n. steinin. I LUUnl, i petih. ZO. aprila 1917 L. lelo. .Slovenski Narod* vftlfa po po*tl: za Avstro-Ogrsko: etio teto skupa t naprej . K 28-— «>* ^eta „ ' „ ... 14-četrt leta „ „ . . . 7 — na mesec „ » • . . 250 za NemSjo: ćelo leto napr^j .... K 33*• za Ameriko in vsc druge dežele: ćelo leto naprej . . „ . K 38. VpraŠanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upramlitvo (spodaj, dvorišče levo). Knaflova nllca ti. 5, telefon ŠL 85. Iskat« vstk daa irrtcr lrrftcorii n*4tl{« ta praznik«. Inserati se računajo po ponbljenem prostoru in sicer: I mm visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat pa 8 vfn., d^akrat po 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., parte in zahvale (enak prostor) 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. N* pismena aaročila brez istodobne vposlatfef3n rn Dn;^s*rcm zopet oživelo. MAKEDONSKO BOJIŠCE. NIčesar novela. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludcndorfi. fisnlka v£mn rs^nin. Berolin, 19. aprila. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča dne 19. aprila zvečer: Jugo-vzhodno od Arra-sa artiljerijski ogenj. Na obeh straneh Craonna mo čan artiljerijski boj. Ob kanalu Aisne-Mar-ne franeoski napadi, kat e-rih najmočnejši na Bri-mont se je že ponesrečil V Champagni je i z r a v « nal naš protisunek sovra-žne p r i d o b i t v e tal severo-zapadno od Auberiva. Nemci pri cesarju. Včeraj so bili zastopniki nemških strarJc v posebni avdijenci pri cesarju. Dunajski župan dr. W e i s -kirehner je imel ogovor na ce-sarja, v katerem je izrazil vdanost nemškega naroda ter med drugim dejal: V teh težkih in trdih vojnih časih, v katerih se je izkazal brez-primeren razvoj sil vseh narodov monarhije, zlasti nemškega naroda, smo se vdajali u panju, da vzrasejo iz tega one podlage, na katerih se da po našem prepričanju zgraditi nova močna Avstrija. Od nekdaj se že trudimo z vsemi silami, da bi sodelovali pri tej novi uredbi in storili bomo vse. da omogocimo parlamentu, ki se naj čim prej skliče. delazmož-nost. Ne moremo pa zatreti svoje velike skrbi. da so nenremagijive drža\T.e potrebe, tičoče se življen-skeea interesa ćele Avstrije. vsled moćnih rnzmer za zdaj stopile v ozadje. Obraćamo se torej z zaupa-njem in vdano do Vašega Veličanstva s prošnjo, misliti miiostno na izpolnitev ten državnih potreb in nam z rrilostnfm sprejetiem te prošnje, dati možnost, da tuđi mi raz-prŠTrrro med prebivalstvom nastale skrb! Cesar je na to odgovori!: ZahvaljujoČ se Vam, gospodie, srčno za izraz loialnih čnstev, v katerih vidim z veseljem nov dokaz zveste^ra mišljenja nemškepra naroda v Avstriii in njegove privrženosti vladarski hiši. Vas zasrotavHam, da nnpoznavam resnoho in vnemo Vaših političnih prizadevgni po njih polni vrednoti. Hvaležno se spo-minjam izgledne požrtvovalnosti. ki so jo posvedočili Nemci Avstriii, niihovega na boiisćili preizkušenega junaštva, rjihove neomaino ohra-njene zvestohe državi in vstrajnostf, s katero se odlikujem pri nrenašanju vojnih težav. To ne izgine iz mojega spomina: mo;e zaur»an?e je Nemcem v Avstriii 7asrotovl.ieno. Namcn mi je. s k 1 ;c a t i državni zbor v bližnjem času. Obnovitev narlamentame^a življenja no več-letnem premoru ima v tem trenotku poseben pomen. Pričakuiem od uvi-de\-no?ti vseh strank. da se bodo s spoštovanja vzbujajočo edinostjo za-vzele za najvišje državne interese in državne potrehe. Pačimam pri tem na Nemce v Avstriji. katerim gre kot zanesljivim oooram državne edino-sti pri uredbi razmer, ki se je začela ze med vojno in se mora po njenem koncu s konsekvenco izvesti, velika naloga, katerc izpolnitev zanesljivo pričakujem. Moja vlada se bo ne-premično držala ciljev, ki so ji do-ločeni. Rač'inam zanesljivo na to, da bo v parlamentu prepričanje o potrebi joglasnega skupnega delovanja zastopnikov vseh narodov Avstrije obvladafo razprave in da se bodo tako ustvarili nogoii za ugodno pri-hodnjost Avstrije. Gotov sem, da boste Vi, gospodje, p->stnvili svoje sile v tem zmisln v službo skupne stvari. Pomen včeraišnje avdijence. Pri včerajšnji avdijenci nem-ških voditcijev je profil govornik dr. VVeiskirchner cesarja. da naj obljubi izpolnitev »neobhodnih državnih potreb«. Netnški narlamentarci so — kakor poroča »Tagespost« — zapustili Laxerburg s prepričanjem. da se v pofittki sedanjega kab'ncta. v temeljnih na zor ih nove ga kurza ni-česar ne spremeni v nenriHg nem. elementu. Upati fe za to, da se bo kriza naglo končnla in d-i hodeta nemška ministra ostaia v k?binetn. Poravnana ministrska kriza. V parlamentarnih krogih se čuje, da je kriza v* nemškem taboru vsled cesarievetra odgovora poravnana. Ministra Barnreither in Urbnn bosta nmaknila svojo demis^išVo prošnio. Pogajania s Pol jaki se še nodaHnje.in in br>do naibrž irrch ugo-den uspeh. Priprave za sV!!canjc državnega zbora. Z Dunaja nam poroča jo: Državni zbor bo skHcan najhr? med 22. in "0. mnjem. Vlada se bo v najkraj-šem čpsu pričela pogajati s stran-kami glede ddovnecra programa. Smatra se. da bo prvo zasedanje le kratko. Vbda je pripravila dva nacrta za reformo državnozborskega poslovnika. Ccsarski patent, ki skli-trufe državni zbor. bo objavljen naj-brž 7.0 v r^fbM/nfem času. Tstnčasra s sVIicanjem drža\T?ep:a zbora bo objavljeno rudi imenovanje novih čla-nov gosposke zbornice. Med novimi elani ce nahajn tuđi odličen slovenski polit-V. S3ovanske stranke. Predsednik češkega svaza in mnogo posiancev te zveze s Češkega in Moravskega so imeli na Duna-ju skupno posvetovanje. Poroča se, da so stopili v zvezo s Slovenci, mu-dečimi se na Dunaju in da se poga-jajo tuđi s Poljaki. Ti dogovori imajo namen, zagotoviti skupno postopa-nje v gotovih zadevah formalnega in stvarne^a značaja v drž. zboru in se bodo prihodnji teden nadaljevali na širši podlac!. Pričakuje se, da bo mo-goče dobiti pot, da se znajdejo vse stranke poslanske zbornice na res-nično in uspesno delo za vse dežele, narode »n sloje in s tem za vso državo. Novi program »srednje stranke« v gosposk! zbornici. Dunaj, 19. aprila. Takozvana »srednja stranka^, centrum gosposke zbornice. Je sprejela v svoj program uvedbo nemškega državnega jezika in reformo državne uprave. Ker js levica gosposke zbornice (»ustavna stranka«) nerrško - naciionaina, je sedaj v e č i n a gosposke zbornice za uvedbo nemškega državnega jezika. Tretji dai? bitke ob flisni. Iz vojaškega razmotrivanja: Tretji dan bitke ob Aisni ugo-tavlja nemško armadno vodstvo, da se je izjalovila z dalekosežnfmi cilji začeta franeoska ofenziva. Obe veliki spomladanski bitki na zapadu ne nrineseta odločitve, katero so želeli Francozi in Angleži. Angleži so od svojta stratcsričnefifa cilja Douai-Cambrai oddaljer.i ravno toliko, ko-likor Frarcoz! od Laona in namara-vans ndklopitve točk za prelom nemške frorte pri Soissonsu in Reimsu. Odiočilni uspeh i nanadal-cev so po človeskem preudarku sedaj nač izkifnčefi. Tildi ako bo še trsja'o strašno horeni?. se na tem n?