Leto im neoima m.
v Ljupijam, v neaeno 4. ostonra nz5.
cena Din f
LOVEN
£M JI i 8 I C A.
I. i U b i I   D t
I11AlV
Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje ln praznike. — Inseratl: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, leklarae, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
i
Uprarnfatvo: Knallova ulica atev. 5, prltllftfe. — Telefon atet. 304. Uredništvo: Knallova ulica it. 5,1, nadstropje. — Telefon Atev. 34,
HT     Po$tnina platana v gotovini.
Prvi koraki
Tekom meseca septembra smo mogli poročati o številnih izjavah vodilnih evropskih ministrov in državnikov, v katerih so oznanjali bližnja razgo-varjanja v prilog garancijskega pakta, ki naj bi vsaj začasno pojačal mirovna stremljenja zapadnih velesil. Pogajanja v Locarnu so pred durmi in obstoja v tem oziru na vseh zapadnih diploma-tičnih središčih prav optimistično razpoloženje, da lahko upamo na podpis garancijskega pakta to jesen. Nadejati se Je tudi istočasnemu vstopu Nemčije v Društvo narodov. S tem bo storjen važen korak k pomiritvi Evrope. Češkoslovaška pripravlja poseben regijo-nalen pakt z Nemčijo in Poljsko, kar bo olajšalo razmere v vzhodni Evropi Rusija, ki utemeljuje zunanjo politiko na nesoglasja zapada, je spoznala nevarnost, ki ji preti v tem oziru od garancijskega pakta in je poslala svo jega zunanjega komisarja Čičerina v Varšavo in v Berlin, da na licu mesta intervenira v prilog Rusije. Intervencije so uspele samo v gospodarskem oziru, dočim se je v političnem oziru le potrdilo prijateljstvo med Nemčijo, Rusijo in Poljsko. Niti Nemčija, niti Poljska nimata posebne volje, da služita za piedsrraže komunistične ali sovjetsko-imperijalistične politike v Evropi. Razmerje Nemčije do Rusije je predvsem poslovnega, kupčijskega in moralnega značaja. Sicer ta država na Rusiji in na njenem socijalnem eksperimentu ni interesirana, ker ima velike kapitaliste, ki so jim zveze s francoskimi kapitalisti mnogo važnejše, kakor zveze s propadlo, socijalizirano   rusko industrijo.
Vzporedno s temi garancijskimi prizadevanji gre akcija bivših zaveznikov, da si uredijo dolgove pri Združenih državah. Francija je prva za Anglijo pristopila k urejevanju ameriških dolgov. Zdi se, da se je dosegel prav zadovoljiv sporazum, ki ji bo omogočil, da razmeroma lahko povrne milijardne dolarske dolgove. Da je ravno Francija bila prva, ki je z evropskega kontinenta odšla v Washington ter se tamkaj pobotala, je dobro in korisfno tudi za nas. Kajti za Francijo pride Italija, pride Romunija in Češkoslovaška in vse te države bodo skušale dobiti Čim večje odplačilne olajšave. Zdi se, da bo naša država uredila dolgove z Združenimi državami prilično kot zadnja., kar bo imelo posledico, da se bo lahko sklicevala na uspeh* in ugodnosti svojih prednic. Brez ureditve teh dolgov pa ne moremo misliti na definitivno pregledno državno gospodarstvo in na definitivno stabilizacijo našega dinarja.
Tudi na Balkanu se pripravljajo pogodbe, zveze in pakti, ki bodo lahko ta del Evrope vsaj za dogleden čas popolnoma umirili. Z Albanijo se jiahaja-mo v razmeroma dobrih odnošajih. Z Grčijo smo se baš zadnje dni pobotali. Predno ie naš zunanji minister dr. Nin-čič zapustil Ženevo, je podal grškemu novinarju zelo važno izjavo, v kateri zagovarja zvezo z Grčijo, ki naj ji sledi garancijski pakt. Dr. Ninčič naznanja, da je dosegel z grško vlado sporazum glede orientalske železnice, to je glede zveze Južne Srbije s Solunom in da bo proga prišla pod upravo, v kateri bodo zastopani Jugosloveni, Grki in Francozi. Arbitraža v spornih vprašanjih bo izročena Francozom. Čim se to vprašanje zaključi, ostane še vprašanje manjšin, ki pa ne bo delalo težav. Z zvezo in z garancijskim paktom med Jugoslavijo in Grčijo se bodo vsekakor znatno stabilizirale politične razmere na Balkanu in naša država ho mogla misliti rudi na poboljšanje razmerja z Bolgarsko. Takim političnim zvezam in paktom bodo sledile dobe intenzivnega medsebojnega gospodarskega življenja, kar bo znatno pospešilo blagostanje prizadetih narodov.
Zdi se torej res, da prehaja naša zunanja politika k konstrukciji in k inicijativi. Že v Ženevi je bil naš zunanji minister dr. Nnčič deležen izrednega ■priznanja ter bil izvoljen za predsednika najvažnejše komisije za proučevanje garancijskega pakta. Zapadne države začenjajo upoštevati našo diplomacijo kot DTV.o* ki naj daje informacije o Balkanu in ki naj govori o vprašanjih jugovzhodne Evrope. Jugoslavija je osrednja država na Balkanu in kot taka je naravno poklicana, da vodi prvo besedo v vseh blkanskih vprašanjih. Zato je umljivo, da bo v bodočnosti njena odvažnost še večja in da čaka našo diplomacijo še drugo delo, še več inicijative in konstruktivnosti. Garancijski pakti s sosedi, zveza z Grčijo, Mala antanta, prijateljska Albanija in prijateljstvo z Bojgarsko — to so -
Krali u Zagrebu
Kralj in kraljica posetita razstavo v Zagrebu« — Stepan Radić
poroča kralja o Društvu narodov«
— Zagreb, 3. oktobra. (Izv.) Dvorni vlak, s katerim se vozita kralj In kraljica iz Šibenika proti Beogradu, je včeraj ob 11.40 prispel v Zagreb. Na peronu so kralja pozdravili načelniki mestne občine, armijski poveljnik general Matic in zastopniki raznih civilnih in vojaških oblasti. Kralj je načelniku mestne občine izjavil, da poseti s kraljico kulturno-historično razstavo, kr se otvori jutri v nedeljo ob 10. dopoldne. Kralj se je zelo zanimal za to razstavo. Veliki župan Trešcec je podaril kraljici šope rdečih rož. Velikemu županu je kralj izjavil, da Pride v kratkem času v Zagreb ter tam ositane daljši čas.
Pozneje se je pojavil na kolodvoru Stepan Radić. Krali ga je pozval k sebi v salonski voz. Radić je kralju v glavnih obrisih poročal o delovanju ju-goslovenske delegacije na skupščini v Ženevi. Radić je kralju med drugim omenil^ kako so ga delegati zavezniških držav spraševali o razmerah v Jugoslaviji, zlasti o hrvatsko-srbskem sporazumu. Radić je ^veznike informiral o položaju v naši državi ter zlasti omenjal, kako kralj globoko umeva socijalno politiko. Radić je nato čestital kralju za njegove govore v Dubrovniku in Splitu. Dvorni vlak je ob 12.15 odšel z giavnega kolodvora proti Beogradu.
Vesti o rekonstrukciji olode
Stepan Radić stopi v vlado ? — Pašićev povratek.
— Beograd, 3. oktobra. (Izv.) Politični krogi danes vzdržujejo vest o skorajšnji rekonstrukciji vlade. Vaš dopisnik je o tem že včeraj kratko javil. Včerajšnja njegova informacija se danes v določnejši obliki potrjuje. Mero-dajni krogi resno računajo z rekonstrukcijo vlade. Takoj po Pašićevem povratku v Beograd se deloma izvede rekonstrukcija vlade. Zatrjujejo, da odstopijo trije ministri, med drugimi tudi prometni minister. Rekonstrukcija vlade se izvede še pred otvoritvijo jesenskega rednega zasedanj anarodne skupščine.
V radikalnih vrstah vlada še vedno veliko ogorčenje proti Stepanu Radiću in postopanju radičevskih ministrov. Do ostrega konflikta je prišlo med ministrom za šume in rudnike dr. Nikićem in podtajnikom istega ministrstva radikalnim poslancem Kujundžićem. Radi-
čevec dr. Nikić je premestil in vpokojil večje število podrejenih uradnikov svojega resora in je ^ačel preganjati dobrovoljce, ki so se borili na solunski in dobruški fronti. Podtajnik Kujundžić je predsednik Zveze dobrovoljcev ter eden odličnih boriteljev za naše ujedinjenje. Spor z dr. Nikićem bo težko mirnim potom izravnati.
Radikali nameravajo v svojem klubu provocirati načelno debato o sedanji vladi RR. Znatno število radikalov je proti temu, da bi se pozval Stepan Radič, ki ni član narodne skupščine, v vlado. HSS naklonjeni tisk v Beogradu in Zagrebu forsir^' imenovanja Stepana Radića za podpredsednika ministrskega sveta. Ta tisk naglasa, da je poziv Stepana Radića v vlado državna potreba.
Ministrski predsednik Nikola PaŠić se povrne v sredo.
Za duhovniške kandidature na Č eškoslovaškem se uvede name-rus clausus. — Razburjenje v češkoslovaški klerikalni stranki.
— Praga, 2. oktobra. Nadškof dr. Kordač je včeraj objavil odredbo vatikanske kurije, po kateri se prepoveduje kandidatura duhovnikov-redovni-kov sploh in tudi kandidatura posvetnih duhovnikov posebej. Ta odredba Vatikana je zbudila v klerikalnih krogih veliko razburjenje. Lajiki v klerikalni stranki na drugi strani iskreno odobravajo to odredbo, ker se s tem izvrši važen preobrat v Češkoslovaški ljudski stranki, ker se bo omejil vpliv duhovščine na politične zadeve. Na podlagi vatikanske odredbe bodo morali češkoslovaški klerikalci zelo omejiti duhovniške kandidature. Razpravljajo o vprašanju, da se glede teh kandidatur uvede numerus clausus. Politični krogi pa splošno naglašajo,   da   je vatikanska
Pred otvoritvijo varnostne konference
— Praga, 3. oktobra. Zunanji minister dr. Beneš odpotuje v ponedeljek naj preje v Nrmes, kjer prisostvuje svečanemu odkritju spomenika velikega prijatelja čehoslova-škega naroda Ernesta Denisa. Nato odpotuje dr. Beneš v Locarno na varnostno konferenco. Politični krogi naglašajo, da pride v Locarnu do razgovorov med dr. Benešem ln nemškimi delegati za sklenitev arbitražne pogodbe med Nemčijo in čehoslovasko.
— Pariz, 2. oktobra. Po poročata Iz Bruslja je voditelj belgijskih socijalietov Vandervelde govoril na velikem shodu o zmanjšanju belgijske armađe. Med drugim je omenjal, da vstopi Nemčija v Društvo narodov in bo tako sodelovala pri posrirje-nju Evrope. Sklenjena bo varnostna pogodba, ki ne bo nikakor pomenjala cunje papirja Za varnostno pogodbo bo Jamčila Anglija. Ko dovršimo to veliko delo, bo lahko socijalistična stranka pričela z urcsiii cenjeni svojega programa, to je z razorožitvijo evropskih držav.
prepoved v marsičem zelo nejasna. V parlamentarnih krogih na drugi strani opozarjajo na veliko važnost in korist vatikanske odredbe, ker se bo zelo omejila politična bojevitost duhovništ-va. Duhovništvo se ne bo več v toliki meri udeleževalo političnih borb, ker bo uvidelo, da ne more računati na ugledno politično karijero. Cerkveni uradi bodo v- bodoče imeli nalogo, da določajo, kateri duhovniki naj bodo politično aktivni in kateri nikar. Na češkoslovaškem postaja zadnji čas vedno močnejše gibanje za ločitev države od cerkve. V visoki hirarhiji je oster boj med gotovimi strujami. Strahovski opat, j ki je obenem sam senator, intrigira I proti nadškofu dr. Kordaču.
cilji, ki so vredni dela in truda naših najboljših zunanjih politikov. V vseh teh stvareh mora naj strankarstvom zavladati sloga in edinost.
Po Evropi in na Balkanu srečujemo prve korake k znatni pomiritvi meddržavnih odnosa j ev.
Proti zapostavljanju Sušaka
— Zagreb, 2. oktobra. Tukajšnja Trgovska zbornica je nocoj izdala poročilo, v katerem pravi, da nova železniška tarifa, ki je stopila veljavo 1. oktobra in ki velja za Split, Šibenik, Gruž in Metković, ogroža največje pristanišče na severnem Jadranu Sušak, ker Sušak po novi tarifi ni uvrščen v prej omenjene posebne pristaniške tarife. Za Split in Šibenik je pristaniška tarifa za 30% nižja, kakor normalna tarifa za Sušak. Dasi je Sušak za 200 km bližje, je vendar tarifa zanj dražja kakor za Split in Šibenik. Zato je bila včeraj in danes na Sušaku v prisotnosti zastopnikov zagrebške trgovske zbornice konferenca vseh gospodarskih organizacij iz severnega hrvatskega Primorja in mesta Sušaka, s katere se je ministrstvu saobračaja poslal brzojavni protest. Razen tega se je sklenilo, da se pošlje posebna deputacija v Beograd, ki bo opozarjala na vse šTcodljrve posledice takega postopanja s Sušakom.
Romunski dolgovi Ameriki
— Bukarešta, 2. oktobra. Romunski poslanik v Londonu Titulesco je imenovan za predsednika komisije, ki odpotuje v Was-htaton, da uredi romunske dolgove Ameriki. Vprašanje dolgov je zelo komplicirano. Gre t prvi vrsti za izgubo romunskega zlata, ki Je bilo poslano v Moskvo. Leta 1016 je namreč romunska vlada poslala 60 milijonov dolarjev v zlatu v Moskvo, da jih tam ahranio, ker so Nemci prodirali proti Bu-
karešti. Nekaj mesecev pozneje Je kraljica Marija poslala v Moskvo vse dragocenosti in umetnosti, ki jih je podedovala po Carin en Silvi. Te dragocenosti cenijo na 10 milijonov dolarjev. Leta 1917. Je vojni svet zaveznikov v Parizu pozval romunsko vlado, da prične Rcmunska boj prot boljševikom v Besarabiji. Boljševik! so na to zaplenili v Moskvi deponirano zlato. Celokupni ro-muiski dolgovi znašajo: Ameriki 45 milijonov dolarjev. Ansliji 30 milijonov šterlin-gov, Franciji 40 milijonov frankov, Italiji 2 milijona lir.
Prometni minister o prometnih prilikah v Sloveniji
Prometni minister se izraža pohvalno o oostafah v Sloveniji. — Letošnji izvoz povsem zagotovljen«
— Beograd, 3. oktobra. (Izv.) Prometni minister An ta Radojevič je snoči prispel v Beograd. V Zagrebu je kralju poročal o vseh zadevah svojega resora, radi katerih Je moral potovati v Monte Carlo k ministrskemu predsedniku. Radojevič se Je povrnil v Beograd z v lakom-izvidnic o, ki je vozil pred dvornim vlakom. Danes dopoldne je prometni minister Radojevič sprejel zastopnike tiska ter je podal zelo obširno informacijo o gotovih" resornih zadevali. Ministrski predsednik Nikola Pašić se povrne po izjav! prometnega ministra dne 8. oktobra v Beograd. Pašiću je prometni minister poročal o vseh nujnih zadevah". V nadaljnih informacijah je nagla.šal, da Je Pašić neobičajno dobro okreval in da je popolnoma zdrav.
Prometni minister je za tem govoril o naših sološnih prometnih razmerah ter jih primerjal z onimi v Italiji bi v Franciji. Maš promet se lahko meri s prometom v.sa ke moderne države, posebno z onim v Italiji. Zelo laskavo In hvalevredno se je Izrazil minister Radojevič o prometni službi In prometnih napravah v Sloveniji. Vse postaje v Sloveniji so lično in lepo zgrajene ter obdane s cvetjem ln zelenjem tako, da se nekatere postaje v Sloveniji lahko vz-porejajo z onimi na francoski rivijeri. Pr metna služba v Sloveniji je točna in vestna. Slovenija razpolaga s kadrom strokovno zelo izvežbanega uradništva. Prometni minister se je odločil, da bo skušal tudi v drugih »krajih na postajah' uvesti tipične kolodvore Slovenije.
Prometni minister je dalje omenil, da naša država ne bo več popravljala vagonov in lokomotiv v tujih državah, marveč bo v kratkem času omogočeno lokomotive in vozove povsem doma popravljati. Zgrade se
še nekatere železniške delavnice.
Prometni minister je končno zatrjeval, da je naš izvoz letos popolnoma zasiguran in da Je za izvoz preskrbljen za to potrebni železniški park.
Francoski dolgovi Ameriki
Pogajanja v Washmgtonu končana« — Caillaux odpotval v Pariz
— Wash'mgton, 2. oktobra. (Izv.) Med Francijo in ameriško komisijo za dolgove je dosežen popoten sporazum in bo danes ob 10. dopoldne ta sporazum odobren. Pla* čila so določena na 68 let z minimalnimi letnimi obroki v prvih 20 letih. Caillau* je odpotoval s francosko delegacijo v New* york, kjer se priredi velik banket.
— London, 2. oktobra. Nekateri lasti objavljajo poročilo Reuterjcvega urada, da ameriška komisija ni sprejela vseh franco* skih predlogov. Finančni minister Mellon je izjavil, da predsedniku Coolidge niso bili predloženi še nikaki predlogi o francoskem dolgu v odobrenje.
— London, 2. oktobra. Po poročilu iz Newyorka je finančni minister Caillaux ob 23. stopil na parnik «Paris» ter odpotoval v Evropo. Sporazum, sklenjen v VVashinto-nu, ima odobriti tudi francoski parlament.
RADI RA ZŽ AL JEN JA ARMADE
— Turin, 3. oktobra. Dne 21. t. m. se bo vršila razprava proti dvema urednikoma «Štampe», ki je priobčila poročila o mane v* rih na Canaveškem, ki so baje neresnična in za vojsko žaljiva. Za take delikte je do* ločena kazen 3—30 mesecev in globa 300 do 3000 lir. Razprava se pričakuje z napetostjo.
FINANČNI MINISTER POTUJE V AMERIKO
— Beograd. 3. oktobra. (Izv.) Danes zjutraj so se razširile vesti, da namerava finančni minister dr. Milan Sto jadi novic odpotovati v Ameriko v svrho ureditve naših dolgov Ameriki. Prihodnji teden bo o tem vprašanju razpravljal rntnrstrsfci svet. Finančni minister dr. Stojadinović bo pooblaščen, da osebno pojasni   zastopnikom Severne
HEINL KAVA
mešanice za poznavalce
109 L
Amerike dobro m resno voljo Jugoslavije, da plača dolgove Ameriki. Finančni minister odpotuje v Ameriko takoj po sprejemu državnega proračuna v narodni skupščhri.
VZROK POTOPITVE «VENIERA»
— Rim, 3. oktobra. Pri pomorskih pum nevrih je bil pii rtu Passero potopljen pod* mornik «Veniero» z vsem moštvom. Dolnje se ni vedelo za pravi vzrok, sedaj pa se j« dognalo, da je provzročil katastrofo trgov, ski parnik «Capena», ki se za to ni nič zme< nil za nesrečo, marveč plul dalje in prišel i London, kjer se nahaja. Mornariško mini* strstvo je poslao za njim komisijo, Id je p« spodnjem delu pa mika ugotovila deformacije in sledove brona, ki pričajo o trčenju s pod m o mikom in njegovi poropitvi. Po* vel j ni k se je moral takoj izkrcati. Predaka ▼» se nadaljuje.
POSLOVANJE CARINARNICE NA RAKEKU
—i Beograd. 3. oktobra. (Izv.) Na mero dajnem mestu je prejel danes vsi dopisnik nekatera pojasnila glede carinarnice na Ra« keku. Včerajšnjo poročilo je trebs ▼ tolika izpopolniti, da so imajo zacariniti na carina<• niči v Ljubljani vse one izvozne pošiljke, ki so iz drugih krajev dirigirane do Ljubljani* v smeri proti Rakeku. Carinarnici na RaV ku pripada zacarinjenje vseh pošiljk, ki se izvrše na progi L j ubijan.i* Rakek
CIČERIN PROTI VARNOSTNEMU PAKTU
— Berlin, 2. oktobra. Zunanji iwnisi< dr. Stresemann in Čičerin sta danes nada'u-vala posvetovanje o varnostnem paktu. Vsebina posvetovanj je strogo tafra. «Lo-kaianzeigerc javlja, da je Člčerm dr. Srese-mannu zelo obširno pojasnil stališče sovjetske Rusije napram varnostnemu paktu. Ci-Čerin je obenem kategorično zagotavb'ai dr. Stresemannu, da njegov poset v Varšavi ni imel protinem5ke?a značaja. O sMenttvi rusko - nemške trgovinske pogodbe Je CftCc-rfn sporočil Stresemannu sMep sovjetske vlade v Moskvi. V političnih krogih so prepričani, da bo trgovinska pogodba med Rusijo hi Nemčf'o v kratkem podpisana.
UKRADENI DRAGULJI
— London, 2. oktobra. V Newyotku so
milijonarki gospe Daisy Danan ukradli dragulje v vrednosti 700.000 dolarjev.
BELGIJSKI REKORD V KOLESARSTVU
— Pariz, 2. oktobra. Belgijski kolesar Leoci Vanderbfld je dosegel svetski rekord v kolesarstvu. V eni uri je prevozil progr 115 km 98 m.
DANES V SOBOTO ZVEČER ^
se vrši
koncert
v salonu restavracije na glavnem kolodvoru. Iera prvovrstni salonski orkester železničarske godbe, Začetek ob osmih. Vstop
— prost. — Odprto vsak dan do ene ponoči. —
— Komercielni tečaji na trgovski akademiji se otvorijo dne 5. oktobra. Poučuje se knjigovodstvo ob torkih od 18. do 20. ure, menično pravo in trgovsko dopiaje ob petkih od 18. do 20. ure in nemška steno grafija ob ponedeljkih in četrtkih od 18. do 19. ure. — Priglasi se sprejmejo Se do konca oktobra.
Borzna poročila.
— Ljubljanska borza danes ni post vam.
— Zagrebška borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Curin 10.90, Pariz 2.66, London 273.50, iMlsn Z29, Pr. ga 167.75, Newyork 56.50, Dunaj 796.
INOZEMSKE BORZE
— Curih, 3. oktobra. Predborza: Beo* grad 9.17—9.20, Pariz 24.10—24.20. Nevryork 518.25—518.50, London 25.09—25.10, Praga 15.34—15.37, Milan 20.90— 30.95.
— Trst, 3. oktobra. Predborza: Beograd 43.90, Pariz 116, London 120.40, Ncwyork 24.85, Curih 478, PragA 7i50t» -
stran 2.
•SLOVENSKI N A R O D« dne 4. oktobra ireo.
Stev 225
* Jutri vsi k l
Zadetek ob pol 3. uri.
0 obnovitvi storoslovonsbesa bogoslužja
Sokola L no Kongresnem trsu
Pred tombolo KONCERT.
ii.
Malokatera ideja je imela toliko in tako strastnih nasprotnikov, kakor slovensko bogoslužje. V kali so ga hoteli zatreti ob njegovem pričetku nemški Škofje s svojimi duhovniki. Omaloževal ga je moravski vladar Svetopolk. Zaklet sovražnik Metodovi vzvišeni naredbi je bil tisti, ki bi mu moral biti pokoren, njegov sufragan nitranski škof Vihing, tajni zaveznik nemškega cesarja Aruulfa. S kakšnimi sredstvi je deloval zoper svojega predstojnika, je Idpkaz Vihingovo potvorjeno pismo, ki ga je lažnjivo sestavil in razširjal zato, da bi izpodkopal Metodu ugled pri knezu in p-ri ljudstvu. Pismo je podtaknil papežu Ivanu VIII., ki v njem preklinja Metoda, priporoča pa kot edino pravega pastirja Vihinga in prepoveduje slovensko službo božjo s pristavkom, da je Metod prisegel pri sv. Petru, da ne bo nikdar več izvrševal službe božje v Slovenskem jeziku. Zoper to zlobno izmišljotino se je takoj obrnil Metod na papeža in dosegel popolno zadoščenje. V krasnem odgovoru ga je papež bodril, naj vztraja in nadaljuje apostolsko idelovanje, katero je iznova potrdil.
