcev na {X)kopališču v Ptuju. Pisani mozaik izpovedi ptuj- skih borcev in aktivistov o delu za svobodo Na gradu BoHu — je bilo Snte-miranih mnogo naših rodoljubov Iz debelega snopiča iz- jav preživelih borcev ob- javljamo nekaj odlomkov. BORL Boksa Milcna-Boža, nekdanja dijakinja ptujske gimnazije, ki se je s petnajstimi leti pridru- žila osvobodilnemu gibanju v ptujskem okolišu, piše v svojih spominih med drugim o Boilu: »Šest tednov, od 27. jan. 1942 dalje sem presedela v ptujskih zaporih, nato so me gestapovci odpeljali v zapore na grad Bori. Tam sem ostala do prvega av- gusta 1942, povezana z zna.iimi zaporniki Mileno Berce, Milkom Pečetom, Slavo Zidanšek, Tatja- no Peče in njeno mamo in iva- nom Glinškom. V zaporih je vladal oster režim — bili smo rezerva za streljanje talcev. Vsak teden je avto odpeljal sku- pino jetnikov na morišče, vse pakete so prepovedali. Vzdušje je bilo strašno. Po 1. maju 1942 so nekaj jet- nikov spustili na svobodo, nato pa po presledkih znova. S sve- tom nas je povezala Mima Ko- vač-Barčka. Ona je vzdrževala stike s partizanko Hermino v ptujski bolnici. Drugo zvezo smo imeli preko Nade Rajh in Milene Berce. 1. avgusta 1942 so Mileno, mene in še 38 drugih spustili. Odšle smo na domove, razen Milene, ki naj bi šla nekam na Nemško v službo. Tisti dan, ko sem se napotila v Ptuj zaradi moje zaposlitve, so baš vodili po mestu Lacka. Ceh, ki je klonil pod grožnjami okupatorja, je med drugimi izdal tudi Mileno Berce in Nado Rajh, zato so ju ustrelili... (Nadaljevanje na 3. strani) PTUJ. DNE 5 AVGUSTA 1960 PTUJSKI TEDNIK STRAN S Zveza komunistov ptujske občine o novih pogojih dela Delo komunistov ptujske obči- ne je bilo v razdobju f>o VIL kongresu ZKJ zelo plodno m vse- binsko bogato. Izhajajoč iz osnov- nih načel Programa ZKJ so or- ganizacije ZK prilagodile svoj sistem dela novim pogojem v oikviru široko razvitega meha- nizma delavskega in družbenega samoupravljanja, saj so se šte- vilčno močno okrepile in posve- čajo vso skrb ideološko-politični vzgoji tako članov ZK kot ostalih državljanov. Številčna krepitev rganizacije ZK v ptujski občini so se v času po VII. 'kongresu ZKJ številčno močno okrepile, saj je bilo v tem razdobju spre- jetih v ZK nad 500 novih čla- nov, od tega 45 odst. mladine do 25 let. Številčno so se predvsem okrepile organizacije v podjetjdh. To povečanje ni samo rezultat sprejemanja v teh organizacijah, temveč tudi priliva članov iz te- renskih in vaških organizacij, vendar so v tem pK>gledu napra- vile največ iprav organizacije v podjetjih, saj je v njih 57 odst. novo sprejetih v občini. Ideolo2ko-politično izobraževanje Osnova v delu članov ZK je njihova idejno-pKjlitična aktiv- nost. Nove oblike dela zahtevajo več miselnega napora j in večjo razgledanost vsakega posamezne- ga komunista, zato je nujno, da stalno izpopohijujejo svoje zna- nje in se ideološko-politično iz- obražujejo. V preteklem obdobju so organizacije ZK načrtno pre- študirale gradivo VII. kongresa ZKJ, predvsem Program ZKJ. Ta študij je bil omejen le na ožji krog ljudi. Da bi ustregla željam širšega kroga poslušalcev, je v drugi polovici preteklega leta Ideološka komisija pri Občinskem komiteju ZKS pripravila program ideološko-f>olitičnega izobraževa- nja na širši osnovi, k čemer je v znatna meri pripomogla tudi novoosnovana Delavska univerza s svojimi izobraževalnimi centri. Nov način političnega izobraže- vanja, ki je v pogojih družbe- nega samoupravljanja neobhodno jx)treben, so spremljale v začetku še nekatere slabosti, vendar so se te |X)Stopama odpravljale, ob tem pa so se organizacije oboga- tile z novimi izkušnjami, ki bodo koristile za še uspešnejše delo v novi sezoni. Pri Občinskem komiteju je bila ustanovljena tudi Večerna poli- ' tična šola, ki jo je v zadnjih dveh letih uspešno končalo -JO slušateljev. V začetku letošnjega leta je ideološka komisija tudi organiz - ra!a seminar za nove člane ZK, katerega je v petih skupinah cb- iskovalo 200 slušateljev. Prav ta- ko bomo s podcibnimi seminarji nadaljevali delo tudi v bodoče. Nove oblike dela Organizacijam ZK je v prete- klem obdobju pokazala pra^ksa, da v novih pogojih ne me rejo več de- lati po starih metcdah, temveč morajo prilagoditi sistem dela današnjim nakgam in stopnji družbenega razvoja. Osnovna naloga komunistov je delo v najrazličnejših družbenih crganiizaciijah, organih in društvih, kjer morajo kct najaiktivnejši čla- ni prevzemati najtežje naloge in dosledno braniti najnaprednejša stališča in ukre'pe. Vsj naši dr- žavljani imajo v okviru kcmunal- ne skupnosti v eni osebi tri funk- cije — upravljalca. prctzvajalca m potrošnika. Med temi tremi funk- cijami se cesto poijavJjajo na- sprctujoči si interesi, k. jih je creba m^edsebojno vsklajevati in pK>vezovat:. Te naloge pogosto ni.- so lahke in zahtevajo od komu- nistov šircko politično m družbe- no razgledanost, poznati morajo probleme podjetja, terena ali va- si, kakor tudi komune in vse družbene skupnosti. Zato je po- trebna čim tesnejša medsebojna povezanost vseh delcvnh ljudi in poznavanja njihovih naprednih in upravičenih teženj, katerih nosiloi morajo biti v prvi vrsti komu- nisti. To svojo vlogo — aktivnega družbenega delavca — prevzemajo komunisiti z vse večjo cdgovor- nost.to. saj opravljajo v naši ob- čini več no najtežjih in cesto naj- odgovornejših funkcij. Danes je v občini zelo ma^o č.anov ZK, ki ni- majo nobene funkcije. Nova uspešna oblika deila so tu- di aktivi komunistov, ki se jih občinsko politično vodstvo uspešno poslužuje pri obravnavanju kon- kretnih prcblemcv na p>osamezn h področjih družbene dejavnosti, na področjih prosvete, zdravstva, tr- govine, kmetijstva itd. Osnovne organizacije na tere- nih in na vaseh se pri obravnava- nju in reševanju konkretnih pro- blemov terena ah vasi prav tako poslužujejo aktivov komunistov, v katere so vključeni vsi člani ZK, k stanujejo na področju nekega terena aLi vasi. Posebno vlogo pa bodo ime!i aktivi komunistov v okviru nastajaj-cčih stanovanjskih skupnosti. Pisani mozaik iznovedi ptujskih borcev in aktivist ov o delu za svobodo (Nadaljevanje z 2. strani) PO PARTIZANSKIH POTEH Franta Komel, podpolkovnik JLA, nekdanji dijak v Ptuju, pozneje pa funkcionar NOV, piše v spominih med drugim: »Z naprednimi mladinci sem se spoznal leta 1940. Februarja 1941 so me sprejeli v SKD J, ko je bil sekretar Mitja Vošnjak. 6. aprila 1941 sem se javil v 128. pešadijski polk kot dobro vol j ec, da bi branil jugoslovansko zem- ljo pred agresorji. Nemci so me 11. aprila zajeli v KZrapini, od- koder sem pobegnil domov, nato pa 21. maja skupaj z Zvonkom Sagadinom pobegnil v Ljublja- no. Pred pobegom sva z Zvon- kom na podstrešju njegove hiše pisala propagandni material in ga razširjala po mestu. Oktobra 1941 sem odšel k par- tizanom na Brezovo reber v Do- lenjsko četo, ki ji je poveljeval Niko Šilih, njen politični komi- sar pa je bil Slah Jože. Z menoj sta bila pri partizanih od Ptuj- čanov še Srečko Berlič in Fran- ček Majcen. Ze drugi dan sem pri partizanih doživel ognjeni krst v Straži pri Toplicah. V noči od 1. na 2. november pa smo na- padli sovražnikovo postojanko Bučko. Pri povratku je dobil Srečko Berlič zastrupitev na nogi in je zato odšel na zdrav- ljenje v Ljubljano. Po bitki pri Sv. Križu so ujeli Francka Majc- na. Od Ptujčanov sem ostal sam. Četo so kasneje preimenovali v Mokronoško. zato. ker smo se tam okoli zadrževali, dokler ni- smo ustanovili Drugega štajer- skega bataljona 15. dec. 1942. Z njim sem odšel preko nemško- italijanske meje proti Litiji, kjer smo se 24. decembra spopadli s sovražnikom, a 