č ne ;7r»remrni. Tstot?ko ma'o vpli-vr hi m^vost v notranfost1! Ru-sife je htriša kakor kedaj poprej. To ne more ostati brez nosledic ?.t\ -k-ciisko zmožnost ^rmade. Velika ofenzivna podietja Rusov so pač Iz-kHnčertn, Berolln, 1Q. aprila. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Nivell-3 se iz-kazuje še brezobzirnsjsesa v bojnem postavljanju in Žrtvovanju ljudi kakor Joffre. f.7 vseh poročil naših bojnih čet sledi, da izgube Francozov na posameznih mestih velike bitke presegajo vse, kar se je deslej toza-devno pripetilo. Naši voditelji in čete poznajo popolnoma vsak kvadratni meter ozemlja in sprejemajo so-vražnika, ki je večkrat izgubil stik s svojo artiljerijo, z morečim ognjem. Posebno težke so izgube Rusov, ka-terim je Francija določila čast, da si naberejo lavorik na eneni najtežjih odsekov vs# boine fronte na Brimon-tu. Tuđi včerajšnji bojni dan ni pri-nesel Francozom nikakega večjega uspeha. Rezultat te^a dne je v kri-čečem nasprotju z žrtvami. Izjalov-Ijenje velikopotezne franeoskć operacije ob Aisni in v zapadni Cham-P3?ni skuša franeosko armadrjo po-ročilo nrikriti z srostobe^ednim pre-tiravanjem pridobljenih posameznih tispchov. Na nijednem mestu ne more porocati o kakem pomembnem napredku Francoeov. £tevi!o vjef-nikov. katero navajajo Francozi, je dvo>mljivo. Severno Aisne severno-zapadno Reimsa ie bil artiljerijski ogenj skrajno ljut. Sicer so se TrfiH samo delni boli, hudi napadi severno Beaulna, vzhoiftio Craonna in napadno Brimonta so bili odbiti s težkimf izgriibami za sovražnika. Ob prosto-voljni opustitvi pred nai5o poziciip stoječegra grozda Villeaubols smo za* pustili sovražniku razstreljene topove. Severno in južno Scarpe se je stopnjeval artiljerijski o^enj detoma znatno. St. Ouentin je sovražna artiljerija zopet težko ob str elie vala, rosebno zadeta sta stolp mestne hi-še in borze. 2eneva, 18. aprila Pariško časo-pisie ni zadovoljno z uspehi nove? ofenzive. »Temps« pravi, da je slabo vreme krivo neuspeha, ker ovim nriprave :n izvedbo ofenzive. Poi-kovnik Rousset pravi, da rezultat! do sedaj nišo odločllni. Nivelle jo storil vse. da nadaljuje ofenzivo iz-nienoma z Anjar?ež?. Ćelo »Matin«, kt nrav?. da je sedanja bitka več ja, kakor bitka ob Marni, svari pred prevelikim optimizmom. Rotterdam, 19. aprila. *DaiTy Nevv*s« poročajo s Francoskega: No-. va angleška crta leži zopet pod naj-težjim sovražnim artiljerijskim ognjem. Nađa-nji an^Ieški napadi na 8 Polkovnik Chabert. Francoski spisal Honore de Balzae. (Dalje.) Sredi tega stavka se je polkov-nik Chabert zr.topil v globoko pre-mišljevanje, v katerem ga Derville ni hotel motiti. —Nekega lepeza pomladanske-ga ćne. gospod, je nadaljeval klijent, so mi dal? popotno palico in deset to-larjev v roko, češ, da že prav pametno govorim in se ne nazivljem več polkovnika Chaberta. Pri moji veri, tedaj mi je bilo in še danes mi je tu in tam moje ime zoperno. Hotel bi, da nisem, kar sem. Zavest mojih pravic me ubija. Da mi je bo-lezen vzela vsak spomin na pretek-lost. bil bi srečen! Vstopil bi v voja-ško slnžbo pod kakeršnimkoli imenom in, kdo ve, postal bi morda feld-maršal v Avstriji ali Rusiji. — Gospod, Se izpregovoril ođ-vetnik, vse moje misli ste mi zme-sali. Ko vas poslušam, se ml zdl, kaknr da sanjam. Dovclite, da se za trenotek ustaviva. — Vi ste, je otožno pripomnil polkovnik. edini človek. ki me je tako potrpež-jivo poskišal. Niti en sam vaših tovarišev mi ni hotel posoditi deset louisđorov. da naročim iz Nem-čije potrebne listine, da morem pri-četi svojo pravdo . . . — Kakšno pravdo? ie vprasal odvetnik, ki je poslušajoč polkovni-kovo pripovest o prestanem trpljenju nozabil na njegov mučen položaj. — Kako, gospod? Mari grofica Ferraud ni moja žena? Tridesettisoč frankov letne rente ima. ki pripadajo meni, noče mi pa d?ti niti dveh vi-narjev. Kadar govorim o teh stvareh z odvetniki ali drugimi razumnimi Ijudmi, kadar jim jar. berač, predlagani, naj obesijo grofu in grofici to-žbo na vrat. kadar se jaz, mrtvec, dvignem proti mrtvaškim, poročnim in rojstnim listinam. teća} me vsak spremi do vrat. ta s tištim mrzlo-vljudnim izrazom, ki se ga spretno poslužujete, da se izosmete siromaka. drutri — kakersen je pač nfcgov značaj — s silo. kakor človek. ki meni, da ima opraviti z 4jroljufom ali norcem. Pokopan sem bil med mr-liči, zdaj ra sem pokopan med živini!, pod akt!, pod ?odnr> dognanim! dejstvf. pod ćelo človeško družbo, ki hoče, da se povrćem pod zemljo. — Gospod, blagovolite zdaj na-daljevati, je pripomnil odvetnik. — Blagovolite! je vzkliknil ne-srečni starec in prijel za roko mlađega moža. Prva uljudna beseda, ki jo slišim, odkar ... .Polkovnik je ihtel. Hvaležnost mu "je zadušila glas. Ta presur.ljiva fn nenopisna zgovomost, ki leži v pogledu, v kretnjah in ćelo v mn\-čanin, je prepričala Dervilla in ga živo zadela. — Poslušajte, gospod, je rekel svojemu klijentu. Priigral sem nocoj tristo frankov; prav Iahko pogre-šam polovico te svote, da položim temelj k vaši sreči. Uvesti kocem potrebne poizvedbe in korake, da vam preskrbim listine, o katerih ste mi pripovedovali; dokler ne priđe jo, vam izplačam na dan pet frankov. Če ste polkovnik Chabert, tedaj bo-dete oprostili to skromno posojilo mlađemu možu. ki si mora svoje premoženje še-le prislužiti. Nada-Ijujte. Dozdevtii polkovnik je presene-čen obsedel nepremično na svojem mestu: njegova globoka nesreča mu je brez dvoma vzela vsako vero. Če se je poganja! za svojo sijajno voja-ško karijero, za svojo srečo, za sa-mega sebe, tedaj je morda to delal le pokoreč se tisteinu nerazložljivenru čutu, ki je nam vsakemu p^oložen v, srce in kateremu imamo zahvaliti raziskavanja alhimistov; hrepenenjei po slavi, odkritja astronomije in fizike, vse kar žene človeka, da po-veča svojo veljavo z velikimi deli iri idejami. Njegova