Dne 5. aprila 885. je zatisnil oči za vedno slovenski apostol sv. Metod. Nje-feova smrt je bila usodna slovenskemu bogoslužju. Namesto Gorazda, ki ga je namenil Metod za svojega naslednika, se je dokopal Vihing do krmila morav-skopanonske škofije. Njegovo rovanje Je izpodmlelo slovenski cerkvi podlago. Svetopolk se je vdal nemškemu vplivu. Gorazda ni niti toliko zaščiščal, kolikor je Metoda. Na kn jež jem dvoru so se grebenčili nemški duhovniki in se ro-gali Metodovi zapuščeni Čedi. Vihing je preslepil tudi Rim in zvijačno dosegel, da ga je papež Štefan VI. prav tako Čvrsto podpiral, kakor svoje dni Adrijan II. in Ivan VIII. Metoda. Prav jtako ga je zval »Častitljivega Škofa in predragega sobrata«, kakor je počastil t istim naslovom leta 980. Ivan VIII. Metoda. Štefan VI. je pisal na Moravsko pismo, s katerim je obsodil delovanje Metodovo; potem je zapretil izobčenje vsakemu, kdor bi še v prihodnje po slovensko opravlja službo božjo, svete tajnosti in mašne slovesnosti, katere se je predrznil oni Metod izvrševati v slovenskem jeziku, čemur se je Odrekel s prisego, dano nad prosvetnim fcelesom sv. Petra, potem pa storjeno prisego prelomil. Narosled je papež Ukazal, naj se Metodovi učenci po dvakratnem posvarjenju, ako se ne poboljšajo, kot sejalci ljuljke pahnejo iz cerkvenega krila; ukrote naj jih, da ne bo nobena garjeva ovca oskrunjala čede In izključijo naj jih daleč proč od moravskih mej.
Metod se je do konca svojih dni boril z lažjo. Vihingovi laži, prihajajoči is Rima, se niso hoteli ukloniti njegovi nasledniki. Zato je bil zastonj prvi opomin, zastonj tudi drugi; rajši v ječo in pregransitvo, kakor da bi zavrgli slovensko bogoslužje. Potem pa so jeli nemški duhovniki dejanski krotiti Me-todovce; 200 jih je ječalo v moravskih ječah. In ko so se naveličali krotiti jih, so se spomnili Nemci papeževih besed: »Mi ukazujemo, da jih izključite daleč proč od vaših mej.«
In zgodilo se je tako. Legenda opisuje s trpkimi besedami zadnje dejanje moravske bogoslužbene tragedije, kako so sestradane, gole, okrvavljene gnali vojaki — pač nemški najemniki — z Velegrada Metodove učence, prepevajoče svete slovenske pesmi, in jih ostavili v najpustejši samoti, češ da naj jih tam raztrgajo in požro zverine.
Iz moravskopanonskih cerkva je Izginila slovenska služba božja. Nemški Škofje so zmagali in drzno pisali v Rim: »Sloveni morajo — isidi ali neradi — biti podložni naši oblasti.« Moravo si je osvojil nemški sosed, preko Panoni-
je pa se Je razlila madžarska povodenj.
Kam so šli Metodovi uCcnci Go-razd, Klemen, Naum, Angelar, Lovrenc in tovariši? Nekaj se jih Je obrnilo na Hrvatsko, drugI so odšli v Srbijo in na Bolgarsko.
Na Hrvaškem je bilo znano slovensko bogoslužje v 9, stoletju. Za cari-grijskega cesarja Vasilija so Hrvati odstopili od Rima in se nagnili k Carigradu. Morda jih je dovela do tega koraka želja, da bi se tudi pri njih zamenjala latinščina v slovenščino pri službi božji. Naposled se je posrečilo Rimu odvrniti hrvaški narod od Carigrada; a slovensko bogoslužje, zaneseno tja po Metodovih učencih, se je ohranilo poleg prvotnega latinskega. Da bi se ognili napadom, so prevedli bogosluž-ne knjige rimskega obreda na staro-slovenski jezik — sv. Cirilu in Metodu je rabil grški obred. Obstoj staroslovenskega bogoslužja na Hrvatskem dokazuje pet splitskih cerkvenih zborov tekom 10. in 11. stoletja, kateri so se vsi bavili s slovenskim bogoslužjem. Splitski zbor leta 924. je obsodil Metodov nauk in prepovedal službo božjo v slovenskem jeziku. Tedaj zbrani cerkveni dostojanstveniki so ukrenili, da ne sme noben škof posvetiti duhovnika glagoljaša — tako so se zvali svečeniki, čita joči sv. mašo iz knjig, pisanih s slovenskimi glagolskimi pismeni — hkrati naj pazi, da se nikjer ne vrši služba božja v slovenskem jeziku. Na splitskem zboru leta 1059—60 se je zlegla kleveta zoper Metoda, da je mnogo lažnjivih stvari napisal v slovenskem jeziku: sumničili so ga celo arijskega krivoverstva. V prisotnosti hrvaških kraljev Tomislava in Petra Krešimira so se kovali taki in enaki sklepi: a semena »krjvoverca« Metoda niso mogli zatreti. Slovenska služba božja se ni dala izkoreniniti iz hrvaških tal. Ostala je in preživela vekove.
V Srbiji in Bolgariji so sprejeli oberoČ pregnance iz Moravske. V obeh pokrajinah se je v kratkem vdomačilo slovensko bogoslužje, ki je dalo podlago cvetoči književnosti. V cvet je šla zlasti za carja Simeona (892—927) in doživela »zlati vek«.
Ko je izšlo Rusiji »krasno solniško« knez Vladimir in se je izvršilo leta 98S. kršenje ruskega naroda, so prejeli ruski verniki cerkvene knjige iz Bolgarske. Slovensko bogoslužje je našlo na Ruskem varno zavetje. Našim pravoslavnim bratom na jugu in vzhodu je bila razumljiva staroslovenska liturgija najboljša tolažnica, ko so jih napadali Tatarji, Švedi, Turki. V cirilici pisane svete knjige so jim bile najdražji zaklad.--
Velikan je bil blagovestnik Metod — brez dvoma največji Sloven. Sredi bojišča je stal in dal svojemu narodu najzanesljivejše obrambno orožje — prosveto, književni jezik, v vseh oblikah dovršen tovariš grškemu in latinskemu; jezik, ki naj bi rabil vsem slovenskim plemenom; kakor kremenito skalo, v katero bi se brezuspešno zaganjali sovražni valovi, je ustanovil slovensko bogoslužje, ki naj bi dvigalo kvišku srca vsem Slovenom v njihovih svetiščih. Kako močan bi bil Sloven, ako bi se bili obistinili Metodovi načrti. Zakaj se niso? Metoda in njegove velike ideje niso razumeli tisti, ki jim je bila dana moč, da bi jo bili izvedli: Svetopolk, Tomislav, Krešimir, višja duhovščina z malimi častnimi izjemami. Sovražni »divide et impera« je onemogočil skupni književni jezik. Na zapadu se je iztirala slovenščina iz svetišč skoro popolnoma. Ohranila jo je na vzhodu in jugu pravoslavna cerkev. Isti jezik in obred, ki sta rabila sv. Cirilu in Metodu, so po tolikih stoletjih uveljavlja še dandanašnji v srbskih, bolgarskih in ruskih cerkvah. Svojim slo-
venskim pravoslavnim bratom se približamo, ako vsaj deloma obnovimo dediščino sv. solunskih bratov s sprejemom staroslovenščine v bogoslužje, kar je poleg nagibov, navedenih v l. članku, nadaljni razlog za poslovenjenje naših svetišč.
Bržkone vstane kleveta: prehod v pravoslavje tiči za agitacijo v prid slovenskega bogoslužja, a pribito bodi, da so nam tuje slehrne novotarije v verskem oziru, tudi obreda ne kanimo izpremeniti — samo staroslovenski jezik, ljubljenec naših pravoslavnih bratov, nam je prj srcu. Dosedanja tuja obredna posoda naj se odstrani; sa. maša naj se daruje v jeziku, v katerem sta jo pela sv. Ciril in Metod; pri vseh drugih cerkvenih opravilih pa stopi v rabo sedanji slovenski jezik.
Cirilmetodar.
Simon Gregorčič o sfaroslovenskem bogoslužju
Prijatelj našega Usta nam pošilja doslovni prepis Simon Gregorčičevega poziva za obnovitev staroslovenskega bogoslužja. Pesnik je napisal ta po^v v naglici s svinčnikom, deloma v prozi, deloma v verzih. Njegove besede so temvečjega pomena, ker prihajajo iz slovansko čutečega srca katoliškega duhovnika, ki je posvetil vse svoje bogate duševne moči svojemu narodu. Prijatelju, ki je nam posal ta prispevek k vprašanju staroslovenskega bogoslužja, smo za uslugo zelo hvaležni. Simon Gregorčič piše o staroslovenskem bogoslužju tako-le:
V službi vere in naroda sem osivel in več ko sladkosti britkosti doživel; zakaj zdaj na pragu groba pač bi se bal, da svojemu prepričanju bi duška ne dal? Kedor me pozna, ve vsak, kaj mislim o sv. Cirilu in Metodu in o njiju delovanji, o njiju velikanskih zaslugah za Slovane. Poznam njih življenje, žrtve in trpljenje, poznam njih srce" in značaj, njih blagotvorni in vspešni trud za vero in narod slovanski in — zlobo njih protivnikov. Brez teh dveh bi Cerkev ne bila prdiobila Slovanov in Slovani ne književnega jezika in s tem omike. Ona sta dala Cerkvi Slovane, Slovanom pa ključ do omike: književni jezik naš! Naš jezik sta razvila in posvetila! Hvala njima in modrim vladarjem na sv. Petra stolici! Časov tok, prednikov naših nemarnost in zloba protivnikov izbrisala, zatrla je mno^o pridobitev in pravic podanih nam od apostolov naših in najvišjih čuvarjev sv. Cerkve. Stara pravda na dan! «re-surrecturis»! Zdaj je čas! Zadoni naj tromba! «Si schiudi, si schiudi la tom-ba! Odpr6 naj se grobovi, kjer spe naše stare pravice: saj mrtve niso: <*deklica ni mrtva, pač le spi»! A kdo jo vzbudi? Sloveni vsi! Budilci, čuvana naših pravic, ne spite! Vsa slovenska dekanstva. župniištva. vsa društva, vsak veren in naroden katoličan, odločno na dan! Zlasti vi naši poslanci, od naroda vi za narod izbrani, na dan! Vsi zdai se zglasite, bedite, budite! Povzdignite zdaj svoj glas! Kar dal nam je sveti Ciril in Metod, kar nar»ežT Ivan in Hadrijan, čeprav zda* počiva ko v grobi, naj k solnčni se dvigne svetlobi! Možje vi, čuvarji, ne snite, bedite, budite, a hitro, ker hiter je Fas, sicćr bo prepozno za nas!
?? Ali sl te bil ??
v tej trgovini, kjer se prodaja po tako znižanih cenah trpežno blago? Še ne — torej beri m
pojdi pogledat! Srajce, trpežne in lepe, od Din 36 naprej. — Spodnje hlače Iz boljše kotenine Din 26. — Otroške oblekce Din 34. Rjava kotentna Din 8.
Blago za molke obleke Din 49. 3687 Prepričaj se takoj,     je vse to res v trgovini J. Tomšič, LJUBLJANA
Sv. Petra ceata 38, nasproti Mencingerju
Politične uestl
= Radić v Curihu. Radić se je v torek v prostorih jugoslovenskega generalnega konzulata razgovarjal z zastopniki curiškega tiska. Poročal je obširno o najmlajši preteklosti jugoslo-venske države in naslikal posamezne faze pogajanj med Hrvati in srbskimi radikali. Na novinarje je napravilo najboljši vtis veseljfi, ki se je izražalo v besedah in na licu Radića o doseženem sporazumu obeh najvažnejših ljudskih delov po preteku sedmih let. Iz govora se je jasno zrcalila velika ljubezen Radića do njegovih kmetov, radi katerih je bil večkrat v zaporu. Njegove drastične slike, krepki izrazi, njegov optimizem imajo na sebi nekaj, kar pridobiva in vžiga. Umeli so, zakaj ta ljudski mož vpliva na svoje rojake, kadar jim govori v taki meri. Radić je naglasih da se je v Švici prepričal da se zlagajo gospodarski interesi obeh dežel prav posebno dobro. Upa z medsebojnimi razstavami na znatno pospeševanje uvoza in izvoza. Tako piše »Neue Zuricher Zeitung«.
= Obljube manjšinam. Predsednik zborovanja Društva narodov Dandu-rand se je v svojem zaključnem govoru dotaknil tudi manjšin in zanje potrebnega varstva. Obliubil je, da bo Društvo narodov vestno izvajalo koristne, plemenite in težke naloge, ki mu prihajajo do mirovnih eogodbah, da čuva nad interesi narodnih manjšin. Delovanje Društva je tako, da vzbuja Pri preb:-Mstvu. katero se do njega obrača, zaupanje. Prevdanrost vlad in lojalno držanje manjšin bosta korakoma zmanišala vse bojazni in občutljivosti. Z odkritim sodelovanjem z Društvom narodov, intere-siranimi vladami in manjšinami samimi se ustvari s časom položaj in čustvo bratstva, tako da ne bodo manjšinski problemi vzbujali več skrbi ne na mednarodnem in ne na narodnem polju . . . Lepe besede, ki jih pa nekatere države. kakor n. pr. Italija, nočejo slišati._
luiilsKo Iirajinn
— Osnovna šola pri Sv. Jakobu v Trsta
zaprta in na posredovanje jugosl. vlade spet odprta. Poročilo ni točno. Šola je zasebna in se more otvarjati vsako šolsko leto samo po izrecnem dovoljenju Šolske oblasti. Letos so bile nastale sicer neke težave, vendar se je s posredovanjem poslanca dr. VVHfana posrečilo, da so bile premagane m je oblast dovolila, da se otvori šola tudi letos. Vse druzo, posebej še vest o posredovanju iu2oslov. vlade, ne odgovarja resnici.
—j Kako je italijanski duhovnik don Vlsnlch nagajal Škofu Glavini. FaSistovsko glasilo v Trstu je očitalo te dni staremu donu Visnichu, da Ima dolg jezik in da je slovenskega mišljenja. Don Visnich je bil razžaljen ne radi dolgega jezika, ampak radi očitanja slovenskega mišljen'a. Poskrbel le, da je prišlo v javnost, kako se ie on bori! v svojih mladih letih s tržaškim škofom Glavino. Škof je ukazal Visnichu, da mora propovedovati v domočem ieziku v cerkvi. On pa tega nI hotel. Zato je nahujskal italijanskega župana v Vertenelju, da je nagnal vse svoje ljudi v cerkev in ko je začel župnik Visnich pridigovati v domačen jeziku, so zapustili cerkev vsi. To ie bilo dogovorjeno in škofu ter politični oblasti sporočeno, da ludstvo ne mara slovetiske besede v cerkvi. Glavina se je moral vdati. Tako so italijanaši v duhovski obleki že pod Avstrijo poitaliančevali cerkev v Istri.
—j V Kobaridu se društveno življenje giblje zopet krepke'še. V soboto in nedeljo priredi domače društvo veselico z deklama-cijami. pevskimi točkami in igro »Sin«.
—j Glede preskrbo van ja Trsta z mlekom se vršijo med prizadetimi kmetovalci v okolici in po Istri razgovori, ki soglašajo s tem, da treba v to svrho krepke organizacije. Brez te ljudje ne bodo znali kam z mlekom potem, ko stopi v vel'avo nova to-stvaraa odredba tržaSkega mesta, o kateri smo že poročali. Ustanoviti se imajo mle-
karne iti Zveza mlekarskih zadrug bi morala delovati v Trstu. Potem pa pride ta zadeva sigurno v pravi tok.
—j Tatovi se klatijo tudi okoli Ajdovščine. Tako so okradli Bratvrnovo gostilno na Cestf, gglastt so se dalje v Ustiah ta tudi tam pobrali nekaj blasa in denarja. V Budaniah so tudi dobil nekaj .estvin m drobiža.
—J Vsakdanja vest. Gregor Kerlan je šel po opravkih v Trst. Ob ulici Ottavioano Augusto je stopil na stranišče, kjer sta Šla za nJim dva neznana človeka tn eden Izmed teh ga ie sunil, se opravičil, potem pa Je Kerlan, ko si je izvil iz srede nez.nr.nccv. uvidel, da mu je bil ukradena denarnica s 1500 lirami.
Amerikanska reklama.
MI hočemo dokazati vsakomur, da je naša na nov način sestavi ena krema za čevlje znamki .LEB1N- boljša od vsake druge, redlteea pa nič dražia. Da pa se bhko vsak sam prrnriča o njeni kvaliteti, bodemo do 1. X. do 20. XI t. 1. pošiljali posebne velike škatlje ca. 32 dk£ vsakem.), ki Jo naroči za ceno Din 40 —. Zraven pa smo razpirali velika darila, katera se bodo razdelila med te naročnike naše kreme .LEBIN-.
= DARILA: =====
1 4 ssdažpi avto „Fora** 1 motorno kolo ..Putfi** 1 sptlna soba iz mehkega lesa 1 kolesci za enega konia
1 kuhinjska oprava
4 šivalni stroji ..Singer" 10 ženskih dvokoles 10 zlatih ur za moške 10 zlatih verižic za moške 10 srebrnih molkih ur 10 srebr. verižic možkih 10 srebrnih zapestnic
2 garnituri srebrnega Je-
dilnega orodja 10 Ženskih ročnih torbic
1 dvosedežni avto 1 spalna soba iz trdega lesa
1 čistilnica za žito
1 pisalni stroj
2 P'LT3
10 mož!dh dvokolts 10 zlatih ur za ženske 10 ztatiti verižic za ženske 10 srebrnih ženskih ur 10 srebrnih verižic ženskih 10 zlatih zapestnic 4 potni kovteki iz usnja 2 porcelanasta servlca za
6 oseb 10 možk. usnjatih denarnic.
Ta darila se razdele, ako bode vsaj 35.000 naročnikov. Ako bode mani naročnikov, se razdeli sorazmerno manj daril po načrtu, ki se nahaja pri dr. Josipu Berle. notarju v Mariboru. Ako število naročnikov ne bi doseglo 2000, se darila ne bodo delila.
Kako se krema ,LebitV naroči:
1. Po poštni nakaznici se pošlje Din 40 — In se naofše natančni naslov.
2. Zadaj na odrezak je napisati rešitev uganke.
3 Za poslani znesek Din 40*— dobite po pošti franko eno veliko škatljo ca. 32 dkg najfinejše kreme .LEDIN", črno ali rumeno, ka kor želite.
Uganka &
1.1U 5.6.7,8.9,
15 15 15
15     15 15
Te Številke je tako postaviti posamezno v kvadrate, da, ako se sčštejo od katerikoli strani je skupni znesek 15, kakor kaže slika.
Natančni načrt glede razdelitve daril leii v zapečateni koverti pri g. notarju JOSIPU BARLE v Mariboru.
Na razna vprašanja, kar bi bilo s tem v zvezi, se ne bo odgovarjalo.
Darila so bodo razdelila dna 22, aiovombra t. L ood kontroSo g dr. Josipa Barlo v Mariboru.
Kdor ueanko nepravilno reši, je izključen od tekmovanja za darila, dobi pa kremo, ako seveda pošlje denar.
Tistim, ki bodo nagrade dodeljene, bodo še isti dan pismeno obveščeni, vsi oa potom sledečih časopisov dne 28. novembra t. 1.: Slovenec, Mirburser Zeitung, Jutami list, Zagreb ar Tagblatt, Dnevnik in Vreme.
Naročila in denar je nasloviti na izda« lovalnlco kremo „LIBIM", Hote pri Mariboru alt pa na g. notarja dr. Josipa Berle, Maribor, Aleksandrova cesta 14.
„LEBIN",
3710 Hoče pri Mariboru.
V. I. Križanovska:
66
0 kraljestvu nesmrtnih
Roman.
'Jata ptic je letala okrog njega, posedala po njegovih ramah in po stolu. Med veselim čivkanjem so pobirale ptice zuna iz njegove roke ali s krožnika, ki je stal na ograji. Pri modriianovih nogah so stali v dobrem prijateljstvu psi, gazele, leopardi in druge živali. Vse so jemale mirno in zaupljivo iz njegovih rok kruh, riž in pecivo.
Supramati je nekaj časa presenečeno opazoval ta Čudni prizor, nato pa vprašal:
— Kako si mogel vse te živali ukrotiti in udomačiti, dragi učitelj? Kaj se ne bojiš, da te tiger ali leopard napade in raztrga?
Ebramar se ie nasmehnil, pogladil leoparda in kraj njega sedečega krasnega psa ter odgovoril mirno:
— Ni se mi treba bati teh nižjih bitij, ki so človeku kljub svoji zaostalosti bratje. Rad jih imam in one me iskreno in nesebično ljubijo, ker še ne poznajo človeške hinavščine in lažL
Živali so mi brez strahu približujejo, ker do-bro vedo, da se jim pri meni nI treba bati ne krogle, ne zanjke, ne Človeške zvijače, ki zlorablja njihovo slabost. In povsod, kjer se še ne poznajo sledovi človeške krutosti, se živali zaupljivo pri-bližuiejo človeka
Samo ljudje nočejo verjeti, da Imajo nižja in višja bitja enako pravico do življenja in naravnih dobrot. Ni zakena, ki bi dajal človeku neomejenn oblast nad temi slabostnimi bitji ali pa pravico, da jih lahko pobija pod pretvezo, da so mu škodljiva. Tisti, ki je ustvaril polja z bogato žetvijo, ki ie ustvaril plodove in vse, kar potrebujejo ljudje in živali za hrano, ne pravi: »človek, vse to sem ustvaril samo zate!« Ne! Njegov zakon ljubezni veli: »Vse žrvo sem ustvaril iz svojega dihanja, vsaj moj stvor ima pravico živeti in jesti*
Človek pa v svoji nenasitni požrešnosti in pohlepu ni zadovoljen z vsem bogastvom, ki mu ga nudi zemlja. Ne, treba mu je še krvi in drhtečega mesa — In tako kolje vse, kar mu pride pod roke. Celo sebi enake ljudi ubija. Smrt, jok, stok in razdejanje je vsepovsod na poti, po kateri hodi človeški rod.
Pride pa čas, ko se bo ogorčena priroda kruto maščevala nad zločinskim človeštvom. Izčrpana zemlja mu ne bo več dajala plodov, v rekah ne bo več rib, uničeni in posekani gozdovi ne bodo da-iali več sence, niti svetega zraka. Ohlajeni zrak bo brez toplote in kisika. Razjarjene elementarne sile začno strašno divjati po zemlji in podirati vse, kar jih bo oviralo. Viharji, potresi in debela toča uniči polja in drevje. Voda presftopi bregove aH pa usahne. Zemlja se spremeni v ledeno pustinjo in nazadnje se vnamejo plini
Toda do tega k»onca čaka človeštvo še mnogo trpljenja, nesreč in groze. Glad-maščevalec bo zavladal nad brezbožno, krviželjno človeško tolpo, in tisto zlato, zaradi katerega je človeštvo vse uničilo in kateremu je vse žrtvovalo, se mu bo kruto maščevalo, ko se bodo ljudje plazili okrog njega brez kruha in kisika, drhteč od mraza v svojih dvorcih', kjer bodo umirali od lakote na kupih čistega zlata.
In ta čas božje jeze doživiš tudi ti, dragi sin.: Brezbožno, zaslepljeno človeštvo se temeljito mo-j ti, misleč, da je mogoče nekaznovano teptati vse božje in človeške zakone. Kakor je kazen za vsakega poedinca, tako ie tudi za cele narode in vse človeštvo.
Ebramar je dvignil svojo glavo. Njegov pogled je plam tel, glas pa donel kakor daljni grom. Su-pramati se je ves tresel Zdelo se mu je, da sliši v tem mogočnem glasu samega Stvarnika, ki pravično sodi svoje neposlušno stvarstvo in človeštvo, ki se valja v krvi in blatu tako, da je božje usmiljenje že izčrpano.
