Poštnina plačana v gotovini,
LETO VI.
LJUBLJANA, 27. MARCA 1928.
STEV. 13.
NAROČNINA ZA JVOOSLA-	SP^. ■■■ ■■ ■■ aL.	■■	A. vredniJtvoin-vppava
VIIOČETRTLETNOOIM-I#-	IM Sl II II 1^. II	M%. VVČITELHKITIlKABNl/
CELOLETNO- DlNOO/ZA-
,_r |f5i IB)UIIIIM ahsi
poJtNino/oglAJipo mm. JMF |Kf || |l || ||^«| jwn pi$i jb ne priobčv-cenikv/ posamezna lMf |k5^L, || mJLJrf || ^^|	ie-jo/poJtninapla-
Jtevilka po din i	■ VK* JU	||	xana v-gotovini
RAČUN POŠT. HRANILNICE 13.188	W	^	TELEFON ŠTEV. 2906
A
L*\
373 I A 38.
Lle R. R. Prefetture dS Trieste e di Gorizia — al Comando VI Zona M. V. S. N. — Trieste (e per conoscenza alla R. Legazione d’ Italia in Belgrado e ad R. R. Minister? degli Affari Esteri e deli’ Interno — Direzione G.-le della P. S.)
Roma.	—
A 38.	Li	27	Luglio 1927.
Anno V.
Attivita criminale deli’Associazione Orjuna (sezione di Lubiana).
Un confidente di questo R. Consolato — circa la serieta del quale non mi risultano per& ancora sufficientli elementi — mi ha oggi rifertio che si sta organizzando dali’ Orjuna di Lubiiana un atto di brigantaggio diretto ad assalire e svaligiiare la corriera autotmobiSe che sulla Via Gorizia-S. Lucia-Idria porta periodicamento le page distinate ai minatori di Idria. Si aspetterebbe soltanto di trovare gli individui disposti ed essere gli attori nella progetatta impresa. Scopo di questa sarebbe pre-cisamente queilo di far quattrini (dl cui questi ddinquenti membri dekT Or-juaia vanno sempre in cere a, che, per loro i 1 p r e t e s o fine patriottico lava tutto) analogamento a quanto accadlde per la tristamente famosa rapina di Prestrane. avvenuta sabbato santo del 1926 e pure organizzata deli’ Orjuna, come ml confeimava ancora stamanS il predtetto confidente, che mi dichiaro di essere stato fino a due anni fa membro deli’ Orjuna, e di essersi poi retirato dato il carattere dl definqenza che nege file di detta associazione in Lubiana andava sempre piu prendendo il sopra-vento.
Egli mi ha pure dichiarato di retinetre 1’autore material1© del noto attentato di mesi or sono alla caserma della Milizia in S. Pietro del Carso, sia certo Giuseppe Kukec, di circa anni 35, nativo di Postumlia, suddeto SHS. residente in Lubiana. contrabandiere di Professione. Sarebbe costui un individuo assai perico|!oso ed avrebbe compiuto a scopo lucro 1’attentato per mandato deli’Orjuna di Lubiana, col cui capo, il noto ing. Marco Krajnc, egči sarebbe vlsto sovente intsieme.
Detto confidente mi ha promesso di procurarmi possibilmenita. una foitografia del suemenzionato Kiikec.
Gavotti.
Egidii
Prosil teden smo čitald v ljubljanskih dnevnikih nekaka pojasnila z ozirom na naše očitke, ki smo jih v 'našem listu iznesli na račun gori imenovane osebe. Mi smo .pričakovali vse kaj drugega kakor pa la spreten manever g. dr. Adlešiča. Pričakovali smo, da nas bo g. Peric, kakor je to tudi izjavil, za tako gorostasne očitke pozval na odgovor pred sodnijo. Tega pa do danes ni storil, enako kakor nas ni tožil g. Lukan, dasi je to javno v »Jutru« obetal. Da pa javnost ravno vsled teh izjav ne bode speljana na kriva pota, smo danes prisiljeni proti naši volji podati ji tozadevno nekoliko pojasnil.
Gospod Egidij Peric je bil pred nedavno zaradi suma vojaške špijo-naže zaprt in se je proti njemu vodila tozadevna preiskava. Zakaj je bila ta preiskava ustavljena, nam ni znano. Mogoče je.obustavo preiskave povzročila vsegamogočnost Njegove Ekscelence generala Bodrera, ki je •o priliki 'konference o naših razkritjih z gospodam^ zastopnikom našega zunanjega ministra Šumenkovičem’ istemu predložil listo konfidentov našega konzula v Trstu z grožnjo, da bodo isti takoj aretirani, če bo naša vlada izvajala kakršnekoli 'konsekvence glede italijanskega konzulata v Ljubljani. Da je ta grožnja imela uspeh, nam spričuje tozadevna oficijelna izjava Šumenkovi-čeva v parlamentu, kjer je označil Gavottijevo špijonažo za običajno diplomatsko poslovanje. Mogoče je tudi, da zbran materijal preiskave ni bil tako važen, da bi se lahko postopalo proti krivcu. Pri: tem moramo povdarjati, da kazenski zakon zasleduje samo one delikte vojjaške špijonaže, ki resno ogrožajo državne interese. Glede resnega ogrožanja pa je posebno danes pri nas odprto široko polje.
No, naj bo temu kakorkoli hoče, moramo mi tukaj danes pribiti, da v našem listu nismo nikdar trdili, da je bi! Peric baš vojaški špijon. Mi smo jasno povedali, da je bil Peric konfident plemenitega gospoda niar-chesa Gavottija, generalnega konzula Italije v Ljubljani in da ie bil Judež Iškariiot lastnih svojih bratov Orjunašev. To smo mi trdili in ničesar drugega. Glede tega očitka, ki ga v polni meri vzdržujemo, ki pa Po zakonu ni kaznfiv, pa ga vendar vsaknarod. ki drži na svojfo moralo, uvršča med najpodlejše delikte, glede tega očitka tore? nam je gospod Egidij Peric,, tržaški trgovec, s svojim vse časti vrednim zagovornikom dolžan odgovora.
L I S TEK.
VL. MAKSIMOVIČ — B. Z.:
EDEN IZMED MNOGIH.
Zanihala je s cvetjem okrašena zibelka v prvih majskih dneh. Zeleno 1'lstj'C je odsevalo od toplih sebičnih žarkov, tam v daljavi pa se je med bregovi čulo šumenje bistre Morave. V tem planinskem svetu je teklo življenje tako, kot se preliva Morava med skalnatimi pečinami in preko jezov, ter tako hiti1 dalje, da se nikdar več ne povrne. Tudi v tem svetu je bilo nekdaj veselo selsko življenje: ob nedeljah so mladeniči in mladenke stopili v kolo pred cerkvenimi vrati; v vaških krčmah so se zbirali delavci, oblečeni v lanene srajce in platnene hlače. Po logih in dobravah so odmevali glasovi ja-vorjevih piščalk. Ko je včasih močni cerkovnik potegnil za vrv, se je v stolpu oglasil zvon tako milo in lepo, da so njegovi glasovi odmevali daleč naokrog. Potekalo je življenje, kot teče Morava med strmimi obalami 'in preko velikih klancev, glasno in burno...
To je bilo nekdaj... A danes?
Peric.
Ker pa smo prepričani, da tega odgovora ne bomo dobili, smo danes prisiljeni opozoriti javnost, predvsem pa naše člane, kako se ji namenoma nasipa peska v oči, da bi se njeno mnenje obrnilo proti nam in bi končno izdajstvo triumifiralo', kakor se to večkrat v naših gnilih razmerah dogaja, nad zvestobo. V to svrho bomo zopet posegli v našo bogato zbirko dokumentov, ki smo jih fotografirali kot nepozvani gostje pri g. marchesu Gavotti; u. Predno pa to storimo, moramo v informacijo podati nekoliko predzgodovine cele zadeve.
Gospod Egidij Peric je bil svoje-časno, dokler je bil še v bedi, eden izmed najboljših članov Orjune in ugotavljamo, da mu moramio priznati velike zasluge za našo stvar. Orjuna mu je bila tudi hvaležna in so njeni člani skrbeli, da ni trpel pomanjkanja. Orjuna mu je tudi preskrbela dobro službo' in z renomejem, ki si ga je ustvaril v Orjuni, si je postavil temelj za svojo bodočo srečo. Toda kot samostojen gospodar in trgovec ni uspel. Tekom: kratkih osmih mesecev je spravil svojega žiranta ob nič manj kot 172.600 Din in zašel v denarne težkoče. Ta neugoden gospodarski položaj ga je spravil do tega, da je iskal, iz vzrokov ki jih tukaj ne moremo navesti, ki jih pa bodo oni, ki ga najbolj zagovarjajo, dobro razumeli, zbližanja z gospodom generalnim konzulom Italije. Toda kot bivšemu Orjunašu mu je bilo skoraj nemogoče doseči to zbli-žanje. Ker pa je absolutno- potreboval potni list za Italijo, je postal g. Egidij Peric, samo da se prikupi g. Gavottiju, Iškarijot 'svojih lastnih bratov Orjunašev, ki je z njimi juna-čeval, prisegal večno zvestobo in delil dobro in zlo.