lastna osebnost je v njegovih mislih stala še-le na dru-gem mestu, prav kakor je igralcu slava končnega trimnfa ali veselje nad dobičkom dražje kakor predmet igre sam. Besede mlađega od-vetntka so bile terej kakor čudež za starca, ki so ga skozi deset let od-* rivali od sebe žena. pravica in ćela človeška družba. Pri odvetniku je torej našel tlstih deset zlatnikov, ka-tere so mu tako do!go odrekali ne-šteti Ijud.ie na vse mogoče načine! Polkovniku se je godilo kakor tišti ženski, ki si je na dan, ko je ozdra-vela od petnajstletne mrzlice, začelas domišljati, da jo je mesto stare na^ padla nova bolezen. Je sreča, v katero sploh ne verujemo več; če n*s doleti, nas porazi kakor strela. Tako je bila tuđi hvaležnost tega nbogega starca presilna, da bi jo bil mogal izraziti. Površnim ljuđem bi se bđ zdel mrzel, toda Derville je v tem presenečenju sluti! vso glohoko po-štenost moža. Goljuf ne bi btf mogel najti dovolj besed. (Dalje prihođnjiS.) Stran 2. •St*UVCM$cu makuu*, one 20. aprila 1*17. 91. št<-v. St. Ouentin bi imeli za posledico žrtvovanje mesta. Lugano. 19. aprila. Štampa« pi-£e: Konec prebitne bitke na zapadni fronti bo tuđi konec vojne. Hrepe-nenje vseh narodov po mini ne bo pripustilo nobene zimske vojne več. FRANCOSKO URADNO POROĆILO. 18. aprila popoldne. V pokrajini južno od St. Quentina ponoći moćno delovanje obojestranskih ar-tiljerij in številni boji patrulj, enako južno od Oise v odseku vzhodno od dolenjega grozda pri Cotizvju. Se-verovzhodno od Soissonsa smo izvršili nenaden napad na sovrazne crte severno od Faffauxa ter vjeli fcakih 20 mož. Med Soissonom i* Auberivom so izvršile naše čete po uoči na raznih točkah fronte posam-na podvzetja, ki so nam prinesla precejšne uspeh e. Na zapadu nam je omogočilo sijajno prodiranje vzetl vas Chavonne ter dopolniti zavzetje Chivvja. Severno od tega kraja smo zavzeli vso pokrajino do sosedstva Brayeja en Laonnols, kamer so prodrle naše patrulje. Kakih 250 vjetni-kov je ostalo v naših rokah. V od-»eku Ville au Bois smo zavzeii več utrjenih naprav ter ves gozdič vzhodno od tega kraja, ki je tuđi v naši posesti. Vjeh' smo 400 mož. V Champaffni smo s svojim ognjem ustavili tri proti naSim novim pozi-cijam na obeh straneh gore Cornillet namerjene protinapade. Poleg krvavih iz#ub nišo imeli za sovraznika dragega uspeha. Delovanje artiljerije je bilo na velikem đelu napadal-ne fronte silno. Na bojiseu najdeni ali v boju vzeri materijal obsega veliko število strojnih pušk in bojnega orodja za jarke. Sovražnfk ie nmak-nil svojo težko artiljerijo in svojo poljsko artiljerijo za svojo drugo Crto. Vendar srno vplenfli 12 topov. med nifrnf 3 težke. — većino na fronti v Champacni. ŠteviJo nera-njenih vjetih od 16. t. m. narrrej pre-se#a sedai 14000 mož. Z ostalih frorrt poročaio o včasih nrekinjerrern topcvskem osrnjti fn o boiih parruM. ANGLEŠKO URADNO POROCILO. 17. aprfla popoldne. Zavzeli smo nristavo Tambois v blizini Epćhvja. Cez noč smo pridobili ob višinskem grebenu severovzhođno od kolodvora v Epćhvju tal ter vjeli •opet več mož. 17. aprila zvečer. Sevemo od vaši Gouzeaucourt smo nadalje napredovali. Ves dan so se vršili boji zapadno in severozapadno od Lensa, Mer neprestano pntiskamo na so-vražnika. Sovražni napadi na naše najsprednje čete so se ponesrečili. 18. aprila popoldne. Po floći smo rugrovzhodno in vzhodno od Epčhvja napredovali. Zjutraj smo zavreli vas Villers - Ginslain ter vjeli neka! mož. Izboljšali smo tuđi svojo pozicijo v blizini Lagnicourta. 18. aprila zvečer. Po noći smo napredovali na levem bregu Scarpe in vzhodno od Fampoura. Danes zjutraj smo zavzeli nadalnji del prednjih sovražnih črt jugovz-hodno od Loosa. Mirovno vprašanie. Zadnje đni so bile razširjene razne vesti, da je bilo a!i da bo sko-raj sklenjeno preniirje- Z Dunaja poročajo sedaj: Vesti, da bo sklenjeno z Rusijo premirje in da se bodo na-to pričela pogajanfa za separatni mir, so povsem neosnovane. Kdor meni, da se bodo stvari tako naglo razvijale, ta se jako moti. Tu-d! so ra?mere na Ruskem še tako nejasne, da naziranje. ki vlada danes v PetrocrradtJ, nfkakor ne moremo imenovati stabilno. Angieško časopis** fn mirovna pGtiudba centralnih držav. Amsterdam, 19. aprila. (Kor. ur.) »Central Ne\vs* poročajo iz Londona: Avstro - ogrska mirovna ponud-ba je sicer vzbudila zanimanje Čašo-pisja, toda niti zdaleka ne toliko, kn-ior decemberska ponudba. Komen-tarji so kratki v primeri z onim i v decembru. Zdi se, da angleške liste glavno to skrbi, da bi mogla Rusija morda smatrati ponudbo za resno. — »Daily Telegraph« poudarja: V na-sprotju z decembrsko, se ogiba to-kratna ponudba ošabnih besed. Sođba ruskesa diplomata o vofni In miru, Curih, 18. aprila. (Kor. urad.) »Neue Ziircher Ztg.« objavljajo razgovor z novim poslovodjo ruskega poslaništva v Bernu, ki je dejal: Iz S manifesta min. predsednika Lvova z dne II. aprila sledi kvečjernu, da se Rusija odreka onim pridobltvam, ki spadajo pod p^'em »aneksij«. Da bi prevrat \\b Ruskem povzročil skral-šanje vcfntj, te^a se m nadejam. Pač ; se povsodi pojavlja ^'*t po miru. Reklo pa bi se računa:i brez kremar-ja, 4K0 hi se, kakor %o delajo v 50- ,. vražnem taboru, dozdevno popuičai- I nje energije ruske armade. vpoite- valo kot mirovni faktor. Izjava franeoskesa muiilc8»ke«a ministra Hmsasa. Minister Thomas je nekemu po-ročevalcu priznaj, da ima njegovo potovanje v Rusijo namen, vzpodbu-diti ruski narod in rusko vlado m utrditi prijateljstvo med Francijo in Rusijo. Thomas je prepričan, da nova ruska vlada ne sklene separatne-ga miru, da premaga republika reakcijo popolnoma, je treba, da so premagani Nemci, sicer ne bo niska svoboda dolgo traiala, Zurnalist je vpraial. če bi bil magoč mir brez aneksij. Thomas mu je odgovorili Vsakdo na Francoskem zahteva Al-zacijo in Lotaringijo; to nam je srč-na potreba. Odločiti z glasovanjem, ali naj pripadata Aizacija in Lota-ringija Franciji ali Nemčiji, je praktično mnenje. Glede na prizadevanje, da se snide v Stockholmu sociiali-stična mirovna konferenca, je Thomas rekel, da je pač taka konferen-ca mogoča in da se bodo morda tud! franeoski socijalisti posvetovali z nemškimi socijalisti o mirovnnem vprašantu, a na kak uspeh ni misliti, četudi bi aliiranci ne stavili pretira-nih zahtev. V Nemčiji razširjeno na-ziranje, da je uničenie končni cilj ali-irancev. je neutemeljeno. Francozi hočejo le za bodočnost preprečiti vsako presenečenie po kaki vojaškl sili. Treba je dobiti garantiran mir. WHsnnov proeram mi najbolj uga-ja. Na Francoskem smo vsi edfni v tem. da bo po vojni povsod nehal mi-lltarizem. Mirovni pogoji entente. »\Vr. Allg. Ztg.