55. StevURa. v UuMjanl i Četrtek. j. mara moj. i XL kto. szfcaja vsak du svseer, izimšl nedelje in praznike, ter velja p« pošti prejeman za a vati • »fraka dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJvbljano s pošiljanjem na dom za vse leto M K, za pol lam 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za trnja delala toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na aaročbe istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole franko vati Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ta upravnlitvo je v Knaflovih ulicah št. 5. ia sicer uredništvo v 1. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari Dradmiitri telefon it 34. Jvfesečna priloga: „Slovenski Tehnik". Posamezne številke po 10 k. UpTavntttva telefon it 85. Klerikalna nesramnost. Poglavar stranke slovenskih ljudskih sleparjev se je v nedeljo, na klerikalnem shodu v „Unionu- zopet enkrat pokazal v vsi svoji nagoti. Dandanes poanajo tudi že najširši krogi brezmejno sirovost in hribovsko neotesanost dr. Ivana ŠusteršiČa in zato se ni nihče Čudil, da je na rečenem shodu divjal, kakor kak sladkogiujen katoliški jerušar. Padla je na tem shodu Desalonska beseda ^baraba-. Rabil jo je dr. Šu-steršiČ sam in s to besedo je najbolje karakteriziraj svoj ugovor-, ki ni bil drugega, kakor cela vrsta nesramnih lazi. natoloevanj in podtikanj, zabe-Ijenih s samohvalo, ki jo more prebaviti le človek, kateremu se niti ne *anja o dogodkih v državnem zboru v zadnjih šestih letih. Za zgled, s kakimi nesramnostmi je SastsrŠič pital svoje poslušalce, naj navedemo naslednje. Šusteršič je rekel: BDne 15. novembra i. 1. so zbo-bnali liberalci skupaj klavrni shod, kateremu so nadali ime zaupni shod narodne-napredne stranke. Bila jih je komaj petina toliko s cele dežele, kolikor Tas je danes skupaj. In tam na tistem shodu so sklenili: Slovenska narodna napredna stranka stoji na načelu splošne in enake volilne pra-vioe. En teden pozneje so pa glasovali njihovi poslanci na Dunaju v državnem zboru za neenako volilno pravico, namreč za pluralitetno volilno pravico, po katari bi imeli nekateri, ki so bolj ošabni, ko drugi, pravico do več glasov, da bi obdržali vpliv nekateri, ki ga izgube po splošni iu enaki volilni praviei. Se en teden se niso mogli liberalni poslanci držati svojega programa in glasovali so proti svojemu pred tednom sklenjenemu programu."4 Tako je govoril dr. Susteršič. 2e njagov je občudovanja vreden, naravnost ginljiva pa je nesramnost, 5 katero bije resnici v obraz. Znano je, da so se slovenski napredni poslanci opetovano izrekli z a splošno in enako volilno pravioo, a zahtevali so, da naj se uvede resnično splošna in resnično enaka volilna pravica Nasprotovali so vladnemu načrtu, ker je na mesto privilegija posamičnih stanov postavil privilegij narodnosti in Nemcem, Italijanom in Poljakom dal dosti več kakor jim gre po njih številu, drugim narodnostim pa manj, ker je prikrajšal Slovence na Koroškem, na Štajerskem in Primorskem in ker meščanstvu na Kranjskem ni dal tega, kar je dal meščanstvu v drugih kronovinah. Uvidevši, da ni doseči nobene premembe v zmislu pravice in pravičnosti, so napredni poslanci glasovali za vsak predlog,ki je količkaj obetal, da se ž njim podere ves načrt. To in edino to je bil tudi vzrok, da so glasovali za predlog glede plurali tete. To ve tudi dr. Susteršič, saj je na svoja ušesa slišal dotično izjavo dr. Tavčarja. Da so napredni poslanci imeli tudi moraliČno pravico poskusiti podreti slabi vladni