Lepega poletnega dne je poset:l plemenitega gospoda generalnega konzula Italije in pri njem poprosil za vizum.. Toda bil je zapisan v Črni knjigi in njegovo prizadevanje je bilo zaman, ker je gospod marchese Gavotti zelo previden in glede njegove zanesljivosti ni bil še na jasnem. Ob tej priliki, da bi si pridobil zaupanje gospoda konzula, je prvič izdal Or-juno. Gospod marchese je še tisti večer sestavil o tem velezanimivem posetu poročilo in ga takoj odposlal na vsa najvažnejša zastopstva Italije. Tako smo ga tudi mi dobili- ker leži prokletstvo nad vsakim izdajstvom in nobeno ne ostane prikrito, ga fotografirali in ga danes podaje-mo javnosti v presojo kakor sledi:
Ubogo selo!
Ni več tistega življenja, ki je bilo tedaj, ko so ponosni planinski mladeniči s šubaram'i na glavah prihajali v kolo in ko so pevaje hodili na delo v kršne planine. Dolžnost in ljubezen do Domovine jih je poklicala daleč k šumi Drini, da tam branijo njeno čast, ki jo hoče onečastiti nasilni tujec.
Žalostno odmeva danes zvok zvonov od skalnatih pečin.
Zanihala je zibelka v prvih majskih dneh pod vejevjem mogočnega drevesa... V njej je ležalo dete modrih oči in rdečih lic, s katerih se je odražala sama miiloba. Gledalo je v modro nebo, kot bi liki mlada ptica, hotelo objeti ves zemljekrog.
»Tata,« zakliče nenadno mah.
»Tata,« ponavlja sestra in ae zagleda v daljavo, kot bi hotela videti hrabrega vojnika, ki s puško preko rame, ponosno koraka naprej.
»Tata, tata,« ponavlja mali in se s svojimi šibkimi' rokami vpre ob robove zibelke, ki jo je sestra davi okrasila s cvetjem.
Tata pa je tedaj ležal tam, kjer se zliva Drina v Savo. Ležal je s prestreljeno glavo preko svoje puške, ki jo je bolj ljubil kot življenje, z očmi vprtimii v modro nebo, kot bi
V	slovenskem prevodu se glasi
to:
3731/A 38 Kr. Prefekturam v Trstu in Gorici
Komandi VI. cone M. V. S. N. — Trst in v informacijo kr. Poslaništvu v Beogradu
in Kr. Ministrstvu Zunanjih zadev, Notranjih zadev ter Generalni Direkciji javne varnosti v Rimu.
Ljubljana, 27. julija 1927. Leto V.
A 38
Zločinsko delovanje Orjune (Ljubljanske sekcije).
Neki konfident tega kr. konzulata, ki glede njegove zanesljivosti še nisem na jasnem, mi je danes sporočil, da organizira ljubljanska Orjuna roparski napad z namenom, da izropa prometni avtomobil, ki nosi perijodično na progi Gorica, Sv. Lu-cija-Idrija plače za idrijske rudarje. Čaka se samo na osebe, ki bi bile pripravljene izvesti to projektirano akcijo. Namen te je pač ta, priti do denarja (katerega ti zločinski člani Orjune vedno iščejo in to za sebe —
hotel poslati zadnje pozdrave ljubljeni ženi in deci v selu med strmimi pobočji Homolja. Tudi Drina je ta-jinstveno šumela in nosila lahek šepet med strmimi obalami. Divje pa je šumela tam, kjer so trupla padlih čakala na pokop, in nosila njihovim dragim poslednji pozdrav ... Križ iz jelke ali smreke bo nagrada tem herojem ... Domovina!
Tudi on je bil srečen, ko je vrgel puško martinko preko ramen, ko je pokril glavo s črno šubaro, ko si je prepasal redenike in ko je s čredami krenil v planine — carstvo svobode in nezavisnosti. Bil ie vesel, ko je mogel nabirati zgodnje sadje po krševitem Homolju. Ko pa se je vnela vojna, je komaj čakal, da ga pokličejo in z zanosom je prepeval veselo koračnico, ko je v maršu stopal po prašni oesti:
»Hesam li ti, hej lane,
Jesam li ti, din ovita jelo...!«
V	resnici je bil vesel, da je mogel z ostalimi našimi vojniki kreniti v borbo 5n ponosno je sledil oficirjevim komandam*: »Jedan, dva! Leva, desna! Jedan, dva! Leva, desna!« Skoraj vsi so tako odšli, niti pop ni ostal. Selo pa je ostalo pusto in prazno ...
Kadar ie bilo naznaniti, da je kdo
pod pretvezo, da je za patrijotične čine) kakor se je to zgodilo ob priliki žalostnega in glasovitega ropa v Prestraneku, ki se je izvršil na Vel. soboto 1926. leta in ki je bil tudi organiziran od Orjune, kakor mi je še danes zjutraj potrdil gori navedeni konfident, ki snii1 je tudi izjavil, da je bil še pred 2. leti član Orjune. pa se je potem umaknil, ker je videl, da zločinski karakter organizacije vedno bolj prevladuje v vrstah ljubljanske Orjune.
On mi je tudi izrazil sum', da je izvršitelj znanega atentata na vojašnico milice v Št. Petru na Krasu, ki se je izvršil pred meseci, neki Josip Kukec, približno 35 let star, rojen v Postojni, državljan SHS in bivajoč v Ljubljani, po zanimanju tihotapec. On je baje zelo nevaren človek in je izvršil atentat v svrho lastnega dobička, po nalogu ljubljanske Orjune. Z čelnikom iste — znanim ing. Kranjcem — se ga baje često vidi skupaj.
Navedeni konfident im je obljubil, da mi bo po možnosti preskrbel fotografijo gori imenovanega Kukca.
Gavotti.
Mi se danes glede tega dokumenta vzdržujemo vsakega komentarja.
padel na bojišču, je stari cerkovnik potegnil za vrv. A ne tako kot nekdaj. Niti zvoki zvona niso bili taki. kot nekdaj. Mrko in jecajoče odmeva njegov glas in rodbine v črnem spremljajo cerkovnikovo molitev »Vječnaja pamjat«, »Amen« in »Gospodke pomiluj!«. Tako so vsak dan veneli scveti tihega gorskega sela. Nikjer se ni glasila piščalka, nikjer ni pesem odmevala od pustega pečevja, nobena devojka ni zapela vesele pesmi pomladi...
Samo starke so z otožnim gtla-som plakale. Niti sledu kakemu veselju. Tu, oče, tam sin, temu brat, onemu ded... Ni bilo hiše, ki bi ne žalovala za svojini mrtvim. Včasih so se onemogli starci zbrali v krčmi, da so čuli kaj novega. Tedaj je pričel cerkovnik govoriti o grehih, radi katerih nas Bog kaznuje. Verjeli smo košatemu, staremu cerkovniku z obrvmi preko oči in šubaro Visoko na čelu... Vsak dan pa so i v naprej prihajale črne in žalostne vesti...
Medtem pa je divjala borba. Brez gllasu so krenile gomile vojnikov v boj. Drina je nosila herojska telesa brez glave, nog, rok... In (nekega dne je bilo pri izlivu Drine v Savo
Le da javnosti predočimo globoko propalost in podlost tega izdajstva ugotavljamo, da je v dokumentu imenovani Josip Kukec isti Kukec, ki ga je svojedo-bno spravila Orjuna zajedno s Peričem v službo v Planino, kjer je Peric, dasi bolje plačan, ponosil Kukcu obleko, perilo in čevlje skoraj do razcapanosti in ga končno izrinil iz Planine. Nikdar mu ni Kukec napravil ničesar zlega, nikdar in tudi tedaj ko je bil Peric v blagostanju, mu ni povrnil prejetih dobrot. V zahvalo za vse dobrote, za vse prijateljstvo, ga je Peric izdal tistemu, proti kateremu sta se nekdaj skupaj borila. In kako ga je izdal? Najpodlejše, kakor Judas Kristusa, kajti fotografijo, ki io je obljubil konzulu, je tudi resnično oddal, in sicer fotografijo, kjer sta še kot prijatelja na isti karti slikana, seveda je Kukca izrezal iz skupine. Vse to in še več smo mi točno pri konzulu ugotovili.
Ne govorimo tukaj o gorostasnih obdolžitvah, ki jih je natvezal gosp. Peric lahkovernemu g. konzulu, opozarjamo samo na to, da je 'konzul sprejel gornja razkritja kot ■suho zlato. Dokaz temu so poročila italijanskih listov o napadu v Selcah na Krasu, ki obdolžujejo zopet Kukca kot napadalca. Seveda je ta poročila sfabricirala bujna domišljija g. Gavottija in tako nehote speljala gosp. Bodrera na popolnoma krivo sled in mu pripravila blamažo, 'ko je zahteval v Beogradu postopanje proti Kukcu, za katerega so naše oblasti z vso lahkoto konstatirale neovrgljiv alibi in vsled tega niti niso smatrale potrebnim, da ga spravijo v preiskovalni zapor.
V	gotovih krogih se nam očita, da smo nastopili proti g. Periču iz osebnega maščevanja. Ta trditev pa je popolnoma neosnovana. Saj je ravno Orjuna Periču pomagala kjerkoli je mogla. Tudi Peric ni do pred dvemi meseci nikdar očitno nastopil proti Orjuni, ja še razvitja, ki se je vršilo v Gaberjih dne 3. oktobra, se je mislil udeležiti, kakor je to sam izjavil. Pozneje je sicer nastopil proti bratu Marku, toda ta ga je tožil in Peric je bil obsojen radi žaljenja časti. Mi pa smo imeli dokaze o Peričevem izdajstvu že koncem septembra prošlega leta v rokah in smo seveda takoj obvestili o tem najzaupljivejše Orjunaše. Javno pa takrat Še nismo hoteli nastopiti, ker bi si sicer zaprli konzulova gostoljubna vrata. Če pa nam Peric ni ničesar zakrivil in smo ga smatrali za enega izmed najboljših članov, ki smo ga vedno podpirali in ščitili, čemu za boga, iz kakšnega vzroka naj bi ga potem na tak strašen način obdolžil, ako ne bi imeli v rokah nepobitnih dokazov njegove krivde.
pozorišče krvave in srdite borbe. Kri je tekla ves dan. Pokale so puške in vojaška godba je svirala- da so njeni zvoki Vlivali v duše borečih se vojnikov hrabrost Ahila in zvestobo Hektorja. Ves dan so se borili ...