« javlja iz Amsterdama: Z Londona poročajo: Znani zaupnik angleške vlade Buxton je izjavil, da bi aliiranci bili pripravljeni skleniti mir s centralnimi dr-žavami pod naslednjimi pogoji: I.) Nemčija mora vmiti vsa osvojena ozemlja. 2.) Centralne države naj dajo Srbiii dohcxl k morju in naj iz-ročijo Trentino Italiji. 3,) Bdjrijo in Srbijo se mora obnoviti in jima dati vojno odškodnino. 4.) Nemčija mora dati Franciji del Lotaringije s trd-njavo Metz. 5.) Dardanele pridejo pod nadzorstvo Amerike. 6.) Nemčija doM del svojfh kolonij nazaj. SocL?aHstfčtia posvetovanla. StockholnL, 19. aprila. Poroča se. da je prispel semkaj danski minister in socijalistični voditelj Stau-ning, da se posvetuje o sklicanju mednarodne konference. Ženeva, 19. aprila. »Progres« poroča: Delegati radikalne manjšine franeoske soc.-dem, stranke se po^ dajo na mednarodni mirovni kongres v Stockholm. Stockboim, 19. aprila. Ruski socijalisti protestiralo proti vojnim tiuj-skarijam entente. | Koclani, 19. aprila. Listi pravijo, da bo imelo stocKholmsko posveto-vanje značaj oficijelne mirovne kon-ference. katere se bodo udeležile so-cijalistićne večine in manjšine vseh držav izvzemši An^lijo. Kodanj, 19. aprila. Tu se vršeča socijalistična posvetovanja o miru ne potekajo neugodno. Glavne težko-če delajo povsem neizpolnjene ang'e-ške zahteve. Haag, 19. aprila. (Kor. urad.) Nizozemski socijalistični prvak Trol-stra je danes cdpotoval preko Nem-čije na Švedsko. Politična kriza na Španskem. Madrid, 19. aprila. (Kor. urad.) Reuter javlja: Kabinetjedcmi-s i j o n i r al. Madrid« 19. aprila. (Kor. urad brezžično.) *Debatee poroča: Na si-nočnem banketu konzervativne stranke je izjavil Matira, da bi vlada, ki bi se prećrznila prelomiti nevtral-nost Spanske, povzročila revolucijo v deželi. Tuđi je izrazil svoje začu-denje, da vlada skriva javnosti olaj-šave. ki jih je dovolila Nemčija za promet med Ameriko in Spansko. Frankfurt, 19. aprila. »Frankfurter ZeitunK« poroča iz Madrida: Ofi-cijozna izjava o noti Nemčiji je raz-burjenost nekoliko omilila. Nota pravi, da je protest Nemčiji zmeren in da ne bo provzročil katastrofe. Mau-ra, Vnianuova in Weyler so izjavili, da bi provzročila opustitev nevtral-nosti revolucijo. Tuđi kralj je odloč-no nevtralen. Vlada ne dovoljuje pf-sati komentarjev k noti. Fcostreir podmopsfto vojna. POTOPLJENE LADJE. Berolin, 19. marca. Neniški ad-rairalski štab poroča, da je bilo od podmorskih čoinov. ki so se od 13. do 18. aprila vrnili, potopljenih v At-lantske?1! oceanu in Ssverne-n morja r,ovrr.J!::;-i in rcvtralnJTi trgovskih Novi nemiri na RuskemT Kdta, 19. aprila. (Kor. lirad.) »Kolnischc Zts.c poroča iz Stockhol-ma: Privatna poroCOa iz Haperandc poročajo o izbrana novih velikih Bcmirov proti provi-zorični vladi v Petro-jradn. Nemiri so baje h u j Š i, ka-kor oni mesca marca. Potmke so v Haparandi zadržali, ker je baje promet vlakov u stavljen, Vsa pošta iz Rusije je že 4 dni izostala. Stockhofm, 19. aprila. (Kor. nr.) »Svenska Da^bfad« Je izvcdel iz Ha-parande; V okolici Kijeva so se baje vršili resni nemiri. Oborožene tolne so baje razorožile milico ter se pola-stile oblasti. Vojaštvo, ki je biio poslano iz Kijeva, je moralo udariti na tolpe v pravcati bitki. V trgu Brusi-lovu se je vršil pogrom proti Zidom. Daleč na okoli vlada popolna anarhija. Tuđi iz Odese prihajaio podobna pnrnčila Tam ie bilo aretiranih 19 veleposestnikov iz Besarabije, ki so agitirali za stari režim. Curih, 18. aprila. (Kor. urad) »Ziircher Neucste Nachrichten« poročajo iz Stockholma: Že 4 dni ni na švedsko nobenih ruskih listov. Ne-kaj časa odpravljena cenzura je bila zopet uvedena, vizitacija ob meji je zelo pooštrena. Razpoloženje v Petrogradu. Curih, 18. aprila. Od Ar^ležev inspirirana »Neue Korrespondenz« poroča o razpoloženju v Petrogradu: Za separatni mir ni niti delavska stranka. Tuđi socijalistični listi trde, da je manifest kneza Lvova formuli-ral voljo demokracije energično na-daljevati boj. Ena socijalistična skupina oštro nastopa proti nemškemu militarizmu ter izraza, angleški in franeoski demokraciji najtoplejše simpatije. Stranka antianel'sijonistič-nih socijalistov. kateri načeluje Le-nin, nadaljuje svojo agitacijo v pc-trogradski »Pravdi« in moskovskem »Socijaldemokratu«. Njena kampanja pa je izzvala »koristno reakcijo«, ker je prav slabo delovala na neiz-obraŽene delavske sloje. Opažati je, da narašča struja proti delavskim nemirom. To gibanje izhaja iz voja-Ških krogov; pacifistična agitacija v armadi nima uspeha. ker so vojaki uverjeni, da bi takojšnja izvedba radikalnih reform (osemurnika) oslabila vojno industrijo. Ruski revolucijo-narni krogi v švici sodljo. kakor poroča »Berliner Tagblatt«. da je mi* rovna volja v Rusiji mnogo silnejša, kakor pa izhaja iz poročila v »Neue Korrespondenz«. Vesti te Rusije. Milan, 18. aprila. (Kor. urad.) »Corriere della sera« javlja iz Petro-grada. Na zborovanju delavske^a odbora je imel Steklov, ki Je vojaški zdravnik s činom polkovnika dolg ^ovor v dokaz, da je provizorična vlada popolnoma odvisna od delav-skega odbora in je sprejela vse njegove politične pogofe. Delavski odbor se lahko vsak trenotek kadar se mu zdi, polasti vlade. Zdaj pa tega ne stori, ker se raje posluži meščanske vlade, da vsnrejmo meščanski sloji brez odpora tuđi take odredbe, ki bi naletele na odpor, če bi jih izdala socijalistična vlada. Drugi govorniki so se izrekli, da je provizorično vlado smatrati bolj za sovražno, kakor za prijatelisko. Od carjeve vlade s tuji-mi vladami sklenjeni dogovori se nai ne priznaio. Nasproti temu raz-5irja provizorična vlada med prebi-valstvom oklice, ki opozarjajo z ozi-rom na grozeče nevarnosti na po* trebo edinosti in nehanja notranjih boiev. Vojaški avtomobili vozfjo po petrografskih ulfcah in razdpljiijejo letake. Na letaku, naslovljenem na delavce in vojake. Je rečeno, naj po-mislijo. da poskusi nemško brodovje vdreti. čim začne led konneti. v Finski zaliv. da udari na Petroprad in da je torej treba organizacije, dela. discipline in nriznanja oblastev in oficirjev. — Delavstvo v Moskvi, v Klievu in drn^rod ni povsem