Čisto jasno so vstajale v njegovih mislih Žalostne slike fizičnih in socijalnih katastrof, ki širijo po svetu strah in groz»- Nenasitno slavohlepje vlad, ki davijo ljudstvo z davki za oboroževanje, je spremenilo zemljo v vojaško taborišče in drži ves svet pod neprestano grožnjo strašnih brato-
mornih vojn. Požrešna, divja špekulacija, ki trga iz ust ljudskih mas zadnji košček kruha, da napolni žepe peščicj mazil jenih pijavk, ustvarja proletarijat, ki gine v pijančevanju in razuzdanosti. Toda te množice ponižanih in zavrženih komaj čakajo, da pride čas, Jod se bodo mogle maščevati za svoje trpljenje. To je bič človeštva v obliki anarhizma, ki je uzakonil ubijanje in uničevanje.
In Ebramarjevim besedam so pritrjevala ne šteta preteča znamenja, preziranje vseh principov, na katerih je slonelo nekoč Človeštvo, kakor vere, dolžnosti, plemenitosti, dobrodelnosti, ljubezni do rodbine in domovine. Razjarjena priroda opozarja človeštvo nase s čedalje večjo lakoto, s potresa viharji in poplavami, z velikimi spremembami podnebja, smrtonosnimi epidemijami, kugo in mnogimi nesrečami, ki Jih ni mogoče našteti.
Supramatiju je bilo nepopisno težko pri srcu. Prijel je Ebramarja za roko, rekoč:
— Ali ni mogoče poučiti Človeštva in opozoriti ga na nesreče, ki jih kliče v svnji zaslepljenosti samo nad svojo glavo? Ali bi se ne daio vsaj rešiti človeštva brez njegove volje, kakor reši odrasli človek dete nevarnosti, ki Je samo ne razume? Kaj res nimate učenjaki in modrijani, ki zapovedujete elementarnim silam, zadostne moči? Mar ni vaša dolžnost rešiti svoje brate?
Ebramar je zmajal z glavo.
63
OB desetletnici „LjubilaRskeso zvono"
-    — ~M
Častni predsednik "Ljubljanskega Zvona» dr, Anton Švigelj
V ponedeljek, dne 5. oktobra, priredi Ljubljanski Zvon v proslavo svoje 201et. nlce slavnostni koncert t veliki dvorani hotela Union. Pri ti prilik! proslavi tudi 15-letnico delovanja društvenega pevovoije Zorka Prelovca in 251etnico umetniškega dedovanja 6kladate3ja Emila Adamiča. «
Te   obletnice   odkrivajo najsvetlejše strani   slovenskega   glasbenega življenja zadnjih 25 let. Vse tri so važne. Dvajsetletnica  »Ljubljanskega Zvona« pomeni dvajset let intenzivnega umetniškega zborske-ga petja, ki je bilo povrh tega Se posebej posvečena slovenski in  jugoslovenski narodni   pesmi.  V tej  umetniški delavnosti in smeri leži   njegova   največja zasluga »Ljubljanskega Zvona«. D očim je »Glasbe-na Matica« pred vojno gojila pred vsem slovensko in  mednarodno koncertno glasbo, je   »Ljubljanski Zvon«   omejil svoje umetniško delovanje na   narodno pesem, kjer al Je izkuitiviral poseben slog Interpretacije. V tem ozira gre posebna zasluga drugemu   Bla vijencu,    društvenemu pevo-v-odji Zorku Prelovcu, možu izredne tankoćutnosti za utripe narodne glasbe in narod, ne pesmi. Zorka Prelovca diči srečna organizatori čna roka, izreden umetniški okus. ki ena izvabiti narodni pesmi ne samo krv. ne karakteristike, nego tudi njene najvišje umetniške vrednote. Zorko Prelovčeva interpretacija združuje narodni temperament z najvišjimi zahtevami   zborske estetike. Tudi na drugih poljih mu leže nevenljive zasluge. Tretji v tej družbi je skladatelj Emil Adamič. V zadnjih letih Je prevzel mesto nekakega   oficijelnega društvenega Fkladatelja in Je »Ljubljanski Zvon« dosegel s njegovimi skladbami Izredne uspehe. Zdi se, da komponira Adamič posebej aa »Ljubljanski Zvon« tn za njegov glasovni tn umetniški materijal.
Neka? zgodovine "Ljubljanskega Zvona»
(1905 — 1925)
Predhodnik »Ljubljanskega Zvona« Je bilo * Delavsko pevsko društvo Zvon«, ki je
zbiralo v svojih vrstah pevce iz preprostih delavcev in obrtnikov. Ko so se pridružili društvu še novi, za petje goreči člani, Je društvo izpremenilo svoje ime leta 1905. v »Ljubljanski Zvon«. Prva zborovodja sta mu bila Rudolf in Ludovfk Bajde, tajniške posle pa je vodil pisatelj Josip Premk, ki Je tudi spesnil društveno geslo:
»Zvonke, mile melodije
vro naj iz srca globin,
ob akordih lire vije
naš se spev naj do višin!« Prva predsednika sta bila V. Magister ln Ivan Zirkelbach. Kot pevovodja se jima je pridružil  pokojni  skladatelj    in učitelj v prisilu!  delavnici Alojzij Sachs.
V tej začetni dobi je društvo gojilo narodno in umetno pesem .toda ne v koncertnem štllu, za kar je bila tedaj poklicana »Glasbena matica«. »Ljubljanski Zvon« je
nastopal le pri prigodnih prilikah, sodeloval pri narodnih slavjih, sestavljal umetniško izbrana pevska omizja ter na ta način zanašal slovensko pesem v najširše slovenske kroge.
Leta 1908. je društvo s pomočjo raznih dobrotnikov razvilo društveno zastavo, ki jo je izdelal slikar in skladatelj Saša šan. tel. Razvitju zastave je kumovala ga. Marija Trnkoczvjeva. Pri ti priliki je pesnik Anton Aškerc spesnil društvu drugo geslo: »Z zastavo v roki gremo v boj, navdušeni za narod svoj! Naprej, tovariši pojoč, saj pesem v žilah vžiga moč!«
Po smrti Alojzija Sachsa je prevzel pevovodstvo učitelj Avgust Waschte, ki Je pevski zbor leta 1910. vodil v Beograd in tamkaj nastop U Javno pred pokojnim kraljem Petrom in tedanjim regentom Aleksandrom. Kdor se zna zamisliti v avstrijsko preteklost, zlasti v burna leta po avstrijski aneksiji Bosne in Hercegovine ter na predvečer balkanske vojne, ta bo razumel pogum m patriotizem pevcev, U so porom ali v daljni Beograd, v prestolico tedaj jugoslo-venakega Pijemonta, v samostojno Srbijo.
Pevovodja Zorko Prelovec
Kmalu po izletu je bil Wasehte premeščen v Trst In tedaj je prevzel umetniško vodstvo »Ljubljanskega Zvona« pevovodja Zorko Prelovec.
Zbor ni mogel dobiti boljšega, agilnej-šega, pripravnejšega in umetniško izobražene jšega učitelja! Saj je Zorko Prelovec nadomeščal samega mojstra Hubada pri »Glasbeni Matici«. Z njegovim vstopom začenja pravo koncertno petje ▼ »Ljubljanskem Zvonu« .Svetovna vojna je prekinila to de-lovanje, toda že leta 1917. je priredil Prelovec v Ljubljanski operi koncert in ob prevratu je zbral raztresene ude »Ljubljanskega Zvona« v mogočen zbor. Od tedaj začenja nova doba elitnega koncertnega delovanja »Ljubljanskega Zvona«. Mestoma je sedaj dosegel in celo začasno nadkrilil umetniško višino našega glavnega pevsko, glasbenega zavoda, »Glasbene Matice«. Sedaj je pevovodja Prelovec vodil društvo do najvišjih umetniških triumfov. Zadostuje omeniti poleg nepozabnih ljubljanskih koncertov, v katerih je odkril vse prelesti ju-gosloven ske narodne pesmi, turnejo v Beograd.
Glasbeno založništvo
Zorko Prelovec je raztegnil svoje delovanje tudi na organizatorično in založniško polje. V splošnem založniškem mrtvilu Je začel izdajati glasbene publikacije, zlasti pevske in zborske kompozicije. Poleg Sa-chsovega II venčka narodni pesmi je izdal Lajovica »Pesmi samote«, solosp. s sprem-Ijevanjem klavirja, tri lahke moške zbore Adamič:   »Ljubici«, Rožanc:    »Mak žari«,
Prelovec: »Jas bi rad rudecih rož«. Sledile so Adamič: »Pet veseHh pesmi«, »Pet ženskih dvospevov« s spremi J evan jem klavirja, Premrl: »štiri ženski zbori«, Adamič: »Osem lahkih moških zborov« na narodna besedila Strekljeve zbirke. Vrhunec založniškega delovanja je dosegel »Ljubljanski Zvon«, ko je pristopil k smeli in riskantni misli mesečne revije »Zbori«, ki prinašajo moške, ženske in mešane zbore najlažjih do najtežjih partittrr.
Statistika
Društvo Je priredilo 41 koncertov. Šteje 13 častnih, 158 ustanovnih, 302 podpornih in 70 rednih članov. Do leta 1912. je društvo gojilo le petje v moškem zboru, od tega leta naprej goji tudi ženski zbor.
Med častne člane šteje »Ljubljanski Zvon« najuglednejše javne delavce in skladatelje ter pevska društva širom cele jugoslovanske domovine. Med temi go. Franjo Tavčarjevo, go. Marijo Trnkoczyjevo, Anton Foersterja, Mateja Hubada, dr. Gojmir Kreka, Antona Lajovica, Risto OdavKa, Branlslava Nušiča, Kosto Manojloviča, beogradska pevska društva »Stankovič« in »Obilic«.
Društveni pevovodja Prelovec je bil odlikovan z redom sv. Save. Z istim redom je bila odlikovana društvena zastava.
Skladatelj Emil Adamič
Skupaj z »Ljubljanskim Zvonom« in s pevovodjo Zorko Prelovcem slavi 251etnlco svojega umetniškega delovanja tudi naš najpopularnejši skladatelj g. Emil Adamič. Kot skladatelja ga diči izvirnost zamisli in melodije, pri čemur se organski naslanja na našo narodno pesem. V harmoničnem o žiru uporablja moderne In najmodernejše akorde. Pozna vse skrivnosti in efekte zborske glasbe in spada v tem oziru k našim najboljšim skladateljem. Poleg sklada-teljevanja vrši še obsežno muzikalno kritiko, kjer se odlikuje z interesantnim i glasbenimi opažanji ter z izvirno glasbeno oceno.
Emil Adamič se je rodil 25. decembra 1877 na Dobrovi pri Ljubljani. Oče Avguštin je hfl nadučitelj. Pozneje je se je preselil v Ljubljano k sv. Petru, kjer je prevzel tudi službo organTsta v šentpsterski cerkvi. Emilov oče je bil zelo muzikalen in je sina že v zgodnjih otroških letih uvajal v glasbo. Z desetim letom je Emil posečal »Glasbeno Matico«, kjer mu je dobrodušni Stiaral da-Ja Iprvi pouk v goslanju, petja pa se je učil pri Gerbiču. V tista leta padajo prvi poizkusi skladateljevanja, k! jih je pa Adamič menda iz sramežljivosti uničil. Nadaljni njegovi glasbeni učitelji in vzori so mu bili na gimnaziji Foerster, pri »Glasbeni Matici« g. Matej Hubad In dr. čerin. Pri zadnjem se je učil harmonije, petja In orglanja.
TJčiteljevanje je Adamiča zaneslo najprvo v Toplice pri Zagorju ob Savi, nato v Kamnik in končno v Trst, kjer je služboval do izbruha svetovne vojne. V Trstu je pohajal na konservatorij in se učil pri pf. Zam. pieri in Gialdiniju harmonije, kontrapunkta in kompozicije, že v tistih letih je zbudil s svojmi kompozicijami splošno pozornost in je zna sodba o njem, Id jo je izrekel tedanji mentor umetne slovenske skladbe dr. Gojmir Krek v »Novih Akordih«. 2e v Tr-
Emil Adamič:
Moje glasbeno življenje v ruskem ujetništvu
Tisoči in tisoči so prihajali 1915. leta v Turkestan. Bosi, lačni, raztrgani, obupani smo preplavili centralno Azijo kakor kobilice navzdol in počez. Vtaknili so me najprej v neko zanemarjeno taškentsko kasarno, a kmalu nato v sloviti Trojicki lager, kakih 30 kilometrov od Taškenta, kjer nas Je okoli 15.000 čepelo v polodprtih barakah, zaman iskajočih poleti sence pred žgočim solncem, pozimi suhega podstrešja pred trmastim dežjem.
Ležali smo in pasli uši. Dolg čas tako, 'da so vsled njega začeli ljudje umirati kar trumoma. Gorje človeku, ki se je vdal brezdelici in razmišljanju! Kmalu je bilo po njem. V smetišču najdedš kos zmazanega papirja, izposodiš s! obgrizen svinčnik, sedeš na svoje deske — o stolih ali mizah ni govora — pa si začneš, poravnavši ga na kolenih, svoj list črtati. Krog tebe se kmalu nabere gruča brezdelnikov. Kaj bo iz tega? Gledajo na prste, čakajo, molče. Hotel sem si zapisati visoko zategnjeno pesem sart-skega voznika. Zmečkal sem papir, ga vrgel v blato in odšel v drugi kot.
Pa sem naletel na prijatelja Polanske-ga, maloruskega glasbenega učitelja iz Lvo-va. Mož le bil podjeten, in kot pravoslaven človek je pri našem ruskem komandantu FUaretovu dosegel ka$ več kot mi. Kmalu sva jo pogrunfala. Zbrala sva kakih dvanajst pevcev: Srbov, Romunov itd. ter po-
oonudHa našo nevsko moč barjuiki Šamaho-
vu v bližnjem Trojickem selu. Filaretov sam je prehod v selo dovolil, učitelj Aleksander Petrovič pa nas je kmalu uvedel v pravoslavno liturgično petje. Zahajali smo vsak teden dvakrat, trikrat v selo k pevskim vajam ter ob nedeljah k cerkvenemu opravilu, kjer smo prepevali, da se nam je vse čudilo. Seveda smo s takim navdušenjem hodili v selo ponaiveč zato, ker nam je predobri batjuška vselej postregel s čajem, pirogi, belim kruhom, in ker smo se
vsaj za ta Čas iznebili občutka ujetništva.
Sprijateljil sem se z batjuško in nagovarjal me je, naj ostanem kar pri njem. On da tzposluje dovoljenje pri komandantu, jaz pa da prevzamem cerkveno petje in še kaj. Kmalu je bilo vse v redu. Ostal sem v selu. Zjutraj na vse zgodaj sem izpuščal živino na pašo, nato pripravil samo var, pesto-val otroke prijazne matuške, pospravljal dvorišče in dom, popoldne pa batjuško, učitelja in psalomšika učil harmonije za 10 ko-, pejk od glave in talenta.
30 kopejk je bil v 1915. letu ogromen denar. Funt mesa ali belega kruha je bil 3 kopejke. velik vrč mleka 2, kapa grozdja
včasih le kopejko. Zvečer zadnji v slamo na hlev, zjutraj prvi na nogah, in vendar je ta idila kmalu končala. Batjuška Je za lesarjem nevarno obolel in kemandant lagra je nas vse pevce takoj potegnil v barake.
Le poset tečaja ruskega jezika Je nerad dovolil. Prijatelj lekarnar Konstantino-vič pa me je kmalu nato spravil k sebi v lekarno, kjer sem fabricira! praške, obenem pa poučeval klavir gospo glavnega ruskega zdravnika. 2al, zopet le kratek čas, kajti nenadoma sem bil premeščen v Taškent, češ da tam snujejo uietmaki orkester. Simu-
liral sem tam nekaj časa glasbenega idijota, ker bi se rad vrnil v Trojickoje, no, izpre-gledali so me in sedel sem dolgo časa v orkestru, kar mi je bilo končno le v veliko korist.
Zaslužka pa ni bilo bogve koliko. In ta je bil sedaj najvažnejši. Ob sami ujetniški hrani bi človek kmalu poginil. Vsakdo se je lovil za kopejkami. Našel me je dobri prijatelj Strenar, me priporočil pri taškentskem mestnem magistratu, kjer so me vzeli v oddelek za risanje mestnega načrta kot risarja. Šef oddelka, inženjer Blagoveščenski, pa me je pregovoril, da sem istočasno prevzel pouk petja in glasbe na ruskem učiteljišču, kjer je bil on učitelj matematike. Iz kasarne in nazaj pa sem bil dolgo časa v skrbnem varstvu konvoja s stikom na puški. V takem spremstvu hoditi po ulicah dan za dnem, leto za letom, ni baš prijetno, a navadiš se vsega. Moji učiteljiščniki so me učili ruskega jezika, jaz pa sem jim vtepal glasbo. Zadovoljni smo bili eden z drugim.
V 8. roti je bilo ta čas mnogo slovenskih, hrvatskih, čeških in poljskih častnikov, ki so osnovali svoje pevski zbor ter me povabili, da prevzamem vodstvo. Jedro zbora so bHi kajpada Slovenci, med prvimi prijatelj Tomo Tolazzi. Imeli smo samo eno poljsko pesmarico, slovenske in češke pesmi pa smo, kdor je to znal, zapisovali po spomina ,pa tudi komponirali po potrebi. Zbor je narastel na 40 in Se več pevcev.
Priredili smo v Sienkiewiczev spomin slavnostni koncert v taškentskem opernem gledališču. Na programu smo imeli pesmi skoro vseh slovanskih narodov, največ slovenskih. Izredno so ugajale in aplavdiranju ni bilo ne konca ni kraja. Pevski zbor a* Je
sta se je začel uveljavljati kot glasbeni kritik. Se ve da Je pri tem amlesovaJ tndl pri glasbenih in pevskih društvih ter ni na ta način praktično utrdil dostop k tehničnim tn pevskim stranem rbo-ove kompozicije.
Vojna je zanesla Adamiča v Premisi, kjer so ga Rusi ujezi z avstrijsko posadko. Adamiča so internirali v Teekentu. Po revoluciji so bolj ae viki imenovali Adamiča za učitelja glasbe na treh učiteljiščih v Taškentu (ruskem, tartarskem in kirgi-Bkem), pozneje je poučeval na kemserva-toriju teorijo ki harmonijo. Končno Je prevzel ravnateljstvo konservatorij a. Postal je tudi sointendant opere, pevovodja državnega pevskega zbora, vodja komisije za nabiranje orijentalskega glasbenega narodnega gradiva itd. Po nalogu tatarskega prosvetnega oddelka je napisal tatarsko suito, ki se Je izvajala z velikim uspehom tudi v LJubljani.
Po povratku v domovino je na ljubljanskem korišervatoriju položil glasbene državne izpite s odličnimi uspehi, nakar je bil imenovan za glasbenega profesorja na učiteljišču v Ljubljani. Z zborom učiteljiščni-kov in učiteljifičnfc Je priredil turneje po Sloveniji, Dalmaciji, Bosni, Hercegovini tn Hrvatskem Primorju ter povsod Zel uspehe.
Kratek pregled Adamičevega skladateljevanja
V »Novih Akordih« Je izSlo okrog 100 njegovih skladb: moških, mešanih m ženskih zborov, samospevov in klavirskih skladb. »Glasbena Matica« Je izdala njegove »Tri klavirske skladbe«, »šest dvoglas-nih zborov s klavirjem«, več meSanlh In mo-Bkih zborov; Jugoslovenska knjigama je založila »Nočne pesmi« (samospevi za bas fn klavir); v »Zadružni tiskarni« Je izglo »10 moških in meSanlh zborov na narodni besedila«, 16 jugoslovanskih narodnih pesmi (2 zvezka); Učiteljska tiskarna je založila Jn Izdala »Mladinske pesmi s klavirjem«, »Ljubljanski Zvon« je izdal »Pet veselih pesmi« (za moški zbor) in »Pet ženskih dvospevov s klavirjem«. Večje število zborov prinašata glasbena lista »Zbori« in »Pevec«, mnogo novfh krajših in daljših moških in mešanih zborov, ki so še v rokopisu, izdasta »Glasbena Matica« in »Ljubljanski Zvone. Nebroj njegovih mičnih enoglasnih, dvo-glasnlh fn troglasnih pesmi Je natisnjenih po raznih šolskih pesmaricah. Izmed Adamičevih orkestralnih del je naša »Tatarska suita«, »Iz moje mladosti« (suita) in T-Scherzor; še neđzvajane so »Otroška suita«, »Dramatična ouvertura« in »Tema z varljacljami«. V konceptu Ima »Sejem v Zagrebu« za soU, zbor in orkester, v načrtu pa par večjih orkestralnih del in eno opero.
Kadar se zamislimo v obletnice tako odličnega pevskega zbora, kakor je »Ljubljanski Zvon«, kadar si predočimo težave m trude, ki jih je moral prestati pevovodja Prelovec, prečno je dosegel cilje, ki še niso zaključeni, ker vemo, da drži njegova pot še navzgor, kadar pregledamo skladatelj-sko življenje Emila Adamiča, tedaj nehote obstanemo pred navadnimi frazami občudovanja ter proslavljanja ter stikamo za višjimi, trajnejšimi merili. Lepo Je ustvarjati temelje bodočnosti, lepo preiti v glasbeno zgodovino, lepo doživeti hvaležnost in spoštovanje sodobnikov. Toda nad vsemi takimi formalnimi priznanji Je priznanje živega življenja, so tisti nešteti trenotki blaženega doživljanja, popolne notranje glasbene sreče, ki jo more doživljati le človek, ki bodisi aktivno ali reproduktivno sodeluje pri glasbenem ustvarjanju.. Vsaka pevska vaja ima poleg svojih težkoč še svetle strani ln marsikateri pevec in pevka se bo bo 201etnlci spomnila na tako blažene trenotke in si Jih bo zaželela še več. Na tisoče in tisoče Je mladih src in dozorelih mož, ki so hiteli v koncertne dvorane, poslušali »Ljubljanski Zvon«, gledali pevovodjo Zorko Prelovca, stali ob strani skladatelja Emila Adamiča ter doživljali skrivnost glasbenih užitkov in muzikalne sreče. Ta estetična dobrodelnost v najplemenitejšem smislu besede je, ki jo slavimo v ponedeljek zvečer ob 20letnici Ljubljanskega Zvona , ob 15letnici pevo-vodje Prelovca, ob 25ietnlci skladateljevanja Emila Adamiča. Srčna Jim hvala v ime. nu desettisočev, ki so jim bili oznanjevalci takih glasbenih zamaknjenj, takega glasbenega razkošja.
v spomin na ta koncert poklonil srebrni pod-stavnik. Zal, da so se pevci razšli;   eni v
Odeso, drugi sem, tretji tja in pevskega zbora je bilo kmalu konec.
Nekega dne vstopim v učiteljišče, gledam z grozo: klavir razsekan, vijoline poteptane, tla posdana s knjigami in muzika-lijami, dijaki kriče in se pretepajo, učitelji so zbežali: revolucija. Nepopisen kaos povsod. Po ulicah odmevajo streli, tu leži truplo, tam gnječa, drveča vsevprek, skrivajoči se preganjane! . . .
Moje delo je za nekaj časa prenehalo. Toda komaj so se ljudje nekoliko umirili, koma je življenje zašlo v stari tir, se je razdivjala oktoberska, druga revolucija, strašnejša od prve. Vendar pa je nam ujetnikom prinesla to dobro, da smo se lahko svobodno gibali in si iskali kruha, kakor Je kdo mogel in znal. In mi »Avstrijci« smo znali vse!
Rusi so zlasti pogrešali prosvetnih' delavcev. Zagnali smo se v pisarne, v šole. Reorganizirano učiteljišče je rudi sedaj želelo mojega sodelovanja, obenem pa sem prevzel glasbeni pouk tudi na kirgiškem in tatarskem učiteljskem seminarju.