26. na Primsko- vem. Boji se se nadaljevali. Ves ta čas sem bil mitraljezec. Na Pugledu sem postal vod- nik radiotelefonskega voda. Ba- taljon je prerasel v Prvo štajer- sko brigado, a 1. maja v II. gru- po odredov. Sodeloval sem v bo- ju II. grupe na Jančah in v vseh bojih pri osvobajanju Dolenjske. Grupa je junija krenila po ne- uspelem prehodu Save pri Litiji na pot preko Notranjske in Go- renjske, da bi prišla na Štajer- sko, kjer je bilo njeno osnovno operativno področje. Po težkih bojih smo uspeli, čeprav v pre- cejšnji meri oslabljeni zaradi izgub, priti na Štajersko, a šele na koncu avgusta 1943. Decem- bra 1942 so me postavili za poli- tičnega delegata v ZasavsKem bataljonu, a 15. januarja 1943 za političnega komisarja čete v tem bataljonu. Aprila sem bil po- stavljen za pomočnika politič- nega komisarja, a le za mesec dni. Ze 10. maja so me postavili za političnega komisarja Pohor- skega bataljona. Moja naloga je bila. organizirati bataljon, ker je prejšnji junaško podlegel so- vražniku. Avgusta 1942 je odšel bataljon preko Save na Dolenj- sko, kjer je pomagal razorožiti Italijane. Takrat sem ostal sam v Zasavju in septembra odšel na Pohorje, da formiram novi Pohorski bataljon. Novembra je bataljon prerasel v Pohorski odred. V njem sem bil politični komisar...« HAJDINSKI UPORNIKI Nekaj iz zapiska Maksa Naj- bauer ja, aktivista OF na Haj- dini: »Hajdinska postojanka revo- lucionarjev je povezana z ime- nom znane in predane revolu- cionarke Olge Furlan s Hajdine, poročene Meglic. Ze pred vojno je širila napredno komunistično idejo z letaki, brošurami, zbirala prispevke za Rdečo pomoč in delala v Društvu KFD. Z njo je delal čevljarski pomočnik Jože Cernezelj s Hajdine. Leta 1938 in 1939 je organiziral simpati- zersko skupino KP, v kateri je bil on, jaz in Maks Šijanec iz Skorbe. Po prihodu okupatorja je or- ganiziral pri nas upor Cernezelj Jože. Takrat je dobil službo na ptujski pošti. Spet smo mi trije s Šijancem delali skupaj. Zbirali smo denar, orožje, navezali stike z domoljubi, pripravljenimi dati hrano in stanovanje partizanom in aktivistom, pripravljeni pri- jeti za orožje. To so bili Ivan Furek, Ivan Lajh, Jurij Cestnik, Avgust Lesjak, Ferdo Šrajber, Franj Najbauer, Bedrač, Andrej Drevenšek, Martin Korošec in še drugi. Z menoj se je novembra 1941 povezal Ivan Stanet z Grajene, ki je prinašal navodila za delo in odnašal denar. Marca 1942 me je Stanet povezal v drevoredu od bolnice proti ptujski postaji z novo okrožno sekretarko KP Mimo Kovač-Barčko. Od tedaj pa do aretacije 22. sept. 1942 sem delal po njenih navodilih. Na mojo željo, da bi šel k parti- zanom, je odgovarjala, da sem potreben na terenu. Poleti 1942 mi je dala nalog, da pripravimo vse za novo haloško četo, v ka- tero bi stopil tudi jaz. Zbrali smo kaj hitro tri revolverje, puško, okoH 100 nabojev, granato in mitraljez, zaboj municije in nato še en revolver. Organizirali smo postojanke za partizane s pre- nočišči po Dravskem polju in v Halozah. Aretacije so nato pre- kinile delo hajdinskih upornikov skoro za leto dni. H. VSEM ČLANOM Z\TZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE NA OBMOČJU OBČINE PTUJ IN VSEM PREBIVALCEM PTUJSKE OBČINE iskreno čestitamo k občin- skemu prazniku. Dne 8. avgusta bo 18 let od herojske borbe Lackove čete, ki je bila 8. avg. 1942 v gozdičku Laze pri Mosteh. Želimo vam, da bi tudi v bodoče pod vodstvom v revolucionarni borbi prekaljene Zveze komunistov Jugoslavije dosegali čim večje usj>ehe pri graditvi naše socialistične domovine, pri gospodarskem raz\'oju občine Ptuj, na vseh delovnih področjih, v ustvarjanju čimboljših življenjskih pogojev za srečno življenje vseh naprednih delovnih ljudi. Hkrati vam pošiljamo čestitke in naše iskrene delavske pozdrave za 15. obletnico osvoboditve in 10. obletnico delavskega samoupravljanja! OBČINSKI SINDIKALNI SVET PTUJ s SINDIKALNIMI PODRUŽNICAMI: TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO — TOVARNE VOL- NENIH IZDELKOV MAJ.ŠPERK - TRGOVSKEGA PODJETJA »PANONIJA« PTUJ — KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA »HALOZE« PTUJ - PEKARNE, MLINI »VINKO REŠ« PTUJ — ŽELEZNIŠKE DELAVNICE PTUJ — TOVARNE AVTOOPREME PTUJ — KME- TIJSKEGA GOSPODARSTVA »PTUJSKO POLJE« PTUJ - KROJAšTVA »MOD.\« PTUJ — TRGOVSKEGA PODJETJA »IZBIRA« PTUJ — TRGOVSKEGA PODJETJA »MERKUR« PTUJ - OPEKARNE ŽABJAK, JANEŽOVCI — OKRAJNIH CESTARJEV PTUJ - TEK- STILNE TOVARNE IN BARVARNE PTUJ - STROJNIH DELAVNIC PTUJ - KMETIJ- SKE ZADRUGE LOVRENC-SELA - VODNEGA GOSPODARSTVA »DRAVA« PTUJ - PODJETJA PTT PTUJ - KOMUNALNE BANKE PTUJ — VODNE SKUPNOSTI »PESNICA« PTUJ — REMONTNEGA PODJETJA »REMONT« PTUJ — »PETOVIE« PTUJ — ŽAGE ROGOZNICA — GOZDARSKE POSLOVNE ZVEZE PTUJ — ZAVODA ZA KO- MUNALNO DEJAVNOST PTUJ — PTUJSKE TISKARNE PTUJ — VETERINARSKEGA ŽIVINOREJSKEGA ZAVODA PTUJ - KMETIJSKE ZADRUGE »JOŽE LACKO« PTUJ - ŽELEZNIŠKE POSTAJE KIDRIČEVO — MLEKARNE PTUJ — ZADRUŽNEGA TRGOV- SKEGA PODJETJA »SLOVENSKE GORICE« PTUJ — ZDRAVSTVENEGA DOMA KI- DRIČEVO — NADZORNIŠTVA PROGE PTUJ — »PLESKARJA« PTUJ - BRIVSKO FRIZERSKEGA PODJETJA PTUJ — HIDROELEKTRARNE HAJDOŠE V GRADNJI PTUJ — ELEKTRO MARIBOR-OKOLICE — OBRAT PTUJ — GRADBENEGA PODJETJA »DRAVA« PTUJ — TOVARNE STROJIL MAJŠPERK — GOZDNEGA GOSPODARSTVA »DRAVINJA« PTUJ — TOVARNE PERILA »DELTA« PTUJ — ŽELEZNIŠKE POSTA/E PTUJ - REPUBLIŠKIH CESTARJEV PTUJ — KMETIJSKE PROIZVAJALNE POSLOVNE ZVEZE PTUJ — KMETIJSKE STROJNE POSTAJE PTUJ — KMETIJSKEGA GOSPODAR- STVA »DRAVSKO POLJE« KIDRIČEVO — TRGOVSKEGA PODJETJA »LES« PTUJ - TRGOVSKEGA PODJETJA »PERUTNINA« PTUJ — TRGOVSKEGA PODJETJA »JA- VOR« PTUJ - KOVINSKIH DELAVNIC PTUJ — MIZARNE IN ŽAGE PTUJ - PLETAR- NE PTUJ — OBRTNIH DELAVNIC »DRAVINJA« LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU - ZAVODA ZA ZAPOSLEVANJE INVALIDOV PTUJ — OBČINSKEGA LJUDSKEGA OD- BORA PTUJ — OKRAJNEGA SODIŠČA PTUJ — ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVARO- VANJE PTUJ - SPLOŠNE BOLNICE PTUJ — ZDRAVSTVENEGA DOMA PTUJ - DOMA ONEMOGLIH MURETINCI — DOMA DEFEKTNE DECE DORNAVA — ZA- DRUŽNE HRANILNICE IN POSOJILNICE PTUJ — OBLAČILNE STROKE PTUJ - KME- TIJSKE ZADRUGE VIDEM PRI PTUJU — KZ HAJDINA - KZ GORIŠNICA - KZ CIR- KULANE — KZ »ZGORNJE HALOZE« MAJŠPERK-PODLEHNIK — KZ JURŠINCI - KZ »SLOVENSKE GORICE« TRNOVSKA VAS in člani sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije z območja 18 sindikalnih podružnic prosvetnih delavcev občine Ptuj. Naše najvažnejše naloge bodo tudi v bodoče: — da bomo razvijali v kolektivu socialistične družbene odnose in skrbeli za sle- hernega delovnega človeka; — pospeševanje delavskega in družbenega samoupravljanja; — delo za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev članov kolektiva; — skrb za pravilno uporabo družbenih sredstev, ki so v upravljanju delovnih kolektivov; — spodbujanje iniciative delavcev in uslužbencev za večjo proizvodnjo, promet, proizvodnost dela, izboljšanje dela v podjetju in ustanovi in za pravilen odnos do dela; — zavzemanje za pravilno razdelitev sredstev in dosledno uveljavljanje sociali- stičnega načela nagrajevanja po delovnem učinku; — krepitev socialistične zavesti ter splošnega in strokovnega znanja članov ko- lektiva; — razvijanje družbeno-zabavnega življenja, kulturno-prosvetnega dela in orga- niziranje oddiha, zabave in športa. SPOMINI NA NOB Naši fantje v Zagorski brigadi Bilo je leta 1944, ko sem bil komandir povezne stanice med takratnim O. K. Ptuj in O. K. Krapino. Naša skupina je štela 6 dobro oboroženih partizanov. Zadrževali smo se na pol osvo- bojenem, ozemlju Višnice, Tra- koščana, Voče gornje, mnogokrat