zadovoljno s petrograjskim delavskim odborom. Bern, 18. aprila. (Kor. tirad.) »Echo de Pariš« javlja čez London iz Petrograda: Provizorična vlada dol-ži delavski odbor, da je odgovoren za tfesorganizacijo na železnicah, vsled katere so pri preskrbi živil za Petrograd nastale nerednosti. Prsb;-valstvo in armada na fronti 5ta men-da istega mnenja, kakor vlada. Skleoi delavsko - vojaškesra odbora. Petro«rad, 17. aprila (Kor. ur.) Kongres delavskih in vojaških za-stopnikov je v vprasanju osemurnika sprejel revolucijo, ki pozivlja pro-\ixorično v^lado. da naj izda odredbo glede uvedenja osemurnika. Vendar pa naj ta naredba za dobo vojne do-loči možTiost čezumcjra c:1a v pod-?ct;Pi, Ic? 1eb!o t\ r;:ro*::o obrambo i in izdelDjejD neobliodno prtre^ns i se pred raspravljanjem zakona o osemurniku določi s podjetniki dogovor, ki naj izključuje posebne korake delavcev za ossmurnik. Kongres priznava, da je treba boj med delom in kapitalom v sedanjem tre-notku spraviti v soglasje s stanjem, ki je nastalo vsled šc ne končane revolucije in grozečega zunanjega so-\Taznika, V končni seji je sprejel kongres resolucijo o agrarnem vpra-šanju, ki pravi, da je prišel čas, da se resi ta problem in dolaca sledeče zahteve: I.) Odpravo razredne razlike in naslovov. 2.) Radikalno or-ganizacijo sistema lokalne uprave. 3.) Neomejeno zaplembo vseh kroni, cerkvi aii samostanom prfpadajočih pokrajin in njihovo izročitev kmetom. Končna rešitev agrarnoga vpra-šanja naj bo pridržana ustavodajni skupščini. Koncem posvetovanj kongresa je ime! Plehanov govor, v ka-terem je narrfaša! važnost sklena kongresa za nndaljevanje voine in nozivljal k edinosti in delu. da se v dosego c.kupneora c;lj3 nrenreči državi janska vejna in dokaže, da je ruska demokracija sila. ki je popolnoma zrela *n snosohna za vladanje, kakor je bila dosedM. Udeležniki kongresa so se ražali, prepevaje mar7eliezo. Odno?^?? med vlado \n socijalisti. Berffru 18. aorila. Listi javliajo: Ruski socijalistični voditelii knez Kropotkin, Plehanov, Badaiev, Čeidze in drugi so se približali Milju-kovu. Radfkalna socijalistična sku-nina pod vodstvom svojega voditelja Lenina jih oštro napada. Ententni krogi že trdijo. da je sedaj pole«g ru-skega meščanstva in armade tuđi večina proletarijata za vojno. Proti delavskemu odseku. Bern, 18. aprila, (Kor. urad.) »Echo de Pariš« poroča preko Londona iz Petrograda: Petrogradska vlada dolži delavski odsek, da je on odgovoren za desorganizacijo v prometni službi, ki provzroča nerednost v prehrani Petrograda. Prebivalstvo in vojska na fronti so ocividno iste-ga mišljenja, kakor vlada. Dva nova niska ministra. Koddnl, 18. aprila. (Kor. urad.) »Berlineske Tidende« poroča iz Pe-trosrrada: Sedaj je dognano, da bo vstopil socijalnodemokratični vodi-diteli Cereteli, ki se je vrnil iz pro-gnanstva v Sibiriji, v provizorično vlado kot delavski minister, dočim bo imenovan Plesanov za ministra brez portfelja kot posebni zaupnik socijalnih demakratov v vladi. Nova ruska ministra Plehanov in Careteli sta poklicana v provizorično vlado kot zastopnika delavsko-vojaškega odbora. Oba pripadata oportunističnf socijalistični skupini in zlasti Plehanov, ustanovitelj ruske socijalistične stranke, se je od same-sra izbrnha vo^'ne kazal hudega srer^ manofoba ter je tuđi pri zadnjem kongresu delavskih in vojaških dele-gatov nastopal za nadaljevanje vojne. Kerenfsfđ boh»n. Turln, 18. aprila. (K. u.) »Stam-pa« r>oroČa iz Pariza: Justični minister Kerenskij se bo Šel za nekaj časa zdravit v neki moskovski sanatorij. Nikola] Nfkofalevfc fn provizorfčna ▼lađa. KodanJ, 18. aprila. Z ozirom na govorice, da najnerava Nikolaj Ni-krlajevič organizirati protirevohi-cijo, je postal veliki knez ministr-skemu predsedniku Lvovu sledečo brzojavko: Prise^el sem Drovizorič-ni vla od Ojev-?r'i'r. nn^ -^erj ri jih 'e vrpel na-zaj. V ravnini pri Seiesu zr.paano cd y§*i Bttnckci ie ecttkuaUo nokAi &*- * botnih kolon prodreti. naš ogenj pa jih je zadržal. — Romunska fronta. Infanterijski ogenj in ogenj strojnih pušk pri miči ter artiljerijski ogenj pri Izači. RUSKO URADNO POROCILO. 17. aprila. Zapadna fronta. V noči na 15. t. m. smo izvršili v okolici Kuharov napad s plinom. Iz-vidnike, ki smo jih nato odposlali, je sovražnik sprejel z ognjem strojnih pušk. Na ostali fronti navadni ogenj pušk, izvidno in letalsko delovanje. — Romunska fronta. Ogenj pušk, izvidno in letalsko delovanje, — Kavkaska fronta. Ogenj pušk in izvidno delovanje. Švicarsko poročiio o avstrljski Jugozapadni fronti. Bern, 19. aprila. (Kor. urad.) (Basler Nachrichten« so pričele pri« občevati serijo člankov, v katerib opiše vojaški sotrudnik lista polkov-nik Egli podrobno svoj poset pri av-strijski sošici armadi tekom zadnjih tednov. V prvem članku pravi Egli: 2e na pota na fremto. ko smo se mu-dili dalje časa v Franzcnsfeste, je bil vtisk miru in zdrav ja splošen. To so možje, pravi Egli, ki stoje v ravno-težju in gledajo v bodočnost polnj zaupanja. Nekaj silnega je v teh vo-jakih. Jaz sodim, da dopustniki pre-nesejo nekaj tega s fronte v zaledje in tam vtrjajo srca za vztrajanje. V vzajsmnem učinkovanju med domovino in bojno fronto tiči brezdvomno vedno obnavljanje notranje moči armade in dežele. Med potjo je imel E.?Ii priliko, da je izvedel podrobnosti o sestavi napadalnih in jurišajo-čih čet kakor tuđi o preizkušenera napadalnem načinu po ledenih in snežnih predorih v ozemlju ledeni-kov. pri čemer se ne srne pozabitt, da avstro - ogrske čete na italijanskl fronti imajo takorekoč povsodi ste-vilno premoć proti sebi. Egli episuje potem znano italijansko poročevanje, po katerem na primer se nahaja pozicija 2723 na Costabelli še vedno v ttalijanskih rokah, dočim je res, da je že od 16. marca zopet v posesti avstro - ogrskih čet. Poročevalec podaja potem detajlirano sliko ogromnih italijanskih četnih mas, proti katerim so mogli avstro - ogr-ski branitelji postaviti razmerotna samo slabotne moči. Odslej so se razmere vsled došlega ojačenja prav znatno izpremenile v prid avstro^ ogrskih čet. Primerno temu se ni iz-vršil že 5 mesecev nikak večji itall^ janski napad. JSmerika v vojni. Brambna dolžnost v AmerikL Beroiin, 19. aprila. (Kor. urad.) »Vossische Zeltung« izve, da je vojaški odsek reprezentantske zbornice v Washfngtonu odklonil predlog za uvedbo brarab-ne dolžnosti z 9 glasovi proti 8 glasovom. Washington, 