načrt, čim se niso ž njim strinjali, to priča dr. Susteršič sam. Ko je bil sprožen predlog zastran kancelparagrafa, so se mu klerikalci vseh barv uprli z največjo silo in grozili so vladi, da podero in pokopljejo celo volilno reformo, če obvelja kancelparagraf. Tudi Susteršič je bil med tistimi, ki so hoteli pokopati splošno in enako volilno pravico, če bi se bila prepovedala zloraba spoveduice in prižnice, in brez dvoma bi bil to tudi storil, če bi vlada ne bila pritisnila na druge stranke klerikalcem v korist in pokopala kancelparagraf. Napredni poslanci niso mogli doseči svojih zahtev in zato so glasovali za vse, kar bi moglo pokopati načrt, s katerim niso bili* zadovoljni; klerikalci so dosegli, da je propadel kancelparagraf, a pripravljeni so bili ravno tako postopati, kakor napredni poslanci in v slučaju, da bi bil kan-celpagraf obveljal, storiti vse, da bi bili vzlic svojemu programu pokopali reformo. To so dejstva in ta dejstva ilu-s ti njej o zadosti brezstidno politično sleparstvo, ki je je uganjal Susteršič na nedeljskem shodu. Deželni zbori. Gradec, 6. marca. Poslanec Hagenhofer je ^rtemeljeval klerikalni predlog za reformo deželno-zborskega volilnega reda. Pri tem je prišlo do ostrih spopadov med poročevalcem in soc. demokratom Bes-lom. Drug drugemu sta si očitala laži in sleparenje ljudstva. Hagenhofer j ev predlog se je izročil političnemu odseku. — Posl. V o š n j a k je interpeliral namestnika zaradi krivičnega postopanja okraj, finančnega ravnateljstva v Mariboru; nadalje je predlagal, naj se spremene določbe glede lastnega lova. Gorica, G. marca. V včerajšnji seji so se spremenile nekatere določbe občinskega volilnega reda. Interpelacije so vložili: posl. dr. Tre o zaradi razmer pri goriški glavni po-šti; posl. Strekelj zaradi slovenskih tiskovin pri finančnih in davčnih uradih in posl. Grča, naj bi se pri glavni davkariji v Gorici omogočilo plačevanje davkov po Čekih. Brno, 6. marca. Zbornica je razpravljala o nujnem predlogu soc. demokratov, naj bi se volilni red za občinske zastope spremenil na temelju splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice. — Posl. Budin-s k i je predlagal resolucijo, vsled katere bi deželno odborništvo ne bilo združljivo z državnozborskim mandatom. Deželni glavar grof S e r e n y i ni hotel dati resolucijo na glasovanje, ker zahteva spremembo deže'nega reda. — V prihodnji seji predložijo vse nemške stranke skupen predlog, ki ž njim pozivajo vlado, naj Čimprej« zakonitim potem ustanovi v Brnu nemško vseučilišče. Nagodbena pogajanja. D un a j, 6. marca. Na članek, ki ga je priobčil v „Magyarorszagu-predsednik gospodarskega odseka v ogrskem državnem zboru grof Bat-t h y an v in kjer trdi, da je kvotno vprašanje stvar parlamenta, ki vlade nič ne briga, in da bančno vprašanje ne spada v okvir nagodbenih pogajanj, je odgovorila v „N. Wiener Tagblattu- neka odlična politična oseba. Avstrijski politik dokazuje v tem članku, da določajo ogrski zakoni natančno, da je kvotno vprašanje vladna zadeva. Nadalje dokazuje na podlagi avstrijsko-ogrskega zakona iz leta 1899, da spada bančno vpr^mmnje v delokrog nagodbenih pogajanj. Tako še ni bil kmalu kateri politik javno osmešen. kakor sedaj grof Batthyany. B u d a p e š t a, 6; marca. Ministrski svet je sklenil, da gre ministrski predsednik dr. Wekerle v petek na Dunaj, da se posvetuje z baronom B e c k o m in ministrom Korytovskim. Baron B a n f f y zahteva v „Pesti Napluu ustanovitev samostojne ogrske narodne banke kot neizogibni