pa tudi blizu Florjana tik na meji med Halozami in takratno Paveličevo državo. Naša glavna naloga je bila, sprejemati vse novince za NOV iz ptujskega okraja ter jih var- no voditi v hrvatske brigade, nič manj važno pa ni bilo prena- šanje tehničnega materiala za krapinsko tiskarno, katerega je bilo v ptujski okolici dovolj. Po naših skrivnih poteh so mnogo- krat potovali takratni funkcio- narji, kot sekretar OK Ptuj Franc Belšak, pooblaščenec OZNE Golob Milko-Jožko in mnogi drugi, ki so prihajali iz Ptuja v Krapino, kjer so koor- dinirali vojaške akcije in poli- tično delo. Stalna zveza je bila dvakrat tedensko pri kapelici Mohorja. Ko smo se po službeni dolž- nosti srečali nekega p>oletja bli- zu Durmancev z zagorsko bri- gado, ki ji je poveljeval Ivica Gretič. me je povabil v štab bri- gade ter zaprosil, naj se pKDve- žem s slovenskimi funkcionarji in poskusim preskrbeti za nje- gove borce najnujnejšo obleko, ki je je v brigadi silno primanj- kovalo. V zagorski brigadi je bilo takrat tudi nekaj Markov- čanov: Strelec Stanko, Ciglar Martin z ženo, Turk Milan, Hor- vat Janez, Kekec Anton z ženo in drugi. Po kratkem pomenku sem komandantu predlagal, da naj mi da eno desetino dobro oboroženih borcev, s katero bom na območju markovše fare or- ganiziral akcijo na gasilske in wermanske uniforme. Dogovor- jeno, storjeno. Cez nekaj minut se je v štabu predstavilo 12 vo- jakov, med njimi trije Slovenci- Markovčani: Strelec Stanko, Turk Milan in Burdov Tine. Do- bil sem vojaško zapoved, da od- govarjam za ljudi; vsi v štabu pa so mi zaželeli srečno pot. Se- veda niso pozabili pristaviti, da se moramo vrniti z obleko. Pot nas je vodila proti Flor- janu, kjer smo pričakali prvi mrak. prekoračili žično oviro in po dobri uri hoje smo se že spu- ščali med Borlom in Zavrčem proti Dravi, preko katere bi se morali prepeljati ob 11. uri. To- da noč nam ni bila naklonjena. Cesta, katero bi morali prečkati, je bila polna nemških kamionov. Pozneje smo zvedeli, da se je ravno to noč selila neka oklopna divizija iz Maribora v Kopriv- nico. Po nestrpnem čakanju smo le prekoračili cesto in že smo bili pri Dravi. Na mestu, kjer je bil za tisti teden določen prevoz preko Drav|, sem dal spoznavni znak, a na moje presenečenje ni bilo z druge strani Drave nobe- nega odgovora. Menda smo že nekoliko zamudili. Kaj sedaj, če ne bo prevoza? Brod ni vozil in je bil stalno zastražen, pa tudi most na Borlu je bil stalno za- stražen. Burdov Tine, ki je bii rojen na Dravi, je predlagal, da Dravo preplavamo. Toda plavati jih je znalo samo pet in je bil predlog, razumljivo, zavrnjen. Turkov Milan je predlagal, da pošljemo Tineta k Horvatovim, kjer so bili hrabri čolnarji, ki se niso bali ne Drave, ne fašistov. Tine je bil seveda takoj pri volji, ker bi mu po par mesecih parti- zanstva zopet prijali hladni dravski valovi. Toda še predno je imel Tine priložnost izkazati svoje junaštvo, smo zagledali na drugi strani Drave dogovor- jeni znak, na katerega smo takoj odgovorili. V skupini je zavla- dalo veselje, kajti vedeli smo, da bomo pred dnevom na var- nem. Krepko sem stisnil čolnar- jema roko v pozdrav. Na hitrico smo se vkrcali v majhen, nabito poln čoln, ki se je počasi gugal proti nasprotnemu obrežju V popolni tišini smo se srečno pri- peljali do nasprotnega brega. Za postojanko, iz katere naj bi izvedli akcijo, smo si izbrali sobetinško Meškovo kovačnico. katere lastniki so bili pripadniki OF. Po naporni p<^*'- 'mo sp?li do 10. ure. Alojz Mt...-, nam je organiziral stražo. Popoldne so prihajali iz posameznih vasi še nekateri zavedni člani OF in nam dajali podrobne informacije, ko- liko oblek se nahaja v posamezni vasi. Do večera smo napravili točen načrt, v katerem smo upoštevali naslednje vasi: Stojnci, Bukovci, Nova vas, Markovci, Prvenci, Strelci in Zagojiči. V prvem mraku je bila dese- tina postrojena pod Meškovimi brajdami, prišlo je še več sim- patizerjev OF, kjer so imeli prvič priložnost videti dobro oboro- ženo partizansko desetino — in seveda tudi hrvaške partizane. Akcijo nismo smatrali ravno za nevarno, le umik preko Drave je bil težaven. Za zborno mesto smo določili Vidovičev konjski hlev v Muretincih. ki je stal na samem. Zadnji čas prihoda je bil ob dveh zjutraj. Prvi je pri- šel na cilj Turkov Milan z 32 uniformami in 17 novinci. Zad- nji je bil Strelec, ki je obdelal Markovco. tam je bilo treba de- lati previdno, saj je bila v ne- pos-23dni bližini nemška žandar- menja, pa tudi nekateri wer- mani niso radevolje odpirali vrat in dajali uniforme. Ura je že odVila tretjo, skupina pa še ni bila pripravljena za odhod Število uniform pa se je med tem časom je zvišalo na 108, no- vincev za Zagorsko brigado pa je bilo čez 40. Čolnarji so za- trjevali, da bo treba peljati kar trikrat čez Dravo, toda novinci so še zmeraj zavlačevali, češ, da pride še ta in oni in da i? .Tožek ;-io7;?hil to in ono. Med r^nvinci je vladalo neverjetno dobro vzdušje, mene pa je zelo skrbel prehod čez Dravo, cesto in žično oviro na hrvaški meji. Nekaj po tretji uri smo krenili. Vrsta je bila dolga približno 200 metrov. Vsak je nosil na hrbtu uniforme vseh različnih barv. Dravo smo srečno prešli. V Brezovec smo prišli, ko je bil že svetel dan. V smeri Jalovec smo prešli me- jo. Oborožena desetina je šla na- prej v zasedo in šele na njen znak je prišla glavnina. Vse se je srečno izteklo, bili smo na pol osvobojenem ozemlju in zavla- dal je vik in krik. Vsi novinci so bili dobro oblo- ženi s hrano. Kmalu smo posedli in sledil je prvi odmor v novem življenju. Izkoristil sem prilož- nost in podžgal naše partizane, naj gredo med novince in jim vzbujajo zavest in korajžo. Pot nas je vodila čez Vočo Gornjo, Višnico, Trakoščan in Jesenovje, kjer se je takrat na- hajala zagorska brigada. Našo kolono so povsod občudoval; in pozdravljali. Proti večeru smo prišli v zagorsko brigado, kjer so nas sprejeli z godbo. Koman- dant je bil novincev prav vesel, posebno pa še oblek, ki so v ti- stih časih mnogo pomenile, po- sebno za slabo oskrbljeno zagor- sko brigado. Takoj nato so razdelili obleke najzaslužnejšim borcem. To je bilo nepopisno veselje, ki ni bilo nič manjše, kakor tist« pri otro- cih, ko dobijo nekaj ler>e?a in novega. P. F. 5TPAN 4 PTUJSKI TEDNIK PITO. Dt« 5 AVGUSTA 1960 Naše gospodarstvo v prihodnje USPEHI PETLETNEGA NAČRTA IN SKLADNEJŠI RAZVOJ KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA V OBČINI LetoSnji praznik ptujske ob- čine proslavljajo delovni kolek- tivi in občani poleg spomina na 15. obletnico osvoboditve in 10. obletnico delavskega samo- upravljanja tudi v znamenju predčasne izpolnitve petletnega plana in v pripravah za sestav- ljanje novih perspektivnih pla- nov. Zaradi tega želimo v tem sestavku prikazati nekatere glavne značilnosti dosedanjega gospodarskega razvoja in naka- zati osnovne misli za vodilo pri sestavljanju perspektivnih pla- nov. Pc osvoboditvi je dajolo kmetijstvo v občini naj- večji narodni dohodek Po osvoboditvi sta med dru- gimi zelo pomembna predvsem dva skoka v gospodarskem raz- voju ptujske občine. Do leta 1954 je prevladovalo v narod- nem dohodku na območju ptuj- ske občine kmetijstvo. Delež kmetijstva v narodnem dohodku se je po drugi svetovni vojni si- cer relativno stalno nižal, kajti rastle so nove tovarne. Leta 1955 pa je industrija ustvarila že več narodnega dohodka kot kmetij- stvo. Hkrati s proizvodnjo so postale Tovarne glinice in alu- minija »Boris Kidrič« Kidričevo, Avtooprema, mlekarna, tiskar- na, tekstilna tovarna, opekarna, tovarna perila in konfekcije »Delta«, »Petovia«, vse v Ptuju ter Tovarna volnenih izdelkov in Tovarna strojil v Majšperku osnova nadaljnjega razvoja ko- munalnega gospodarstva in družbenega standarda. Ta količinski skok v industriji in kakovostni preskok v proiz- vodnji se je močno odrazil tudi v socialni strukturi prebivalstva. V družbenem gospodarstvu se je zaposlilo v štirih letih 3900 lju- di. To je omejilo odliv prebival- stva v druge kraje, znotraj ob- čine pa so še večje selitve tja, kjer je zaposlitev. Letos je kmetij.