Zlasti so se cu priljubili Tatari. Prvi sem jaz zapisoval njihove narodne, zelo zanimive pesmi. Nabral sem jih več zvezkov, ki jih je odkupil taiarski prosvetni ko-misarijat Napisal sem »Tatarsko suito« za orkester, ki se je prvič igrala v Taškentu ob priliki orijentalskega agencijskega večera. Sestavil sem tatarski pevski zbor m ž njim nastopal pri koncertih v velik ponos njegovih rojakov.
S Kirgizi je bilo delo težje, a najtežje z roškimi dijaki, ki so no največ »meli srni-
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani,
DRAMA: Začetek ob 20. url rreče? Nedelja, 4. oktobra: «Vozel*. Izven. Ponedeljek, 5. oktobra: «Ifigenija na Ta v riđi*. Red B. Torek, 6. oktobra: Zaprto. Sreda, 7. oktobra: aPeriferOa*. Premij ara Izven.
Četrtek, 8. oktobra: «ifigenih» na Tavrkii«.
Red E.
Petek, 9. oktobra:  »Pegic* mojega ima«
Red A.
OPERA: Začetek ob H 20. mi zvečer. * Nedelji, 4. oktobra: cNetopir*. Izven. Ponedeljek, 5. oktobra: Zaprto. Torek. 6. oktobra: »Mrtve oči*. Rod C Sreda, 7. oktobra: *Manon». Red D. Četrtek, 8. oktobra: Zaprto. Petek, 9. oktobra: «Aida» Red F.
— Lesorezi Elka Justina. V samozaložbi je izdal mladi alovenaki grafik Elko Justin serijo razglednic, jzdrfan4h v lesorezu. 6orožna umetnost se je pri nas v sadnjC* letih razvila do prav razveseljive stopnje I zale so Že razne bolj ali manj posrečen« mape v Ljubljani in v Mariboru, Med mlaj aimi lesoreze!, ki so ostaM do sedaj Urši publiki po imenu menj znani, zavzema* posebno mesto Justin. Izšel je kakor veliko število slovenskih umetnstoov ta kiparske** oddelka na ljubljanski Tehn. srednji Boli. Nato je tapeto 11 svoje znanje na dunajskem u&ličču la poftoisevaiisču za grafiko. Vr nrfrvsi se v Ljubjano. se je takoj kn£ res. nega dela ter se jo specijalizira! pred vseo v lesorezu. Izdelal je na stotine plošč, Id so biie deloma priobčene v raznih listih, pore« vsem v »Jutru« in »Domo/l^lt. Justinov« prednost je solidna risba m resno—L Hodi po potu umetnosti v ravni smeti ter stesia doseči uspeh s Studiranjem nara**, ne zmenoč se za modne ekstravagance, ki dandanes zapeljujejo žal marsikaterega nađar jeneg mladeniča. Med razglednicami se na haja tudi avtotipija   Justinov ©ga avtopor trota. Dobra risba z ogrjem, a zakaj bres desnega očesa? Lesoreze odHknje prijetno razmerje med črnimi tu belimi ploskvami (»Abesinec«, »Prijatelja«, »OtBafit«, »Glavar Chejenne«). Dobro pogojena sta eksotična motiva »Abesinsko poglavar« tn •Starec« Tudi tivalaki motivi so dobri Predvsem pa moramo pohvaliti tehnično spretnost avtor jevo, ki s dletom ne rese samo, ampak ri še. Cena 10 Din se nam zdi zelo skromna z oziram na to, da je naklada ze&o majhna in da so odtisi numerirani. Zato pa ni dvoma, da bodo te serije takoj razprodane.
— Vodstva v razstavi portretnega aH-
karstva. V soboto popoldne ob 4. voda* g. dr. Mesesnel; v nedeljo ne vodi g. dr. Cankar, ker je zadržan, ampak g. dr. Ms -s e s n e I. Vabimo zlasti one, ki si razstav« Se niso ogledan, na obisk tn t njftni i dl vse druge, ki so razstavo te videB, Spričo ob-šfrnosti razstavljenega materijala enkraten obisk nc da več kot splošen zunanji vtis. uT.ernostna in kulturno historična plat a tri stoletnimi razvojnimi fazami pa nudi pravi užitek in razumevanje šele % večkratnim ogledom. — Drugi spopotojeni natis kataloga se dobi pri blagajni m prosimo kljub vodstvom obiskovalce, da al ga nabavijo ker ima trajno vrednost.
— Goriški slikar Jožef Tomrnc. Zbirka silkarjev - porrretistov na razstavi portreta v Jakopičevem pavfljonu je med dragim pomnožena z novim mojstrom portretistom Jožefom Tomincem. Kakor sta se zlasti odlikoval v prvi polovici 19. stoletja v Ljubljani Matevž Langus in Mihael S trot tako se je odlično meril na Goriškem Jožef To m i n c s svojim umetnostnim delovanjem z mojstri dobe. Njegova dela »o razpršena po svetu in le s težkimi gmotnimi žrtvami se je Gal eri M posrečilo dobiti za razstavo iz Trsta njegove portrete. Ker za Ljubljano in Kranjsko ni delal, zato so pri nas njegova dela prava zanrmivost in redkost. Na veitk'. razstavi portretnega slikarstva Julijske Be* nečije leta 1923. v Benetkah so njegova dela zavzemala odlično mesto med mojstrovinami prve polovice 19. stoiotis-
sla za politično ddo v Soli ln izven nje Spoprijateljil sem se z ravnateljem taSken-skega centralnega konservatorija, ki me Je pregovoril, da sem prevzel na njegovem zavodu glasbeni pouk, pozneje sem prevzel vodstvo sam in obenem tudi pouk na »pri-vokzalnem« konservatoriju.
Ko je postal komisar pri prosvetnem oddelku, me je povabil k sebi kot šefa oddelka za rekvizicijo in konfiskacijo vsefa glasbenih instrumentov ede Turkestanske republike. To je bilo delo, ki bi ga nikomnr ne privoščil. Povzročiti sem moral mnogo solza, a sem jih mnogo tudi posušil, ker sem, 5e ne drugače, na skrivnem vrnil, kar je bila brutalno odvzeto. Trgal sem se na dvoje, na troje. Imenovan sem bH za intendanta opere, organizatorja vseh državnih pevskih zborov, člana komisije za nabiranje narodnega glasbenega blaga, predavatelja glasbe v glasbenih tečajih rdeče armade. Seveda sem moral opustiti ali zanemariti zdaj to službo, zdaj drugo.
V principu ni smel nikdo zavzemati več mest kot eno. Le prosvetni delavci, ki jih' je bilo razmeroma malo, so smeli delati na več krajih. Pri tem širokem svojem delu sem videl in doživel marsikaj zlega, a sem* intja tudi dosti dobrega. Seznanil sem se z vsemi glasbenimi delavci svojega raz-sežnega področja. Našel mnogo zlatega zrnja, a še več plevela. Končno me je zajela tudi komunistična sekcija jugoslovanskih »tovarišev«. Braniti se, je pomenilo preganjanje, morda še več. Sestavil sem za koncertne mitinge slovenski pevski zbor, ki je pa moral prepevati v vseh mogočih jezikih: madžarsko, nemško, češko, rusko, slovensko itd. Med pevci pa ni *ApjiW
sitan 4.
•SLOVCNSK I   NAROD« dne 4 oktobra 1925.
sii'v 225
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne
Koroški dan m 10, oktober 1925,
Čujete klice koroške bede? Bratje, odprite srce in roke, nit Oospasveta in Zilja to ve« da nismo rekli Se zadnje besede. Da nismo rešli Se zadnje besede, naj svedoči 10. oktober. Združimo se ta jdan v eni sveti misli na zasužnjeni Ko-rotaitL   Bratje!   Jugoslovenska Matica (Vas Se v zadnjem trenotku poziva, da $torite vse, da dostojno manifestiramo ta dan za naše brate onstran Karavank. Naša resna manifestacija naj jim bo v dokaz in vspodbudo,   da   vstrajajo v Svoji borbi za obstanek in v borbi za najdražje, kar poseduje človek — v borbi za svrjj materin jezik. Storimo vsi svojo dolžnost, da bode »koroSki dan« 10. oktobra čim lepše uspel.
— Kraljev povratek v Beogradu. Nj.
yel. kralj Aleksander in kraljica Marija sta sooči s svojim spremstvom prispela V Beograd. Na kolodvoru sta kraljevsko dvojico pozdravila zunanji minister dr. Ninčič in minister javni del Nikola Uzunovič.
—• Povratek prometnega ministra. Iz Moste Carla je prispel v Beograd snočl prometni mfcrister Anta Radojevrč. V Zagrebu Je vstopU v kraljev salonski voz ter je kra-'IJn poročal o razgovorih, ki jih je imel z :«rtnfs+rskim  predsednikom Nikolo PaŠićem.
— Overovljenje železniških kart. Ministrstvo prometa je sklenilo, da se morajo 'vse železntSce karte za znižano ali brez-jdano vožnjo, ki jo uživajo osebe ali organi prometa, za 1. 1926. pravočasno overoviti
— Nova karta. Z novo železniško tarifo za blago je izšla tudi nova karta kraljevine SHS kot tolmač tarife. Karto je iz-j&alo prometno ministrstvo. Izdanje bo dobrodošlo poslovnemu svetu, ker vsebuje vse potrebne podatke.
— Dopust francoskega poslanika v Be-bgrado. Francoski poslanik Grenard v Beogradu Je odpotoval na kratek oddih. G. Greoard je odpotoval v Pariz, kamor je peljal svojo bolno ženo, da se posvetuje s francoskimi zdravniškimi kapacitetami.
— Reaktiviranje učiteljev. Ker je veliko mladih učiteljev, ki so brez učnih mest, |e prosvetni minister zaključil, da se odslej ne vrše več reaktiviranja umirovljenih učiteljev.
— Privatni izpiti na Višji pedagoški šoli v Beogradu. Prosvetno ministrstvo je sklenilo, da ne dovoli več polaganja privatnih' izpitov na Višji pedagoški šoli v Beogradu.
— Nadaljevalne šole na dežel!. Prosvetno ministrstvo je sklenilo ustanavljati po vaseh nadaljevalne Šole. V to svrho je razposlalo vsem šolskim nadzornikom navodila.
j—: Izpiti na beogradski univerzi. Od včeraj se vrše izpiti na poljedelski fakulteti beogradske univerze. Izpiti na filozofski {fakulteti prično v pondeljek 5. oktobra, od ISetrtka 8. oktobra pa na juristični fakulteti. I — Češki študenti v Bosni. Skupina če-SkiH Študentov pod vodstvom treh profesorjev potuje po Bosni in Hercegovini.
Orkester društva »Stankovlć«. Znano beogradsko društvo »Stankovič« je pristopilo k organizaciji orkestralnega odseka 'idlletantov. V to svrho sta se doslej ločeno •Beiujoči društvi »prijateljev muzike« in orkestra »Stankovič« združili v enoten orkester »Društva ljubiteljev glazbe«, ki bo imelo svoje vaje v društvenem domu »Stan-kovića«. Muzikalno vodstvo novega orkestra sta prevzela kapelnik na beogradski operi g. Ivan Brezovšek in direktor »Stan-koviča« g. Ivan Parač.
— Nov proračun. Posebna komisija, sestavljena iz generalnih direktorjev finančnega ministrstva pod vodstvom g. Josipa Stojanovića, pomočnika ministra, je te dni nadaljevala z delom na novem državnem proračunu, ki se mora dokončati do 20. novembra. Včeraj je komisija pretresala proračun ministrstva ver, ki pa ga radi nekih izpremenjenih postavk ni mogla zaključiti.
enega komunista in tako se je zgodilo, da smo prepevali n, pr. »U boj« kot revolucionarno pesem, istotako narodne »Slovenec sem« itd. Precej časa smo plavali na iak način. Končno pa so pretipali naše srce In naše obrsti in zbor se je hvaležno razšel.
Naklonil sem mnogim šolam, armadnim oddelkom in privatnikom-kornunistom klavirje itd., sam sebi ga nisem mogel. Šele zadnje mesece mojega vjetništva sem si izposodil s težavami osirotel harmonij. Seda! sem zanj ponoči, ker je bil ves moj "dan last drugih. In vendar sem Še danes hvaležen za vsako uro dela, ki sem ga imel v ujetništvu. Brez njega bi najbrž poginil, kot tisoči drugih.
V ozkem prijateljstvu sem zlasti živel s ruskim skladateljem, bivšim visokim častnikom carske armade in drugom R. Kor-sakova A. K. V., ki mi je rade volje poma-»gal pri mojem glasbenem delu in mi marsikaj dragocenega pokazal in povedal. Med orugim sva Že tedaj študirala Stravinske-ga, Mjaskovskega in druge ruske najmlajše. Skupaj sva čitala orkestralna dela R. Korsakova, Ipolita Ivanova in dr., kajti imel je bogato glasbeno knjižnico. A tudi njega |e zadela kazen za carsko zvestobo.
Stika z Evropo nfsmo imeli v Turke-rtanu skoro tri dolga leta. Umetnost Je postala sredstvo za podvig in širjenje komunističnih Idej. Začeli so se boji proti bur-Žujskf glasbi VVagnerja,   Beethovna, ČaJ-kovskega, Rubinstelna itd. Iskali so prole-tarske glasbe, ki je še danes niso našli. Jas sem v prostem času najrajše sedal med pri-"»rosie ruske vojake, med duhovite mužlke ♦ posluša? njihove groteskne, včasih malo-dno razposajene,   pa zopet zategnjeno "joče pesmi. Čas je hitel in nenadoma i se znašel na potu proti Moskvi In Pe--radu. Še malo In bil sem na Baltskem Ju, v Berlinu, na Dunaju, doma.
3. oktobra 1925.
— Železnškl tarifi z Italijo.    Včeraj Je
italijansko poslaništvo v Beogradu interveniralo pri zunanjem ministrstvu, da se čim prej sestane jo naši in ttalianskf delegati radi ureditve vprašanja železniškJh taritov z Italijo, kakor je predvideno v neptunskrh pogodbah. Ker niso priprave za konferenco še gotove, se ni mogel določiti dan sestanka delegatov.
— Uredba o novinarjih. Te dni se sestanek* lastniki listov, novinarji In minister dr. Milan Srskić, da sporazumno izdelajo osnov uredbe o novinarjih. Sedmi kongres JNU, kj je pravkar zboroval v Skoplju, je sprejel pravilnik o novinarskem penzijskem fondu, ki bo služIl kot temelj gornje uredbe o novinarjih.
— Ukazi ministrstva prosvete. Podpisan je ukaz prosvetnega ministrstva, s katerim je postavljen* za direktorja tretje gimnazije v Ljubljani g. Jostp Hiti, doslej prosvetni referent dubrovniške oblasti. Z Istim ukazom je penzijoniran nadalje g. Josip Goresl, profesor gimnazije v Celju.
— Proglas dunajske univerze. Profesorji in dijaki dunajske univerze so podpisali proglas na kulturni svet, v katerem zahtevajo združitev Avstrije v Nemčijo.
— Električna centrala v Mostarju. Te drri so začeli graditi novo električno centralo za mesto Mostar, za kar ie ministrstvo javnih del odobrilo večj' kredit.
— Krediti za opij. Na predlog trgovske in obrtniške zbornice v Skoplju pride na dnevni red prve prihodnje seje Narodne banke vprašame kreditov za proizvodnike opija v Južni Srbiji. Ti krediti bi olajšali izvoz južnosrbskega opija.
— Izpiti carinikov. Včeraj so se začeli v Beogradu v generalni direkciji carin pred posenbo komisijo državni strokovni izpiti za carinike. Izpiti se vrše v smislu 54. člena činovniškega zakona z dne 31. julija 1923 in v smislu 11. člena pravilnika o polaganju državnih strokovnih izpitov v resortu finančnega ministrstva. Prijavljenih je sto kandidatov.
— Zbirajte podatke za zgodovino našega ujedinjenja! Na beogradski univerzi se je osnoval poseben inštitut, ki ima nalogo zbrati ves materijal, ki se nanaša na zadnje naše vojne dogodke od leta 1906, do 1918., zlasti na aneksiio Bosne in Hercegovine po Avstro - Ogrski. Vse, kar je v kakršnikoli posredni ali neposredni zvezi z vojnami in dogodki od leta 10f)8. do 1918.. je dragoceno in važno za zgodovino. Direktor tega instituta dr. Stanoje Stanoje-vic", univ. prof v Beogradu, poziva vse, da mu dopošljejo podatke, razne dokumente, knjige, brošure, fotografije in slike, ki se nanašajo na dogodke našega osvobojenja in LMedirnenia. Pojasnila daje Institut za Izvore, Beograd, ulica Kralja Petra 30.
— Poziv. 28. avgusta ob 19.30 je padel v bližini Dunajskega Novega mesta krasen meteor, ki so ga opazovali tudi izven Avstrije. Ker je ta prirodni po?av izredne važnosti za meteorologijo in geofiziko, naproša »Institut fur Geophvsik und Meteorologie Universrtat Graz« vse one, ki so videli ta meteor, naj pismeno sporoče omenjenemu zavodu posamne podrobnosti svojega opazovanja. Vsaka zadevna informacija je važna in zavod n dobrodošla.
— V. redna glavna skupščina Zveze in* dustrijcev. Zveza industrijcev na sloven* skem ozemlju kraljevine SHS sklicuje za sredo 14. t. m. ob 15. popoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani V. redno glavno skupščino za poslovni leti 1924 in 1925. Predsedstvo je povabilo na skupščino vsa pristojna oblastva ljubljanske in mari* borske oblasti, kakor tudi zastopnike ostalih gospodarskih korporacij v Sloveniji, dalje Zemaljski savez industrijalaca v Zagrebu in Centralo industrijskih korporacij v Bco* gradu.
— Štipendije za univerze. Kakor smo že včeraj javili, je prosvetno ministrstvo izdelalo nov pravilnik za štipendije na univerzah. Štipendija znaša 1000 dinarjev mesečno.
— Naša pomorska zastava. Pomorska direkcija v Splitu je odredila, da morajo naši trgovski parnikl nositi novo pomorsko zastavo. Na belem polju se ima k trobojnici pristaviti znak dveh navskriŽnih sider v modri barvi.
— Vseslovanska novinarska zveza, za katero so bila pravila nedavno sprejeta, se ustanovi v najkrajši dobi. Vabijo se vsa slovanska novinarska društva, da se prijavijo kar najhitrejše predsedniku Zveze: Josip Holeček   v »SpoUcu čeakvcb žurnali-
stu«, Praha, L, Skofepka č. 7.
— Madžari analfabet). Grof Apponyi je v Ženevi po svoji stari navadi veliko govoril na desno in levo, pri tem pa pozabil poročati, da je v Budimpešti 30.000 analfa-betov, za katere prirejajo sedaj posebne tečaje. Ce že za svoje lastne ljudi preskrbujejo tako malo šolskega pouka, kaj šele bodo dali ti veliki madžarski prosvitljenci drugorodnim manjšinam.
— Kongres za mednarodno letalsko pravo se je vršil te dni v Lyonu. Na povabilo francoske vlade so bili na kongresu zastopniki iz 32 dežel. Kongres se je bavil z vprašanjem carinske zakonodaje za mednarodni letalski promet in se 'e izreke! za naOt kolikor mogoče svobodnega reglemontiranja te materije. V Stockholmu se Je ^Všfla mednarodna zračno - prometna koherenca, na kateri je bilo zastopanih 14 dežel. Razpravljalo se je o vprašanju zračnega prometa v megli, ponoči ta pozimi, nato pa o dviganju rednosti v zračnem prometu ta o varstvu potnikvo.
— Akademija teozofskega društva v Zagrebu. V nedeljo 4. oktobra se vrfci v Zagrebu ob 11. dopoldne v dvorani visoke tehnične šole, Mazuraničev trg, velika akademija zagrebškega teozofskega društva. Na akademiji bosta predavala JeHsava Vavra o »Pomenu teozofije in Jugoslov. teozofskega društva« ta dr. H. Hinkovič o »2rvijenju In delovanju dr. A. Besanu
To fe vesefle, taka penal
Kdor uporablja .GAZELA** mila im© prijetno delo in je hitro gotov. Jaz ne perem nikdar z drugim kakor z •GAZELA"- milom.
AZE&A
— Učiteljski dopusti. Prosvetno ministr* stvo je izdalo naredbo, na podlagi katere Imajo učitelji in učiteljice osnovnih šol pra* vico do tridnevnega dopusta v osebnih za* devah, tako za slučaj smrti svojcev, bolezni itd. Učitelji in učiteljice na enorazrednih šolah smejo tak dopust nastopiti tudi brez predhodnega dovoljenja višje šolske obla« sti, morajo pa pozneje svoj dopust Šolski oblasti opravičiti.
— Za naselitev ruskih beguncev v Južni Ameriki. V Društvu narodov so v zaključni seji sprejeli tudi poročilo o pomoči beguncem, v prvi vrst? Rusom. V budgetu mednarodnega delovnega urada je postavljenih 303.000 švicarskih frankov za naselitev teh beguncev v Južni Ameriki. Vojvodinja Atholl je dostavila, da bo podelitev kredi+a za begunce omogočila njihovo naseFevanje predvsem v Južni Ameriki. Italijanski zastopnik Suvich je ugotovil, da je Italija svo;e opozicijsko stališče k temu vprašanju v interesu splošnega sporazuma opustila.
— Podružnica »Jugoslov. Matice« v Kranju priredi z ostalimi kulturnimi in prosvetnimi društvi v Kranju kot manifestacijo o priliki petletnice koroškega plebiscita v soboto dne 10. oktobra t. I., ob pol 9. uri zvečer akademijo v novih čitalniških prostorih v Narodnem domu. Drugi dan v nedeljo dopoldne od 8. do 12. ure pa cvetlični dan s prodajo cvetlic in primernih znakov v pri »Jugoslov. Matice*. — Spored akademije vsebuje poleg nagovora in deklamacije pevske in orkestralne točke, ki jih Izvajata či-talniški moški in mešani zbor ter orkester na lok. Sobotno manifestacij zaključuje spominu primerna živa slika, nakar se vrši istotam v spodnjih telovadnih prostorih družabna zabava.
— Skavti. Skupščina župe Skavtov v Sloveni'i se vrši v nedeljo 4. oktobra ob pol 10. v gemoetrinči risalnici tukajšnje realke. ČTani in sodelavci vabljeni.
— Zaupaj In vedi. da je dobra kakovost pravega gospodinjskega mila »Gazela« dognana stvar. Stotisočem je neobhodno potrebno, zato se ga poslužuj tudi Ti!
— Beg dr. šandorja. Poročali smo včeraj o senzacijonalni aretaciji dr. šandorja v Zagrebu, ki je okradel svoje pacijente. Slu. čaj je naravno v Zagrebu vzbudil ogromno senzacijo. Na dan prihajajo še razne podrobnosti. Tako je ugotovljeno, da je odšel dr. šandor takoj po ovadbi k nekemu evo-jemu tovarišu psihijatru in ga prosil, da mu izstavi zdravniško spričevalo, da res ni nor-malen in da trpi na kleptomaniji. Tovariš zdravnik Je ugodil njegovi prošnji. Zadeva pa je prišla končno pred zdravniški zbor. kjer je imel dr. Krmpotič oster govor. Dr. Huhn je zahteval poročilo policije, kar pa je ta odklonila. Udruženje zdravnikov se je sedaj obrnilo na velikega župana. Včeraj so Imeli zdravniki zopet burno sejo. na kater! so hoteli izvajati konsekvence. Tedaj se Je dvignH zgoraj omenjeni psihljater in potegnil iz žepa izjavo dr. šandorja, na podlagi katere ta prizna svoje dejanje In Istočasno opusti nadaljnje izvajanje poklica. Včeraj je dr. Sandor pobegnil v inozem-
stvo.
Iz Ljubljane
— Spominsko slav'e. O prilik- Sletnice koroškega plebiscita se vrši v nedeljo dne 11. oktobra ob 15. popoldne v dramskem gledališču domorodno slavje. Uprizori se M. GroŠljeva »Pravljica bodočnosti«. Nastopajo učenke ženske realne gimnazije in osnovne šole na Hceju. Pred predstavo In pri predstavi poje pevski zbor učiteljišč-nfkov tn učitelMščnic pod vodstvom prof. E. Adamiča. Iz prijaznosti sodeluje orkester Iz kavarne »Zvezda«. Cisti dobiček je namenjen skladu Jugoslovenske Matice. — Opozarjamo starše m mladino na to lepo prireditev.