Drugo jutro je nagrobni humek zrastel vrh zemlje. Nad njim bel smrekov križ s črno napisanim 'iimie-n ora:
Petar Fr uliti, redov rodom iz HomoUa.
Oj, Domovina! Kako si nam mila in draga, pa vendar nehvaiežna!
Isti dan so zazvonili v stolpu planinske vasice vsi zvonovi. S podvojeno močjo je vlekel plečati cerkovnik za vrv... Toda njihovi zvoki niso tako jasni, tako harmonični, kot so bili nekdaj...
V	zibelki' pa je dete uprto pogled v brezkončno nebesno modrino, kot bi tudi ono hotelo žalovati za očetom in kot da bi čutilo kaj se godi. Z žalostnim glasom) je ponavljalo:
»Tata, tata!«
Toda, ko se je pllakanje in žalovanje razlegalo po soteskah in med pečevji, ko so lajali psi in ko je govedo v staji otožno zavijalo, tedaj je ležal tata tam, kjer se Drina zliva v Savo... Domovina!.,.
Prihajajo nam vprašanja, zakaj nismo s Peričem sami obračunali. Tozadevno se nas že zelo obsoja. Odgovor je kaj enostaven. Ali naj mar riskiramo eksistenco enega naših najboljših članov, da zatremo Iškarjota? Mar ni večja kazen zanj, da hodi še nadalje med nami neškodljiv, ker je zaznamovan z žigom — izdajalca.
Mi danes definitivno zaključujemo naša razkritja), in sicer iz višjih državnih interesov. Kar smo hoteli doseči smo dosegli, to je:
1. Otresli smo se vsega balasta in spoznali kdo je z nami in kdo proti nam.
2.	Dokazali smo. da je zastopnik Italije plemeniti gospod marchese
Gavotti, general in konzul Italije, javno lagal in da je običajen špijon.
3. Dokazali smo, da je ta gospod
v	špijonstvu navaden šarlatan in se hodo naši izdajalci v bodoče premislili predno se mu bodo zaupali.
4. Pokazal! smo na celo vrsto konfidentov in jih izročili preziranju poštene javnosti. Od teh konfidentov Peric taji. Gabršček prizna, Lukan javno grozi s tožbo, vsi drugi se niso oglasili. Tožil nas do danes ni nihče.
5. Opozorili smo javnost, naj bo previdna pred izrodi — izdajicam. Objavili smo v pouk številne dokumente, od katerih do danes ni še niti eden ovržen. Kar smo iznesli, vse drži. Komur dokaza ni dovolj, ta je bližje Periču kakor nam.
Polom Slovenile.
(Nadaljevanje.)
Pri vseh dosedanjih krizah in polomih. ki jih je doživelo naše gospodarstvo v žal tako ogromni meri, je odrekla skoraj popolnoma državna oblast. Po obstoječih zakonih pri-stoja državnim oblastim, zlasti finančni prokuraturi in velikemu županu pravica kontrole nad poslovanjem delniških družb, družb z o. z., zadrug, ki gre v gotovih slučajih precej daleč. Vzemimo delniške družbe. Če je zgubljena polovica delniške glavnice, sme veliko županstvo izvršiti točno kontrolo vsega poslovanja družbe in odrediti tudi njen razpust, če je to potrebno.
Star običaj je, da se vabijo kompetentni funkcijonarji politične uprave k važnejšim sejam upravnega sveta. Tudi brez vabila ima politična uiprava pravico delegirati1 k sejam svojega organa in imeti v evidenci rte le poslovanje, marveč tudi položaj zavoda. Če izvzamemo en slučaj iz zadnjega časa, je bila ta kotrolna pravica državne uprave zgolj na papirju 'in se rti nikdar čulo, da bi bil katerikoli veliki župan v letih po 1918. interveniral v javnem interesu pri enem ali drugem zavodu. V naših razmerah to rti nikak očitek za kateregakoli izmed dosedanjih velikih županov, ki so ja zgolj eksponenti vsakokratne vlade oziroma one slovenske partije, ki je slučajno v vladi ali pa vsaj uživa protekaijo vlade. Tak veliki župan gotovo ne more nastopiti s potrebno odločnostjo proti članom vladne partije, pa naj ta član 'kot vodilni Junkeijojnar ' kake gospodarske institucije nastopa še tako samolastno, kajti gotovo bi v takem slučaju veliki župan izgubil svoje miesto na veliko veselje do-tičnega partizana.
In tako se vodi naše narodno gospodarstvo po stranpotih, ne da bi nastopila proti temu z vso odločnostjo bodisi1 državna oblast sama, bodisi prizadeta javnost. To se ni zgodilo niti v slučaju, ko so posamezni magnati izigrali javne interese proti izrecnim zahtevam in navodilom centralnih oblasti. Vsak državni urad ve in je vedel, da se nacionalizacije tuje industrije niso izvedle, marveč so ostale samo na papirju. Ministrstvo pravde je s svojim aktom od 30. junija 1923 R. S. Br. 2795 izrecno ugotovilo, da je TPD podjetje mešanega značaja s sedežem na Dunaju iin odredilo, da mo-
ra biti pri prvem povišanju delniške glavnice zagotovljenih našim državljanom oziroma našim domačimi zavodom najmanj 2/3 delnic. Ministrstvo je torej hotelo doseči, da preide efektivna pečina delnic TPD v roke naših državljanov in to vsled dejstva, ker je bila prva nacionalizacija v juniju 1922 izvedena tako, da je ostala večina delnic TPD kljub »nacionalizaciji« v rokah tujcev. Zahte-
vi	ministrstva pravde je bilo formalno sicer ugodeno, dejansko pa je ostala pretežna večina vseh delnic TPD v rokah tujcev, ki so še danes izključni gospodarji tega največjega našega podjetja.
Kako se je to zgodilo, o tem se bo pisalo drugje in na način, ki tedanjimi kolovodjem ne bo prijeten. Za danes naj zadošča konstatacija, da so dobili tujci za izigravanje ministrske naredbe potrebno pomoč v domačem zavodu oziroma v slovenskem funkcijonarju, ki je takrat vodil ta zavodi. To je samo en slučaj, ki se ponavlja v skoro enaki obliki pri številniih drugih močnih industrijah, ki so še danes, če ne izključno, pa vsaj pretežno v tujih rokah. V vsakem takem slučaju jie nastopal kot posredovalec kak slovenski denarni mogotec, slovenski poslanec, odvetnik itd., ki je proti mastni plači z velikim veseljem in navdušenjem opravit delo Efijalta na našem narodnem imetju. Omi, ki bo hotel pisati zgodovino teh sramotnih dogodkov in bo hotel postopati pri tem objektivno brez ozira na desno in levo, si bo na eni strani zaslužil sovraštvo raznih velikih gospodov, na drugi strani pa bo posvetil v temo, v kateri se skriva še danes najbolj ostudna golazen. Žal moramo dvomiti, da se bo zgodilo to v doglednem času na način, ki ne bo partizanski in ne bo hotel stvari izrabljati v volilne svrhe. Bojimo se, da bo tudi to delo pridržano n#m. Če ne bo drugače, se ga bomo lotili in začeli tudi iz te stroke priobčevati razne zanimive dokumente in podatke.
Dr. G. PICCOLI
lekarnar v Ljubljani
priporoča pri zaprtju in drugih
težkočah želodca svojo preizkušeno
OŽELO (NO TINKTURO.
A. VERBIČ:
Fašistovski falsifikatorji zgodovine
Beriin, sredi marca.
Ena glavnih čnt fašistovskega delovanja jie, da dajejo posameznim dejstvom obliko, kakor ugaja to slučajnimi interesom edinozveličavne in poštene Fašistovske partije. In tako je samoposebi razumljivo, da pred-clčujejo svetu povsem izkrivljeno sliko položaja Italijanov v bivši habsburški monarhiji, ko hočejo s tem izkrivljevanjlem zgodovinskih dejstev opravičevati svoje krvniško postopanje z nesrečnimi Jugosloveni in Nemci, katere je udarila usoda tako kruto, da ječe sedaj pod žezlom katoliške savojske dinastije.
Italijani pisarijo in kriče, da so bili zatirani pod Avstrijo in da se godi malenkostnim ostankom tujerodnih priseljencev, bivajočim v odrešenih predelih nove Italije neprimerno bolje, kakor svoje dni avtohtonim Italijanom pod kremplji dvoglavega črnega orla. In kako j,e bilo v resnici? Naj govore dejstva!