^fvo celo preseglo plansko predvi- dene uspehe Drugi pomemben skok v go- spodarstvu ptujske občine je sledil letos, ko so mnogi kmeto- valci v sodelovanju s kmetijsko zadrugo močno povečali pri- delek in dohodek. To jih je pre- prišalo, da so velike možnosti v kmetijstvu za povečanje narod- nega dohodka in da le to lahko sledi s svojim razvojem indu- striji. Letošnji uspehi kmetijskih gospodarstev in kmetovalcev, ki se zbirajo okrog zadruge, so hkrati pokazali, da kmetijstvo lahko izpolni in celo preseže na- loge, ki so mu določene v občin- skem petletnem planu, čeprav za 78 odstotkov povečana proiz- vodnja ni malenkost. Vpliv in gospodarska moč kmetijskih gospodarstev v občini vedno večja Letošnjih uspehov v kmetij- stvu še ni mogoče oceniti v ce- loti, ker smo šele sredi poletja. Po tem, kar lahko ugotovimo že zdaj, pa pomenijo za prebi- valce ptujske občine podoben gospodarski uspeh, kot pred pe- timi leti premoč industrije. Z merjenjem oziroma s tehtanjem je ugotovljeno, da je bil dosežen v organizirani proizvodnji na Dravskem polju povprečen hek- tarski pridelek pšenice 36 met, na Ptujskem polju pa povpreč- no 42 met. Po posameznih delo- vLščih kmetijskih gospodarstev je znašal hektarski pridelek pše- nice tudi po 60 met, kar je pre- pričljiv dokaz prednosti moder- ne in organizirane proizvodnje. Pridelek hmelja bo znašal 1300 do 1500 kg, pridelek koruze pa okrog 50 met na ha. V polje- delstvu in živinoreji so dosegli letos najboljše uspehe kmetijsko gospodarstvo »Dravsko polje« na svojih obratih v Kidričevem, Slovenji vasi, Staršah, Turnišču in Pragerskem, kmetijsko gospo- darstvo »Ptujsko polje« na svo- jih obratih v Dornavi, Sobetin- cih, Juršincih in Placarju ter kmetje z območja tistih kmetij- skih zadrug, ki so se boljše uveljavile kot organizatorji pro- izvodnje. Kmetijsko gospodar- stvo »Dravsko polje« je osredo- točilo Investicijska vlaganja predvsem v razvoj živinoreje in mehanizacije poljedelske proiz- vodnje. Lani in letos je to go- spodarstvo investiralo 240 mili- jonov dinarjev. Ta sredstva so bila porabljena za melioracijo travnikov in pašnikov, gradnjo hlevov nakup živine in nabavo strojev. Učinek teh investicij se že uspešno odraža pri pitanju 600 telet, vzreji plemenskih svinj švedske pasme in kravah molz- nicah, ki že dajejo po- vprečno 3000 litrov mleka let- no, posamezne rekorderke pa 6000 do 8000 litrov mleka letno. Kmetijsko gospodarstvo »Drav- sko polje« že ima tudi vso osnov- no mehanizacijo, saj poseduje 3 kombajne, enega goseničarja in 17 traktorjev, s katerimi bo že letos, deloma pa v naslednjih letih kultivirala velike površine zanemarjenih pašnikov nekda- njih vaških skupnosti ob Pol- skavi. Te proizvajalne sile po- menijo čvrsto osnovo za nadalj- nji skok v gospodarskem razvoju ptujske občine in zanesljivo opo- rišče za hitrejši razvoj sociali- stičnih družbenih odnosov na vaseh Dravskega polja. Podobne uspehe sta dosegli tudi kmetij- ski gospodarstvi »Ptujsko polje« in »Haloze«, zato se tudi na nju- nih območjih že vse bolj in bolj uveljavlja proces socialistične preobrazbe vasi. Tudi industrija, promet in obrt ter druge gospodar- ske panoge presegle planska pričakovanja Letos, to je eno leto pred ro- kom, bodo izpolnile petletni per- spektivni plan tudi industrija, promet, obrt in ostale gospvodar- ske panoge, zato je praznovanje občinskega praznika tokrat še toliko bolj slavnostno. S povečanjem proizvod- nje povečana tudi druž- bena in osebna potrošnja v štiriletnem razdobju, to je od 1957—1960, se je močno po- večala proizvodnja, tako da bo že v tem letu dosegla tisto ra- ven, ki je bila predvidena za leto 1961 po družbenem planu gospo- darskega razvoja občine Ptuj za razdobje 1957—1961. Na tej osnovi se je zelo povečala tudi družbena in osebna potrošnja. Skupni narodni dohodek se je povečal od 5.5 milijard dinarjev v letu 1956 na 9,8 milijard din v letu 1960, med tem ko se je na- rodni dohodek na enega prebi- valca povečal v istem razdobju od 87.000 din na 150.000 din, to je za 73 "/o. Uspehi hitrega go- spodarskega razvoja so pomemb- nejši še zaradi tega, ker so bili doseženi predvsem z boljšim iz- koriščanjem obstoječih proiz- vodnih zmogljivosti in le deloma kot posledica novih investicij. Na osnovi triletne realizacije in letošnje ocene lahko zaključuje- mo, da bodo v razdobju 1957— 1960 znašala investicijska vlaga- nja v gospodarstvu le 51,7 "/o planiranih investicijskih sred- stev po perspektivnem planu. To pomeni, da so bila razpolož- ljiva investicijska sredstva ra- cionalno izkoriščena in rentabil- no vložena. Letos 2 milijardi dinarjev za negospodarske investicije v skladu s porastom narodne- ga dohodka so se večala tudi .sredstva in materialna osnova samoupravljanja v komuni. To je omogočilo, da so bila na razpo- lago precejšnja sredstva tudi za negospK>darske investicije. V šti- rih letih, vključno letos, je bilo uamerjeno » negospodarslc« in-i vestiaje na p>odročju stanovan>- sko-komunalne. kulturno-pro- svetne in zdravstveno-socialne dejavnosti 2 milijarde dmarjev ali 80,7 odstotka vseh sredstev, predvidenih po petletnem druž^r benem planu. V tem letu bodo zgrajeni še nekateri važni ^jek- ti družbenega standarda in to: stanovanjski blok TGA z 48 sta- novanji, stanovanjski blo(k TVl v Majšperku z 12 stanovanji, štirje stanovanjski bloki za učitelje z 18 stanovanji, stanovanjski blok KPPZ s 6 stanovanji, šolsko po- slopje in pekama v Ptuju, med- tem, ko .so bili že letos izročeni svojemu namenu trgovski lokal in sindikalni dom v Zavrču ter zadružni dom v Gorišnici in Pod- lehnku. Na sam občinski praznik, to je v ponedeljek, 8. avgusta 1960, pa bodo pričeli obratovati ptujski vodovod, pralnica in či- stilnica ter preurejeni gostinski lokal z vrtom »Pri sejmi.šču«. Otvoritev vodovoda in pralnice v Ptuju basta nedvomno zelo po- večala slavnostno razpoloženje prebivalcev Ptuja ob prazniku občine, ker bodo njune storitve znatno zboljšale življen,i.ske po- goje večini mestnega prebival- stva. S temi objekti seveda še zdaleč ne bodo krite vse potrebe delov- nih ljudi Dtujske občine, zato bo tudi v bodoče nujna kontinuirana izgradnja objektov družbenega standarda, predvsem na tistih področjih, 'ki so v dosedanjem razvoju nekoliko zaostajala. To mora bti skrb vseh družbeno- političnih in gospodarskih činite- Ijev v komuni, naloge pa bo tre- ba reševati skladno, v mejah ma- terialnih možnosti iti načrtno. Kako učinkovito Izboljšati življenjske pogoje v bodoče? Zaradi tega je primemo, da ravno ob prazniku občine obe- nem, ko se oddolžujemo prvo- borcem ptujskega okoliša in ko ocenjujemo dosežene uspehe, začnemo z razpravo, kako si bo- mo najhitreje in čimbolj, učinko- ^„yito zboljšali življenjske pogoje v prihodnjem razdobju. Delavcu, kmetu, kakor tudi vsakemu drugemu državljanu je že razumljivo, da je splošno bla- gostanje odvisno od narodnega dohodka, ki ga ustvarjamo. To pomeni, da ne zadostuje, da ustvarjamo vedno več, ampak d« tudi vedno bolj racionalno, bolj smotmo proizva.iamo, ker šele takšen razvoj omogoča bolj pro- gresiven dvig narodnega dohod- ka. Tempo takega razvoja