pogoj za gospodarsko življenje Ogrske. Cesar v Pragi. Dunaj, 6. marca. Cesar odpotuje v Prago med 5. in 9. aprilom, in sicer v velikanskem spremstvu. Tudi telesne garde gredo ž njim. Priredi se več dvornih obedov in dve dvorni veselici. Za sedaj je določeno, da ostane cesar v Pragi 10 dni, a bivanje se najbrže za nekaj dni podaljša. Dogodki na Ruskem. Petrograd, 6. marca. Car je sprejel v avdijenoi predsednika dume Golovina. Prihodnja seja dume bo 8. t. m. Varšava, 6. marca. V L o d z u je bil na ulici ustreljen neki častnik. Vojaška patrulja je na slepo srečo streljala ter zadela dva nedolžna sprehajalca. Petrograd, 6. maroa. S t o- 1 y p i n je dosegel, da je bil generalni gubernator Davidov, ki je tajno ščuval k preganjanju Židov, odslovljen. Varšava, 6. marca. Vojaško sodišče je obsodilo tri osebe na smrt, trije že poprej obsojeni pa so bili danes ustreljeni. Petrograd, 6. marca. Iz državnega proračuna je razvidno, da so vojni stroški Rusije znašali 2 598,716.745 rabljev. Nemška kolonijalna politika. B e r o 1 i n, 6. marca. V državnem zboru se je razpravljalo o naknadnem kreditu za južno Afri-k o, vsled česar je bil prejšnji državni zbor razpušČen. Kolonijski ravnatelj Dernburg je povedal, da se je vojaška posadka v Afriki zmanjšala za G00 mož, dasi položaj še ni normalen. Ostane se v Afriki 7000 mož. Namerava pa se preklicati vojno stanje z 31. marcem t. 1. Obenem pa hoče vlada med afriškim prebivalstvom uvesti vojaško obveznost. Afriška kolonija je aktivna ter so carinski dohodki v letu 190$ presegali za en miiijon proračuna. Aktiva pri živini so znašala pred vstajo 20 milijonov mark. — Posl. Ledebour (soc. demokrat; je izjavil, da vlada državni zbor slepi ter mu daje nepopolne informacije. Zaradi tega ga je predsednik ukori). Prestolonasledstvo v Brunšviku. B e r o 1 i n, 6. marca. V političnih krogih zatrjuje, da je cesar izjavil, da za prestolonasledstvo v Brunšviku ne sme priti v poštev kak pruski princ. Dopisi. Is Novega atesta. Primerno je, da se ozremo nekoliko na prireditva v ravno minuli veseliški oziroma plesni sezoni. — Opereta „Mamselle Nitouche- je tudi pri drugi vprizo-ritvi napolnila dvorano in jako dobro LISTEK. Povest o nasmehu in obupanih očeh. Spisa i Vitomil Feodor Jelene. Neštetokrat sem že videl na ulici žensko, ki je gledala zadovoljno v vvet, okali usten ji je drhtel vabljiv nasmeh, a tam v kotih ustnic ji je zdajinadaj nastala melanholična poteza. Vem, da ste že vsi videli tako žensko, saj jih sprečavate vsak dan na'cesti, mlade in stare so! Srečaš jo zjutraj, ko gre v šolo, ko gizdavo in koketno dviga svoje krilce, šepeta svoji spremljevalki in se ozira za študenti. Srečaš jo na ulici opoldne, srečaš jo zvečer in ponoči, ko gre ?epetajoČega koraka mimo kavarne. Opazoval sem take ženske in videl povsod isti smeh! Včasih je sako naraven, da nehote zavidaš njeni zadovoljnosti, a včasih te prestraši tak vabljiv nasmeh, ko se ozreš v oči taki ženski, ker v istem trenutku razumeš, da je ta njen smeh laž, samo krinka, ki ž njim pokrije svojo žalost. Imel sem prijatelja — sedaj se mi je izgubil, samo njegovo ime še včasi berem pod kakim dolgočasnim feljtonom — bil je literat, visoke ideje je nosil v svoji glavi, delal je mnogo, napisal je celo dramo, ki so jo sicer vsi hvalili, a uprizorili je niso, ker še ni bil avtor odvetnik a'i pa najmanj suplent! A on se je malo zmenil za to, pisal je naprej romane, ki so jih v rokopisih vsi hvalili, a založnika ni našel, ker še ni bil napisan z rdečo