— Organizaeljs absolventov strojne de. lovodske iole v Ljubljani Je imate svoj ustanovni občni zbor 20. pr. m. ter Je btl izvoljen sledeči odbor: predsednik: Doboviftek Mihael, podpredsednik: Gabrovšek Josip, tajnik: Zupančič Otmar. blagajnik: Dotinar Vekoslav, ter nadalje: An«« Vinko, Bres-kvar Ivan, Pleš Josip, Treven Rudolf, Ko. vač Franc, Novak Alojzij. Cimpsrman Jakob. Kralj Miroslav in BeJ*5 Frane ter Po-gaear Jakob. Sedanji odbor js torej sestavljen is vseli absolvtranib letnikov ter jamči
i Tstradno delovanje v nrocvst an rassirje-
nje organizacije, katera ima namen gojiti družabnost in potom časopisov ter leta/kov ostati v stiku s svojimi člani. Podpirati tn ščititi njih skupni in posameznih interes, tako samostojnih mojstrov kakor tudi v vseh strokah zaposlenih absolventov kot poslovodje, tehn. uradnikov Itd. v državnih in zasebnih službah, v katerih v popolnem obsegu tudi posreduje. Da bo organ izaciija mogla vso to nalogo izvršiti, se poživljajo vsi absolventi strojnih delovodskih šol, kateri še niso člani, da vpošljejo čim prej izjavo za pristop z naslovom na tajništvo organizacije absolventov strojne delovod-ske šole v Ljubljani, Kopališka ulica 1. —
1719-n
— Ljubljansks drema. Danes, v soboto,
3. t. m. bo v dramskem gledališču premiera klasične Goethejeve pesnitve celfigenija na Tavridi» z gospo Marijo Vero v naslovni vlogi in z gg. Levarjem (Orest), Skrbin* škom, Gregorinom in Janom. V nedeljo dne
4. t. m. ob osmih zvečer bodo igrali kratko* časno in zabavno vaško šaloigro Pecije Pe* trovića «Vczel». Začetek obakrat ob osmih zvečer. Prva repriza «Ifigenije na Tavridi» bo v ponedeljek 5. t. m.
— Nedelja v ljubljanskem gledaftšču. V nedeljo 4. t. m. ob osmih zvečer se vpri* zori v drami kratkočasna, lahkotna in za* bavna vaša šaloigra Pecije Petroviča1 «Vo» zel». V glavnih vlogah nastopijo ga. Juva-nova, gdč. Vida, g. Rogoz, g. Levar itd. V operi bodo igrali ob }4 8. zvečer priljubljen no Straussovo opereto «Netopir» z gg. Poli* čevo (Adela), Lovšetovo (Rozalinda), Peč* kom, Kovačem, Povhetom in Jankom v glavnih vlogah.
— Smrtna kosa. Včeraj je umrla v Ljub* Ijani nadučiteljeva vdova ga. Ludovika Borštnik roj. Gestrin. Pokojnica je bila v kro^u svojih znancev in prijateljev sploš* no priljubljena. Rodbino je zadela z njeno smrtjo težka izguba. Pogreb bo v nedeljo ob H 16. popoldne s Kongresnega trga 5 na pokopališče k Sv. Križu. — Blag ji spomin. Preostalim naše iskreno sožalje.
— Abiturijentski tečaj na trgovski akademiji v LJubljani. Predavanja se prično v četrtek dne 15. oktobra t. 1. ob S. uri zjutraj Predavalnica se nahaja v poslopju Glasbene Matice, Vegova ulica 7/11. nadstropje, soba št. 14. Pismeni ali ustmeni priglasi se sprejemajo v pisarni ravnatelja trg. akademije, Aškerčeva ul. 9/II. 1723/n
— Abi turi jen tom! V dneh, ko prihajate na naš najvišji znanstveni zavod, željni prave učenosti, ki vam je srednja šola ni mogla nuditi, ne pozabite eno: Dobro in prav je, da ste vestni študentje, da hodite redno k predavanjem, da ne odlašate izpitov. Ali to
7 dovolj. Narod in domovina ne potrebuje i samo učenih profesorjev, zmožnih zdravnikov, sposobnih odvetnikov, vestnih inže-njerjev; narod je žejen i kulturnih delavcev. Teh univerza ne more vzgojiti; njen delokrog je stroka. Odgajaj o jih kulturna društva. Zato ne verjemite tistim, ki vam odsvetujejo vstop v kulturna društva: njih besede niso odkritosrčne. Če vas vleče program katoliških akademskih društev, slobodno vam, pristopite k njim! Ce pa Čutite isrkeno jugoslovensko, če vam je svoboda mišljenja višja kot ozke spone konfe-sijonalizma in diktat doktrinarskega inter- | nacijonalizma, potem vam odločitev pač ne bo težka. Vedite: le dve poti sta: leva in desna. Srednje ni. Kadar se odločite, pa se javite v Tomanovi ulici št. 3 (na vrtu Narodnega doma). Tajniki uradujejo vsak delavnik od 10. do 16. ure. — Jugoslovensko napredno akademsko društvo »Jadran«.
1725/n
— Društvo »Soča« v Ljubljani priredi v nedeljo 4. okt. ob 5. uri pop. na vrtu in v salonu pri »Levu« vinsko trgatev z godbo, petjem in plesom. Na to lepo domačo zabavno prireditev vabimo vse člane in prijatelje društva. Vstopnina 5 Din za osebo. — Veselični odsek. 1724/n
— »Ljubljanski Sokol« priredi v svojih čitalniških prostorih v Narodnem domu v soboto dne 10. oktobra ob Vio. uri zvečer ob priliki petletnice nesrečnega izida koroškega plebiscita predavanje. Predava najboljši poznavalec koroških Slovencev brat dr. Josip Oblak. — Članstvo vabimo na to zanimivo predavanje. Zdravo Odbor. 1683/n
— Chrlsto'ov učni zavod LJubljana, Domobranska cesta 7/1 sprejme še nekaj gojencev y večerni m dnevni tečaj.
— Zlato poroko praznuje danes g. To«
maž Bricclj, posestnik in ustanovitelj stepanjskega Sokola, oče g. Ivana Briceljna, sedanjega staroste Sokola Štepanja vas, po* aestnika, gostilničarja In pleskarskega rcoj»
stra. — Odličnemu rodoljubu želimo še mnogo srečnih let!
— Cvetlični dan društva »Skrb za mladino« dne 1. novembra t. 1. naj seznani cenjeno občinstvo z delovanjem, ki ga vrši med mladino. Društvo eradi na otoku Krku Dečji dom, kjer se bo okrcpčevola m zdravila slovenska mladina. Da to nalogo Izpelje, potrebuje izredne naklonjenosti občinstva. Ko boste na praznik Vseh svetih ro-rr.all na grobove svojih dragih, spomnite se s skromnim darom bedne dece! Kdor Irr.i srce za mladino, kdor ji želi zdTavje in dobre vzgoje, naj ne odreče svoje naklonjenost}. — Vsf na delo la mladino! 1731
— Olepševalno društvo v Rožni dolini priredi v nedeljo dne 4. t. m. ob 4. url popoldne vinsko trgatev v vseh restav. prostorih g. Balija na Strelišču pod Rožnikom. Točilo se bode pristna vina, za prigrizek je preskrbljeno, mrzla In gorka jedila. Kdor se hoče veselo In dobro zabavati, naj ob-išče jutri to prireditev.
u— Orjuna Št. Jakob-Krakovo-Trnovc. priredi v nedeljo dne 4. oktobra ob 17. uri vinsko trgatev, združeno z veselico v društvenih prostorih in lokalih br. Steincrja na Opekarski cesti 31 s sledečim sporedom: Nagovor župana došllm gostom in takoj začetek trgatve, godba, ples, šaljiva pošta i;d. Točila se bo pristna dolenjska in štajerska kapljica, za dober prigrizek so preskrbljene dobre domače kranjske In krvave klobase, slaščice itd. Kdor se hoče res veselo In dobro zabavati, naj obišče to prireditev, Svi-ral bo tamburaški zbor »Krim«. Vstopnina 3 Din za osebo. 1722/n
— Športni klub   Jadran     rabi svoje
članstvo in prijatelje kluba na »Vinsko trgatev«, ki se vrši v nedeljo, dne 4. t m. v gostilni pri Mraku na Rimski cesti. Začetek ob 16. uri. 1730-n
— Sokol I. vabi evoje članMvo, da po-aetd v ponedeljek 55. t. m. ob 20. slavnostni koncert bratskega pevskega drufitva »Ljub-Ujanski Zvon«. Zdravo! Odbor. 1729-n
— Največja zbirka finih bluz, oblek po zmerni ceni KRIŠTOFIČ & BUČAR, Stari trg št. 9.
— Tombola Sokola L Zbirke za društvene namene so vsakdanji poiav. Društvo kot je Sokol L, pa zasluži z ozirom na veliki konkretni cilj, da dovrši svojo monumentalno zgradbo, javne pozornosti in izdatne javne pomoči. Zato ie naprošeno So-kolsrvu naklonjeno občins*./->, da s simpatijami spremlja prireditve tega društva in da jih vsestransko podpira, t
— Ljubljansko prostovoljno gasilno m reševalno društvo vabi cenjeno občinstvo na III. veliko vinsko trgatev, ki se bo vršila 4. oktobra v dvorani Mestnega doma. Spored: Ob 14. sprevod po mestu. Prihod župana z županjo in občinskim odborom. Nagovor župana in otvoritev vinske trgatve. Petje. Šaljiva pošta. Sodeluje godba dravske divizije in pevsko društvo Krakovo-Tr-novo. Društvo vabi k obilni udeležbi, ker je čisti dobiček namenjen bolnim članom.
1728/n
— V ponedeljek zvečer bo vozil zaradi koncerta »Ljubljanskega Zvona« avto Iz Št. Vida v Ljubljano in po koncertu zopet nazaj. Šentvičanom v vednost!
— Kam v soboto 3. oktobra? Vsi na vinsko trgatev, katero priredi podružnica vojnih invalidov v Ljubljani in sicer v restavracijskih prostorih g. Mikliča v Kolodvorski ulici. Začetek ob pol 8. zvečer. — Pristno dalmarntinsko grozdje vsem na razpolago. Za smeh in zabavo poskrbljeno v polni meri. Na svoj račun pridejo plesale5, kakor tudi lačni in žejni gledalci, a še bolj sladkega grozdja žel'ni prijatelji. Pričakujemo vsestranskega obiska v razvedrilo do-šlim in v pomoč podpornemu skladu vojnih žrtev. — Odbor.
— Oglejte si nizke cene klobukov i modnem salonu Stuch!y-Maške! 1709-n
Iz
—c Ljudsko vseučilišče v Celju.   p;-, o
predavanje se bo vršilo v ponedeljek 5. t. m. ob 8. uri zvečer v risalnici deške meščanske šole. Predavali bo zdravnik gosp. dr.Rebernik »o povzročiteljih naJezljIvin bolezni«.
—c Umrla je v javni bolnici gospa Br. nestina pl. Terfaln, soproga upofkojenega avstrijskega podmaršala, v starosti 58 let.
— Mestno gledališče se otvori v torek 6. oktobra s Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šentflorjans3ri«r.
Nova iznajdba, katera hoče razveseliti ves ženski svet
Pred kratkim se je iznašlo novo sred* stvo, katero v petih minutah uniči vse dlake na mestu, katero je bilo namazano, in to brez brivca po katerem dlake še bolj rastejo (vprašajte moške), in brez raznih nesigurnih in neprijetno dišečih depilatorjev.
«TAKI» parfimirana krema, katera se uporablja direktno iz tube, uniči mahoma vse dlake. Absolutno je neškodljivo, upo» rablja se brez vsake priprave in je vsako razdražen je kože izključeno. Pri tem pa «TAKI» prodre do korenine in jo uniči. Po prvi uporabi dlaka še zraste, a mehkejša je in po vestnem negovanju izumre. Upotreba tc pomade je tako enostavna, da se jo lahko poslužujete kjerkoli in vam v petih minutah vse odstrani.
Garantira se uspeh; v nasprotnem slu» čaju se vrača denar.
Dobiva se v vseh drogerijah in parfu* merijah.
Pozor pred ime taci jo;
Generalno zastopstvo in razpošiljalnica za vso Jugoslavijo:
Mirič in KompM Kralja Milana 44 Beograd. — Telefon 18—69*^
Stev. 225
NAROD*   dne 4. oktoDra 192&.
Stran 5.
Gospodarstvo
Dr. Henrik Steska, član upravnega sodišča.
Ali je v kranjskih občinah dopustno pobiranje diferenciranih doklad na poedine razrede obče pridobnine ?
Občina kot važna samoupravna Jedinica ima za kritje stroškov, ki'jej narasejo za občinske potrebščine, obsežno pravo ob-dačenja In to v manjšem obsegu brez potrditve višjih obiastev, v večjem pa le 2 odobritvijo nadzornih in finančnih obiastev. Zlasti doklade na direktne davke služijo temu namenu. Izvzeta pa je od občinskih doklad osebna dohodnina in sicer vsled posebnih deželnih zakonov v bivši Kranjski, Štajerski in Koroški (Kranjski zakon od 24. jun. 1898, dež. zak. št. 33, štajerski zakon od 24. jun. 1898, dež. zak. Št. 70 in koroški zakon od 5. avg. 1897, dež. zak. š*t. 19). Doklade na ostale direktne davke pa se pobirajo ali v jednak! odstotni Izmeri, ali pa diferencirano. Glede dopustnosti diferenciranja nimamo v Sloveniji enotnih predpisov in se merodajnih krogi Žalibog niso pobrigali ue prej, ko Še ni bilo ustave in bi se stvar dala z uredbo višjih administrativnih obiastev urediti, ne pozneje v finančnih zakonih.
Pri občinah v bivšem Štajerskem dovoljuje deželni zakon od 10. okt. 1905, dež. zak. št 105, pod izvestniml pogoji naložitev občinskih doklad na pojedine vrste direktnih davkov oziroma celo pri enem in istem davku v različnih odstotkih. Seveda predvideva ta zakon v vseh primerih, ko gre za večje razlikovanje v okladnih odstotkih in zlasti ko gre za diferenciranje pri enem in istem davku primerno sodelovanje višjega kamoupravnega !n državnega oblastva, dočim danes sodelujeta le državna obča uprava in državna finančna oprava.
Na teritoriju bivše Kranjske pa je treba razlikovati med mestno občino ljubljansko in ostalimi kranjskimi občinami.
Občinski red za Kranjsko, ki ne velja za ljubljansko občino, določa v § 74., da se praviloma doklade k direktnim davkom po-razdele na vse v občini prepisane davke te vrste brez razločka, je-li davčni obvezanec občan ali ne, in nalože na vse vrste teh davkov po enaki meri.
Ta odredba vsebuje troje predpisov:
a) da doklade ne zadene le eno ali več vrst, marveč vse poedine avtonomnim do-kladam podvržene direktne davke, ki se v občini pobirajo;
b) da doklada zadene vse te direktne poedine davke v jednaki izmeri in
c) da doklada zadene celokupni iznos teh davkov v občini In ne le aH na določen del občinskega teritorija ali določeno vrsto davčnih obvezancev odpadajoči del tega iznosa.
Ti prepisi veljajo pač načeloma a!l praviloma (»in der RegeU). Zakonita odredba, da veljajo ti predpisi praviloma, pa nikakor ni mogoče tako razumevati, da bi smela občina kar poljubno odstopiti od teh načel. Izjeme so dovoljen le tedaj, kadar občinski red ali kak drug zakon sam dovoljuje ali predpisuje za izvestne primere drug način pobiranja doklad na direktne davke. Občinski red za Kranjsko ima več takih izjemnih določb, tako v § 76. v zvezi s § 70. (kadar sta se združili dve ali več podobčin ali tudi občin v eno samo občino tako, da si je pridržala vsaka svojo imovino), dalje v §§ 72. in 82. (kadar so naprave v korist le posameznim posestnikom aH pa le za nekatere dele občine), potem v § 75. (oprostitev izvestnih oseb od doklad na direktne davke), nima pa nobenih predpisov, ki bi dovoljevali naložitev občinskih doklad na posamezne vrste direktnih davkov ali celo na poedine razrede enega In istega davka v različnih odstotkih. Izraz »praviloma« v § 74. kranjskega občinskega reda se pa ne more tako tolmačiti, da bi smela občina kar brez nadaljnega odstopiti od osnovnih načel po lastnem svobodnem preudarku. V tem primeru bi sploh ne imeli nobenega pravnega predpisa o jednakomer-
nem nalaganju doklad na pojedine vrste direktnih davkov, ker bi vsled neostajanja točnih izjemnih pogojev občina oziroma nadrejeno jej pritožno oblastvo poljubno se po načelu o Jednakomernem nalaganju ravnalo ali pa ne. Ostale odreeme kranjskega občinskega reda tudi ne predvidevajo, katero oblastvo bi smelo dovoljevati tako diferenciranje dokladnih ostotkov (glej § 79. obč. reda). Toda tudi, ako bi se smatralo, da sme občinski odbor izjemoma Iz zadostno osnovanih važnih razlogov odstopiti od načela jednakomernega nalaganja doklad na poedine vrste direktnih davkov, iz tega bi pa še vedno ne sledilo, da bi se smele doklade nejednakomerno nalagati na pojedine razrede ene in iste vrste direktnih davkov. Tudi pri najekstenzivnejšem tolmačenju odredb § 74. kranj. obč. reda ni mesta za tako naziranje. Pojedine razrede obče pridobnine se morajo vsekakor smatrati kot ena sama vrsta direktnih davkov z ozirom na odredbe zakona od 25. okt. 1896., avstr. drž. zak. št. 220 o direktnih osebnih davkih v obliki davčne novele od 23. jan. 1924, avstr. drž. zak. št. 13 in ker gre pri vseh teh razredih za en in isti davčni objekt, to je za donos iz samostojnih podjetij in so se davčni obvezane! porazdelili na več razredov le !z davčnotehnIČnih obzirov. Trditi se sme, da se na ozemlju, za katero velja kranjski cbčinski red, ne smejo pobirati diferencirane občinske doklade na pojedine razrede obče pridobnine. To naziranje ne odgovarja le stalni dolgoletni praksi bivšega dunajskega upravnega sodišča, marveč tudi poprejšnji in novejši upravni praksi, saj glasom statistike o avtonomnih dokla-dah v letu 1924 (Uradni list s% 87 ex 1925) Še v letu 1924. na vsem Kranjskem nobena občina razen Ljubljane ni diferencirala med pojedinimi razredi obče prnldobnine. A tudi na Štajerskem se to ni godilo niti v mestnih občinah Maribor, Celje, Ptuj, niti drugod, dasi bi na Štajerskem ne bilo nobenih protivnih predpisov v zakonu.
Kakor že omenjeno pa veljajo za mestno občino Ljubljano posebne odredbe § 40. obč. reda za mesto Ljubljana. Po tem § je praviloma doklade k direktnim davkom porazdeliti na vse v občini predpisane direktne davke brez razločka, je-li davku podvržena eseba občan aH ne ter jih naložiti v enaki meri na vse vrste teh davkov. Če pa se deželne doklade k direktnim davkom nalože v različnih odstotkih na posamezne vrste teh davkov, je tudi stopnjevanje občinskih doklad v jednakem razmerju dopustno. Diferenciranje je torej tu dopustno v onem razmerju, v katerem dandanes državna uprava namesto bivše deželne samouprave pebira dotične prebitke k direktnim davkom.
Sladkorni trg
Dolgo trajajoča labilnost na sladkornih tržiščih se je spremenila koncem septembra v paniko. Upanje, da se pojavi kot običajno pred novo sladkorno kampanjo večje po* vpraševanje, jc padlo v vode. Nasprotno, likvidacija ameriške špekulacije je potisnila cene neverjetno nizko. Posledica nizkih cen je bila, da je promet zelo narastel Vele* trgovina ima znatne izgube in dasi so do* segle cene koncem prejšnjega tedna najnižjo stopnjo, kaže tendenca še vedno navzdol. Kako so padle cene v enem mesecu, je raz* vidno iz nastopnih podatkov: Zacarinjeno kubansko izvozno blago je notiralo 1. sep* tembra 4.43, za januar 2.62, za februar 2.63; isto blago pred enim tednom (17, septem* bra) pa 4.21, 2.43, 2.53, koncem tedna (25. septembra) pa 408, 2.30 in 2.30. Razmere v Ameriki so vplivale tudi na angleški slad* komi trg, kjer je vladala nervoznost in la* bilnost. Tjidi v Londonu imajo velike izgu» be. 1. septembra je notiralo blago za ja* nuar 15/8K, za februar 15/10?$, za maj 16/1 H. 17. septembra pa 14/97», 15'0H in 15/534. 25. septembra 13/10 H, 14/37« in 14/67». Angleškemu trgu je delal preglavice J tudi dovoz ameriškega kristala, ki je pa pre* cej slab. V Pragi je sladkorni trg brez prometa. Cene sirovine za oktober so padle na 150 Kč, t. j. za 55 Kč pod ceno, po kateri predajajo tovarne svoje blago rafinerijam. Največji promet je še vedno na newyor= škem trgu, kjer znaša dnevno 50—80.000 ton.
V zadnjem poročilu o slakonrem trgu je l£» ostal cel odstavek in je treba popraviti po ročilo tako, d- se nanašajo podatki o pro» meti' na newyorški, ne pa na praški trg. ★   * *
—Z Tečaji eksotičnih valut. Koncem septembra so notirali: argentinski pezo 19 Din, brazilski milreis 4 Dm, kanadski dolar 52 Din, čilski pezo 3 Din, egiptovski funt šterling 260 Din, urugvajski pezo 34 Din, alžiTski frank 2.30 Dm, avstralski in novozelandski funt šterling 225 Din.
—g Veliko povpraševanje po umetnih snoiillh. Povpraševanje po umetnih gnojilih je od vseh strani veliko, da tovarne komaj krijejo dnevno potrebo fn zato je nevarnost, da se blago podraži. V Inozemstvo gre Še vedno mnogo naših umetnih gnojil. Superfosfa* notira za Hrvatsko in Slavonijo 16 odst. blago 105 Din, 18 odst. blago 120 Din. za Srem 110—125 Din, za Vojvodino 120—125 Din, za Srbijo pariteta Beograd 115—13«), za Bosno pariteta Bosanski Bred 105—120, za Slovenijo in Liko 105—120.
—g Slabo zanimanje inozemstva za naše siive. Na tržišču sliv se je pojavilo več kupcev, ki pa kupujejo malo, ker v Inozemstvu ni povpraševanja po naših slivah. Kupčije so se sklepale na bazi 80 kom. 4.40— 4.50, 100 kom. 4.20—4.30, 120 kom. 4—4.10, garnitura 4.10—4.20 kg. Marmelado plačujejo po 4—4.10 Din kg. Iz Bosne so Izvozili doslej 650 vagonov sirovih sliv v Avstrijo in Nemčijo. Izvoz še nI končan, ker iz gorskih krajev še vedno izvažajo slive tako, da bo mogoče sestaviti končno statistiko Sele čez nekaj dni.
—g Poolfedelska In industrijska razstava v Kairu. V Kairu se vrši od 20. februarja do 6. marca 1926 velika poljedelska in industrijska razstava Razstava bo imeia sledeče skupine: I. Poljedelska skupina. 1. Poljedelski proizvodi, 2. Poljedelska Industrija, 3. Živina, 4. Veterinarska služba, 5. Pčelarstvo, 6. Svilarstvo in 7. Sadjereja. II. Industrijska skupina. 1. Motorji, 2. Poljedelsko orodje, 3. Prevozna sredstva, 4. Tekstilije, 5. Pohištvo, 6. Gradbeni materijal. Namen razstave je pospeševanje poljedelstva v Egiptu in popularizacija uporabe poljedelskega orodja. Parobrodne družbe, ki vzdržujejo zveze med Evropo in Egiptom, bodo dovoljevale za posetnike razstave 50 do 70% popusta. Za informacije je vprašati: Directeur de Ia Socičte" Rovale d' Agriculrure B. P. No 63. Catre.