pa za- visi od številnih činiteljev, pred- vsem pa od zavestne uporabe najnaprednejših gospodarskih in družbenih principov, kot so: raz- vita delitev dela, specializacija in kooperacija, napredna notranja delitev sredstev, odgovornost najracionalnejšega vlaganja sred- stev, združevanje in kombinirana ufporaba razpoložljivih sredstev, socialistična preobrazba vasi, pol- na inciativa stanovan.iskih skup- nosti ter krajevnih odborov itd. Kolikor bolj bo ptujska komu- nalna skuonost sposobna v svo- .iem razvoju koristiti najnapred- nejše prijeme, tem uspešnejši in tem hitrejši bo njen razvoj. Ta ekonomska resnica nalaga veliko odgovornost samoupravnim ko- munalnim organom, da osvoje v celoti takšna načela gospodar- .ckeoH in komunalnena razvoja ter da jih najdosledneje UfKjrabljajo v praksii. Razmeroma ugodni pogoji za gospodarski razvoj ptujske občine Pogoji za goi^podarski razvoj ptujske občine so razmeroma ugodni. Za naša največja indu- strijska podjetja kot so Tovarna glinice in aluminija »Boris Ki- drič«, Tovarna volnenih izdelkov in Tovarna strojil v Majšperku, ki imajo danes splošni jugoslo- vanski pomen in ki so krepila v izvrševan.ju svojih generalnih re- konstrukcij, je razdobje nasled- njega p<^rspektivnega plana goto- vo ti.?ti čas, v katerem bodo tudi ostala industri.iska podjetja, predvsem Tovarna avtoopreme. Tekstilna tovarna, Tovarna perila (Nadaljevanje na 5. strani) Vodovodna postaja v Skorbi KG »Dravsko polje« odpremlja se mensko blago Govedo v odipirtem hlevu v Kidrič evem PTUJ. r>NE 5 AVGUSTA 1960 PTUJSKI TEDNIK STRAN 8 ^azp^red vozil in kolektivov po Ptuju za sprevod ob občinskem prazniku TOKRAT JE GORELO V 2ABJAKU V tc«rek, 2. avgusta 1960, okrofl 23.30 je izbruhnil v Žabjaku ogenj na gospodarskem poslopju Kan- derjevih, ki s.o dcrna nedaleč od opekarne Žabjak in so se pred le- toma priselili v Žabjak iz Njiverc. Požar je uničil gospodarsko po- slopje in del stanovanjskega ter nekaj živine, ker ni bilo mogoče zaradi močnega požara priti do svinjakov. Zgorelo je tudi nekaj opreme in več pridelika. Kmalu so bili pogci-elcem v pomoč ptujski gasilci s cisterno, ki so lokalizi- rali ogenj in omejili škodo. Glede na pcigostne požare v tem okolišu so ljudje zelo zaskrbljen' in ne morejo razumeti, da bi se požari tako pogostoma pojavljali zaradi neprevidnosti hišnih last- nikov. V zadnjem času je IX)go- relo več na novo urejenih poslo- pij, ki jih sami lastniki pač pod nobenim pcgojem ne bi imeli in- teresa zažgati. Prav zagonetni so ti pKjžari tudi za gasii!ce in var- nostne organe, ki raziskujejo vzroke njihovega nastanka. Brez pretiravanja je mogoče trditi, da je ptujska občina v le- tošnjem letu med redkimi obči- nami v repubKfiii s tako velikim številom požarov in s tako visoko škodo, kot jo zapušča vsak požar. Gasilska operativa je v resnih skrbeh ob svoji skromni opremi, ki je iz tedna v teden v akcijah. Med vsemi pa je le najučinkovi- tejša interv?ncija ptujskega ga- silskega društva s cl'sterno. Samo z njo pa tudii ne bodo zmagovali vseh nalog. Ali bodo še dolgo ča- sa brpz motcrk? Sedaj ima dru- štvo Ptuj tri motnrke, pa nohtna od njih ni zane^rjivo ufjrrabna, čeprav jim pa^kušalo s popravili podaljšati uporabnost. _^ NAŠE GOSPODARSTVO V PRIHODNJE CNadaljevanje s 4. strani) in Mlekarna, dosegla relativno največji vzpon. Posebno za To- varno avtoopreme in za Strojne delavnice bo važno, da bosta iz- koristili pogoje, ki jih za te ko- lektive nudi razvoj jugoslovanske avtomobilske industrije. Kmetijska gospodarstva z visoko proizvodnjo v prihodnjih petih letih se bo- do vsa tri kmetijska gospodar- stva razvila v odločujoče činitelje kmetijstva in kmetijske blagovne proizvodnje v občini. Stalež ži- vine bodo pvovečale trikratno, število krav pa od sedanjih 800 na 4000 krav. ki bodo dajale dnevno 40.000 litrov mleka. Za' predviden razvoj in rast vseh teh podjetij bodo seveda potrebna znatna investicijska sredstva, ki jih bo ob pogojih nadaljnje de- centralizacije sredstev mogoče zagotoviti edinole z združeva- njem vseh razpoložljivih sred- stev. Potrebno bo reševati še vrsto komunalniii problemov Prebivalcem Ptuja in ptujske občine so znani pereči komunalni problemi, kot so slabe ceste, po- manjkanje stanovan.jskega in šol- skega prostora ter nezadostna zrriogljivost zdravstvenih usta- nov. Tem vprašanjem bomo prav gotovo morali dati prioriteto, ka- dar bomo v perspektivnem planu postavljali seznam negospodar- skih investicij. Ob sestavi per- spektivnega plana bo važno predvsem to, da se bomo vsi za- devali, da gre tu za splošne po- trebe, potrebe vseh prebivalcev v občini. Gradili pa jih bomo se- veda v mejah, v katerih bomo pač skupaj pripravljeni za to od- vojiti potrebna sred.stva. V bodočie moramo imeti posluh 70 noinnpred- neSše ležnie Naš bodoči delovni program mora hiti dejansko zbir najna- prednejših teženj vsega prebival- .stva in zares uspešen regulator našega bodočega razvoja. To pa nalaga vsem gospodarsko-poli- tičnim činiteljem v občini nove odgovornosti, da pri sestavljanju perspektivnega plana na vseh mestih, tako v ix>djetjih, ustano- vah, društvih, forumih in na se- .stankih obravnavamo ta vpraša- nja s takšno pozornost.jo, kot jo pač po svoji pomembnosti za- htevajo smotri in cilji bodočega družbenega plana. Anton Purg E> t u I Gasilska zveza Ptuj je naba- viila za reševanje ponesrečencev na vodi ličen reševaln; čoln, ki je bil v soboto, 30. julija 1960, pre- izkušen s plovbo po Dravi od Lo- ke do Ptuja in je preizkušnjo od- lično prestal. V Ptuju .je pri birih tričlainsko preizkusno pnjsadko po- čakai'o več gasiilcev, ki so priso- stvova'1 krstni slovesnosti. Čoln je dobili ,me Marjan in bo imel svojo prikolico, ki .jo bo mogoče pri- ključiti na vsak avtcmohil in ga spraviti na kraj nesreče in pcmoči. ■ * Turistično in olepševalno dru- štvo Ptuj je pripravilo za prodajo album 23 lepih slilk zgodovinskh zanirnjvasti iin dragocenosti Ptu- ja in njegove okciice. Album je v kartonskih in usnjenih platni- cah. Več albumov so odkupila pod- jetja za razne oto-daritve v kolek- tivu, pa tudi ustanove in zavodi. * V sredo, 20. juli.ja 1960, z bul- dozerom začeta zemeljska dela za temelije in klet nove poslcvno- stanovanjske zgradbe komunalne banke Ptuj na prostoru med Ti- tovim trgcm in Trstenjakovo ulico naspr''ti zgradbe mestne hranil- nice Ptuj, so v gravnem končana z buldožerjem, ki je opravil ogro- mno terensko de'o v zelo kratkem času in zelo učiinkovito. Danes, 5. avgusta 1960, bo de- set let, cdkar je prevzel uprav- ljanje v Tovarni glin ce in alumi- nija »Boris Kidrič« Kidričevo de- lavski svet. Pri vhodu v tovarno je v spomin na ta dan pritrjena ailuminijasta plošiča z reliefom li>- varja m sledečim napisom: »5. av- gusta 1950 je bilo v tem podjetju uresničeno Marxcvo načelo TO- VARNE DELAVCEM. Pr četek pro- izvodnje 21. 11. 1954.