Italijani so bivali v treh predvojnih avstrijskih provincah: Dalmaciji, Primorju in Južni Tirolski. V prvih dv/eh so bili zajedno z Jugosloveni in v tretji z Nemci. V vseh teh pa so bili Italijani ljubljenčki vsakokratne dunajske vlade, ki j,e zapostavljala ogromno večino vedno v dobro neprimerno male italijanske manjšine. Posebno kratko so bili odpravljeni vselej Jugosloveni, na naslov katerih je bila izrečena poznana krilatica ministrskega predsednika grofa Taafeja: »Z Italijani moramo dobro postopati, če hočemo imeti z Italijo zavezništvo in to zvezo tudi ohraniti. Ako pa bi ne iimeli zavezništva z Italijo, bi morali vseeno lepo postopati z Italijani, da bi si na ta način pripravili teren za zavezništvo z Italijo.«
V	Dalmaciji niso tvorili Italijani niti 1% prebivalstva in vendar so lahko do 1. 1890. absolutno vladali nad ostalimi 99% Jugoslovenov. Deželni glavar je bil Italijan. V predsedstvu avstrijskega parlamenta je sedel Italijan iz Dalmacije prav do vojne. Schmerlingov volilni red se je tudi posebej oziral na italijanske interese, katere je zaščitil s členom o volilnem razredu največjih dalmatinskih davkoplačevalcev. Do nastopa justičnega ministra Hochenberga je limela v dalmatinskih uradih poleg nemščine mesto samo italijanščina, poleg koje je smela stopiti srbohrvaščina šele po striktnem odloku le tega slednjega. Osiguravanje italijanske večine v deželnih zborih Primorske je bilo naravnost klasično in je imelo samo en cilj — preprečiti Jugoslovenoni dat! zastopstvu kro-novin narodni značaj odgovarjajoč resničnemu položaju. Isto velja za tržaški občinski svet, ki se je že itak jedva vzdržal proti vedno jačjemu
pritisku zavednih Jugoslovenov — Tržačanov. Sploh je bil baš Trst najvidnejša točka predestiiniranju Italijanov po Dunaju, ki je nosil 80% zaslug za to, da je imel Trst italijanskega župana, italijanske šole in italijansko upravo, dočim se skoro 100.000 Jugoslovanom ni posrečilo izvojevati niti najprimitivnejših pravic. Uradni jezik v Primorju je bil skoro izključno italijanski in kolik kraval so zagnali leta 1894. piranski in bujski Lahoni, ko so se prvič zasvetili poleg italijanskih napisov tudi1 srbohrvatski naslovi. Vzdignili so pravcato palačno revolucijo, ki je našla odmev celo v parlamentu, kjer je opravičeval naduto laško mularijo grof Schonborn z »južno krvjo«. Dočim so se smeli neovirano kretati po tržaških ulicah razni italianissimi, ki niso prav rtič 'tajili, da posečajo Trst radi iredentizma, je bil 'prepovedan jugoslovenskiimi Sokolom vsak razmah izven ozkih meja ozidja telovadnic Narodnih domov.
V	Južni Tirolski so uživali Italijani enake predpravice. V Tridentu so ustanovili na ljubo Italijanov posebno italijansko .ekspozituro insbku-škega deželnega glavarstva in uredili pri deželnem sodišču v Innsbrucku laški senat. Medtem ko ni imelo milijon in pol Slovencev niti ene slovenske državne srednje šole, je Avstrija ustanovila poleg že obstoječe v Tridentu še novo v Roveretu. Italijani niso bili seveda nikoli zadovoljni in so zahtevali že kar univerzo ter celo že dobili prve njene te-mtelje, katere pa so razsodni Tirolci temeljito razrušili. Poleg tega so uporabljali v Južni Tirolski avstrijski cariniki posebne italijanske ipo-botnice, dočim so bile sicer za vse druge dežele samo nemške v uporabi. Javno delujoči italijanski iredenti niso avstrijski oblastniki stopili niti enkrat na prste, četudi je bilo dokazano, da sprejemajo njenii poborniki italijanske lire.
Danes Italijani vsa ta dejstva zanikujejo in poizkušajo ustvariti dojeni, da postopajo samo po avstrijskih patentih. Poiizkus se bo klaver-no končal, kakor v poslednji dobi že toliko sličnih eksperimentov gospode na Ouirinalu. Svet je fašistovski sistem izpregledal. svtetovna javnost se pričenja interesirati za hestijalno divjanje Hunov XX. stoletja in ni več daleč čas, ko bo stala proti peščici zatiralcev poštenih Italijanov in nesrečnih zasužnjenih narodnih manjšin falanga demokratičnih In svobodoljubnih elementov), ki bodo že znali najti sredstev, da se bo zlomil nad Bertitom Toroznemadom liktatorski sveženj — ta sramota Italije in, krvavo izzivanje civilizacije in demokracije za zmago katerih so umirali milijoni v svetovnem pokolju.
Kako spoštujejo naše narodne boree.
Gospod urednik! Naš Dnejče je zadnjič v svojem berlinskem pismu prav primerno in ostro ožigosal po-kajmakčalanske hijene. Nemec ne more razumeti grde in vnebovpijoče nehvaležnosti naroda napram juna-
kom1, ki so prelili kri na Kajmakča-lanu za osvobojenje naroda. Da pozabili smo na naše padle junake, pozabljamo in celo sramotimo naše izkušene nacionalne borce. Prihajajo hijene, ki so tako drzne, da psujejo
in sramote borce, a same se skušajo pririti do polnih vladnih korit na račun države in naroda. Nesramne in objestne hijene ne žive samo v cincarskem Beogradu, marveč tudi pri nas. Opišem Vam, gospod1 urednik, v kolikor mogoče vseh podrobnostih škandalozen dogodek, ki se je nedavno odigral v nekem javnem lokalu na Tržaški cesti. Predmet grdega in najgnjusnega zasramovanja je bil naš sivolasi, pošteni im idealizma prožeti borec kralja Petra, naš Aleksander Toman. Če bi se to zgodilo kje drugje, gotovo bi imeli navzoči toliko poštenja in čuta narodnega ponosa, da ne bi sramotilcu dajali z molkorm potuhe, marveč bi ga krepko in odločno zavrnili kot žalitelja narodnega borca. Bilo je to pred nekaj dnevi, a za dogodek sem šele sedaj indirektno izvedel. Upam, gospod urednik, da mi bodete dali skromen prostor za drastičen opis tega narodnega škandala.
Naš Aleksander Toman, vračajoč se iz mesta, se je ustavil v dotični gostilni na Tržaški cesti, da se nekoliko odpočije radi težke hoje in obenem zavžije malenkost. Sedel je mirno k mizi. Pri nasprotni mizi je sedel nekdanji ljubljanski e legam, visok možakar, ki se navadno baha s svojim znanjem jezikov. Najpreje se je med njima razvil miren razgovor. Elegan je končno bahavo pripomnil s primerno gesto:
»Jaz ne bom delal za kapitaliste. Imam dosti denarja, po treh mesecih se pa ustrelim.«
Toman je nato mirno pripomnil:
»Delo je vendar ono, kar daje življenje in stori življenje vredno, da se živi.«
Visoki elegan razkačen je segel v besedo:
»Vi ste star osel! Vi ste berač in idiot!«
Aleksander Toman mu je odvrnil, da on ni berač, marveč da pošteno živi s skromno penzijo, ki mu jo je država priznala za njegovo nacionalno delo. Bil je borec kralja Petra, kar je njemu eleganu prav dobro znano. Ta pa se je razkoračil in začel znova inisultirati Tomana, rekoč;
»Ha, ha, Vi ste berač. Sploh ste po krivičnem dobili penzijo.«
Obkladal ga je nato še z raznimi drugimi psovkami, kakor »stari cigan, baraba, berač itd. Končno se je dvignil od mize ter grozil poštenemu našemu borcu, da ga oklofuta. Dvignil je že roko, da zamahne. Toda stari borec, ki je neštetokrat zrl smrti v oči, 'se je postavil v bran in »junaški elegan« se je nato potuhnil ter zlezel pod Iklop.
Priobčujem ta nečuveni škandal v vseh podrobnostih tudi zato, ker je znal dotični elegan prav na »časten !in vitežki« način braniti našo Koroško in se je znal zmazati tja čez demarkacijsko črto v iPoreče ob Vrbskem jezeru, kjer je ostal toliko časa, da se je Koroška pomirila, na kar je prišel v Ljubljano. Kakor se .sedaj širijo govorice po mestu — in tudi isami se pobaha — bo ta elegan baje sprejet kot kotraktualni uradnik pri nekem novinarskem atašeju v inozemstvu. Pač lepa nagrada radikalov za sramotilca našega poštenega nacionalnega borca! I. K.
MATICOVO PISMO.
Gospod urednik!
Nisem1 eden tistih, ki b'1 moral biti pri vsaki pasji procesiji poleg. Kadar slišim bučati narodni val po ljubljanskih cestah, se najraje stisnem v kakšen kot in počakam, da mine nevarnost, da mi ne poči bo-benček. V mladih letih sem bili sicer nekoliko drugačen. Rad sem pel narodno himno in kričal »živio!« Toda to lastnost omladincev človek z lleti izgubi in potem ne sili več rad v gnječo.
V	nedeljo pa sem se tudi jaz odpravil na Tabor, da slišim ljudsko sodbo oziroma voljo. Pripravil sem se za ta shod kot se je treba pripraviti za vsak obisk v prenapolnjenih dvoranah, to je, bato v čevlje' in bato v ušesa. Moja kurja očesa nie prenesejo namreč tujih nog in ker nimamo zavarovalnic, kjer bi lahko zavaroval za primerno vsoto svoje uho, ni bilo odveč, če sem si jih zavaroval z bato.
Kljub slabemu vremenu, ki vpliva name v vsakem letnem času enako, mi je pogled na zbrani narod razjasnil obraz. V dvorani je valovilo morje glav, na katerih so se jasno odražale vse generacije ter pričale
o skupni volji različnih desetletij. Svečanostno razpoloženje vse te množice ni prav nič kalilo nerganje nekaterih slabičev, ki so pričakovali1, da zasedejo vsak svoj fotelj.