18. aprfla. (K. ur.) Reuter. Senatni odsek je sprejel vojni zakon z zakonom o obrambni dolžnosti v r e d. Odsek reprezenf&irtske zbornice je izpremenil zakon v tem zml-slu, da naj se najprej poskusi ustvari ti novo armado v obliki vojsk pro-stovoljcev. Nato je prišel predsednik na kapitol ter izjavi!, da je kompromis nemogoč, ker je po mnenju vojaških strokovnjakov nabor z iz-biranjem edino uspešno s r e d s t vo. da (se ustvari močna armada. Naborf za entento v Amerfkl. Waeh?ngfon, 18. aprila. (Kor. u.) Senat je soglasno sprejel zakonski nacrt, ki dovoljuje ententnim drža-vain vpisovati svoje v Zedinjenih dr-žavah se miideče državljane za službo v njih armadah. AmerSke delegacUe. Mllan, 18. aprila. Pteko Pariza poročajo, da namerava predsednik Wilson poslati tri delegacije in sicer na Francosko, Anglesko in v Rusijo. Glede delegacije v Italijo še ni niče-sar določenega. Pomanlkanie žhil v Ameriki. Bem, 18. aprila. (Kor. urad.) Newyorški sotrudnik »Matina« po-roČa, da bo v par tednih živilsko vprašanje v Zedinjenih državah na isti točki, kakor v Evropi. Splosno že primatijkuje živil In cene moćno naraščajo. Brazilija. Beroiin, 19. aprila. (Kor. urad.) Wolffov nrad poroča: Kakor izvemo z meredainega mesta. je brazilska vlada obljubila, da po prekinjenju stikov z Nemčijo ne namerava poseči v osebno gospodarsko eksistenco Neircev v Braziliii. Msvtralnost N!zozen?ske. H^asr. 19. anrila. Uradni list ob-3!»v!i^. cJa ostane Nizozemska v sporu med Ameriko ozir. Kubo in Nftfn- 91. štev. rSLOVfcLN*5*\i NJKKOD-, anz 20 aprili 1917. Stran 3. Kazne politične vesti. = »Tiroier SoklatenZeKun?«. ki je priobčevala tuđi znane proti Slovencem naperjene članke, je biia se-daj, kakor poroča »Arbeiter Ztg.«, rudi raznih preradikalnih političnih tkskurzov ustavi jena. == »Hrvatska« ostavljena. Kakor porocajo iz Zagreba, je hrvatska vlada ustavila glasilo frankovske stranke »Hrvatsko*. Rečeni list je vpri-znrjal v zadnjem času ostudno de-Tit«ncijatorićno gonio proti hrvatsko-srbski koaliciji. Ta gonja je vzbujala v vsej hrvatski javnosti ogorčcrne in razburjenje in vlada je morala men-ca konečno poseči po skrajnem sredstvu, da prepreci resno znemir-jenje po deželi. — Banova naredba pravi, da je način pisanja »Hrvat-fke« ogrožal tavni red in s tem državne interese. Tako je zopet končal neslavno eden orah gnjušnih ćenun-cijantov, ki so prava rakrana na našem narodnem telesu. ■= R«sk? Ukrafinci za avfono- niio. Ukrajinska informacijska pl-s:,rna v Svici sporoča: Petrograd-j :ca skupina ukrajinskih progresistov objavija v listu »Djen« izjavo, v ka-teri Izraza svoje trdno prepffcanje, ta bo revolucija zadovoljio resila tuđi ukrajinski problem. Progres'sti zantcvajo versko svobrrfo. neomeje-no veljavo materinskega jezika ter re^titucijo narodne in teritorijalne rvfnomije na federativni pccilr^i. Pred pa je treba razresiti zemljišKo vnrašanje. Ukrajinci pri caku jcjo, da fn prmizorična vlada v ukrajinskom nzemlju uvedia ukrajinski jezik ••raloriisk; d^le?:t) kot ofic?i>!nl de-Čelni jezik v uradnih Šolah frt v cer-!:vi ter zahtevajo. da nai ruska vlada izpcsti vse ga!i?ke in bukovin-«ke Ukrajince, ki so sedaj krvt av-strnski podanik! internirani na RusTcem. = Ncmški Bundesrat se je izre-l:e! za opravo zakona, ki nr*pove-ćuje Jezuitom naseljevanie in delnva-r-re ra Nemškem ter za preklic tkzv. Jerkrvvnega naragr^fa v nemarom đr^štvenem zakonu, ki prednisuje, da se mora rr? drtištv^i ter na sho-dfh rabi** *'i5ann. Parfalosjenernu za nnroclno stvar v Devinu pr^zasluž-nemu g. Pcc:karri naše iskrerra so* za'je! Umri fe v Or^trrf znani soriški «reorneter g. Ivan Gasser, star 75 let. Pnkrjn?T.: ie bil svoj čas ob5i-«k! svetnik ^r Goncf. člnn goričke tr?jov-5!:e in obrtne zbornice, deželne^a šolskesa sv^ta ir? deželni poslanec In odborniK Pr?drbi1 5i je zasla^ za ustartovitcv dežcine^a hipotečne^a zavoda in italijanskih obrtn:h sol. L. T5S7. se je potegeval v deželnem ^olskem svetu za oblfcatoričen poduk rern?ke?ra fC7?ka v ljudskih ^olah. Njegov sin Josir» *e bil okrajni glavar v Tržiču. V %a*Wr\ deželni mnobnlnfcl, se-daT v Kronierižu, potrebr»:cjo vec postrežnikov. Sprejmejo se v te službe vojaš^ire prosti moski od 2n. do 55 Teta. Prr*5nje fe nosTati na vod-?r\ro umobolnice v Kromerižu na Mcravskem in priložiti zlasti zdrav-nfsko spričevalo. da fe prosilec zdrav ?r srosoben za tako službo. Postrež-n'k dobfva pm^tf> hrano in stanova-Tife \n 55 K Pt meser. po 6 mesecih fio K. Dnevne vesti. — Ođl&ormi je s srebrnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje finančni nadpaznik Jurij Pochler. — Tedco ▼ofeških vdov fn slrot v Ljubljani se je obnesel nad vsako Dričakovanje in je vnovič sijajno po-svedočiL neusahljivo radodarnost mestne^a prebivalstva. Od sapm^re Z. predsednika deželnega sodišča, ^ospe Elsnerjcve, soproge Z-deželnega glavarja, gospe dr. 5 u - MeršUtvu tAr soprott f. th pana, gospe dr. Tavčtrjeve, vsled povabila soproge g. dež. pred-sednika, gospe Marije grofice Atems, v to naproSenc mlade dame ljubljanske družbe so v soboto in nedeljo navzlic kaj neugodnemu vremenu po cestah, trgih in ulicah ljubljanskih kakor tuđi po javnih lokalih v pusice nabirale prostovoljne darove dunajskemu c. kr. avstr. zakladu za vojaške vdove in sirote ter nabrale presenetljivo visoko svoto okroglih 3500 K. Koncerti, ki jih je etapno štacijsko poveljništvo v isti domoljubno - dobrodelni namen v soboto in v nedeljo priredilo v kavar-nah »Evropa«, »Kasino« in »Union«, so vrgli 3815 K čistega donosa. Kot Članarino ali pa kot darilo so društvu c. kr. avstr. zaklada itd. na Dunaju doslej nakazali: tvrdka Josef Kri-sper in pa uradništvo Kranjske hra-nilnice po 5^0 K, upravništvo urad-nega lista ^>Laibacher Zeitung« 240 kron vposlanih daril. tvrdka Schnei-der 6c Verovšek 230 K, tovarnar Karei Pollak star. 200 K. Uršulinski !:onv»kt v Ljubljani, tovarnar Karei Pollak ml. in tovamar Jean Pollak po 100 K. tovarnar Franc Peterca 50 kron. Kranjska stavbinska družba 33 kron. hranilniški ravnatelj dr. vitez pl. Scboppl 25 K. prokurist Josef Moro 20 K. Po Tragistratnih orpranih uradom in zavodom kakor tuđi zasebnim strankam dostavljenih pri-glasnic za pristop k omenjenerti!! društvu ozir. pololnic za zakladi? od-menjene darove nabirainica pri etap. štac. noveljn'štvu še ni preiela. ker rok nnhnve dospe^o^tl še ni rri^el. Vsled teea se celotni uspeh vse te akcije sedai se ne da točno označiti. Glasom doš!ih poročil na je podoiso-vanje teh listin tako živahno, da je zgotovljen nrav znamenit us^eh. Vsporcdno z akcijo med civilnim preMvalstvom se vrši nabiranje med voj'aštvom. Nećvomna ic, da se bo nrestolica kranjska rudi to pot odlično izkaza!a. — Iz sr^kem vie*n!