« V soboto, 30. juiija 1960, je biil v Skorbi in v Ptuju tehnični pre- gled vodovodne postaje in vodo- voda po Ptuju. Komiisija je bila iz Maribora iin Ljubljane. — Teh- nični pregled je bil v zvezi z otvo- ritvijo vodovoda v ponedeljek, dne 8. avgusta 1960, dopoldne kot ve- lik m dogodkom v zgodovini Ptu- ja in njegovega razvoja ter na- predka v 15 letih socialistične Ju- goslavije. KG v ptu.iski občini, ki se ba- vi.io s hmeljem tega te dni pri- dno škrcipijo z motornimi škro- pilnicami. ,Tako je zašoten tud največji kompleks hme'ja v Oe- rečji vasi, ki pripada KG »Drav- sko polje« Kidričevo in meri nad 7 ha. Škrcpiijo že par dni z mc- torno škropilnico Ob 2. občinskem prazniku pošiljamo po- zdrave in čestitke prebivalstvu iz ptujske ob- čine, zlar^t! borcem NOV in bivšim izseljen- cem ter interniruncem in svofcem padlih bor- cev, talcev in žrtev fašističnega nasilja, še posebej pa našim dolgoletnim poslovnim pri- jateljem, dopisnikom, naročnikom, in oglaše- valcem] UREDNIŠTVO in UPRflVfl VELIKA NEDELJA KMETIJSKO IN VINOGRADNIŠKO GOSPODARSTVO »JERUZALEM« Kmetijsko in vinogradniško go- spodarstvo »Jeruzalem« v Ormožu ima na področju Velike Nedelje svoj živinorejsko-f>oljedelski obrat. Obdelovalne površine so že dokaj lepo arondirane, kjer z lahkoto uvajajo njivski kolobar in dobro izkoriščajo mehanizacijjo. V zad- njem času dosegajo lepe uspehe tudi v živinoreji, saj ugotavljajo pri rednem dnevnem tehtanju pri nekaterih glavah goveje živine kar 1,20 kg dnevnega prirastka. Imajo tudi lepe travnike, tako da sedaj lahko vzgajajo 130 glav ži- vine. Pasmo in kvaliteto izbolj- šujejo z lastnim naraščajem, vse- kakor pa težijo k uvajanju pro- duktivnejših pasem — predvsem simentalke. Na obsežnih pašni- ških površinah vzgajajo mlado ži- vino in doječe krave. Mehaniza- cija je v polni meri zastopana, saj imajo dva traktorja s potrebnimi priključki. Iz nekaterih travnikov so že pospravili otavo. Za uspeš- nejšo in hitro spravilo sena in otave pa mobilizirajo ves pisar- niški in upravni aparat z direk- torjem na čelu, kar daje lep in izpodbuden vtis. Kumer ORMOŽ TVD »Partizan« Ormož se med letom uispešno uveljavlja na vsfeh svojih področjih in dosega lepe uspehe. V tem času je pripravila organizacija za svoje člane 21- dnevno taborjenje na »Otoku« pri Veliki Nedelji. Takšna in podob- na taborjenja prireja društvo že osmo leto ob toplih sončnih dne- vih. Udeležuje.io se jih predvsem oni člani, ki se zaradi gmotnih težav ne morejo udeležiti večjih izletov. Telovadci ima.io tu šp>ort- ne igre, rokomet, nogomet, od- bojko ter kopanje in plavanje v topli Pesnici. Višek zabave in ve- selja pa predstavljajo večerni ta- borni ognji s prepevanjem narod- nih pesmi in razlaganjem raznih dogodivščin in humorističnih po- tegavščin. Taborniki imajo redno zdravniško nadzorstvo, kjer ugo- tavljajo lep napredek. Teh tabor- jenj se udeležuje iz leta v leto večje število članov. Pred leti je taborilo le 20 do 30 ljudi, med- tem ko jih je letos kar 72. Sred- stva za vzdrževanje so z velikim raz\imevanjem prispevaila rflizna podiotja iz OiTnoža. taborniki pa pri.s'Dova.io le minimalni delež. Ob nedeljah obiščeio svojci in prija- telji tabornike, katerim je na raz- oolaoo žlahtna kapljica, kakor tu- di okreočila po znižanih cenah, rraven tega pa še vsestranska za- bava. HINKO CERMEU Dne 14. julija 1960 je v ptujski bctlniSnaci amrl po kraitlkii boiezsKi Hinko Cermelj, rojen iet« 1902 v Barkovljah pri Trstu. Za.'-adi na- prednega mi§ljen.ia je moral zapu- stit« svoj rcdnii kraj in je pobeg^ nill v Jugoslavijo. Tukaj je v te- žavnih razmerah, brez pKxip>ore z doma, dovršili učiteljišče v Ma- riboru leta 1923 pri Henriku šrei- nerju, ki ga je navduš 1 za učitelj- ski poklic. Službova! je v raznih krajih Slovenije Leta 1926 je na- stopil službo v Vidmu pn Ptuju. Tam je bil tudi ustanovitelj so- kolskega društva, v katerem je aiktivno delal. Leta 1933 je nasto- pil službo v Podlehniiku, kjer je bil tudi šo'siki upravitelj do za- četka okupacije. Kot zaveden Slo- venec je bili pregnan z diruž no v Srbijo. Tudi tam ni prenehal z de- lom ter se je s svojrlm sinom vključil v vrste borcev proti oku- patorju. Pregnan.stvo je srečno končal in se z d'ružino vrnil nazaj v PodJehnik, kjer je ponovno za- čel poučevati v takratnih težavnih pogojih in je svoj poklic vestno opravljal. Bi' je ustanovitelj orga>- nizac je Zveze borcev v Podlehni- ku, aktiven član SZDL ter je vzbu- jal velilko Ijubezien do naše domo- vine med halcškiim ljudstvom. Se- daj .je bjl tik pred upokojitvijo, vendar se tega ni vesetlil. Žeel je samo to, da bi se v jeseni povrnil' v razred k svojim malčkom. Le-ti bodo ostalii brez njega. Kalko zelo so ga ceniili prebivalci tukajšnjega obmoičja, k^ jih je učil in vzgajal, je nakazal njegov pogreb, ki je bil v Vidmu pri Ptu- ju 16. julija 1960. Za njegovo ve- liko dei^o, ki ga ie opravil, naj mu bo iskrena hvala. Jože Jeza ^j, D^TE 5 AVOU5TA 1960 PTUJSKI TEDNIK STTIAN 1 Življenje, ki ga ne poznamo Na svetu je 25 milijonov kva- dratnih kilometrov puščavskega sveta. Ljudje si ponavadi pred- stavljamo to področje kot pravi pekel brez možnosti za življenje, jra sodobne geologe pa je puščava pravo skladišče naravnih bogastev, jsja teh »zakletih« puščavskih pod- ročjih se skrivajo veliki zakladi. V afriški puščavi Namib so našli diamante, v Arabiji in Iranu petro- lej, ▼ južnoameriški Atalamaki pa nitrate. Za naravoslovce so pu- ščave področja s specifičnim živ- ljenjem in z razmerami, na kate- re so se domačini že kar nava- dili. Vse puščave niso enako vroče, najdemo tudi take z ledeniki, kot je na primer puščava Gobi v Azi- ji. V Ameriki in Južni Afriki se po nebu nad puščavo pogosto po- dijo oblaki, opaziti pa jih je tudi marsikje nad Saharo, navzlic te- mu so puščave najbolj vroča pod- ročja na zemlji. Rekordno tempe- raturo so izmerili v Libiji, kjer se je živo srebro povzpelo na 58 stop. Celzija v senci. Na drugem mestu so ZDA s 57 stopinjami v tako imenovani Dolini smrti. V azijski puščavi Gobi je sneg dokaj reden sezonski pojav. Prinaša ga veter z neskončnih sibirskih rav- nin. Vse puščave so približno ena- ko stare, in sicer 15 milijonov let, nastale pa so v časih, ko so se razvile najvišje gorske verige. Sahara ima povprečno 12 cm pa- 'davin letno, ponekod pa ni bilo dežja že enajst let. Dežuje v glav- nem takrat, kadar se utrga oblak. Tri ali štiri ure po dežju se blat- na zemlja že suši in čez nekaj dni spet razpoči. Takoj po dežju poženejo puščavske rastline. Ameriška država Arizona je po- nosna na svojo puščavsko cvetico saguero, ki so jo dali tudi v dr- žavni grb. Na puščavskem kaktu- su se razvijejo cvetovi pomaranč- ne barve. Živali, ki redno pijejo vodo, na teh področjih ne bi mo- gle živeti. V tisočletjih pa so se razvila živa bitja, ki jih pomanj- kanje vode skoraj nič ne moti. Pri- lagodila so se jutranji in večerni nizki temperaturi. Če je na ze- meljski površini temperatura 65 stopinj, znaša pol metra pod ze- mljo le še 15 stopinj Celzija. Ve- čina teh živali nikoli ne pije vode. Rastllnojedci, na primer puščavske podgane, grizejo mastne rastline, ki imajo v steblih tudi nekaj vla- ge. Zveri najdejo za življenje po- trebno tekočino v krvi svojih žr- tev. Človek seveda ne more živeti brez vode, saj je organizem lahko izgubi z znojenjem tudi nad pol litra na uro. Pri temperaturi 50 stopinj bi človek živel brez vode do tri dni, pri temperaturi 49 stopinj pa bi ne vzdržal brez vo- de niti en dan. Puščavske ptice se zjutraj prve zbudijo. Ker ne pre- nesejo visokih temperatur, se že zjutraj najedo za ves dan, nato pa se vrnejo v gnezda pod razpo- kami v zemeljski skorji ali pa pK)d kaktusi. Ptice roparice {)ijejo kri svojih žrtev, kragulji krožijo vi- soko nad zemljo in prežijo na plen, puščavske kukavice pa lovi- jo kače in sočne kuščarje. Toplo- krvne živali, na primer podgane, puščavski zajci in kojoti, se zava- rujejo pred dnevno vročino in pri- peko s tem, da se kje v senci zvi- jejo v klobčič. V prvem večernem mraku pu- ščava spet oživi. Roparice In zve- ri se odpravijo na lov. Največ so- vražnikov imajo puščavske miši in podgane. Ponoči vrvi v puščavi življenje, ki si ga človek najbrž ne bo mogel nikoli dodobrega ogle- dati. PREVEČ PARiŽANOV Po francoskih statistikah ima Pariz vsako :eto kar 160.000 nov h pretoivaJcev. Ta naigJi