Vsa ta množica je napravila utis ogromne kepe gline v ateljeju umetnika, ki čaka, da se jo dotaknejo prsti modelerja in ji dajo pravo obliko.
Po precej dolgem čakanju so se končno pokazali oni, ki naj bi izvršili to nalogo. Niti najmanj se nisem kesal, da sem se tako temeljito zavaroval proti entuziartizmu množice. Marsikdo je skušal vzeti moje noge za podstavek, da bi si z višjega položaja ogledal predmet svojega pričakovanja in niso bili redki oni, ki so smatrali moje uho kot ojačevalec, ki naj njihove živio-klice podesetorene odbija po dvorani. Ko se je Vihar polegel, se je pričel shod po začrtanem programu.
Vse kar se je tu govorilo in vsi medklici, ki so padli, vse to je bilo itak dovolj obširno popisano v drugih časopisih in mislim, da ne bo prostora v Vašem listu za izčrpneje poročilo. Vsi ti listi, ki so pisali o shodu, pa so pozabili povdariti eno, kar senu našel jaz za najlepše in najboljše, kar je bilo izgovorjenega na
tem shodu in drugo, da niso pokazali ravno pot, kako najhitreje in najuspešneje odstraniti zlo.
V	prvem desetletju naše svobode smo pogostokrat slišali vse mogoče slabe lastnosti našega ubogega naroda. Balkanci, ušivci, cigani, roparjii itd., so bili še mili 'izrazi naprarrt onim, ki so še padali na naš račun. Pa me samo naši zunanji prijatelji, tudi sami med seboj smo se obkladali z različnimi priimki, za katerih obstoj so poskrbeli žabiški 'in spodnješišenski pobalini v izdatni meri. Pri svojih južnih bratih pa smo veljali nekaj vedno le tik pred volitvami, kadar so postavili v Beogradu kandidata tudi pri nas, drugače pa nismo veljali v njihovih očeh niti počen groš. Končno pa se je vendar pribilo vsaj nekaj naših lepih lastnosti in to od mož, ki v našem življenju nekaj pomenijo. Ti ,možje so javno priznali, da smo resen, trezen, hladnokrven element, da smo takorekoč sol celokupnega naroda.
Taka pohvala ni kar tako. In da so jo prav razumeli številni navzoči, so jasno pričali ponosni in samozavestni pogledi, ki so jih metali okrog sebe skoraj vsi poslušalci. Marslkak veteran, ki je služil dvem cesarjem ranjke Avstrije im služi sedaj jugo-
slovenskemu kralju, je prvič v življenju spoznal vse svoje dobre lastnosti ter uvidel veliko krivico, ki se mu dela s tem, da se mu zabranjuje kljub temu pot navzgor.
Tudi jaz sem spoznal, da se mi dela krivica. Končno sem| tudi jaz upravičen domnevati, da pade dlel pohvale na-me. Vendar pa se mi zdi, da je treba povedati vsem' ornim, ki so čutili tako kot jaz, da vse eno nismo tako popolni kot je marsikdo izmed navzočih odnesel o sebi utis. Predvsem nam manjka poleg vseh neštetih talentov smisel za pravilno gospodarsko' politiko. Sicer se je ta tudi med namii pokazal v precej izdatni meri, vendar je ostal omejen le na ozek krog posameznikov.
V	mislih imam ono gospodarsko politiko, ki jo goje z res pravim razumevanjem številni beogradčani. Če pogledamo njihovo1 življensko pot, jim moramlo priznati talent, da ne rečem genij, ki ga zastonj človek išče celo pri vseh ameriških milijonarjih, ki so si sicer iz nič napolnili blagajne z dolarji, a so kljub temu prišli do svojega premoženja vendar mnogo bolj po ovinkih, 'in bi rekel >ie posebno' izvamrednim načinom. Tovarno si je postavil že marsikdo in s tovarno si služiti milijone tudi ni
taka posebnost, oziroma komplicirana gospodarska politika. V tem oziru jih naši beogradčani brez dvoma posekajo. Brez fabrike, brez koncesionirane trgovine in brez obrtnega lista udejstvovati se z uspehom na gospodarskem polju je v mojih očeh mnogo večja umetnost, za kar je treba drugačnega tiča kot je kak Ford in vsi ostali ameriški dolarski bogovi.
Ce tudi so bili prireditelji shoda na Taboru z uspehom popolnoma zadovoljni, bi vendar predlagal, da se v bodoče ob sličnih prireditvah našteje ne samo lepe lastnosti poslušalcev, temveč se jim pove, kaj jim manjka ter v svrho priučitve tega otvorijo primerni kurzi. Mislim, da b'i posečanje takih kurzov bilo polno, in bi bilo ustreženo s tem na vse strani. Učiteljev za take kurze mogoče ne bomo našli v zadostnem številu pri nas samih, za primeren honorar pa jih bomo dobili dovolj iz naše prestolice in vsak izmed poslušalcev teh kurzov bo rad žrtvoval visok prispevek za kritje režijskih stroškov z ozirom na upanje na lepo eksistenco in bodočnost. Na ta način pa bi tudi ne bilo rižika, da pokvari efekt zborov nasprotnik s svojim pisanjem, ker bi bil ohranjen kontakt z narodom).
trn
V »Jutru« se je te dni zavzel dr. A. Lajovic za pesnika Otona Župančiča proti surovemu napadu v uvodniku »Slovenca« na dan pesnikovega rojstnega dne in proti' nesramnemu Izzivanju »Svobodne mladine« v predzadnji številki. Lepo je od dr. A. Lajovica, da se je postavil na stran pesnika, ki sam na te napade ni hotel reagirati, ker jih je opravičeno smatral za neokusne izpade proti njegovi osebi od strani ljudi, ki si domišljajo, da so cini poklicani drugim vsiljevati svoje prepričanje. Za naše razmere je značilno tudi to, da ni noben pesnikov prijatelj in nobena kulturna organizacija smatrala za potrebno, da bi obsodila take napade na pesmika zato, ker se ni priključil kaki politični skupini. Vendar se nam zdi, da izvajanja dr. A. Lajovica — ki je sam podpisal tisto »izjavo« — ne odkrivajo pravih vzrokov, zakaj je O. Župančič odklonil svoj podpis. Dr. A. Lajovic pravi pravilno, da so nekateri ljudje za nekatere stvari bolj nadarjeni, za druge manj. Ako je kdo za kako stvar zelo nadarjen, nima n. pr. za druge stvari nič talenta. Beethoven, ki je bil genij v glasbi, ini imel smisla za druge reči. Iz tega sledi: ker je Župančič nadarjen pesnik, ni nadarjen za politiko, zato ni podpisal tiste izjave, iz česar bi zopet logično sledilo, da so za politiko nadarjeni oni, ki so podpisali, s čimer bi skoraj spravili v dvomi njih nadarjenost na drugih poljih kulture, kar zopet ne moremo, ker je med njimi nekaj bleščečih naših imen. Mi menimo, da ■za podpis kake politične izjave ni treba ravno nadarjenosti — treba je le toliko politične uvidevnosti in razsodnosti, kolikor jo ima vsak navaden državljan — in če gre za nadarjenost, si upamo trditi, da je Župančič tudi kot državljan dovolj nadarjen, da izjave ni podpisal. Ker se ta že skoraj pozabljena stvar zopet pogreva, naj povemo, kako je prišlo do podpisov na tej izjavi: Tiste čase, menda je bilo leta 1923., so razni »Jugoslovani iz leta 1918.« spoznali, da Jugoslavija ni taka država, kakor So si jo oni mislili in želeli, da ni tista obljubljena dežela, po kateri se cedita mleko in .med. ampak, da je to država, ki šele nastaja in je torej treba zanjo dela in žrtev. Klerikalci so mislili, da bodo zaradi svojega jugoslovenskega izpreobrnjenja, ki se jim> je zdelo tako velika žrtev, ka-Ttor n. pr. stotisoči padlih srbskih junakov, zavladali1 vsej iugosloven-ski državi, ker so srbski in drugi politiki mislili, da imajo tudi oni nekaj besede pri novi državi, so klerikalci odšli v opozicijo in zdaj je bilo mahoma konec tudi njih »jugosloven-stva«. Ker pa niso1 mogli kar tako odložiti krinke in se »zopet izpre-obrniti« v »prave Slovence«, so ža-čeli loviti vse, ki v Jugoslaviji niso Prišli na svoj račun, da bi jim pomagali. Sestavili so neko izjavo in na-jeli g. Erjavca, da je z njo havziral Po gostilnah in kavarnah in tam lovil podpise slovenskih »duševnih delavcev«. Izjava je bila prav zvito sestavljena, slavila je v začetku narodno ujedinjenje itd. in šele v zadnjem odstavku je stalo zapisano1, da
se izrekamo za slovensko' kulturno avtonomijo. Večina podpisnikov je prečitala samo prve vrstice ali pregledala površno tekst, ki je pravzaprav obsegal same po sebi umevne stvari. Tako' je nabral nabiralec kakih 40 podpisov, med njimi je bilo nekaj odličnih znanstvenikov in umetnikov, bilo pa je vmes mnogo tudi brezpomembnih imen. Iz tega se je takoj videlo, da tu ne gre za slovensko kulturo, ampak da ima cela stvar postranske politične namene. Nekateri so to ta‘koj izprevi-deli — kdor je poznal g. Erjavca, ni bilo treba zato posebne »nadarjenosti« — in niso podpisali. In tudi Župančič je bilo toliko »nadarjen«, da si ni dal predpisovati svojega prepričanja od kakega Erjavca in ni dal zlorabljati svojega imena v umazane politične namene. Zgodilo se je, kar se je dala že v naprej pričakovati: Ko so imeli klerikalci »izjavo« s podpisi — so začeli nesramno gonjo proti vsemu »jugoslovenstvu« in so preklinjali, kar so prej vsaj na videz blagoslavljali. Kričali so o avtonomiji in republikanstvu, sramotili Srbe in klicali Bolgare na pomoč. Njim se je pridružil »Avtonomist«, kjer je Prepeluh razvijal svoje sa-moslovenske talente. Slovenska kultura od te cinične gonje ni imela ni-kake koristi, bila je za Slovence prava sramota in ima edino to zaslugo, da je gotove ljudi pokazala v pravi luči. Mislimo torej, da ni bila dokaz »nadarjenosti« naših duševnih delavcev, 'in kdor ni podpisal izjave, je imel zaslugo, da ni bil prizadet pri nji. Mnogi podpisniki so pozneje obžalovali, da so dali svoj podpis za tako nizkotne namene. Izjavljamo še enkrat, da si na pocfagi te izjave niso Slovenci priboril niti ene kulturne ustanove ali kake pridobitve za slovensko kulturo, ampak jte bila ta izjava le klerikalcem In drugim brezvestnim Hudem podlaga za njihove politične in druge špekulacije. Zato; si je Zupančič ohranil le svoje čisto pesniška ime, ker je ni podpisal m je le dokaz njegove »nadarjenosti«, ako je takoj spoznal, kaj se siriva za njo. Razni Samoslovenci in Slovenoborci so nadaljevali svoj boj do smešnosti. G. Erjavec se je na jubilejni dan hotel maščevati, da zadosti svoji sveti užaljenosti, zato je napisal uvodnik za »Slovenca« in s temi najbolje dokazal, kako je bil Župančič »nadarjen« oziroma previden — »Svobodna mladina« pa ga je napadla za to, ker je toliko »nadarjen«,^ da ne odobrava take »samoodločbe do odcepitve«, kakršno propagira ta mladina, 'ki pravi, da je treba ustanoviti samoslovensko državo, ki nam bo dala vsega, česar potrebujemo, a ne pomisli pri tem, da bi ta samoslovenska država sama ne mogla živeti, ker bi postala, če ne takoj, pa kmalu plen svojih .močnejših sosedov in da ne bo na svetu nikoli tistega »idealnega proletarija-ta«, ki bi Slovencem vrnil vse njihove pokrajine.