tinto na indeksu slovenskih kritikov, ki Štejejo najprej tiskovne,} potem slovnične napake; naposled se mn je zdelo smešno vse skupaj in je odšel — kakor so pravili — v tujino, kjer se mu godi prav dobro baje v nekem uredništvu velikega italijanskega lista! Bil je imeniten Človek, dokler je še upal, da acasije z njegovim imenom sijajna zvezda na polju slovenske literature, dokler je čakal prijatelja uglednega v očeh slovenskih urednikov, ki bi napisal v kaki dunajski reviji: HofTnungen erweokt das junge Tnlent X. Y. No, pa take sreče ni dočakal! Nazadnje se mu je pa sdelo tudi to všeč, vsaj ni izšlo izpod njegovega peresa toliko neumnosti, kakor so jih napisali „Hoflhung erweckende Talente-, ki so našli dopadajenje v očeh slovenskih urednikov. Ali nisem mislil napisati satire, dasiravno mi kar sama sili v pero, spomnita se hočem povesti, ki mi jo je pri povedal ta moj prijatelj o ženski z vednim nasmehom na ustnih, a z globokimi in zamišljenimi očmi! Lepega zimskega popoldne sva sedela v kavarni, par filistrov se je dominalo, par komijev biljardiralo, midva sva pa sedela ob oknu in gledala na ulico. Prelistala sva že vse humoristične in ilustrirane Časopise. Kritizirala vse, česar sva se le spomnila . . . Mimo okna je prišla ženska z nasmehom na ustnih, pogledala je v kavarno, midva sva pa videla v njenih očeh ono laž, ki jo lažejo njene ustnice. „Vidiš, takele ženske se mi zde strašne! Bojim se, da jo srečam na ulici in pazim, da se ji že od daleč izognem! Njen nasmeh te vabi, one melanholične in sentimentalne poteze v kotu usten ti narede tako Žensko interesantno; dokler jih ne poznaš, bi žrtvoval vse, da se ji moreš pribli- žati! Navadno so jako inteligentne, kar je pri naših ženskah, ki si kupujejo knjige za to, da jih vidi obiskovalec v njih salonu na mizi, ki hodijo v gledišče največ radi pavz, jako redke! Poznam dobro take ženske; zdi se mi, da je njim odprta dvojna bodočnost, ene zaidejo v samostan, druge pa v bordel! Poznal sem jih več, a izgubile so se, da nisem ničesar slišal o njih! A življenje ene take ženske, ki sem ga z zanimanjem opazoval do konca, se mi zdi jako interesantno, ne zato, ker sem vpleten sam v dogodek, temveč zato, ker je utrdilo v meni princip, da je moje mnenje o takih ženskah resnično!- „Tako dolgočasno popoldne je. da nimava kaj razgovora, povej mi oni dogodek !- „Dobro! Uepar, dva konjaka!44 Natakar je prinesel konjak, ki ga je moj prijatelj v dušku izpil, potem mi je pa začel pripovedovati. „Ti me poznaš, da nisem idealen Človek, ki bi v ljubezni koprnel in zdi ho v al ob luninem svitu, ki bi primerjal poljube svojega dekleta z medom in bonboni. Tudi nimam preveč Časa, da bi ga tratil s nepotrebnimi besedami! Srečal sem nekdaj na ulici de *ie staro kakih osemnajst let, mimogrede sem jo pogledal in videl, da je lepa Mislil sem, da njen smehljaj velja meni, zato sem se zaustavil in gledal za njo . . . Tudi ona se je obrnila, Se vedno se je smehljala, a v hipu sem v njenih očeh zapazil neki meni nerazumljivi obup, a v kotu njenih usten one iuteresantne sentimentalne poteze! To me je premagalo v momentu tako, da sem moral neprenehoma misliti nanjo. Njena slika mi je bila še po mesecu, odkar je nisem nikdar videl, tako živo pred očmi, kakor moja, kadar sem stal pred zrcalom; one njene oči, one melanholične poteze so se mi zdele tako interesantne, da sem vedno premišljeval in študiral, kako naj pridem do nje! A nič več je nisem srečal na ulici! Vedno sem bil ob istem času na istem kraju, kjer