prirastek prebivailstva povzroča otiik) pre- glavic oblastem franoosske metro- pdle, saj ae stanovanjska stiska v Parizu vedno boJj veča. Čeprav zgradijo v Parizu vsako uro po se- dem stanovanj za skupno 20 oseb, je to še redno premalo, saj znaša povprečni prirastek mestnega pre- biralstva na uro kar — 24 oseib! HELIKOPTER - VELIKAN v Anigliji so začeli gradiit orja- ški helikopter, ki naj bi po reli- kositi zasenčil vse svoje vrstnike na svetu. S tem helikopterjem bo n»ogtovanje okoli Zemlje v 54 unaih na rednih letalskih progah. Priskrbeti si mora le vozovnice in nekafrcrat prese.sti med i>oto- vanjem. Izbrati pa mora velika potniška reaktivna letala, ki letijo brez pristanka čez oceane. nebotičniki osvajajo suet Kaidar govorimo o nebotičnikih, običajno mislimo na New York, toda teh visckih objektov je da- nes p>0vsod dovolj, tuidi izven Združenh držaiv Amerike, pK>seb- no v Južni Ameriki; v »starem svetu« v Evropi pa so najštevil- nejši v Mtilanu in Diisseldorfu. Zakaj so nebotičniki šele sedaj začeli osvajati svet? Prav gotovo ne zaradi tega, ker tehnika grad- nje pretefkliih stoletij ne bi bila dorasla velikim gradnjam, saj so nam katedrale zgovoren dokaz, da to n. res. Pač pa v preteklem stoletju večnadstropnim zgrad- bam niso bili nakonjeni zato, ker takratna tehnika še ni poznala dviigail. Ko so izumijli dvigala, se je po- kazalo, da so visoki objekti bolj ekonomični m praktični. V pro- stranih horzontaJno urejenih zgradbah z neštetimi sobami je bilo treba prehoditi dolge hodni- ke, da sd lahko prišel do zažele- nega prostora. V vertikalnih zgrad- bah pa dvigajo privede človeka prav pred prostor, kamor je na- menjen. Zgradbe naše industrijske civii- lizacije imajo to predmost, da lju- di' ne moti prah in dim, ki se za- držujeta na površini taJ, da pre- bivalci mesta lahko dobijo »Sno- vanja v višini, kjer so moOne^če zračne struje. Razen tega bo na enem hektaru naseljeno veliko število ljudi. Toda nebotičniki, visoki 100 in in 20O metrov, ne bodo smeld biti oddaljen drug od drugega samo 10 do 20 metrov. Senca enega ne- botičnika ne sme pasti na sosed- nij neibotičnik. Ljudje bedo sta- novali v najboljših higienskih po- gojih in bodo izkoriščali maiksd- mum svetlobe in zraka. Večina neobhodno potrebnih trg'Ovin bo vzgrajena v nebctčniku in stano- vaHcem zaradi nakupa ne bo tre- ba odhajati na cesto. Nelbotičnike bodo torej gradiiili v skladu z no- vim načinom mestnega življenja Dosedanji nebotičniki niso ha«v morriraili iz okoljem, ker so jflt arhitektii graddH na neprmemjii mestih. VeSike zgradbe morajo graditi v okviru velikih objektov, ob organizaciji ali reorganizaciji raiznih mestnih predelov. Pri ustvarjanju nov h nebotdčmkov pa je seveda treba očuvaiti stare zgradbe, posebno če imajo estet- sko in zgodiovinsiko vrednost. 2Sračnl motor že pred skoraj pol stoletja — 1861. leta — je angleški iznajdi- tolj Robert Stirling konstruiral prvi »zračni« motor, ki pa tedaj ni vzbudili posebnega zanimanja; iznajdba ni doživela praktične uporabe, ker so bil'' strckovnjaiki mnenja, da bi bii tak motor do- cela neuporaben. Nedavno tega pa je Stirlingova zamisel spet oži- vela: strokovnjaki, Id se ukvar- jajo z vprašanjem pogcna za bo- doča vsemirska raiziskovallna leta- la, so izkoristili telmično osnovo Stdiingovega »zračnega« motorja in so narediJi napravo, ki bi bila po njihovem lahko lispešen pogon- ski motor za vsemirje. Kako deluje nova vrsta motor- ja? V mcitorju je valj, ki se v njem premika bat, le-tega pa potiska izmenično raztezanje in krčenje posebnega plina, ki krož' skozi valj. Raztezanje oziroma krčenje p'ina dosežejo s tem, da plin — segrevajo oziroma ohlajajo. Delovanje tega »zračnega« mo- torja je pravzaprav povsem ena»- ko kot delovanje kateregaSooi parnega stroja, samo s to razliko, da segreti plin, ko je s svojim raztezanjem potisnil bat, ne uhaja na prosto (kot para pri pamem stroju), marveč so ohladi v poseb- na komori, potem pa se spet po- žene bat. Tako pln nenehno kroži skoea vailj in žene motor. Nova vrsta motorja kajpak po- trebuje stailen vir toplotne ener- gije: to energijo jti dovaja poseb- na sončna peč, ki je sestavni de! »OTačnega« motorja, ali pa sistem zrcail oziroma leč, ki je iismerjen tako, da pošilja toplotne »ončne žarke na vali j motorja. DVE NOVI KEMIČNI PRVINI v Ameriki so nedavno cdkrili dve novi krmični prvini — prav- zaprav dva nova izotO'pa že obsto- ječih kemični prvin — in scer skandij — 46 ter cezij — 134. No- va izotopa so našdi stnckovnjaki T puščavi Nevadi blizu kraja, kjer so izvedli pcsikuisno eksplozijo atomske v»omhe. ____._______, STEKLO, KI NE PREPUŠČA TOPLOTE Neka ameriška tovarna je izde- lala steklo »•pirex-22«, ki odbija toploto. To steklo prepušča svet- lobne žairke in prenese zelo viso- ko temperaturo, ne da bi se spre- meniile njegove lastnosti, hkrat pa ne prepušča toplote. Pravijo, dra se bo uveljavilo na mnog h področjdih. Nel(aj vtisov s poti po Grčiji (Konec) V sončnem jutru p"vega maja so venci rož nad vrati poživljali sliko skromnih hišic. Naprej se vije cesta sikozi nasade oljk do sedla blage vzpetine — Dafni. Tu se je nekoč, po starogrški prav- ljici, .spremenila lepa vila Dafne v lovor, ker je zavrnila ljubezen bo- ga Apolona. Na kraju je billo sve- tišče, danes pa je prekrasen sa- mostanček iz VI. stol. z okraski koc s čipkami, zaprtim dvoriščem m mozaiki v cerkvi. Ti so baje najlepše, kar je daia biizantinska mozaična umetnost. Izrazi obrazov in čudovite polne barve na z atem ozadju so nepozabni. V Elevzini so se vršili cbredi na čast prastarim božanstvom rodo- vitnoiiti m narave. Večno spremi- njanje v naravi so Grki spet raz- ložili z lepo pravljico. Hči Deme- tre, zaščitnice Elevzine in boginje rodovitnosti, lepa Perzefcna, je zbudila ljubezen v srcu boga pod- zemlja. Ker mu je mat; ni dala, jo je ugrabil. Nesrečna Demetra jo je i.skala po vsem svetu. Na nje- ne obupne prošnje je Zevs razso- dil, da bo Perzefona prebivala pol leta pn mozu — na zemlji je tedaj jssen in zima, fx)l leta pa pri ma- teri — tedaj je pvoletje in pomlad. te dogodke so stari povezali z Elevzino. V malem muzeju se clovelku najbolj vtisne v spvomin krasen arhajski kupec Perzefone, ki «e s skrivnostnim smehljajem bičani svojega ugrabitelja. Pot pro*-i" Megar; m Korintu se vije med oljčnimi nasadi, pod ka- terim je zorei ječmen, in ob ču- dovit: morski obali, ob kateri so nanizane vile. Vsak zaliv, vsaka skaila ima svojo starcgrško bajko. Preti poldnevu se začno v daljavi prikazovati visoke gore — vrhovi severnega Peloponeza. Pod njimi je ravnina, polna vinogradov, do- movina rozin, KorinLski Istmos. Izstopamo iz avtobusov. Ni nam povsem jasno, zakaj. Toda po ne- kaj korakih nam ped nogami za- zija 80 metrov globoki prekop s trakom morske vode na dnu. Naj- zanimivejše je to, da je tako ne- opazen; je pač umetna tvorba. Onstran prekopa vodi*cesta po opaldaris-ki pnpek; skozi vinograde do novega Korinta. To je mesto nizkih železcbetonskih hišic ob morski obali. Morje, ki ga uzremo v Korintu, je že Jonsko morje. Tudi Korint.?ki Istmos je potresno ozemlje, zaradi tega ima Korint svojo značilno in po zunanjem vi- dezu ne ravno privlačno podobo. Neikaj kilometrov nad novim Kcrintom je na gričih mesto ru- ševin — stari Kcnnt. V grški zgo- dovini zaradi svojega pomena in bogastva največkrat razrušen, za- to so danes v njem vidne samo rimske ruševine. Sredi njih pa se dvigajo proti nebu stebri starega AF>o!onovega .svetišča. V muzeju vidimo zbirko prelep.h slovitih starorimskih vaz, ki so s svojo bogato, fantastično ornamentiko nasprotje mlajšim