Razne izjave naših umetniških krogov so gotovo važne, pogosto pa pričajo o čudni »nadarjenosti« onih, ki jih pišejo in podpisujejo.
NaS pokret.
»Devin«. Sestantek v soboto, dne 31, miarca 1928 ob 8. uri zvečer za vse četnike strogo obvezno.
»Glavar«.
Gorica. Za nedeljo, dne 1. aprila ob 11. uri sklicujem obvezen sestanek. Kraj običajen. Vodniki (Jdgo-vorni za udeležbo!	Vodja.
Ostavka Oblastnega Izvršnega odbora Orjune v Splitu. Uvažujoč prilike v Orjunah dalmatinske oblasti, je Oblastni Izvršni odtoor Orjune
Ne vem siaer, če si bodo prizadeti osvojili moje mnenje, vendar pa upam, da se bo pričela kljub temu Širiti tudi tozadevna prosveta med našim ljudstvom. Prepričan sem, da ie takrat pridemo do enakopravnosti, kadar nas bodo pokajmakčalan-ski junaki pri delu spoznali kot sebi enake. Je pa ta način izenačenja sposobnosti in udejstvovanja tudi mnogo enostavnejši kot obratno, ter Pridemo mnogo hitreje do cilja.
Upam, gospod urednik, da bom našel v tem oziru polno Vaše razumevanje in podporo, pri Vašem listu ter beležim z odličnim spoštovanjem udani Vam
Matic.
v Splitu na seji 12. marca 1.1. sklenil, da poda ostavko celokupnega odbora. Vse posle prevzame s tem novi oblastni komesar.
Orjinta v Sarajevu. V nedeljo 4. marca se je vršila ob prisotnosti ve-lv.ega števila članstva glavna skupščina Orjune Sarajevo. Izvoljen je bil sltedeči odbor: predsednik br. An-tun Gamuilin, člani odbora bratje: Jure Caric, Vlado Obradovič, Novica Terzič, Lovro Glavina, Nedeljko Pavlič, Dordo Draigaš, Ivica Andri-jevič, Danilo Rosič, ing. Helen, Bal-dasar. Pero Held in sestra Taubo-sava Morača. Uverjeni smo, da bo novi odbor z vso energijo prijel za delo v dobro Kralja in Domovine.
Orjuna Dubrovnik. 17. marca je dubrovniška Orjuna otvorila svoje nove prostore in se j te pri tem vršil dobro uspeli koncert orjunaške godbe. Govoril je ob tej priliki br. Ante Bartulovič.
Orjuna v Mostaru. Na svoji seji 7. marca je bil iz Orjune izključen Mirko P. Trkulja, ker ni vršil svoje orjunaške dolžnosti. Tamošnji odbor opozarja na to vse odbone Orjune.
Kronika.
KONKURZ SLAVENSKE BANKE.
Prted kratkim smo objavili bilanco, v kateri srtifo javnost opozorili, da so znašali stroški upniškega odbora, konkurzne uprave in sekve-stra do konca februarja 1928 preko 2.800.000 Din, dočim niso dobili upniki izplačanega še ničesar. V »Jutru« in »Slovencu« od 17. marca t. 1. pa je bilo priobčeno poročilo upniškega odbora in kon-kurznega upravitelja Slavenske banke, v katerem se govori o vsem mogočem, samo o gorenji številki ne. Ta objava sicer trdi. da so dosedanji stroški primerni in jih je likvidiralo konkurzno sodišče, vendar nas zanimajo predvsem številke. Če se priračunajo gorenji vsoti še drugi tekoči izdatki, plače uradništvu itd., se pokaže do danes vsota preko 4,000.000 Din. Ker znašajo vsa pasiva Slavenske banke ca. 126,000.000 Din in upniki ne morejo pričakovati več kot morda 30% kvoto, torej' ca. 40 milijonov dinarjev, bo požrla likvidacija najmanj 10% te kvote. Že to dokazuje, da stroški likvidacije niso v sorazmerju s stanjem zavoda, čeprav je treba rešiti mnogo res zamotanih zadev. Hvala Bogu, je postal upniški odbor zelo agilen in se zelo pridno posvetuje in pogaja. Morda bodo upniki drugega razreda — in za te gre predvsem — v doglednem času lie dobili nekaj na račun. Nas bo to veselilo, seveda si pridržujemo še podrobnejše poročilo o tej stvari.
Poročila sta se naš agilni brat Oton Obradovič in sestra Anka Obradovič, roj. Japelj. Novoporočence-ma iskreno čestitamo!
Mussofinl proti DAimiunziu. V pogovoru z norvešikim pisateljem J. Bajerjem ie izrekel Benito o DAm-nunziu — Snežniškemu knezu sledečo ne ravno laskavo oceno:
»DAnnunziejeva uloga v literarnem življenju Italije je dokončana. DAnnunzio je bil »II conzane«, po-zer, žongler z velikimi in lepimi besedami ter predstavnik degeneracije. Današnja Italija takega človeka ne more uporabiti. Mi potrebujemo pesnikov, ki harmonizirajo z življenjem in zdravo literaturo, ki ne zanikuje volje do življenja, nego jo še jači. Ta nova literatura bo vse vodila v bodočih desetih letih!«
Tako Mussolini o reškem vitezu, tem priviligiranem roparskem vitezu XX. stoletja. Radovedni smo le, kaj bo k temu dejal gardski mol-čečnež.
Franc Jožef I. in Italijani. K našemu poslednjemu članku o položaju Italijanov v Avstriji dodajamo še nekaj zgodovinskih ugotovitev o stališču cesarja Franca Jožefa I. napram zatiranim in preganjanim makaro-narjem. Dočim smo bili Slovani, tako južni, kakor severni sivolasemu despotu pravcata Juantite neglige-able, so mu bili Italijani takoj za Nemci vedno najbolj pri srcu. V monarhovi dvorni pisarni sta sedela kar dva italijanska »Hofrata«, ki sta postala pozneje celo sekcijska šefa. V staležu dvora je bilo število Italijanov nadvse veliko. Italijanski častniki so napredovali v vojski izredno naglo in dosegli najvišje čine, izmed katerih je često izbral stari Habsburžan krilne pobočnilke. Franc Jožef je obvladal italijanščino v Pisavi in govoru, ker se je le prerad spominjal dni, ko je segala senca črnožoltega dvoglavega orla še preko Lombardije in Venecije. Svoje simpatije za kulturno visoko stoječi italijanski narod ni prikrival niti, ko je obiskoval primorska italijanska gnezda in poznan je njegov izrek po italijanskem pozdravnem govoru istrskega deželnega glavarja dr. Campitellija: »To je bil zopet enkrat pozdravni govor, pred katerim je treba imeti popolno spoštovanje. Ta mi je segel resnično do srca! Kaj takega zmorejo samo Italijani. Da, da, stara Italijanom prirojena kultura se dviga nad vse ostale. Ob sleherni priliki je mogoče to ugotoviti!«
Spomin na tabore. Naši politiki se spomnijo včasih tudi zgodovine, posebno če se da obrniti v njihovo strankarsko korist. Sicer v kriku dnevnega boja radi pozabljajo na-
KOLINSKA CIKORIJA
JE RES IZBORNA
mrzli
vodiiastopft!