§tva v !ta-!i.fi se ie z-or>et o^asil k^menski ro-jak z. Miro^iav K o v a C i č. c. in kr. podpofkovnik. no^ja^ velikono?ne pozdrave, sedaj v Zatlčni na Do-lenjskem bivnir>c?mu so!«k?rr.n rav-natelip A^t. Lebann. Med dn'^im omenja. da bi rad mn^o pisaT. a da ne ^re f»es geht nicht*). Končno vzl\!ft\a: ^KvisK-u ve^kortočna palma !c Oospod podpoIkovTi?k sr se većno nćha^a v M-tto Lrcano (Pn-tznze.) na otoku Sardinija v Jutt! Italiji. Poslana c5n«nisrnca ie bita datirana 17. m^rea ir* i° c^^la v "Zpt'-cmo 16. apnia 1917. R?V*a je ted-J đ zahvaljujejo vsem dam?r»i m ^rosnodom. ki ?o jim darovali knjige in dmere stvari in sicrr «;o to p. n. gg.: Tranc Sevčik. Ljubiiana: Pavla Lovše. Novo me^to; Franci-^tek, velik posebni večer »Msla ^rrofi^^«, igrokaz z Vando TreTimann in Visro Lar-senom. »IzgSnda vaška princezifsja«, vpc^Tot>ra v treh dejannli z Ano Miiller-Lincke v glavni vlogi. V soboto nov sp^red: »V borbi z usodo«, je lepa drržabna drama v dveh de-Vh-, Alf Rrutecber. Atrna Hindinrr v ^l^vnih vlogah. »DorHt gre luTffpst« je izborna troćejanska burka. V naslovni v1r>crf miČna t Dorit \V e i -xler. Za mladih snoreda ništa pri-memi — Kino IdeaL Zgubila se "s ročna torbica od §arabona. Zaloška cesta do Poljan-ske ceste z vsebino: izka^nicam! za živila in rudečo 7M mes^ in I^Vgzni-co za semenski krompir. Pošteni tiaiditelj raj o^da torbico v uprav-ništ\n »5!ov. Naroda^ proti nagradi. Zrebatrje razredne loterf'c (\ razred, č. ćan). 100.000 K dobi 99.441. 30.000 K dobi 2418. 20.000 K dobi 106.243. Po 10000 K dobe: 2f>25^ 45.820. 5000 K dobi 25.798. Po 2000 K dobe: 7249. 12.004, 17.033, 24.235, 2f\579. 34.496. 49.^14, 56.963, 57.260, 6O.«55?, 75.730, 7^981, 81.568, 82.447. 90.320. 94.781. 96.890. 101.203, 109.064. Po 1000 K dobe: 494, 709, 2892, ^002, 4514, 4851, 4903, 7958, 8041, 14.219. 19 9S6, 22.654. 25.976. 26.35*, 3*.?2i. 39.428, 40.126, 42.185. 4?.?3Q. 4?.-lt. ^.".763. 47.?53, 47.824. 49.6^0. ^O.POO. F?.44Qm "7.?65, S9.10S. 64.177. 64.629. 67.005, 69.1.=v8. 70.97S. 72M2. 73.044, 73.986, 74 653. 78.19*, 79.055, 79.593, 82.238, 82.667, 82.961. 84.902. 87.19?. 88.887, 89.446, 89.443, ^9.^20. 89.7."6. 93.315. 08.554, 99.648, 99.839. lOOML 102021, 102.307, 103.034. 103 060. IO* 184, 108.M0, 109.667. 110.107. 111.983, 114.051, 114.450 — f*. rarred. 7. d?n,) Po .5000 K dobe: 5f ?V. 90.56^. Po 20oo kron dobe: 533S. 54.0?. }4M2. 21JdA ?7.4?3. 31.437. 33P96 3S.Qi7. 3Q.717. 4Q.OP3 Fl^f-F. 5^513, 5Q.°^9. 67.66 S 77.30?.' 81/64,O6.918/ioq'?^ Po 1000 K dobe: 11.344. 11.431. 17.1M, 17.0.^3 19 1.^7. 2^.356. 23.550. 25.320, 2.5.386. 27 3??. ?O8.1?. 30.10^. 31.762, 3V^34. 35.'WS. 36 3^5. 39.385. 41.461 ] ^3.rO?" 44 ono a* =^0, 54.677. 55^0081 F6.4**. 6?.0?o[ 69.745. 63^362* 67.1 ?s 70 ^ 75.5^7. 76 799 7°.06Q, 90.478. 93.187. 100.516, 105.819, 113 372. 4- Duševne delavce vseh kate-gofU pozivlja mestna aprovizacija. da se najkasnije tekom tr^h dnl priglase k vojni prehrani, ki bo od-đajala flvila in predvsem meso po matno znfžani ceni. Pravico do spre-jetja v vojno prehrano najpotrebnej-ših duševnih delavcev imajo vse one rodbine, katerfh dohodki na mesec ne znašajo, če Steje rodbina 2 osebi. največ 180 K, 3 ose ne 210 K. 4 osebe 240 K, 5 oseb 270 K, 6 nseb 300 K, 7 oseb 320 K, 8 oseb 340 K. 9 oseb 360 K. 10 oseb 380 K, 11 oseb 400 K. Vsaka stranka, ki želi biti sprejeta v Imenovano akciio. se ima zcrlasiti na mestne magistratu v tržrem nradn (prftličie. nasprnfi posredo-vaioice m delo), kj«r dobi po^boo polo, katero mora v vseh rubnkali natančno izpolniti. Napovedi dohod-« kov je vedno izkazati z uradnimi po^ trdili ali priložiti priglasni poli pla-čilne listke, poštne odrezke o spre-« ietem denarju ali druga potrdila. hl katerih je razvidna resničnost napo-vedb o dohodkih. Izpolnjeno vpra-šalno polo prevzema od prihodnjega ponedeljka do srede urad mestne arrq\nzacij"e ljubljanske na Poljanskl cesti St. 13, I. nadstropje. Pomanjk-ljivo izpolnjene vprašalne pole se pri podelitvi izkaznic za vojno prehrano ne morefo vpoštevati in je za to v interesu vsakega priglašenca, da kar najvestneie izpolni vprp.Šalno polo. Med duševne delavce je šteti vse fiksno nastavljene duševne delavce vseh kategorij, javne in zasebne uradnike, poduradnike, učitelje in za-* stopnike svobodnih poklicev.. 4- Ontistitev brermesnih dnl na Ogrskem. Iz Budimpešte porečajo, da ogrski prehranjevalni urad v kratkem popolnoma opusti brezmes-nc dni. Stanje živine se je na Ogr-skem tako zbo!j?alo, da hoče prehranjevalni urad zbog tega in zbog manjkanja nekaterih dragih živil do-nusiiti kons^im mesa v večji merf kakor doslej. * Na vseučaiščti v Llpskem je gospa Ana Curtius imenovana za lektorico franeoskega jezika. To io prvi slučaj, da je na nemškem vse^ učilišču nastavljena ženska učna moč. * Galiik! deželni odbor Je knpB 770 štirijaških kilometrov obsežni revir premoga, ki leži med Bialo, Skawino in Wadowiconoi. To je tret-i jina vsega gališkega ozemlja, kjer se dobiva premog. 5 to pridobitvijo postane gališKa industrija neodvisna od tujih premogokopov. Kranjski pre-mogokop v St. Janžu sicer po kako-« vosti prernoga ni prvovrsten, da |e prišel v tuje roke, je vendar obžalo^ vati. * Poletni čas na Bavarskem. Tuđi Nemčiia Ie uvedia poletni čas. Naredba določa poletni čas za ćelo državo. A na Bavarskem nišo ž njo povsod zadovoljni. Tako so v Aste-mi kratko malo sklenili. da se ne udajo naredbi in da ohranijo stari čae ter so poletni čas proglasili za »ver-j rtickte Zeit«. Listi opozarjajo, daf vporabi vlada proti občinam, ki bi s^ ne uklonile, pomočke, ki jih ji daj$ zakon o nadzorovanju občin. rt Napvejša poročUa. ITALIJANSKO imAD»O POFOČILO. 