atens/kim. Zani- miva pa je tudi zbirka glinastih delov človeškega telesa, posvetu bogu Eskulapu s prošnjo za zdrav- je. Za marsikak {xxiatek o antič- nem zdravstvu in razširjenosti bo- lezni se moramo zahvaliti tem glinastim posvetilom. Prehitro smo se morali ločiti od Korinta in se vrniti v Atene. Tam je biil še čas za zadnji spre- hod pK) mestu, nato smo zvečer odipotovali. Pot nas je vodila po že znani pokrajini, naslednje jutro pa nas je nad tesalsko ravnino pozdravil na ozadju modrega, jasnega neba snežni vrh Olimpa. V Solunu je vladala že prav po- letna vročina. Mesto je večidel pogorelo v prvi svetovni vojni, za- to je pretežno novo. Uslužbenka turističnega urada, ki nas vodi, nas kot Jugoslovane prijazno po- zdravi z nekaj srbohrvaškimi be- sedami. Razkaže nam nekaj bi- zantinskih .spomenikov, cenkva :n sam-^stanov ter ostanke razkošne palače pozncr:m.skega cesarja, so- vladarja Diokleciana, Galerija. So- lun je mesto z bogato, burno zgo- dovino in zgodovinski dogodki so spomenikom prav ma,'o prizanašali. PcfK>]dne pa smo preživeli bolj ob iskanju senčnih kotičkov. Lep spomin na Solun so zapustile vr- ste vrtov s prekrasnimi vrtnicami. Za konec pa .smo privlekli na dan še znanje ruščine, da nam je star možakar, ki ta jezilk obvlada, po- ka za"" pravo pot. Potovanje v Grčijo je bilo krat- ko, a tako polno čudovitih vtisov, da ga bomo še dc4go pomni'' ■ 1. M. ATENE: Bacchusovo gledališče PTUJSKI TEDNIK PTUJ, TySE 5, AVGUSTA 1960 Velika športna prireditev v 6or šnici V nedeljo. 14. a-vgusta 1960, bo ob 14.30 velika nogometna tekma na stadionu v Gorišnici za pokal »Piiclekovega Naca«. Pomerili se bosta enajstorici suhih in debelih. V EKIPI DEBELIH BODO SODELOVALI: Prelog Franc, kapetan, direktor, 105 kg; Fric Janez, upravnik KZ, 104 kg; Roškar Alojz, blagajnik, 95 kg; Znidarič Janko, nakupovalec ži- vine. 104 kg; Drevenšek Ivan, mesar, 105 kg; Majerič Alojz, kmetovalec, 95 kiHogramov; Obran Ježe, pekovsiki mojster, 98 kg; Bratušek Alojz, gostilničar, 122 kril'-gramov; Fištravec Franc, kmetovalec, lin kg; Šink^ov Franc, dimnikarski moj- ster. 95 kg; G^ilf^ih Aloiz, km^t^valpc. H 5 kg. EKIPO STIHIH PA BODO TVORILI: F'rh3'c Mairtim, kapetan, gostiC- ničar, 62 kg; Golob Janez, delavec, 58 kg; Fric Ciril, upcfeojenec, 55 ko: Javšcvec Franc, krojaič, 50 kn: Lobnvain Jože, uiprkojenec, 54 kii'>oc(iramov: Firhas Vladiko, kmetovalec, 52 kiiioinramov: Kelenc Franc, kmetovalec, 56 kilogramov; Roškar Stanko, mizair, 54kg; Petek Janez, čevljar. 55 kg; Vilher Alojz, skladiščnik, 56kg; Sčmondč Jože, pakrivač, 52 kg. Ali bo premoč debelih v - vanje je bilo v naslednjih pano- gah: šah, namizni tenis, kegljanje in streljanje z zračno puško. Vsa tekmovanja so potekala v najlepšem redu in borbe za prva mesta so bile zelo zanimive. Na šahovskem turnirju je bil znan prvak šele v zadnjem kolu in je nepričakovano zasedla prvo me- sto ekipa trgovskega podjetja »Izbira«. V n-amiznem tenisu so bile borbe zelo zanimive in prvo mesto je osvojila ekioa Gozdar- ske poslovne zveze. V kegljanju je kakor v lanskem letu ponovno osvojila orvo mesto zelo dobra ekipa trg. p>odjetja »Merkur«. Tudi tekmovanje v streljanju z zračno puško je bilo vse do kon- ca zelo zanimivo in je prvak bil znan šele na kraju prvenstva. Prvo mesto je osvojila strelsCo ekiiDa Tovarne avtoopreme. Občinski sindikalni svet bo vsem zmagovalcem posameznih panog podari! na dan 8, avgusta praMična darila. V septembru bodo pričele je- .senske športne igre med kolek- tivi v naslednjih športnih pano- nah: nogomet, odbojka, rokomet. Posamezne sindikalne podružnice se že pripravljajo na ta tekmo- vanja, tako da bo tudi v jeseni mnogo zanimivih borb na zele- nem polju. Fninsdttlt?! TW Porfi^fm leuo iiTe^"i3ieio telovcjdnc letno !cfnš?^<^ ^ ILiiiflelferr vrtu TVD Partizan Ptuj že več let na svojih se.jah razpravlja o do- končni izgradnji letnega telova- dišča Y Ljtidskem vrtu. V letoš- njem letu smo le dočakali lepe plodove dobrega dela telovadne- ga društva, ki je pričelo s telo- vadbo izven zaprtih prostorov. Pokazalo se je, da se pripadniki telovadnega društva zelo zanima- jo tudi za ostale športne panoge in igre, ki koristijo vsakemu naj- mlajšemu in najstarejšemu pri- padniku Partizana. Člani društva so letno telovadišče zgradili pro- stovoljno. Na prostem vidimo razne telovadne naprave, igrišče za odbojko; v planu je še dokon- čanje igrišča za rokomet in ko- šarko. Po dovršitvi tega igrišča bo marsikateri pionir, mladinec ali član rad svoj prosti čas pre- živel na tem lepem telovadišču. Pa. Nogometni klub »Drava« v E^uju bo pričel v sredo, 10. av- gusta 1960 z nogometno šolo za pionirje, rojene leta 1944 do 19'47 ter za mladince, rojene leta 1942 do 1944. Prijave sprejema odbor NK »Drave« Kuj v petek, 5. avgu- sta 1960 na stadionu ob 17. uri. TERENSKA SLU2BA ZDRAVNIKOV Hišne obiske vršijo zdravniki Zdravstvenega doma Ptuj po sle- dečem razporedu: 5 8. dr. Franc KrištofeLC, dr. Ladislav Pire; 6. 8 dr Slobodan Žakula, dr. Franc Rakuš; 7. 8. dr.' Slobcdan Žakula, dr. Franc Ralkuš; 8. 8. dr. Ladislav Pure, dr. Franc Krištof elc; 9. 8. dr. Emil Blagovič, dr. Lju- bo Toš; 10. 8. dr. Franc Rakuš, dr. Slo- bodan Žakula; 11. 8. dr Ladislav Pire, dr. Fr. Krištofe! C. Pomožne ambulante Pomožna ambulanta Juršina p>o- sluje vsako sredo in soboto od 14. ure dalje. Pomožna ambulanta Podlehnik posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 14. ure dalje. Otroškp f30?vf»tovaln!ce 5. 8. v Ptuju od 14. ure dalje; 9. 8. v Juršncih in Leskovcu; 10. 8. v Žetalah in 11. 8. v Vidmu od 13.30 dailje. Informacije in hišni obiski Vse informacije in naročila hiš- nih obiskov .sprejema dežurni cen- ter Zklravstvenega doma Ptuj, šte- vilka telefona 80. H šne obiske naročajte v dopol- danskih urah. Pozneje naročeni hišni obiski se bodo izvršili samo v res nujnih primerih. Protituberkuiozni dispanzer Protituberkul. dispanzer zdrav- stvenega doma E*tuj posluje do nadaljnjega vsak dan razen ob torkih od 7. do 13. ure Rentgen- ski pregledi pljuč, bolnih na TBC, n zdravljenje se vrši ob torkih od 13. do 18. ure, ob .sobotah od 7. do 13. lire. Ob sredah od 7. do 13. ure so rentgenski pregledi pljuč za vse druge osebe. Specialistične ambulante poslujejo: internistična dnevno ra- zen srede in sobote od 12. do 14. ure; očesna specialistična am- bulanta ob torkih od 17.30 dalje; ob sredah in sobotah od 13. ure dalje; specialistična ambulanta za ušesa, nos in grlo v juliju ob so- botah od 13. ure dalje; neurološka specialistična ambulanta ob pone- deljkih od 13. ure dalje; derma- tovenerolcška specialistična ambu- lanta ob torkih in sobotah od 13.30 do 16. ure. UPRAVA ZD PTUJ Mestni kino Ptuj predvaja od 5. do 7. avgusta ame- riški barvni film »Poslednji lov«, od 9. do 11. avgusta pa amerišk. barvni film »Umetniki in modeli«. Kino »Svobodatf Kidričevo predvaja 6. in 7. avgusta ameri- ški barvni film »Jahali so na Za- hod«, 10. in 11. avgusta p>a indij- ski film »Avara«. Kino Majšperk predvaja 6_. in 7. avgusta franco- ski film »Čarovnice iz Safiema«. Kino Zavrč predvaja 7. avgusta ameriški film »Beli angel«. Kino MuretincI predvaja 6. in 7. avgusta rtisibi film »Žerjavi lete«. Lunine spremembe Iti vremenska napoved ZA ČAS OD 6. DO 13. AVGUSTA: Polna Itma dne 7. avgusta 1960 ob 3.41. Med 7. ie 10. avgustom nekaj ploh, sicer pa lepo in toplo. KMETIJSKO POSESTVO CELJE sprejme večje število oiilralcev limeija PLAČILNI POGOJI, HRANA IN STANOVANJE enaki lanskim. Interesenti naj se pismeno aM ustno prijavijo upravi Kmetijskega posestva Celje čimprej zaradi zagotovitve stanovanja in prehrane.