Razumna uporaba.
Če želite „RADION“ popolnoma izkoristiti, pazite kako ga uporabljate. — Ne pozabite na prvo pravilo: „RADION“ treba raztopiti v MRZLI vodi.
Le tako razvija RADION vso svojo moč in pere zares SAM.
To pravilo je sicer enostavno, toda ravno zato ne smete pozabiti:
RADION“ v mrzli
ff
vodi raztopi!
njo, kar ni čudno. Zato so se tudi pri taboru na Taboru spomnili naših starih taborov pred 60 leti, ko je naš narod na velikih zborovanjih manifestiral za jugoslovensko idejo. Čudno pa je, da se niso spomnili ina tabore pred 10 leti, na katerih so še sami sodelovali. Ravno te dni (dne 17. marca 1918) je bil veliki narodni tabor v Žalcu, na katerem, kakor so listi poročali, je bilo 8000 zborovalcev od vseh strani Slovenije. Bil je to obenem spomin na zgodovinski tabor leta 1868. In takrat — pred desetimi leti — so' bili' tabori dokaz naše narodne volje, da si ustvarimo svojo državo. Poslanec Budisavlje-vič je govoril: »Pomozi Bog, bratje Slovenci! Prišel sem med vas kakor med svoje. Hoteli so nas uničiti (vzkliki: Nikoli!), zato se jim tem bolj složno branimo. Svoboden mora biti naš narod in naše morje! (»Bilo je in bo slovansko,« je odmevalo v množici). Srbi, Hrvati in Slovenci bodo v eni državi in za uresničenje te države se bomo borili do zadnje kaplje krvi!« Tako je bilo pred 10. Leti, ko so še pokali topovi na vseh frontah. Morda bi bilo prav, ko bi se gg. poslanci spomnili teh dogodkov in besedi in bi spoznali, da res veličastni za nas morejo biti samo tabori, kjer govori skupna narodna volja sloge in edinstva, ki je edina zmožna popraviti vse zlo, kar so ga gg. poslanci, politiki in narodni voditelji napravili tekom zadnjih 10 let. Jubilejno leto bi moralo biti dokaz, da srma zmožni dobro voditi svojo državo.
PROPAGANDNI LETAKI V ITALIJI.
Bratska »Pobeda« je dobila nekoliko letakov iz Italije, od katerih je najbolj karakterističen oni, ki govori o skorajšnjem zavojevanju Dalmacije.
Naj sledi par stavkov s tega letaka:
»Dobrovoljni italijanski jurišni odredi!«
Četniiki s pohoda na Rim!
Borci z Vittoria Veneta!
Legionarji pohoda iz Ronehija!
Dalmatinci iz izmučene Dalmacije!
Na drugi strani Jadrana pripravljajo ostanki po naših armijah uničenega carstva (!) najdivjejše progone Italijanov. Moramo še enkrat bivše Boroevičeve vojnike vrteči preko meje!
Dijaki, stegonoše idealov!
V vaših vrstah nekaznovano blatijo nedostojni tovariši čistost in strogost Vaših aul, v katerih lebdi duh izginule junaške mladosti. Izrabljajoč plemenitost Italije snujejo proti nam tajna udruženja in z naj-rafiniranejšimi barbarstvi rujejo proti naši zte.mHji Vašli dalmatinski tovariši pa ne smejo niti stopiti v rodno zemljo, ker se niso odrekli Italijanski Domovini
Morilcem komandanta Gullija je treba zaklicati: Dovolj! To je treba močno zaklicati smetem SHS. Itali-ljani s te in one strani Jadrana! Mogoče ni daleč dan, ko sle bomo v slavnih sivo-zelenih odorah dvignili na krilih Zmage, veizani v spone iste vere in istega bratstva. Tedaj bodo vstali vsi oni, ki so v mnogih bitkah poginili in klicali:
»To je dan našega odkupljenja! Italiji italijansko! Dalamciji italijansko! Vojski! Dobrovoljski fašistov-ski milici! Vodji! — Eja, eja, alala! — Komiitet.« —
K tožbi radi »Dvorske kamari!e«
bodi 'konstatirano samo to, da je bil izdan pred volilno vlado g. Vukiče-viča poseben ukaz na državne pravdnike, da morajo tožiti vsak list, ki bi se drznil pisati o »dvorni kamarili«. Tako je moralo državno pravdništvo poslušno višjim ukazom, katerih duševni očetje so dobro poznani in s katerimi bo še narod govoril, tožit akoravno je več kakor analfabetizem enačiti kraljevski dom s pojmom dvorne kamarile. Kaj takega je pač zmožen kak zateleban psevdoprofesor ali pa nizansiki heroj. ki misli, da morajo vsi ljudje tako misliti’, kakor on s svojimi kurjimi po beli prežgani juhci dišečimi možgani. Ima još suda te prava u Jugo-viji! pa makar je to močno neugodne kakemu večnemu samozovi kandidatu za jugoslovensikega Primo de Reviera.
Dne 20. marca 1918 je bila v Pragi prva javna manifestacija slovanske mladine. Iz vseh front so se vračali v zimi leta 1917./18. bivši slovanski akademiki kot ranjenci, bolniki ali begunci zopet v okrilje svojega vseučiliškega mesta, od koder jih je avstrijska policija 1. 1914. ob začetku vojne razgnala na vse vetrove sveta. Mnogo jih je popadalo na frontah, drugi so bili v ujetništvu in v legijah, mnogo med njimi se jih je vrnilo iz ječ in internatov in dobra sreča jih je zopet prinesla v Prago, kjer se je ob tem času moglo že precej svobodno govoriti o naši bodočnosti. Dne 20. marca so priredili češki, jugoslovenski in poljski omladinci javen mianifestacijskl shod' v »Meščanski besedi«, kjer so govorili odkrito revolucionarno in dali nove odločnosti poslancem in narodom, ki so takrat borili zadnji odločilni boj v dunajskem parlamentu in v zasedenih pokrajinah. Jugoslovanska omladina si je pod vodstvom dr. Ostojiča ustvarila svoj družabni klub, ki je bil v resnici le skrita posredovalnica za poročila s front in raznih mafijskih družb. V nedeljo so v Pragi slovanski akademiki slavili spomin na svoj manife-stacijski shod 'in delo za ujedinjenje. Naši listi so o tem le malo poročali, ker — ni važno. Naša akademska mladina bi storila prav, ko bi sprejela tradicije te generacije in povzdignila misel idealizma in nacionalizma med seboj in v javnosti, ako neče, da pojde zgodovina preko •nje. Ravno ona bi bila poklicana premagati krizo sedanjosti in najti pot zdravega narodnega življenja v bodočnosti. Njen glas bi moral biti memento vsem, ki so izgubili' izpred oči ideale našega osvobojenja.
Dočim posnemajo drugi narodi Ameirikance v racionalizaciji in ta-glorizaciji, pa smo presadili Jugoslovani iz amerišikih njiv k nam samo bodeče trnje »Spoilling systema«, ki povzroča toliko nesreče celo v Ameriki. AH po naše premeščanje, pen-zioniranje in nastavljanje uradnikov po partiji in partijskem opredeljenju, namesto po sposobnosti. Jugoslove-ni smo pač evropejski narod, ki si zamore privoščiti marsikateri luk-'
£4
JkkolJ
PtETENINE STO ZNAMKO SO NAJBOU&Et
sus in eksotična institucijo drugih zemelj. Smo pač, kakor Črnogorci vitezi s strganimi hlačami in krulečim želodcem.
Vsled nepričakovanih tehničnih zaprek je izšel list mesto preteklo 'soboto šele danes, kar naj nam blagovolijo naši čitatelji oprostiti. Prihodnja številka izide prihodnji teden kot običajno.	Uredništvo.
Tuinl glasi.
Boj med obmejnimi pokrajinami.
Po zadnjem sestanku političnih tajnikov obmejnih pokrajin v Zadru so vsi italijanski listi obmejnih pokrajin polni člankov in razprav o potrebi solidarnosti, enotnosti, sodelovanja in tesne zveze vseh obmejnih pokrajin. Toda ravno v dneh, ko opevajo največjo slogo in soglasje, je počila bomba. Izbruhnila je vojna med reško in puljsko pokrajino, ki spominja po svoji humoristični strani na vojno stanje, ki je nastalo po ustanovitvi sedanje goriške pokrajine, ko je bilo tržiško ozemlje priklopljeno tržaški pokrajini in je go-riška pokrajina hotela imeti dostop do morja. Sedaj pa gre za še bolj važne stvari. Odtrgati hočejo od poljske pokrajine Boljun, Labin, Plo-min, Sušico1 ter otoka Lošinj in Cres in vse to priklopiti reški pokrajini. Radi tega se je vršil sestanek zainte-resirancev v Lošinju, kjer so sestavili obširni memorandum na vlado proti tej nakani in kjer zahtevajo enotnost vse Istre. Glavni argument je seveda vprašanje slovenskega prebivalstva, dasi so isti ljudje, ki stojijo za tem memorandumom urbi et orbi že ponovno razglasili, da problema slovenskega prebivalstva ni več. Argumenti so torej pred vsem tile: Reška pokrajina obsega v svojem sedanjem obsegu 81.849 prebivalcev od katerih je 51.065 Slovanov in le 30.764 Italijanov, seveda po italijanski statistiki. Ako bi se priklopilo omenjeno ozemlje, bi se število Slovanov le povečalo za 24.000. Najhujše je pa to, da znajo Slovani v omenjenih občinah, kakor trdi memorandum, vsi italijanski jezik in bi se dali lahko asimilirati, dočim ie italijanski jezik med Slovani v reški po-
MEHANIČNO UMETNO VEZENJE
zaves, pregrinjal, perila itd. — Ent-lanje, ažuriranje, tamburiranje, prebadanje šablon, predtiskanje ženskih ročnih del. Narodni in najnovejši vzorci.