—g Narnoviji broj »Bankarstva« za mjesec oktobar izšao je, i imade sliedeči sadržaj: Ljubomir St. Kosier: Kreditni problem Sredn'e Evrope; dr. Mfloslav S to jadi novic: Privredno - socijalni momenti u flnansrskoj politici; Ing. Konstantin Č u t u-ković: Pokretne snage u kulturi društva; Yves G u y o t : Une lettre de S. E. Yves Guyot au Directeur du »Bankarstvo«; Dr. Vidan O. Blagojevič: Nefinarisijske odredbe u zakonu o budgetskim dvanajsti-nama za avgust - november 1925; Josip Sel a k: Gledište mdustrl'e na našu fman-sijsku politiku; Dušan N. Let i ca: Iz oblasti neposrednih poreza; Ernest Grfln-w a! d: Hrvatska privreda i naša flnansijska politika; Milan Krešlć": U potrazi za ispravnom cijenom; Konstantin I. Do žudi č: Financijska politfka dra. Milana M. Sic-jadinoviča i njeno sprovodjenje; Dr. Ra-dosfav Pip uš: Naša finančna politika; Dr. Blagoje B o j a d ž i j e v i č: Agrarna reforma i unutrašnja kolonizacija; Dr. Pavao Frohlich: Finansi'ska politika vlade i naši gradovi; V. Robiček: Iz oblasti posrednih poreza; Dr. Fran Černe: Regula-tivne hranilnice v Sloveniji; M. Dj. Jan-kovič: Naša finansiiska politika; Prof. Bran. B. Todorović: Ponuda za;ma beogradskoj opštini od strane američkih kapitalista; I Aleksandrovi Ć: Reč dve o našem monopolu duhana; Jovan T. M i -h a jI o vić* Privredne krize; Prof. Stevo Ostermann: Naš saobraćaj I naš jadranski problem; Dragotin Hribar: Aktu-elni jadranski problemi; Dr. Nikolaj Stoja no vić: Anketa o finansijskoj politici kraljevske vlade; Svet-ozar M i 1 i n o v: Anketa o finansijskoj politici kraljevske vlade; Jaqnes R e i s s: Anketa o finansijskoj politici kral'ev. vlade; A!adar Mer kler: Anketa o finansijskoj politici kraljev, vlade; Milan Juzbašič: Anketa o finansijskoj ^olitlci kraljev, vlade; Feliks Fischer: Anketa o finansijskoj politici kraljev, vlade; Etbin Bežek: Anketa o finansijskoj poli-mmmammmmmmmmmmmmtmm.....—
tiči kraljev, vlade; Statistički podaci o fi-nansfjskom stanju Kraljevine Srba, Hrvata I Slovenaca; Naš ministar rfflansija. u ogledalu strane štampe, te kronike i brojne druge vijesti. — »Bankarstvo« ekonomska re-
vija izlazi mjesečno na pedeset stranica velikog formata, godišnja pretplata stoji 200.— dinara l Šalje se administraciji »Bankarstva«, Zagreb, Marovska 30.
Sport
wmmm
Otto JuHus Bierbaum:
Lasje sv. Frinojle
V lepem gradu sta nekdaj živela (bogve, kako dolgo ie že tega) princ in princesinja. združena popolnoma pravilno v vezi zakramenta sv. zakona. Princa imenujmo Flodoard, princesinjo pa Evlalija; kajti iz ročne zbirke knežjih hiš in rodbin smo se prepričali, da princa z imenom Flodoard, ki bi bil v zakonu katoliško združen s prmcezinjo Evlalijo, sploh ni.
Princ, no ja, je bil še precej prikup-ljiv. Ni bil sicer lep, tudi ne vsiljivo inteligenten, toda s tem se je prav lahko gibal in tvoril z drugimi princi svojega rodu dokaj čedno celoto. Imel je rdečo polt, — še močnejši izraz ji je daiala kot oglje smolnato črna »kozja brada«, — žive, svetlo modre oči, gibčne kretnje, obleko je dobival direktno iz Londona, no. nesramen bi bil. kdor bi zahteval več. Poleg vsega tega je drgml vlolm-čelo in bil poseben ljubitelj mi-rnične umetnosti.
Princestnii ie manikalo mikavnost!, ki jih pravljice in časopisna poročila nadevajo princesinjam. Zato pa je bila potomka iz strahovito stare knežje hiše in je radi njenih nečuvenih imenitnosti morala skrbeti, da jih goji še v naprej in se zato odlikovala po dokaj neznatnih duševnih pegicah. Ne smem se pobliže potapljati v to, ker nimam ne namena in ne poklica, da bi pisal o psihopatologiji, s posebnim ozirom na najstarejše rodovine dinastov. — zadostuie naJ to-
rej samo podrobnost, kjer se odraža duševne pege princesinje Evlaliie. Visoka dama je bila. da izsoverimo ja z dostoimm užitkom, versko malo preveč občutljiva. Tako je na primer zašla v stanje epilepticnega svofstva, če je bila primorana ponuđitj vtika krivovercu; šele r>o triurnem brniva*^1 v oh'Hi nt>o-j in i Eeau de Cologne-a in blagoslovljene vode ii ie bilo mogoče, kot se je iz-nzll-1 sama, spraviti omadeževano n-vko zor?et V stanje pravoverne neomadeževanosti. To naj bo samo primer, ki bi mu pa Še mogli priklop-iti celo vrsto sličnih, če bi se hoteli le še obotavljati in ne preiti k naši nravi povesti.
Princ Flodoaro* je zrsal prav dobro ceniti Čast. ki mu ie bila dana s tem, da je bil v zakonu združen s poganjkom — čenrav že precej ovelim — one strašno stare knežje hiše; nagibal se je pa kljub temu k morebiti precej frivolnemu, vendar Pa pojmljivemu nazvranjn, da mu ta čast nikakor ne more braniti, da ne bi užival udobnosti in sladkosti, ki mu jih je zakon nudil v nepopolni meri. Kakor smo že omenili, je dajal miirrlčni umetnosti prednost v svojem razpoloženju. Ce bi bil n'eir^v *n*«rec c^mo onvršen. kakor se navadno pojavlja pri meščanskih plasteh naroda, bi se bil omejil in se udejstvoval iz svcie lože; ker je bil pa prijatelj pogoltnosti in poleg tega š* eden izmed tistih prinčev, brez večjih predsodkov, ki ne tzoglbljefo tudi bolj direktnega stika s n^ianiki. ie prekoračil meje, ki so ga ločile od predstavlja-iočih umetnikov in šeL ka/iarknIJ te te
mogel — le tedaj pravzaprav, krdar je obiskal gledališče brez žene — za kulise. Le tako, si je mislil, morem priti v ožji kontakt s tem čudežnim svetom.
Gospodični je bilo ime Fani: nudila ie prave heroične :<en*kosti v svoj! nežni starosti: kair? je krepkodone* glas, dolge noge, debele rnke in prsa. oovsem odgovariaioča Predpisanemu valovanju, dviganiu in oadanjn.
Ce ie Fam* za^f^tfa sfarVo velike umetnice, o tem naj odloČi po svoji vesti in oo svoji Ča^H gospoda, ki o teh stvareh raz^oi^i v mestu njenega udei-stvovama, in sicer proti običajnemu honorarju od ure. Mi rfH»riamo samo konstatirati, da ie orinc Flodoard prišel z nfc) v vsak zaželien? kontakt in da ni imel vzroka dvomiti o njenem temperamentu in o njeni zmožnosti heroičnih napetosti.
S tem bi bilo vse dobro. In ne bi m! bilo treba pisati te zgotfbe, da ni Princesinja Evlalija slišala zvonit? o celi stvari od svoje zlobne negovalke rok (z negovalko se je Fani namreč pravdala).
»Oh. oh,« Je jeznila in poklicala svojega izpovednika. Pater Ivo, kapmdnec, ie bil fn kazal častitljivi videz pobožnega starčka in otroško vdanega otroka. 2e več kot petdeset let je bil oblečen v meniško kuto in nI nič več vedel o svetu *•> njegovi zahrbtnosti; kajti kar Je vedel, j£ ž« oozabll Temu Izbornermi menihu ie tore! Ev'alfJa v mehkih In slikovitih besedah razložila vso grozoto, •azadaie oa vbraŽaU*1"
Belokranjska podružnica SPD
Ustanovni občni zbor Belokranjske po* družnice SPD se je vršil dne 20. septembra na Planini pri Črnomlju. Občni zbor je bil sklican že prej enkrat, in sicer v Črnomlju, a do volitev stalnega odbora ni prišlo Tudi to pot so ga skušali nekateri gospodje pre* prečiti, kar se jim pa ni posrečilo.
Občni zbor sta blagovolila posetiti tudi gg. dr. Tominšek kot zastopnik in predsed* nik osrednjega društva in Alojzij Knafelc odbornik istega. Ta dva gospoda kakor tudi več drugih članov, so si ogledali pred obč* rim zborom stavbno delo za planinsko kočo ter se divili prekrasnemu razgledu raz Mir; ne gore.
Ob določeni uri je predsednik priprav» Ijalncga odbora gosp. Ivan Zagočan otvoril ob.čni zbor, pozdravil vse navzoče, poseb* no pa g. dr. Tominška iz Ljubljane. LTgo* tovil je, da je k podružnici do sedaj pristo« pilo njemu naznanjenih 30 članov, vsled če* sar se po pravilih podružnica sme osnovati.
Navzoči člani so soglasno izvolili za predsednika ustanovnega občnega zbora g. Zagažcna, za zapisnikarja pa g. Šcška. Kot predsednik pripravljalnega odbora je podal g. Zagažen izčrpno poročilo o vseh dos-2* danjih delih za novo planinsko- kočo na Mirni gori.
Najlepši poletni čas, doba štirih mese* cev, je potekla vsled malomarnosti neka* terih gospodov brezplodno. Delo je počiva« lo, dočim se je spomladi delalo med dežjem in snegom. Tudi za sanacijo koče se ni sto* rilo nič, kajti predsedniku se je vzela vsaka beseda, a drugi pa rudi niso delali. Tombola, ki se je odigrala v Ljubljani, je v gmotnem oziru izpadla slabo. Prinesla jc samo 3000 dinarjev čistega dobička. Vzrokov je vse polno. Predsednik sam jc storil vse mogoče korake, da bi bil uspeh zasiguran. Škode pa ne trpi podružnica, temveč on sam. Vsa očitanja so neosnovana. Denar, ki se zbral o priliki tombole, se je dal delavcem, ki so nestrpno čakali nanj. Zato razne tvrdke ni» so dobile plačanih računov. Ako bi pa bila dobra volja na strani ostalih odbornikov, bi se vsaj del teh računov že lahko plačal.
Glede stanja blagajne predsednik ne more dati natančnega poročila, ker se bla* gajnik z blagajniško knjigo ni odzval. Po* roča samo v splošnem o dohodkih in stro* ških. Med dohodki so samo oni zneski, ki jih je predsednik zbral sam z nabiralnimi polarni in znašajo blizu 30.000 Din. Stroški seveda daleč prekašajo dohodke in znašajo približno 100.000 Din. Del te vsote bi se pa že lahko kril, ako bi. kakor rečeno, ne na* stopila štirimesečna doba brezdelja.
Kar se tiče tajniškega poročila, pravi predsednik, da je tudi tajnik odsoten, zato on le v splošnem poda tozadevne podatke. Sej pripravljalnega odbora je bilo okoli 15. Za nje je pa v obče vladalo prav malo zani* manja, tako da je predsednik sam moral iti večkrt na dom po tega ali onega odbornika. Tudi za gradbo koče ni bilo prav nikakega zanimanja ter si odborniki niti enkrat niso ogledali del, čeprav jih je vabil predsednik mnogokrat in še danes ne vedo, kaj in ko* liko je že narejenega. Z ozirom na vse to in še tisoče drugih dejstev, je jasno, da ne more pasti sedaj vsled neuspeha vsa krivda na predsednika, kar bi to nekateri radi sto« rili. Tudi o vsem tem bo govodilo omenjena brošura jasno.
Nato se je prešlo na drugo točko dne v* nega reda: volitev stavbnega odbora. Izvo* Ijerri so bili soglasno sledeči gospodje:
Ivan Zagažen. šolski upravitelj na Pla* nini, predsednik; Anton Battelino, pošlo* vodja v Metliki, tajnik: Andrej Brinskoila, posestnik na Planini, blagajnik; odborniki: Ivan Lah, posetni^. v Semiču, Ivan Rozman, posestnik na Rožič vrhu: dr. Ivan Sirho, sodni svetnik v Metliki; dr. Božidar Kiissel, okrajni zdravnik v Črnomlju; namestniki odbornikov: Ivan Schmuck, župan na Pla* nini; Avgust Stangel, sin posestnika na Pla* miču; Josip Frank, posestnik v Črnomlju; nini; preglednika računov: Mihael Srakar,
postajenačelnik v Semiču; Josip Frank, po* sestnik v Črnomlju.
Predsednik se je nato zahvalil za izvo* litev ter prosil ostale odbornike, naj mu gredo na roko v vsakem oziru,
V tem smislu je govoril tudi g. dr. To* minšek, ki je razlagal pomen podružnice in nove planinske koče, ter slavil lepoto Belo* krajine, želeč novemu odboru mnogo uspeha.
NACIJONALNI MITING ASK PRIMORJE IN TKD ATENA
Kakor smo že poročali, priredi ASK Primorje v soboto 3. t. m. ob 14. uri in nedeljo 4. t. m. cb 13.30 uri na svojem igrišču Dunajska cesta — za artilerijsko vojašnico velik nacijonami meeting v proslavo 5-letnice r.vojesa obstoja. Istočasno priredi TKD Atena propagandni damski lahkoatlet-ski nacrjonalm meeting. Hrvatski Akademski Sportski Klub (Hašk) Zagreb nastopi s svojo kompletno lahkoatletsko sekcijo; med ostalimi znanimi atleti se nam po precejšnjem presledku zopet nudi prilika videti znane jugosl. prvake, rekorderje in državne reprezemante: Matza, Rosenkranza, Ferkovića, Jakupića, Jemnickega itd. JSA Klub Marathon nastopi z znanim državnim reprezentantom, dosedanjim rekorderjem in prvakom ing. Zgago; Policijski Sportski Klub z izbornimi metalci Zorajom in Bratu-lićem, SK Ftuj in SK Celje s svojimi najboljšimi atleti, SK Ilirija s svojo kompletno juniorsko in seniorsko gnado, katere izraziti predstavniki so: jugosl. prvak in rekorder Deržaj, podsavezni rekorderji in prvaki Zupančič, Gregorka, Vrhovec, Drganc, Orehek, Štrekelj ter juniorji De Reggi, Stepišnik, Borštnar itd. ASK Primorje nastopi v najmočnejši postavi; v tej se nahajajo znani atleti dr. Perpar, Valtrič, Sla-mič Herman, Vidic, Slapničar, Podobnik, Roran, Jančigaj, Vukmanović, VVeibl itd. Pričakuje se še prijave Akademskega Sportskega Kluba in Gradjanskega — Zagreb, od katerih je AŠK obljubil nastop v svoji najmočnejši postavi ter SK Jugoslavija Beograd.
Pri damskem propagandnem nacijonal-nem meetingu so dosedaj poslali svoje prijave AšK in Hašk — Zagreb ter ASK Primorje Ljubljana; istočasno nastopi kompletna damska lahkoatletska sekcija TKD Atena s svojo najboljša atletinjo Marice Cimperman. Med atletinjami ASK Primorje starta tudi večkratna jugosl. rekorderka Šantei Duša. Z ozirom na najmočnejšo konkurenco, ki je dosedaj bila na lahkoatlet-skih tekmovanjih v Ljubljani sploh In v pričakovanju krasnih7 rezultatov — kakor postavitve več novih rekordov, se priča-, kuje oba dni mnogoštevilen poset ne samo športne, temveč tudi širše publike, katera s simpatijami in pozornim zanimanje zasleduje razvoj lepega in zdravega lahko-atletskega sporta pri nas. PredpTodaja vstopnic v trafiki Sever — šelenburgova ul. Istotam se v soboto in nedeljo dobijo programi tekmovanja po 1 Din komad.
za gosne neobhodno potrebno!
— »Planinski Vestnik« prinaša v oktobrski številki tole vsebino: T.: Dom na Krvavcu. — D. T.: Prirodni gaj Like (Plitvička jezera). — F. S. Copeland: Mount Logan. kanadski Mt. Everest — premagan.
— N. N.: Na gomilo moža. (Drju. Jugu.) — Čez hrib in dol. — Anton Spende: Triglav o bmkoštih. — Obzor in društvene vesti.
— Hotel Zlatorog povečan. — Planinski dan na Plitvičkih jezerih. — »Zveza slovanskih turistovskih drusHev.« — Slika v spomin dr. Klementu Jugu. — Naše slHce: Dolina Trgovskih jezer pozimi.
»Kaj naj storim? Kaj bi utegnilo pomagati?«
»Nič, če ne lasje svete Frin^rile,« je pritrdil pater Ivo.
»Ah!« je zavzdihnila princesinja.
»-Da, da!« :e ponovil pater.
»Lasje svete Fringile,« je nadaljevat »če jih kdo nosi v posvečeni škat-ljici iz lesa Judeževe vrbe na golih ne-drih, imaio to posebno moč. da preženo vse hudobno valovanie. pravzaprav strmoglavijo, in sicer tako . • •«
»Že razumem,« ie hitela prinčevima ori tem se ii je t>a nolesr starih gub na Čelu raztegni1.?, še ena. in sicer popolnoma sveža, »tako bo prav. Toda kako in odkod naj dobim lase svete Frmgile in pa les od Judeževe vrbe?«
»Tu so!« je v naglici odvrnil pater, se stegnil s haljo in izvlekel iz nie škat-Ijico. »Tu so lasje in škatljica. Obojega že zdavna ne potrebujem več!« je Še pripomnil s sladkim smehljajem.
Princesinja le vzela Skatljico s hvaležnostjo in pobofnostio in prav rada bi jo bila poljubila. Če bi bila le malo dlje Časa na svežem zraku. Tako se je pa morala zadovoljiti le s tem, da je mogla vanjo strmeti s pobožnim zanosom. Stvar Pa ie sličila stari žepni uri z visokim okroglim steklenim pokrovčkom, samo brez kazalcev in ur, na belo žametasti blazinici ie bil pa kupček rjavih, zelo, zelo nežno zloženih las; taloo nežni so b!H, kot svilene niti.
S to Skatljico v svojih belih, seveda z modrimi žilami prepreženih rokah, je hit^a Evlalija v sobo svojega moža. ki
ie prav tedaj natezal violin-celo in odlagal vso svojo raztopino čustev dc Fani na trepetajočih strunah. Ko je zagledal svojo vzvišeno soprogo, je občutljivo fantazijo krvnčal z nekoliko bolj izrazito in harmonično fignro in vprašujoče bulil v odganiek strahovito stare knežie hiše.
Odganjek ie Pa začel: »Na, dragec, vzemi... tu v tej-le Škatljici iz lesa Judeževe vrbe nekaj las z glave svete Fringile; obesi skatljico na vrat in jo nosi vedno in povsod na svojih golih nedrih!«
— Za vraga, kaj pa Ima? s! ie misli! princ Flodoard. Saj vendar ne razsajajo koze in tifus in jaz sem poleg vsega vendar zavarovan zoper nezgode. Seveda ogovori! h ie drugače.
»Zakaj naj bi to nosil?«
»Dobro je za različna razburjenja!* je zagotovila s poudarkom in s prav posebnim presunjajočim pogledom.
Princu ie tesno zagomazelo. skoro slično, kot zagomazi trmcem. kadar so pri zobozdravniku in se jim ta bliža z električnim svedrom. Zato je hitro povzel: »Za skrb se ti iskreno zahvaljujem, saj veš, da sem vedno prav posebno častil sveto Fringilo.«
Princezinja je dostojanstveno sklonila glavo, toda Čisto malo: »No, upam, da se boš vedno in povsod, kjer in koder že boš. vselei m pri vseh prilikah spominjal, čigave lase da hraniš na prsih in da ti bo že misel sama ustavila korak Pred stransko potjo, da ne spominjam na magično moč svetih las samih.«
stran o.
*s'CU*vfN5M  NAROD«  dno 4. OKtODra
Štev. 2?s
Moda
Najnovejša tendenca mode, ki oznanja povratek š širokim oblekam, se pozna ne le pri oblekah, nego tudi pri kožuhovini, tako pr| športnih, kakor tudi pri luksuznih plaščih. Izdelki, ki jih pošiljajo letos krznarji na trg, so izredno zanimivi. Pobarvani so tako, da se vjamejo z obleko, obenem je pa kožuhovina, ki je zgoraj temne barve, ob robu čedalje svetlejša. Dandanašnji je samo ob sebi umevno, da si navaden zemljan ne more kupiti bobrovega kožuha, kakor ga vidimo na sliki št. 1. Toda mnogi so tako srečni, da imajo kožuhovtno še iz dobrih starih časov, manj srečni si pa pomagajo z eajčjrmi kožami, ki dobro preparirane prav malo zaostajalo za najfinejšo pristno kožu-hovtoo. Kroj plašča je zelo široka in če spodaj plašč ni zvonast, se novi na dve vrsti gumbov in ima visok ovratnik ter Široke, komodne rokave. Zelo moderni so letos v oblDd mozaika sestavljeni kožuhi različnih barv, ki se ta pozna vpliv kubizma. Mešana kožuhovina je izredno priljubljena. Tako vidimo v izložbenih oknih velikih modnih trgovin mešanico vidre in lisice, vidre in pavca (Breitschwanz), leoparda hi krta itd. Pri kožuhovini za športne plašče seveda ne prihaja v poštev toliko eleganca, koHkor udobnost. Glavno je, da so plašči topli m da ščitijo damo pred vremenskimi nezgodami. Naravni pižem v slogu moške suknje (št 2) je najidelanejši športni plašč, let s| ga moremo misliti. Tak plašč se nosi zelo lepo in ima tudi sicer veliko prednost pred drgrmi, ker je trpežen m topel. Krznari ravnajo zdaj s kožuhovino kakor da Imajo pred seboj volno ali svilo. Vendar pa skušajo ohraniti in podčrtati tudi pri kožu-frovini ženske poteze, da se težak plašč prav tako lahko nosi, kakor navadna večerna obleka.
Da že nekaj ve, je gotovo, si je rnislil princ. To ie pa že od sile, da se v našem gnezdu vse izve. Odgovoril je pa seveda tako-le: »V vsakem slučaju si lahkjo popolnoma mirna, dragica! Škatlico si takoj obesim in čisto gotovo bom vedno nanjo mislil. Poleg tega ie pa še tolikanj prostorna, da jo bom neprestano čutil.«
Princesinia se je nasmehnila, kar je bila le redka njena navada. Med smehom je še rekla: »Po tem bom spoznala patra Ivo; ta na vse misli.« Princ Flodoar si je pa mislil: strašno bo nerodno. Če mi bo ta-le grča gnbančila srajco na prsih. Vsak bo mislil, da imam petelinja prsa.
No ja, pa škatlico si je vendar moral obesiti.
Na večer istega dne, ko se je vse to feodilo, je bil Fkodoard (v taki dražbi Iga bomo skratka imenovali Flodoard^ pri Fani. Bil je soparen večer, takšen, kakršnega imajo pesniki prav posebno radi. Kadar hočejo preiti na vročične in burne dogodljaje. (Nikar me ne zamenjujte s takimi pesniki, ker nimam prav nič vročičnih namenov in bo naša zgodba Prav kmalu končana.) Oba, Ftodoar 5n Fani, sta bila v lahkem kostumu, v katerem se navadno upaš le tedaj k oknu, kadar se ni bati vis-a-visa. Fanin je bil svilen, rožnato rdeč. Flodoardov pa do velike rdeče krone na oprsnem robu popolnoma bel, iz batista. Radi sopare se Flodoardu ni zdelo, da bi zapenjal ovratnik, vrat mu je bil gol, viden je bil Pa tudi del prsi, in kaj hočeš, Fanin pogled je med drugim obtičal tudi na pravkar omenjeni škatlici.