19. aprila. V Lagarinsfrl đolf-? ni je provzročll nov in učinkovit ogenj naših velikokaliberskih topovi' na postajo Cagliano velike požare, kateri so se ob močnem vetru znatna razširili. Tz Vallarse in doline Rio Freddo (Posinskt potok, Astico) se poroča o malih praskah. Okoli prela-za Cavallo (gorenji konec Buta) smo nar»ravili nekaj vjetnikov. — Na j u 11 j s k i fronti :e bilo artiljerijsko delovanje tuđi včeraj še ljuto. V zoni pri Gorici na Krasu so zasedli naM mali oddelki v varstvu teme, ko so zračne ovire sovražne fzpostavljend pozicije severno Koštanjevice pre-^ sekali. isto z nenadnim napadom, vjeli nekaj braniteljev in vplenlli mu-niciie. Rna naših letalsklh skupm jd bombardirala sovražne barake y okolici Čepovana. Dornberga, RI-* hemberga in Komna. Letala so se vr* nila vsa. Stremljefifa po slrraSanfii TOfne. Dtinaf, 19. aprila. 0Cor. uradjF Predsedstva treh centralnih irtdustrl« jalnih avstnjskih zvez so podala zm* nanierrra ministru nastopen sklepa Predsedstva treh centralnih indvstri^ jalnih avstrijskfh zvez so prepričan^ da bi nadaljevanje vojne končrfO moralo privesti do popofne »mag:6 centralnih držav. Predsedstva so f^-ga mnenja, da so centralne držav* že vsled svojih đosedanjih vojašktt uspehov npravičene zahtevati pol»5 no neo^kodovanie. Vendar se »trlnjjiK jo imenovane zveze s stališčem av^* stro-ogrske vlade, da po skraiSanJU vojne treba stremiti ne samo ft gospodarskih razlogov, marveC rwfl iz vzrokov človeštva !n đa bi vsl deli z veseljem pozdravljali vsaJr miru "rf'ioblTenf dan. Budimpešta, 19. aprila. (Kor. nr.) Deželna zveza ogrskih tovarnlSklh industrij je sklenila v današnji ravnateljski seji, da odpošlje zunanjemu ministru nastopno brzojavko: Interesni zastop ogrskih tovarniških tn-dustni se pridružuje s soglasnim na-vdvSenJem 14. aprila v interesu stvo-ritve sveto\rnega miru objftVUfn! izjavi Vate tfegedca^fc, 6tran 4. »fiLOVENSig NAKUP*> one 30. april« I3U7. 91. Stcv. 09 ■ ■ Darila. Gcspa Josipina Čuđen v Ljubljani je darovala >Posredg>valnici za periske bejjunce vt Ljubljani« znesek ((WK v prid goriškim beguncem. Za la velikodušni car se ji »Posredoval-xiica« v imenu beguncev najtopleje jfo iskreno zahvaljuje. G. C. Pavia, vodja »Podružnice •▼strijskega kreditnega zavoda * v [Gorici«, sedaj v Ljubljani, je daroval jjnesto veaca na krsto g. Marino To-Jfellija 23 K. K temu so se prispevali Mjernu podrejeni uradniki 25 K, tako &a znaša svota 50 K. Plemenitim da-fovalcem se »Posredovalnica,* naj-pcpleje zahvaljuje. / Siovenskemu odboru na. Krauj-kkem za voiaške doinove so darovali: dr. Anton B. Jeglič, knezoškof, E65 K 50 v in kot I. dar ljubljanske ikofije 2324 K 93 v (darovali: č. jr. fir. Lesar, semeniški ravnatelj, 30 K; BT. Levičnil:, c. kr. gini. profesor, ffi) K; in župni uradi: Vipava 40 K, Skaručina 5 K. Motnik 13 K 49 v. Sv. Trije Kralji 10 K. Duplje 10 K. Sempcter pri Novem mestu 20 K, JBostro 50 K. Brezovica 54 K, Hor-kul 64 K. Ihan 13 K 42 v. Kovor 10 K. »vsiše 7 K 02 v, Struge 40 K, Dobra-ffo pri Kropi 19 K 54 v, Boh. Srednja &as 35 K. Zužemperk 45 K, Botenica &5 K. Fara 21 K SI v. Ađlešiči !? K, ©rđo 44 K, Men^eS 40 K, Ooče 30 K. Rado vica 17 K, Javor pri Ljubljani WK 19 v. Mav-Jiče 43 K. Rova 12 K. Ptrboje 18 K. Svitno 15 K, Mokro-pc£ 18 K 60 v. Lozice 12 K, Sodra-lici 50 K, Smihel, r>. Žužernperk. k K, Erzelf 8 K, Vrhnika 47 K 3S *\ Podlips 3 K 56 v, Sv. Križ pri Litiji A2 K. Vodice 45 K. Grahovo 30 K, jPoIom 14 K 12 v. Vo^lje 10 K. Češ-fejice 10 K, Dol 20 K, Brezje 6 K 13 v, Siri 55 K 75 v. Dole 19 K 70 v, Vače |4K43v, crni vrh nad Idriji 20 K. Jirenovice 25 K, Gorice 20 K, Cerile na Gorenjskem 100 K. Preddvor $1* K. Hrastje 42 K. 2abnica 40 K J20 v. Črmcšnjlce 17 K 60 v, Srrihel fcri Novem mestu 102 K 45 v. Sava 12 K, Sv. Jakob ob Savi 18 K. £en-*ir*ka srora 21 K 30 v. St. Gotard |0 K, KokrzL 20 K. Pođbrezje 7 K. Pndgrad 12 K. Sela pri Sumberkn £ K. Dovje 2S K, Stari trz pri Ložu $6 K. Soteska 17 K 40 v. Bled 24 K m v. St Vid pri Ljubljani 20 K. Tr-bovo v Ljubljani 4 K 55 v, Mošnjc |2 K, Cemsenik 26 K, Boh. Bela 15 faTHT, Z?. Tuhinj 12 K, Cirknica 41 K B5 v, Studeno 19 K, Les^ovec 70 K. Postojna 32 K, Sp. Tuhinj 15 K 10 vt pernica 15 K, Borcr\Ti!ca 30 K, Pretka 50 K. Mirna pec 19 K 40 v, To-piišelj 20 K, Zlato polje 8 Kf Skocjan. p. Mokroncg. 16 K ^0 v. Dra?r?-tu^ 60 K. Breznica 12 K. Topla Reber & K, Crni \T*h nad Polb. prađcem 3 K &7 v, Janče 10 KV, Dnižba sv. Mo horia v Celovcu 600 knjšg; Ciril Do-lenc, ravnatelf prisUne đe!a\'7i:c?, 10 peron: Fvan Ogrrir«. Laverca. 50 K; fitanko Premrl, stolni korni diregent, J25 K; dr. Josip Marinko, c. kr. profesor v p„ v Moč'čaK p. Stražl^če. 20 šktotk župni urad v Stranjah pri Ks^nnlku ?S K: A. Možina, Gmurden, 14 K; A. Čadež, katehet v Ljubljani, 20 K: zvrmi urađ Ajdovec 10 K 50 v; ^npni urad Dobrepolje 100 K; Poso-JBInica v Žužemperku 50 K; župni ^rad v Stari Oselici 22 K 50 v: žun-ii n rad v Domžalah 50 K; Mati ja Slak, Brdo nri Lukovici, M K: župni tirzć ZapIaha-Vrhn^Va 13 K 68 v; Hrantlnica in posojilnfea v Metliki 5P0 K; žuvv'll Stanea, r. Lifija, 3^ K; \Josip PodlipfniV. župnik. Sela, Do-lenjsko. 10 knjijr. — Vsem blagim ftarovaJcein se sTovenski odbnr n^j-jrri5rčneie KrTivaljule, sla^Tio javnost r prosi, da ko!ikor rno?:oče podpira za na?/? vrbice t^Tro potrebno ak-♦ćfjo. Darovi, bodisi v derarju* v Scnjfcrah p.if a ma| ali avgnst* — Ponudbe na I upr. »Slov. Nar.« pod „4 08000/1308". i Due 19 letni izMti iz dobre hiše, bi rade v svrho priučen ja nemskega jezika ter kuhanja, VStOpile kot Slniklnfo h kaki nemški rodbini. Naslov pove upravn i Stvo »Slov. Naroda«. 1309 V LJablJanl mosta, so prosio« voljno proda veo : li i s : (posamezno). Pojasnila daje pisama dr, Ivana Tavčar, odvotnlka v Llubljani, Sodna ulica 2* 1179 IČebulček \ I detolfna, travna, vrtna la bvaleina cvotUina I somena na debolo In drobno priporoča Scver S Urbanič, Vol/ova ul. 12.1 Kaj se bo zgodilo spomladi ? S to mislijo se sedaj nepreoehoma bavijo tlsoCi Ijudij. Po mrzli zimi pričakujemo vroČe čaše in vse njihove nevarnosti epidemičnih in nalezljitih boleznL Ce bodo oblasti prebivalstvo tuđi nadalje tako podpirale z varnostnimi odredbami, tedaj se strahote ootranjih ncTarnosti, nalesljivih kužnih boleznih kakor kolera, pegasti legar, griza ne bodo mogle razpastf. Epidemije prenašajo bolhe in drug mrčes, zato je treba največje snažnosti. Dfisinficfrajtc ruke in obraz, pri umivanju pa uporabljajte lahko raztoplino Lysoforma. Grgrajte marljivo z lysoformom poprove mete Oprava in tla naj se umije z 3% raztoplino Lvsoforma. Posebno priporočljivo je, da se umazano perilo zbere v vrečah in potem roehCa v rorovi 3% raztoplini Lysoforma po 24 ur 4olgo. Dobi se v vsaki lekarni in drogeriji, Pr3 Keleti & Mur^nvi, kemija tuornica, Ujpeat. m