MATEK & MIKES
Ljubljana, Dalmatinova 13. Polog hotela Štrukelj.
R.VVILLMANN
strojno - gradbena delavnica
Ljubljana, Slomškova 3.
Priporoča se za izvršitev vseh v strojno stroko spadajočih del. Izdeluje različne vrste strojev^za obdelavanje lesa in naprave žag z vodnim, parnim ter motornim obratom. Prevzema projektiranje in opremo različnih meh. naprav.
Izvršuje vsa v strojno stroko spadajoča popravila točno, solidno in po možnosti najhitreje.
krajini docela neznan. Ako bi prišli torej Slovani iz Labinja, Plomina in drugih omenjenih občin pod Reko, bi se asimilacija ustavila, ker bi našli oporo v ostalih Slovanih. Seveda navaja na to tudi gospodarske elemente, češ, da je Pula itak že izgubila polovico svojega predvojnega prebivalstva in da bi po tej operaciji še bolj propadla. Končno skušajo navajati geografske momente, češ, da tvorijo te občine z Istro geografsko enoto, dočim navajajo glede otokov zgodovinske razloge in paro-plovne zveae s Pulo. Radovedni smo, kdaj in kako bo končal ta najnovejši medpokrajinski boj.
Značilen je slučaj nekega Slovenca v Trstu, ki je zaprosil za potni list, ker ie moral nastopiti službo v Jugoslaviji. Prejel je končno privoljenje od notranjega ministra iz Rima, ki je sam gospod Mussolini, da se mu izstavi' potni list pod pogojem, da se obveže, da se .nikdar več ne povrne v Italijo.
Komisija za proučevanje hi spremembo priimkov za puljsko pokrajino je o svo.iem delu objavila v puljskem fašistovskem organu »Azi-one« svoj sklep, ki se v prevodu glasi:
Svoječasno imenovana komisija za proučevanje pohrvačenih priimkov in za vpostavitev istih v njihovo prvotno obliko je te dni pod predsedstvom Nj. Eksc. prefekta komen-datorja Cavalierija končala svoje nelahko delo. Ni bila namreč lahka stvar proučevati, preštudirati in razpravljati o vseh priimkih Istre in jih uniformirati, tako da bi' imela vsaka občina enako besedo za istse priimke.
Občine bodo odslej lahko aplicirale nove priimke, kajti vsaka občina bo prejela sezname s strani kraljevske prefekture, tako da se ne bo mogel nbben priimek odtegniti odrejeni izpremembi.
Prepričani smo, da bodo lokalni fašji sodelovali' s podeštati, da bi se to eminentno politično delo izvršilo v čimkrajšem času, tako da bo Istra kot prva izpremenila priimke svojih prebivalcev, ki so se tako vztrajno bojevali za italijanstvo lastne zemlje in ki doživljajo sedaj zadoščenje, radi1 prisiljenih izprte.memb, ki so se v preteklo izvršile glede izvora njihovega potomstva, izprememb, ki so lie za tem, da se raznarode imena odličnih in plemenitih družin.
Električno brušenje
britvic in rezil
o aTo
BESEDNIK IN DRUG
LJUBLJANA, Prešernova ul. 5.
Za velikonočno sezijo!
Nogavice, rokavice, damsko in moško perilo, kravate, čepice, bluze, damske obleke, torbice i. t. d. kupite najceneje pri ŠTERK nasl.
K
A
M
i &
R er
b h Kr
Za moške obleke — velika izbira ugodne cene
R. MIKLAUC
„pri Škofu** Ljubljana, Ui»fl«rJ«va ul.
//A //A //A //A ///■ /A //A //A //A /A
Vsaka zavedna
gospodinja uporablja dosledno
ABUA
prašek
za pecivo
///. //A //A //A //A //A //A //A //A //A
Za vsako družino, koje priimek je bil pretvorjen v italijansko obliko, morajo podeštati nemudoma poslati na prefekturo družinski list in rojstni list poglavarja družine, in to na navadnem papirju.
Prepričani smo, da se ne bo nihče zoperstavil sprejetim sklepom: Ako bi pa kak družinski oče hotel, da bi se njegov priimek spremenil v drugo obliko, bo moral predložiti prošnjo v duplikatu na kr. prefekturo in navesti vzroke ter priložiti gori navedene dokumente.
To glede priimkov, ki so bili pretvorjeni. Oni pa, ki nosijo čisto tuje priimke (čisto nemške ali hrvatske), bodo morali predložiti za spremembo priimka posebno prošnjo na kr. prefekturo ter navesti in pojasniti novo obliko, ki jo želijo dati svojemu priimku.«
Katerte priimke pa so smatrali
člani komisije za prvotno italijanske je razvidno iz seznamov priimkov, ki jih prinaša puljska »Azione« in na katere Vas posebno opozarjamo.
Zanimivo pa je, da se isti priimek v Istri smatra za prvotno italijanski, drugje pa za tujega izvora. To velja n. pr. priimek Ivaniševič, ki ga je smatrala puljska komisija in z njo puljski prefekt za italijanskega izvora, dočim je ravno te dni izšel v »Gazzetti Uffuciale« odlok trentm-
skega prefekta, s katerim se dovoljuje sprememba takega imena z izrecno pripombo, da je priimek tujega izvora.
Kobarid. Občinski komisar je dal posekati pred cerkvijo Sv. Antona starodavno lipo. Navedel je kot razlog te svoje odredbe, da lipa ovira razgled cerkvici, na katero se razobeša ob narodnih praznikih zastava. Vsak, kdor pozna ta kraj, ve, da je ta bosa.
BERLIN ,
aparati in sestavine slovitih nemških tvornic, s katerimi vsak čas lahko poslušate ves svet, so po tvorniških cenah v veliki izbiri v zalogi.
Zahtevajte, da se Vam še danes brezplačno pošlje ilustrovani cenovnik R No 6.
Odplačilo v 4 mesečnih obrokih dovoljeno, ako se ob nakupu plača tretjina zneska v gotovini.
Radioblažek, Beograd, Jakšiceva 11. - Telefon 41-85.
v veliki izbiri Vam nudi samo specijalna trgovina
A. RASBERGER, Ljubljana, Tavčarjeva 5.
Najnovejši modeli. □ Solidne cene. □ Garancija. Popravila ceno in strokovno, nu Posamezni deli. Plačljivo tudi v obrokih.
B-
SPOMLADI
naj izgledajo tudi Vaše obleke sveže in kakor nove, zato pustite iste kemično čistiti, barvati, plisirati in likati v tovarni
JOS. REICH, LJUBLJANA
POLJANSKI NASIP 4—6. Sprejemališče: ŠELENBURGOVA ULICA ŠT. 8 Izvršitev v 24 urah. Postrežba točna. Cene zmerne.
Ž »puch
SVETUJEMO VAM,
da sl naroiite 66
kolo
MILOŠ KARNIČNIK
Ljubljana, Stari trg štev. 18.
&
a
w%
A
ki Ie najbolJSel
Dobi so po solidni coni In tudi na obroke lo pri tvrdki
oletje se budi! Velika noč se bliža!
Dospela je velika množina prvovrstnega blaga za spomladanske plašče, za obleke za ženske, moške in otroke, vse v najnovejših modnih barvah in krasnih vzorcih.
Prodaja se po zelo nizkih cenah
NA OBROKE
pri
Oblaiilnici »ILIRIJA
C«
Ljubljana, Mestni trg štev. 17, I. nadstr. ||
Telefon štev. 282S.
Cene ženskega volnenega blaga:
Volneni popelini	Din	55,	70,	90	Volneno	modno	Din 90, 120, 160
Volneni ribsi	Din	98,	150,	200	Volneno	različno	Din 65, 120, 235
Volneni sevijot	Din	70,	130,	160	Volneno	za kostume	Din 130, 180, 250
Volneni gaberden Din 98, 120, 25G Koverkoti	Din	160,	180,	220
Za športne kostume Din 110, 150, 185
JOSIP ŠLIBAR, LJUBLJANA, Stari trg Stev. 21
poleg Zalaznika.	______________
i
• •.**
i K ,11
GUMI NOGAVICE
za bolne noge in krčne žile, kolenska varovala vedno v zalogi
pri tvrdki
G. BESEDNIK IN DRUG
LJUBLJANA, Preiernova ulica Stev. 5.
A.&E.SKABERNE, LJUBLJANA
Velika zaloga češkega angleškega sukna
Je najmodernejše urejena ter izvršuje rta tiskaraiška dela ed najpriprd-stejšeri de najmodernejšega. - Tiska Solike, mladinske, leposlovae ia znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali ječbarvnem tiskn. — Brošnre v malib In tudi največjib nakladah. Časopise, revije, mlad. liste.
Okuna oprema HA. katalogov, tonikov ii reklam, listov, lastna tanita šolskih zrezkov.
Šolski zvezki za osnovne ia srednje Sole Risanke, dnevniki in beležnice.
\
IGN. VOK
Ljubljana, Tavčarjeva ul. 7.
. Za konzorcij lista »Orjune« odgovarja Rado Prosenc.
Tisk Učiteljske tiskamo r zanio odgovarja France Štrukelj.
Ureja in odgovarja Miroslav Matelič.