Bilo je morda indiskretno, kar je napravila, toda vprašala ie — v tem se je pa bližala ipžnafn rdeča svila popolnoma belemu batistu: »Glej no, kaj pa ti
tu visi?«
" ' (Konec »ribodnilt)
Moda na Kitajskem
Na Kitajskem imajo zdaj že svoje filme. To so zelo hvalevredni pojavi, ki pričajo, da se namerava tudi dežela vzhajajočega solnca v doglednem času osamosvojiti. Mali Jackic Coogan je postal pravi mi-kado. Med predstavami prireja ta ljubimec filmske umetnosti v posebnih salonih modne razstave. Moda triumfira tudi v najstarejši deželi sveta. Začnimo pri nogah. Tesno zavezana in umetno zmanjšana liliputanska nožica je izgubila vso veljavo. Kdor jo še Ima, jo skriva v nalašč zato narejenih čevljih. Kdor more, nosi evropske čevlje, k: jih izdelujejo kitajske tovarne in čevljarji po meri. Kitajke nosijo že črne ali pisane svilene nogavice, ki se ujemajo po barvi z obleko. Take nogavice so kitajski izdelek in znamka *Pagoda« lahko konkurira z vsakim tujim izdelkom. Perilo je svileno in bogato okrašeno s čipkami ali vezeninami. Pri damskih oblekah prevladujejo še vedno hlačej ki so navadno iz težke svile bodisi črne, črnovijoličaste ali pa temno mod^e barve. Toda oblika kitajskih ženskih hlač se je zadnja leta bistveno izpremenila. Hlače vise do polovice kolen, včasih niti tako daleč in niso več zavezane nad gležnji. Krila se nosijo široka, svilena, črna ali plisi-rana. Kitajske dame nosijo že kratke suknjiče, večinoma temne barve ali pa iz svetle, pestre svile. Suknjič sega do pasu. Poleg mikada, ki je na Kitajskem zelo moderen in prav lepo pristoja Kitajkam, nosijo kitajske žene razkošne frizure z nazaj počesanimi lasmi ,ki so spredaj zaviti in segajo malone do nosu. Solidne dame iz boljše družbe imajo čelo odkrito in lase na tilniku zvezane v kito, mlada dekleta pa nosijo tudi »cofke«. Tako se oblačijo Kitajke, kadar gredo na promenado ali izprehod.
Če si pa ogledamo Kitajko na plesu ali filmsko zvezdo, vidimo drugačno modo. Lepa vitka dama srednje postave nosi gladko krilo iz črne, vzorkovane enobarvne svile. Suknjič je iz pestre roza svile in naravne rože iste barve krase kite, ki so na tilniku zvezane. Na rokah se bleskečejo dragulji, na zlati verižici je zapestna ura. Torej čisto v evropskem duhu. Nežna nožica je v bogato okrašenih in lepo izdelanih nizkih čevljih* z visokimi pariškimi petami. Nogavice morajo biti iz najfinejše svile. Na plesu vidimo hčerko kitajskega državnika. Njena lepota beleži dan na dan nove zmage. Nosi dolgo obleko iz težke svile in črn suknjič iz tafta. Bajno ji pristoja v črnih kodrih čisto majhna porcelanasta kamelija. Tretja Kitajka je oblečena črno. Tem bolj pa pridejo do veljave zeleni dragulji v njenih glavnikih in uhanih. _
Proti otiebelolostt ^Ag™
VILFANOV ČAJ
kar priznavajo vsi strokovnjaki   — Dobiva se v vseh
lekarnah in drogenjah  - Proirvaja: Kem. pharm. laboratorij Mr. D. VILFAN.
ZAGREB, ILICA 204 i
Tudi Kitajci so podvrženi modi. Evropske nizke čevlje in svilene nogavice nosijo vsi moški, ki kaj drže nase. Hlače so precej Široke in segajo do gležnjev. Bogati in odlični Kitajci nosijo obleke iz črnega, rjavega ali svetlo-sivega blaga. Telovniki so večinoma iz črne svile. Namesto starega kitajskega pokrivala nosijo elegantni Kitajci sedaj črne ali sive slamnike evropskega vzorca, ki jih izdelujejo deloma doma deloma pa uvažajo Iz inozemstva. Angleške Čepice nosijo samo dijaki in nižji sloji. Spodaj zavezane hlače niso več moderne. Kaj pa evropska moda? Kitajka jo v svojem močno razvitem čutu in smislu za slog odločno odklanja razen onih slučajev, ki se vrne ta ali ona dama iz Evrope in prinese s seboj nekaj modnih novotarij, ki pa tudi kmalu podležejo vplivu domačih običajev. Gospa moda j* o«. Kitajskem zavedna Ki* tajkg,
To in ono
Vstopnice v raj
Turek Abdul Said je prodajal razne papirne izdelke. Živeti je moral skromno, ker je bila kupčija slaba, želel pa si je dobrega kruha, čez čas je prišel na misel, da ker ima že papir v rokah, bi pričel lahko prodajati vstopnice za raj. Zamislil se je v vlogo preroka in začel hoditi okoli zamišljeno m govoriti skrivnostno. Na to je ponudil prve vstopnice v raj. Malo čudno so ga pogledali prvi ljudje, ko Jim je pomolil pod obraz vstopnico, s katero bi dospeli v raj in vživaii tam krasno življenje, kakor ga napoveduje koran. Nekateri niso hoteli prav vereti resnemu Abdulu, da bi bile to prave vstopnice v raj, aH iz radovednosti in iz lahkovernosti, k; cvete tudi pri Turkih v obilni meri. so kupTii vstopnice Abdul Said je dobil tako pogum in ponosno je korakal okoli med turškimi verniki ter ponujal na levo in desno vstopnice za raj. Abdul Said sam, kakor tudi njegovi potniki, so pripovedovali z najresnejsim obrazom, da se mu je prikazal prerok Mohamed in mu ukazal takoj potovati v Kaabo. Tam v bližini sv. groba je našr' neko karto, ki ima biti pregled sedmih iishcških sfer v ■ n. v katerem so bili zaznamovani vsi oni sedeži, ki so še prosti.
Prerok Mohamed se mu je zopet prikazal z nalogom, da naj prodaja vstopnice, čisti dobiček za razdeli med revne Moha-medance. Kupčija je uspevala izborno in neki bogat mohamedanec v Jeruzalemu, ki je trpel na neozdravljivi bolezni in vedel, da kmalu umre, mu je odštel za vstopnico v raj 18.000 šterllngov. Toda ta Izborna kupčija je spravila Abdul Saida v nesrečo. Dediči onega turškega bogatina so zahtevali denar nazaj in se končno obrnili do sodišča. Pred nekaj dnevi se je vršila v Jeruzalemu kazenska razprava proti prefrigane-mu Abdul Saidu, ki je dobil vstopnico za iečo na dobo več !et.
Čevlje
5700-a
trpežne,   najmodernejših  oblik po znatno znižanih cenah dobite pri tvrdkl
M. Trebar, Ljubljana, Sv. Petra c. 6.
Proti jamstvu dajem na obroke«
Dvojna življenje
Zločinec, c. kr, častnik, pustolovec if* goljuf
Te dni je umrl na Dunaju v preisko* valnem zaporu 601etni Henirik Schlesinger, ki je bil prijet radi raznih sleparij in pusto* iovščin. Mož je igral zanimivo vlogo v jav* nem življenju na Dunaju, ki ima svojo po* anto v tem, da je ostal slučaj do sedaj pri* krit. Henrik Schlesinger je namreč polnih deset let vodil tako javnost kaor policijo za nos. Kakor njegovo življenje, je bila ne* navadna tudi njegova smrt.
Policija, ki se je zanimala za predživ* ljenje jetnika, je naletela v albumu zločin* cev na njegovo sliko in ugotovila, da je Schlesinger identičen z zločincem, ki ga pa« riška policija zasleduje radi ropa avtomo* bila in ki je že presedel sedem let ječe.
Čim so mu predočili njegovo sliko iz albuma zločincev, je prišel Schlesinger po* polnoma iz ravnotežja. Bil je duševno in te* lesno uničen in kap ga je vrgla na posteljo. Nekaj dni nato je umrl.
Policija je bila vesela, da se je iznebila neprijetnega jetnika in da je zadeva kon* čana. Spisi slučaja Schlesinger so romali v arhiv državnoga pravdnisa.
Toda najzanimivejše še pride! Schlesin* ger je igrai v svojem življenju dvojno vlo* go, mogočo le pri gnilih razmerah vladajo* čih v pokojni Avstriji. Schlesinger, bivši kaznjenec in tat avtomobilov, je bil za časa vojne stotnik v c. kr. armadi. Kako se je povspel do te časti, je ostalo nerešeno vpra* sanje, kakor tudi marsikaj drugega, kar je imel še ta mož na vesti. Schlesinger si je s svojim finim, ljubeznjivim nastopom, s svo* jo konciljantnostjo kmalu osvojil simpatije svojih predpostavljenih in svojih tovarišev. Njegova prsa so dičila številna odlikovanja. Med njegovo korespondenco se je našla fo* tografija s prizorom, ko nadvojvoda Evgen stotniku Schlesingerju baš čestita k odliko* vanju, stiskajoč mu roko. Druga slika kaže Schlesingerja, kako vodi oba na smrt obso* jena Italijana Battistija in Finzija na mo* rišče.
Po vojni si je Schlesinger na do sedaj nepojasnjen način pridobil precejšnje pres možen ie. Govorilo se je, da je zaslužil pri prodaji avtomobilov. Najsibo stvar taka ali taka, fakt je, da jc bil Schlesinger lastnik krasne vile, elegantnega avta itd. Kot trgov* skossodno protokoliran veletržec, je nasto* pal zelo imponujoče in se šopiril s svojimi dobrimi odnošaji in zvezami z vplivnimi esebami. V svoji vili je prirejal velike poje* dine, njegovi prijatelji so uživali kolikor so hoteli. Zakaj tudi ne? Zaslužil je ogromne vsote in imel jc neomejen kredit.
Schlesinger pa z denarjem ni znal rav* nati. Razkošno njegovo življenje ga je ve* ljalo milijone. Delal je dolgove in ko je izgubil kredit že pri vseh znancih in prija* teljih, je naročil dragoceno Hago, katero je takoj za smešno ceno zavrgel. Slična za* pravi ji vka je bila tudi njegova žena, ki je pri zlatarjih delala dolgove na njegov račun. Končno ju je doletela usoda. Nekega veče* ra sta v veseli družbi šampanizirala v ele* gantnem nočnem lokalu — drugo jutro pa je bil Schlesinger aretiran. Pri aretaciji je skušal uradnike zvoditi za nos ter jih je Ijubeznjivo sprejel, rekoč: «Kaj hočete od mene? Grem z vami. toda na vašo odgo* vornost...» Pomagalo mu seveda ni. Nje* gova žena je pobegnila
Srečna misel in milijoni
V Cicagu je umiri nedavno eden najbogatejših meščanov, večkatni milijonar Josei Mittlon. Pokojni je spadal med nekronane kralje novega sveta ter je zavzemal odlično mesto med petrolejskim! In sladkorni mi magnati. Bil je ameriški kralj jermenčkov za čevije. Mister Mittlon je bil rodom Skot. Njegov ded je bil znameniti jockey v Londonu. Premoženje, ki so mu ea zapustili roditelji, je zaigral nekega večera v londonskem klubu, kjer so se zbirali nahazardnei-š; igralci. Josef M'"ttIon se je preselil v Ameriko in začel svojo kariero kot hlapec pri nekem farmarju v državi Vlrgini i. Tu pa ni dolgo vzdržal. Želja ga ie gnala v veliko mesto. V Nev/vorku ga je čakalo siromaštvo. Z dvema centoma v žepu je prišel v to ogromno mesto, kjer ni Imel niti znancev, niti prenočišča Bil je prepuščen samemu sebi.
Po vrsti je bil kolporter, cestni pometač, kondukter na tramvaju. »saindwlches-man« in končno prodajali jermenčkov za čevlje. Ta zadnji poklic, ki si ga je izbral kot 30!etni mož, je bil podlaga njegovega bodočega bogastva. Za par dolarjev, ki si jih je prihranil od pre:šnjih poklicev, si je kupil jermenčkov za čevlje ter jih prodal z neznatnim dobičkom. To se je ponavljalo več let in tako je prišel Mittlon do skromnega premoženja. Ameriški prodajalci jermenčkov se navadno lote drugega posla, čim si prihranijo nekaj denarja. Mittlon pa ni storil tako. Ostal je zvest svo'emu poklicu in nadaljeval svojo trgovino v večjem obsegu.
Nekega dne ie opazil, da tudi najboljši jerrr.er.cki niso kdove kako trpežni. Začel je razmišljati, kako bi se dalo izdelovati tr-pežnejše jermenčke in je prišel končno na to. da bi bili usnjeni še najbolj praktični. Napravil si je torej z žepnim nožem nekaj takih jermenčkov za lastno uporabo in tako je bil v njegovih rokah izum, ki mu je prinesel pozneje milijonsko premoženje. Kot izumitelj jermenčkov za čevlje je Mittlon naenkrat obosratel. Par mesecev pozneje ie že otvori! v Newyoku trgovino in našel bogatega trgovca, k! je financiral n:e^ovo podjetje. Mittlon je kmalu ustanovi! tovarno, v teri je deialo sto delavcev. V par letih je preplavil njegov izum vso Ameriko in deset let pozneje je bil Millton eden najbogatejših in največjih ameriških industrijalcev. Premoženje, ki je ostalo po njegovi smrti, cenijo na 400 milijonov dolarjev. To je dobiček ene srečne misli. Mittlon le bil zelo dobrega srca. Mnogo je darova! za ne\vyor-ške reveže. ^
Plimu
izredno nizke cene,  ki  jih je povzročil
20% popust že prvi dan
pri tvrdki Drago Scinvab, Ljubljana.
Ekscentrična Američanka v Parizu
Pariz je vedno poln rujcev, predvsem pa Amerikancev, katerim visoki kurz dolarja omogočuje prav ceno življenje, na drugi strani pa si poleg tega lahko dovolijo marsikatere ekstravagance. Pariške oblasti imajo velik križ ž njimi, vendar za-tisnejo eno oko, zakaj Amerikanec je drag gost in pusti lepe vsote dolarjev v francoski prestol ici.
Poročali smo povodom lanske olimpijade v Parizu o raznih ekscentričnostih, ki so jih uganjali Američani v Parizu. Tako so n. pr. na Montmartru nekemu kavarnar-ju sneli z vseh mizic marmornate plošče in jih nato metali kot disk. Pri zabavnem »športu« so nekega Parižana skoraj ubili. Drugi dan so plačali kavarnarju, policiji In nesrečnemu pa santu 5000 dolarjev odškodnine in zadeva je bila v redu. Zadnje dni so imeli pariški listi zopet obilo gradiva o ekscentrični Američanki, ki ga je oblastim pošteno zaigrala.
Vzgled grškega filozofa Diogena, ki je živel v sodu in si pridobil neumrljivo slavo v grški zgodovini, je našel že mnogo po-snemalcev. Toda bogata Američanka Rafaela Bili je brezdvomno prvi ženski Dioge-nes. Lepa gospa Bili, soproga podjetnega in premožnega trgovca iz Montevidea je prišla pred meseci v Pariz, kajti naveličala se je že Amerike. Pariz ji pa navzlic vsej razkošnosti kabaretov, varijetev, gledališč ter raznh pustolovskih doživljajev, flir-tov in dr. ni nudil dovoli in tako je končno Američanka prišla na originalno Idejo. S svojim plesnim partnerjem je sklenila stavo, da se da po vzgledu grškega filozofa Diogena zapreti v sod in v dokaz svoje srčnosti spustiti v tem sodu po 119 stopnicah vodečih s cerkve na Montmartru, Stava se ie glasila na 300 dolarjev.
Že drugi dan je odšla miss Bil! k nekemu sodarju in naročila velik sod, katerega je nato  dala  tapecirati  s preprogami.
Skoraj ni mogoče popisati presenečenja pobožnih vernikov, ko se ie preteklo nedeljo okoli 11. dopoldne ustavil pred cerkvijo avto z velikim sodom. Pristopila sta dva postresčka ter z naporom vseh svojih sil privlekla sod na vrh stopnic. Gospa BiH je hotela baš stopiti v sod, ko sta pristopila dva stražnika, ki sta dosedaj mirno opazovala ves prizor ter ji preprečila nameravano smelo podjetje. Bila je prepeljana na policijo, kjer so jo po zaslišanju izpustili, sed pa zaplenili. Toda smela Američanka se ni dala ugnati v kozji rog. Nikakor ji ni biio po volji, da izgubi stavo in da njena vloga Diogena tako klavrno konča. Mesto na Montmartru je dejanje Izvršila na Place de Ia Concorde. Sodar ji je izgptovil drug sod in že naslednji dan se je odpeljala na omenjeni trg. Tu Je stal
pripravljen sod, v katerega je naglo hušk. nila Američanka. Sod je bil z verigami privezan na avto. Sofe- je avto pognal in pričel sod voziti okc!i egiptovskega spomenika, baš za časa največjega prometa. Cez pet minut le bila vožnja prekinjena. G-^spo Bili so potegnili iz soda. Bila je sicer nekoliko bleda in vrtoglava, toda na ustnih ji je plaval zmagoslavni nasmeh. Stavo je dobila. Hm, če ima človek dolarje, potem si že privošči kaj takega ...
Iz življenja Lafavettea
Marie Jean Paul Roch Yves Gilbert Mo-tier, Markij ds Lafavette se je rodil v Au* *ergne v Franciji 6. septembra 1757. V Ame-riko je pnspel leta 1777. z 11 tovariši, da pomaga kolonistom v borbi za neodvisne proti Angliji, še istega leta je bil imenovan za divizijskega generala v »kontinentalni ar= madi*. Kmalu nato je sodeloval v bitki pr, Brandy%vinne, kjer je bil ranjen. Z izjemo enega leta, tekom katerega je obiskal svoje sorodnike v Franciji, je br^z pristanka slu$« h oval v amerikanski vojski do konca vojne ter se vsestransko izkazal kot nevaren in sposoben vojskovodja. Kljub mladosti je spadal med najsposobnejše pomočnike Was* hingtona. Posebno se je izkazal kot povelj* nik amerikanske vojske v Virginji, kjer se je odlikoval z velikimi, strategi enimi spo* sobnostmi. Revolucionarna vojna za osvo' bojenje kolonistov Združenih držav izpod angleškega jarma se je končala šele tedaj, ko je Lafavette zajel angleškega poveljnika Cornvvallisa. \Vashington je Lafavettu za ta čin izrazil javno zahvalo. Pozneje je Lafa* vette še dvakrat posetil Združene države, ki so ga sprejele z velikimi častmi in navdušenjem. Pri drugem posetu ga je kongres na» gradi! z 200.000 dolarji in z zemljiščem, ki je obsegalo 24.000 akrov.
Bos gospod
Številna množica je sledila po trgu Brouckere v Bruslju zvečer nekemu gospodu, ki je koraka! po cesti bos. Ob'eČen je M povsem korektno, lep klobuk, novomodne rokavice, kroj obleke moderen, samo čevljev ni Imel. Radi tega je šlo za njim toliko ljudi in se ni moglo načudif!, kako da tako eleganten gospod hodi po ulici bos. Usta-vfl se je ped kavarno in vsedel. Pride natakar, pa mu noče prinesti, kar je gospod naročil. Pride gospodar kavarne in nazadnje še policija. Gospod ostane povsem miren na svojem stolu in pravi pred njim zbranhn. da nj nikakega vzroka, da mu odrečejo pivo, katero je naročil. Kaj se čudite, ako hodim bosonog okoli? Nekaj časa so ga še gledali, gospod je nadalje zahteval, da naj mu prinesejo naročeno pivo in gospodar je odredil končno, da se hna bosonogega gosta postreči kakor vsakega drugega. Policija se ie odstranila potem, ko je omenjeni gospod policijskim organom še dopovedal da ima na nogi kožo, k* ga zadosti vaTUje proti mrazu. Potem je šel bogati bosonogi gospod še v nekateTe druge kavarne, kjer se mu je približno enako godilo kakor v prvi. Slednjič pa so se ga privadili in se nihče več ne zmeni za bosonnžca.
Je, da se prepričate, da eden? par nogavic z žigom in znamki (rdečo, modro ali zlato)
traja kakor Štirje pari drugihj Dobivajo se v prodajalnah.
* Demonstraci'a nezaposlenih. Iz Londona poročajo, da so hoteli imeti nezaposleni v VVesthanru velfko protestno zborovanje proti odredbi vlade, da se znižajo pri. spevki za podporo nezapos!enih. Policija je sh^d preprečila. Baje je občinska oblast v VVesthamu ravnala z denarnimi sredstvi zelo potratno.
* 7500 ton sladkor'a se Je potopno. V bližini otoka Bawean (holandsk? otoki)) se je potopi! hclandskj p?.rn;k vLees Cttv«, ker je zadel med skale. Moštvo se je rešflo, sladkor, katerega je bilo 750O ton, pa se je potop?!.
* Zlato polje v Slblrlfl. Moskovska komisija, ki je pregledala pokrajino Aldan v Sibiriji, je sporočila vladi, da se nahaja tam zlato polje v obsegu 2400 kvadratnih kilometrov. Sedaj ugibajo, koliko ]e v resnici zlata na tem zemljišču in kako ga izkopati najhitrejše.
* Boj z besnim bikom. Pri Marchissv v švici je zbesnel bik in pobil pastirja Charlesa Geneyne. Pastirja Oeneyne in Pi-chon, v službi pri kmetu Fernandu Hum-bertu v Marchissv, sta odšla preteklo nedeljo na planino Riodanz, da spravita od tam v klavnico nekega bika, težkega nad 1.000 kg. Med potjo pri Les Femecu na višini 1241 m se je zagnal bik v Genevna, ga vrgel ob tla, potem zagnal proti nekemu drevesu in ga hotel še pomandratl. Genev-ne je bil seveda takoj mrtev. Pichon se Je trudil spraviti bika dalje, ali končno Je moral bežati pred njim v dolino. Nato so 511 trije z nabitimi puškami. Ko Jih Je žival zagledala, se je vrgla proti njim. Oni trije se ustrelili in bik se je zvrnil na tla« moleč svoje noge v zTak. Mislili so, da je poginil, ali ko so se mu približali, je skočil pokoncu proti njim in šele, ko ga j a zadelo šest strelov, se fe zvrnil In poginil.
* Koliko začasnih potnikov je prišlo lani v Zfcdrnjene države? Tekom minulega priseljeniškega leta (od 1. julija 1°24 do 30. junija 1925) ie bil dovoljen vstop 60.203 mo-zemcem, ki so bili klasificirani kot neprlse-Ijtnci. Od teh je 35.325 bilo označenih kot »temporarv visitors« (začasni potniki); 14.46! jih je prišlo radi posla in 20.865 radi zabave. Ostali rrepriseljenci. namreč 22.697, so bili klasificirani kot potniki na prehoda preko Združenih držav.
■
Dnevni koncerti:
V kavarni od 5 do lh 1 ure ponoči
V kleti     „ 6 „     12 „ V restavraciji , 7 ,     12 »
Ob nedeljah in praznikih zajutrkovalni koncert
DAMSKA KAPELA
Ob nedeljah in praznikih zajutrkovalni koncert "Ri^dT A \TT2 A f^T TT       ^ATT^^T'i A "
v restavraciji. — Popoldanski koncert ob 5. url. l\J-JO 1 JT\ V X\x\. \^xO X V I i/J±JJlX m
Točna in solidna postrežba. Prvovrstno vino, gorka in mrzla
jedila.
se priporočat*   Fran in Roza Krapež,
■ali oglasi, ki aluzijo v posredovalne In socialna namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanj«j znesek Oln 5.
OGLASI
Zenitve, dooiaovanja ter oglaai strogo trgovskega značaja, vsaka
beseda Oln 1"—. Najmanjši znesek Oln 10
JCuT'm
1
Kupim vsako množino
hlodov
franko Ljubljana. — Fran Šuštar, parna žaga, Ljub* Ijana. 3684
Jezice!
Kupim vsako množino po najvišji dnevni ceni, fran* ko vagon. — Ponudbe s ceno pod «Eksport/3707» na upravo «Slov. Nar.».
Službe
i
Kovaškega
pomočnika
veščega vsakršnega dela ter kovanji konj spre j* me m. — Josip Kordeš,
Sušak. 3679
Absolventinja
trgovske šole, zmožna sr* bonrvatskega, slovenske* ga in nemškega jezika, v govoru in pisavi, dobra strojepiska — išče slul* bo. — Dopisi pod «Mar* ljiva/3629» na upravo «SI. Naroda*.
Trgovec,
agilen, Jugosloven, vešč več jezikov, reprezenta* tivno zmožen, ki je opu* stil svojo obrt — išče za* stopstva in prvovrstno posredovanje za hiše pro* ti proviziji — za Jugosla* vijo. event. za Balkan in Orijent. — Cenj. ponudb be na: Samojla Ferber, Osijek L 3714
Ključ, pomočnik
pj * len in zanesljiv išče slalno službo. — Ponud* be pod «Ključavničarski romočnik/3662« na upras vo «Slov. Naroda*.
Tražim više
postolarskih radnika (čev# ljarskih delavcev) — za klinčani posao. Mjesto stalno; ledični prednost. Prva Bjelovarska tvorni* ca cipela Adolf Vvbiral, Bjelovar. 3690
Tražim vrtlara
za moj mali park sa više* godišnjom praksom, vje* šta u svim granama vrt* larstva, voćarstva i za uzgoj cviječa. Stalna pla* ča te stan i potpuna ob* skrba, a eventualno i 1 % na prodaju cvijeća. — Reflektiram samo na sa* vjesna, solidna i marljiva od 30 do 40 godina sta* ra, bez obitelji. Nastup odmah. — Ponude, svje* dožbe i plačevne zahtje* ve molim na: Zlatari j a Ant. Radić, Split. 3678
lokali
Trgovino
z mešanim blagom v prometnem kraju — kupim aa vzamem v najem. — Dopisi pod «Dobro idoča tTgovina/36S0» na upravo «SIov. Naroda*.
Hišo z gostilno
gospodarskim poslo^i-m, dva vrta, sadonosnik ter njivo v prometnem kraju — prodim — Vpraša se pri Franc Koropevcu, Ko* njice. 3666
I    ?ro9am |
Auto «Ford»
se poceni proda. — Po* nudbe pod «Ford*auto 3713» na upravo «Sloven* skega Naroda».
Moško kolo,
dobro ohranjeno, se pro* da. — Ogleda se: Koba* ridska cesta 5S (mestna hiša), II. nadstr. 3711
Pisalna miza
(amerikanska) skoro no* va — se proda. — Na* slov v upravi «Slovenske* ga Naroda*. 3606
I Jfenremičninc |
Kočija
in drugi vozovi ter deci* malka, vse v dobrem sta* nju — naprodaj. — Na* slov pove uprava «Slov. Naroda». 3705
polk
Proda se hiša
v Litiji, deset minut od postaje. — Poizve se v Litiji št. 36. 3708
Pouk v francoščini
angleščini in nemščini se zopet prične s 15. okto* hrom. — Dunajska cesta 9/1. — 8—10 ur mesečno francoščina ali angleščina za osebo Din 75.—; za dve osebi Din 125.—; za štiri osebe Din 200.—.
36^9
Proda se posestvo
obstoječe iz hiše, gospo* darskega poslopja, sad*
nega in zelen jadne ga vr* ta, dva orala zemlje po* leg hiše — zelo ugodno za vrtnarstvo. Cena 100 tisoč dinarjev. Lastnik: J. Štefančič, Pobrežje, Poljska ulica 11 pri Ms* riboru. 3709
Razno
Krvave in riževe klobase
vsako soboto, ob sredah divjega zajca, ob petkih
domače in morske ribe ter prav dobri cviček in belo vino — nudi gostil* na Vidmar nasl., Sv. Ja* koba trg. 3712
Javna dražba«
Prostovoljna javna draž* ha novih Čevljev se vrši dne 5. in 6. oktobra od
9. ure dopoldne naprej v Hrenovi ulici štev. 4. —j-Kupci se vabijo 3674
Opekarna ,Emona'
na Viču*Brdo — pisarna v Ljubljani, Dunajska ce* sta 23, telefon 207 — pri* poroča svojo bogato za* logo zidne opeke, žleba* kov in strešnikov vseh vrst po zelo ugodnih ce* nah 183/L
Blagajne
«Wertheim» in JEKLE* NE DENARNE OMA RE za vzidavanje — pri. poroča Ljubljanska ko* mercljalna družba, Ljub* liana, Bleiweitova c. 18.
Sadno drevje!
Za jesensko in spomla* d-inrko sajenje z najbol'* šjh priporočenih vrst vse oblike vrtnice, visoke in riike, plezalke, ribez, ko* srn« Ije, visoko in nizko, n sline« jagode, !cpt/»ično grmič je, klematis, eeplje* no itd. — v zalogi Cenik ng zahtevo. — M. Pod« loj?ar, drevesničar in vrt* nar. Dobri.a pri Celju.
I   posolila I
Din 10.000
posodi mlada gospa do* tičnemu, ki ji preskrbi službo. Zmožna slovcn* ikega in nemškega jcrl* ka ter strojepisja. Gre tudi kot blagajničarka. — Dopisi pod Izurjena/3670 n« uprave «Slov. Nar.».
25.000 dinarjev
posodim hišnemu gospo«
cfrrju za stanovanje dveh sob in kuhinje — even* tualno dve prazni sobi s souporabo kuhinje. Po* r» ribe pod «Brezobrest* no po50Jilo/3659» na upr. «S!ov. N°.roda».
Denar se posodi
na hiše tli posestvo. In*
tabulacija na prvo mesto. — Ponudbe ped «Nizke obresti/3691» na upravo «Slov. Naroda».
J Popolnoma varno naložite denar v ^
Ljubljansko posojilnice
v Ljubljani. Mestni trg štev. 6
ker ima že nad
11,000.000 Din jamstvene glavnice.
Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje
najugodneje«
Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. Posojila daje. le proti polni varnosti na vknjižbo in proti poroštvu.
Ta Pavel H&ramovi!
zopet redno ordinira vsak dan od P.—ll, dopolnilne in od 2.—4. popoludne
—-        Aleksandrova cesta 7 -
Vhod Ecthovnova ulica 9 3665
Telefon štev. 9.
23 L
Telefon štev. 9
y
H
RABLJENE
TRAČNICE,
brezhibne, ki so pravkar vzete iz proge 12 vagonov 9*3 kg profila
^99 * 99
2*5     j,       5*5 „ se dobe po nizki ceni v omenjeni količini pri
„ A L A T" D. D.
ZAGREB, Gaieva ul. 59.   Tel. 7-11
i?
Delni plašt
iz angeSke sumirana tkanine Din 270*—. posebno iobra kakovost Oln 360'—, speciailteta .Covercoaf "in 850'—, delne pelerine iz nepremagljivega ledna 3In 380*—( zb dečka Din 150*—, razjmšijja »ele-trgovlae R. STERMECKl, Celje Jt 21. Itustrovani cenik s Itn 1000 sHkami se polile vsakemu zastonj, vzorci od sukna, kamgarna in razne manufakturne robe pa samo I dni na ogled. Kdor pride z vlekam osebno kupovat dobi no kapu primerno povrnitev vožnje. Kar ne ugaja In ni odrezano, se zamenja aH vrne denar. Ksrottia čez Gin 503"— poštnina proste. — Tvaaad i»ns-cs cene
J
kupujejo materije! aca rudokopne železnice
kakor:
Vacfonete — dvojna kolesa
ofcretnice
vitlove
»74
eri edini domači seeelelnl tvornici i
„ALAT" D D. ZAGREB,
Tel. 1 -11
t
V globoki šalosti naznanjamo, da je naša dobra, srčno ljubljena sestra, svakinja, teta, nečakinja, gospa
vdove
naducfteljevj
po mukapolnem trplenju previđena s sv. zakrameti za umirajoče, Bogu udana, danes ob 12. uri mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blagopokojne bo v nedeljo o pol 4. uri pop. iz hiše žalosti Kongresni trg 5. na pokopališče k sv. Križu.
Sv. maše se bodo brale v več cerkvah.
Nepozabno sestro priporočamo v pobožen spomin.
LJUBLJANA, dne 2. oktobra 1925.
Fani in Ivanka flastrin,
sestri
NA KANALU tO
Tel. 7-11
• v •
Dno 13. oktobra 1925« ob 10. vri dop. se bo v kon-
kurzni zadevi neprisojene zapuščine po pok. Maksa Kopt-farfu, posestniku in trgovcu v Cerknici, prodafelo potom prostovoljne favno dražba posestvo« obstoječe iz nepremičnin vi. št. 1491, 186 in 831 kat. o. Cerknica.
Posestvo obstoji iz trgovske hiše z vrtovi, gospodarskimi poslopji, sadovnjakom, dvoriščem in hlevi, ter njive. Leži izvzemši 5 minut oddaljeno njivo, v sredini Cerknice, tik ob prometni cesti in meri nad 1 oral VI. it 1491 je ob-širna trgovska hiša, z dobro vpeljano gostilno, s trgovskimi prostori in skladišči ter stanovanji odnosno prenočiSčL
Posestvo brez njive je cenjeno na Din 212.575. Njiva, ki bo posebej prodana, pa na Din 4400. Skupaj Din 216.975.
Izklicna cena je cenilna vrednost v znesku po dinarjev 216. 875 ter se pod tem zneskom ne bo prodajala
Vadi j: 21.698 Din.
Posestvo je do zneska 155.000 Din obremenjeno s hipotekami, katere lahko prevzame kupec dogovorno 6 hipo-tekarnimi upniki v zaračun na najvišji ponudek.
Natančnejši podatki in dražbeni pogoji so na vpogled pri okrajnern sodišču v Cerknici, ali pa pri konkurznem upravitelju g. Ivanu Lavriču. trgovcu v Cerknici. 3654
iT. BRDHCIC & Er. UBERU
pleskar} e le Ueer|s Ljubljana, Karal Kotnlkova ulica
(baraka za Ledino) se priporočata cenj. oMlnatvu. — Cene zmerne, postrežba točna. Triletna garancija.    i«i L
Mili Hrasti klobuki
kakor tudi FILCI v vseh modnih barvah v veliki izbiri in po nizkih cenah
pri Milil Ismt. MlsttUj8bq»ni. Sriri trs 21
blal UobaU vtdno v 2H09I.
Damska konfekcija in modni salon
TKrnic   m***"* trg,
Blagovi in svila v zalogi. NelelZJe cene i
Teod. Korn. Ljubljana
Poljanska cesta it. 3.
krovec stavbni, galenteriiiki in okrasni kletar, instalacije ve dovodov.
Kipim ttraevsesv.ltetiliftt tikitsttninipnm
Izdelovanje posod iz pločevine za firnež. barvo, lak tn med vsake velikosti kakor tudi posod (Škatle)
105 L      za konserve.
Najnovejša iznajdba!
Brez kvarienja blaga kemično sneženje in vsakovrstno bar« vanje oblek.
ANTON B0C    56 L
LJubljana, Selenbunjova ulica 6 K. nadstr.        Glince-ViC 46
Najcenejša kropite
samo pri
Josip PefeHncu
Volno, trikotažo, rokavic?, nogavica,
nahrbtnike za šolarje In turiste, potrebščine za šlviije, krojače, čevljarje in sedlarje
NA VELIKO     iN MALO
Ljubljana ftlfn Preknurmi spomenika Qb vofi)
15 letno jamstvo
iTBJpopolneji STOEWER šivalni stroji s pogrezljlvim transporterjem (grabeljc); z enostavnim premikom je pripravljen za stopanje, vezenje ali šivanje
LUD. BARAGA
UUBUANA
Selenburgova ul. 6, I.   116 T Talafoa ftt. 980.
Dama, pozor!
Dame, pozor! 1J
Naznanilo preselitve.
Cenjenim damam vljudno naznanjam, da sem preselila svoj modni salon za derneke klobuke z Resljeve ceste Št. 7
na Kralja Petra trg št. 4
v pelačo |,Vzajemne posojilnice'1 ter se tem potom na]* topleje priporočam za nadaljno naklonjenost.
Vedno velika zaloga raznih najnovejših klobukov po kontu-renčnih cenah. Solidna in točna popravila, nakltanje in preoblikovanje po najnižjih cenah.
Marta Slanovlo, modni aalon
Cene solidne I Točna postrežba I
Copate!   Lovski škornji!
Pravijo, da bo zima huda — zato gospodinje in lovci, skrbite pred vsem za gorke in suhe noge I
Prave volnene copate in nepremočljive lovske škornje
dobite v bogati izbiri in po nizkih cenah v znani trgovini
I. Pok nasl. A. JANINI K, Ljubljana
Stari trg št. 14 36*8
Copate in škornji se dobavljalo tudi na debelo!
L0K0M0BILI 361
Wo!f-Lanz do 600 HP
tvorniško novi ali generalno popravi ienl s tvorniSkim jamstvom tudi ni obroka
motorji na sesani plin Dieselovi motoril
brst kompresorja
motorji na sirovo olje
Generalno zastopstvo
Motorenfabrlk, Darmstadt
Mlinski stroil Transmisije
Poglejte nsie skladilčo! —  PlaCllne olajšava — Kompletna montaZa
BRACA FiSCHER D. D.
ZAGREB. Ptttevbk 1 b
1
Moderni in delazmožnl
stroji in oblike za izdelovanje cementnin
stroji za zidak, votle bloke, plohe, cementno strešno opeko
iUfiMfiie io menaflitne stiskama naprave,
stroji za izpiranje peska, brusilni stroj),
obl'ke za cevi, stopnice, stebre itd. itd.
dieliii, azbestne trnefnoffiriljasfe naprave,
Tvornica stroiev
Dr. GASPARY & tO., Markarnstadf > Leipzig
Prosimo za obisk. Katalog št. 303 brezplačna
90/5
Ivan Jax in sin,
it i
Ljubljana
Gosposvetska cesta št. 2.
Najboljši šivalni stroji in pletlini stroji. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lfneu.
Ustanovljena 1867. Ustonorljena 13C7,
Vezenje poučuje brezplačno.
Posamezni deli koles in šival, strojev.
10-letna garancija,
Pisalne stroje ADLER in URANUA. Kolesa iz prvih tovarn ,D(irkopp", .SrvriaV .W«ffenrad" „Kayseru.
I80L
SllkllO 1° ▼elonr za p 1 a ž £ e
DOlll)! za površne sukajo
Kamgarn m modni te^ot
za moške in ženske obleke in drugo manufakturno blago v veliki izbiri po zanesljivi nizki ceni priporoča občnoznana tvrdka
- - R. MIKLAUC, „Prl škofa, LlnDljana - -
Zunanjim naročnikom se dopo&ljejo vzore i na zahtevo i poštnine prosto* ■
^TFi-:- M e g    EEUJi "a IE K is  ^  EEEEEEEEE P
OTV O R ITE V
trgovine mesne industrije in mesarije
Vljudne naznanjam, da sem otvoril
v Ljubljani. Kolodvorska ulica 18
trgovino z raznovrstnimi suhomesnati m i izdelki in mesarijo svežega govejega,   telečjega  in prašičjega mesa na drobno in debelo.
Vse blago je vedno sveže in prvovrstno.
Ureditev trgovine in hladilnice strogo higijenična. Postrežba solidna. Konkurenčno cene.
3715
Za cenjeni obisk se priporoča
Novak Tovladijac & Ko.
mesna industrijo
UNDBRWOODj pri LUD. BARAGA, LJubljana, Selenburgova nlica 6\l.
Tr iTr iTr iTr
r itr i
Anica, glej kako si si lamazala obleko! Polna je madežev. — Kakšna sreča, da imam doma
Tal■ SODA za namahaive parila,
olajša pranja, bali, pa na razjeda
Haj.tar«|6. ■lo«.n»k«7
ttfflrin Id lit A'
delavnica
Ivan Brlcell, Dnaa'aka c lsv
te priporoča, izvršitev točna, cene
JTstlep u S i rs
-Sisali —
ssaasfp najbolje tambura, žice partitura, škole i ostale cotreo-siir.e £0 sva giazbela .0411-—-»■*•• ,j?fc, .-. icofan na pa-
riško} izložb). — Cjenici franku.
Nafnove'Si epohalni izum. petrolejska plinska bvetllika
,filOSJ* ijjjii jarjicj
200-500
sveč moči.
Krasna beta lu:
Neznatna poraba petroleja
Sve.l kakor elektrika!
„AIDA"
se rabi za razsvetljavo prodajalnic, uradov, gostilnic, šol cerkev, dvo-rišć, vrtov itd. „AIDA" je prikladna za najmanjše in največje prostore. — Zahtevajte prosnekte! Olavno skladišče za SHS ima elektrotehnična iirma
▼ 157-L
SVARC i drug
ZAGREB,  Preradovičeva ulica 1
— Iščemo zaupne zastopnike. —
— Zahtevajte takoj prospekte! —
Edino najboljSi šivalni stroji
so le
Josip Petellnca
znamke GRITZNER, ADLER.
P H O NIX za rodbino, obrt in industrijo. — Posamezni deli za stroje in kolesa, Lamerz igle.
LJUBLJANA 164-l
blizu Prešernovega spomenika
Sonatom tr. K.Szes5 *b!££u7>
Zdravljenje z utrjevanjem in učvrščevanjera,
Najprijetnejše bivanje za rodbine. Otroci od 7. let naprej tudi brez spremstva. Nudi otrokom vso naslado obrežne kopeli, staršem popolno pomirjenje,
69 T
8692
Restavracija se odda.
|HT Proda se tudi pet opremljenih sob v vrednosti 60.000 Din ter ledenica, pripravna za izdelovanje sladoleda. — Vinodol, Primorje, Hrvatsko. Več se poizve pri Fister, ZaJoška cesta 10
Pr:.našacio kakor snano v največji mogoči amo-
ta izbiri zadnje
rovoati mod« in nn-itimo eri Ubranom okosn Iskliticao
S*
kvalitetno robo v po-sročenih tzdeihlh
po amernih cenah. Ilaie skladišče obsega neo melono
Izbiro  no volinbni
coni
Trgoosk ega potnika
proDorstno moč, sfro&ouiio oeSCega, samca, sprejme
iahof oeletrgoolna
- I. PremelC, LJubljana ——
3704
Cena za 1 par Ki 225*-franko tovarna.
Slovite, like oklepu, vpogljive patent
volovske larme
(nezlomljive) in pa kompletne
konjske usnjene opreme
prodaja po celem svetu edino firma F. PAVLI5TA, tovarna pol jedel, potrebščin v Pragi • Karlin, ČSst Zahtevajte cenike! Išče se zastopnike!
Zdra rnrflra jmmrofeflo!
irohnof « l P<
Pors«! f ulsfil
Konstantin-u.
pri obolenju
Johannisbrunnen
zdrava« oavežuloea namizna pijača.
Emmaquelle
dihalnih organov
Ouellsole
na|bol)le In aalnčiako-173-1      vitejle za inbaliranje.
Mehanično umetno vezenje
perila, aastorov, monogramov, oblek, bluz itd. v ploščatem in ver žnem vbodu,  madelra, rlcbelle l belim in najrazličnejšim materijalom. — Entlanje, predtlekanje.
MATEK & MIKE5. Liubljana. m.
poleg hotela „StrukelJ".
Kapitalisti.
Izredno ugodna prilika za naložitev denarja! — Lukrativno, krasno urejeno in vpeljano podjetje z donosom najmanj 30—50% dobička, ki se z lahkoto In brez posebnega znanja doseže, se radi smrti lastnika PRODA.
Ponudbe pod: .Velik dobiček* na oglasni zavod KOPITAR, Ljubljana, Čopova ulica št. 21
36%
ROČKA
zlata,
visoko plemenita in najfinejša
zdrauifisčna mšsanica
vnajdooršenejši popofnosti, \edma obstoječa čajna mešamca\
najfinejših cveta? in nepre kasljiva v izdatnosti, uporabi ne dražja kot srednje vrste.
Prometni zavod za premog d. d.
v Ljubljani
prodaja
22 L
kostumi, plašči, kompleti, sakoji, obleke, krila, 3505
bluze,
športne in dežniki, usnjene obleke, klobuki.
Damsko perilo in moderne pletenine. Naročila po mori
se izvršujejo v lastnih delavnicah brezhibno po originalnih modelih ali tudi po zadnjih tu- in inozemskih Journal ih. Velika zaloga sukna in vseljapotrebSčin. Prvovrstni
fahrikatt. ™
Modna hiša ScfawarZj Oraz,
Serrengassse 3.
Ilustrirano modno poročilo pošljemo na zahtevo proti vposlanim K 10.000 (1 šiling).
Nikar!
Podružnico:
LJUBLJANA
Sv. Petra c. 23
B mm     Prej jesenske aH zimske obleke,
1*16   iCUDUloG čredno si ne ogledate mojo za-
logo raznega manufakturnega blaga: dubine od najboljše do najcenejše vrste, fine kamgame, češko sukno, blago za damske plašče kakor tudi vsakovrstne barhente, flanele, sifone, kon*enine, hlačevlno in  amet iz prvovrstnih tu- in i nožem, tovarn
Pri odiemu čez 500 Din — ie 5°|o popusta!
Krojači In šivilje popust pri vsaki svotll
Podružnica t
GORENJSKO
Srednja vas 2
IVAN KOS
Šiška. Celovška c. 63
Obvestilo
gospodinjam, šiviljam in ohptninom.
iiui iiuriiiiuiktiuiibiiiuhniiiuiiniiiiiuiiUJiitiiiiwii4iiiiiiNiiiia.iiHWiii^niiiiiiiunH
"5a zadostim številnim vprašanjem po dobrih in cenenih šivalnih strojih, odloČil sem se poleg svoje Že obstoječe trgovino na debelo v Ljubljeni, Kolodvorska ulica 3, dvorišče« za šivalne stroje, kolesa in njih nadomestne dele otvoriti tudi istotent posebni oddelek za g*sF" ia nadrobno prodajo ~W* dobro znanih in priljubljenih
šivalnih
Kohler
'strojev
Založen bodem vedno z bogato izbiro šivalnih strojev vseh vrst za nviMnskn r»fv* v najmodernejših opremah, kakor tndi za šivilje in aMuf " rodbinsko rabo
Kot dolgoletni poslovodja tvrdke Singer sem pridobil mnogovrstnih skušeni zato upam cenjene odjemalce zadovoljiti v vseh ozn*. Vabim torej vX^mjsT pred ^£ kupom šivalnega stroja ogleda mojo razstavo J     F uu
V LJUBLJANI, Kolodvorska ulica št. 3, dvorišče
v kateri se nahajajo najmodernejše današnje opreme.
3586        Za prijazen obisk se priporoča        Iv. AUGrbaitlilieP.
:: premog ::
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za   Industrijska   podjetja   in   razpečava   na debelo
inozemski  premog  in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoskovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brkete
llaflntf • Prometni zavod za premog d. d«
IlfSSlfjV*     v Liubljani, Miklošičeva cesta 15/1.
86/L
ROTAL 1HAIL LINE
Kr- angleška poštna parobrodna Hnlia — Oeneralno zastopstvo za kraljevino S. H. S. Zagreb, Trp 1. itev. 17.
Redoviti potniški o remeti
Hambur^-Cherbourn-Southampton v
New York in Kanado
Cherbourtf-Liverpool-Southantpton v
Južno Ameriko.
— — Rio de Janefro, Santos, Montevide«, Buenos Alrea, Sanpaoto. — — Odorava potnfkov v prvem, drugem in tretjem razredu. Kabina tretjega razreda z dvema In štirimi posteljami-
Pcdzaatonatvai
Beograd, Karagjorgjeva ulica 91. — Ljubllana, Kolodvorska ulica 26. — Veliki Bečkerek, Kralja Aleksandra u.4 — Bito,j. Bulevard Aleksandra 1'3, Brzojavni naslov za gori navedena podzastopstva „Roymai!oac".
Za Bosno, Hercegovine, Dalmacijo in Crnogoro:
Srpska Prometna banka v Sarajevu In Orufu. Brzo]avni naslov: „Prometnu banka44. SPLIT, Dioklecijaoova obala 8   —  METKOVIĆ, Iro Veraja.
Urejuje: Josip Zupančič. — Za «Naxodno tiskarno: Fran Jezeršck. - Za inseratni del lista: Oton Christof. ^ Vsi v Ljubljani
*