sem jo srečal prvikrat, a nje ni bilo! Ne vem, kako bi imenoval to svoje koprnenje po ti ženski, vedel sem že takrat, da to ni ljubezen, preje bi je imenoval radovednost! In ta moja radovednost se je spremenila v nekako strast! K jen* Se vedno stoji ca žensko, kakor v Prešernovem „Krstutt ca Bogumilo, - dunovnik. Taiad lega je postal Hlovenao is ljubezni do svoje le** tisti srednjeveški Človek, ki ne žiti ne za svet, ne za življenje, ampak za nebesa, pri čemer mu je pa skoraj na zemlji zmanjkalo tal. Proč a geslom: „Ti gospodnj čee vero, misli, delo", žena naj se opira na moža, ne na duhovnika, moderni moi in moderna žena naj korakata vštrio v medsebojni harmoniji, sloneči na enakih nazorih, v ljubezni in zaupnosti k napredku in svobodi. V Slovencih naj izginejo Črtomiri in Bogumile in zasijala bo našemu narodu lepša bodočnost! Kakor naš moški svet, naj se tudi nase narodu o ženstvo otrese vseh predsodkov. V tem oziru stavljamo našemu ženstvu v posnemanja vreden zgled gospodično A. S. in ž—a, kije poslala za „Svo-bodno Misel* 4 krone mesto za maše po svojem rajnem očetu. Vbče noben svobodomislec si naj v enakem slučaju ne pomišlja, kam bi naj obrnil tak denar ali za „Svobodno Misel" ali za maše. „Svo-bodna Misel41 stane za vse leto 2 kroni, za delavce in dijake, ako se jih naroČi vsaj 5 skupno, pa samo 1 K 50 vin. Na željo se list pošilja tudi v zaprtem pismuj v tem slučaju stane na leto 4 K, za pol leta pa 2 K. Vse pismene in denarne po-šiljatve je treba pošiljati na naslov: „Svobodna Misel", Praga-Vi-nogradi, Češko. Opozarjamo na to, da daje uredništvo lista v vseh verskih in cerkvenih zadevah brezplačne pravne nasvete. Tozadevnim vprašanjem je priložiti znamko za 25 vin. za odgovor. „Svobodno Misel" priporočamo vsem zavednim svobodomiselnim Slovencem iu Slovenkam naj topleje, da si jo naroče! — »Slovenec" je prinesel v svoji 53. številki z dne 5. marca t. 1. med poročili iz Štajerske notico, v kateri se trdi, da se je na dne 3. t. m. v Št. Jurju se vršeČem zborovanju pol. društva za vranski okraj sprejela resolucija, s katero se izrečejo zbo-rovalci solidarni s Kmečko zvezo in da so pripravljeni voliti poslanca, katerega jim bo Koroščeva Kmečka zveza postavila. Istinitosti v tem poročilu je samo toliko, da je imel šentjurski župnik kot predsednik političnega društva namen, spraviti omenjeno resolucijo do sklepa, kar pa se mu po ugovarjanju zavednih kmetov ni posrečilo. Istina je, da pri navedenem zborovanju ni prišlo do nobene resolucije in da so se s trudom pripravljene nakane g. župnika Z d o 1 š k a popolnoma ponesrečile. Značilno pa je, da se začnejo gospodje že z izmišljenimi uspehi na papirju zadovoljevati. — Socijalni demokratje postavijo v 17 volilnih okrajih svoje kandidate. Na Kranjskem kandidujejo v Goriškem v 2 okrajih, v tržaški okolici^ v slovenskem volilnem okraju na Koroškem in v vseh 7 slovenskih vdtiku* ofatfh na finskem, f Ljubljani kendiduje stranka, kakor je i znano, fitbina Kristana, ki bo obenem kandidiral tudi na Koroškem, v litijskem okrsju pisatelja Ivana Cankarja, v treh volilnih okrajih na Štajerskem (Maribor desni breg, Ptuj-Ormoi, Celje-Vransko) V. Vidmarja, v dveh okrajih (Rogatec-] Šmarje in Brežice - Sevnica - Laško) 1 Miho čobala in v mariborsko-ljutomerskem okraju obrtnika Viktorja Kuko v o a. Na Štajerskem si bodo torej v volilnem boju stale štiri stranke nasproti: narodna stranka, klerikalna, Štajerci j anska in socijalno demokratska. Zadnji dve stranki pač v nobenem volilnem okraju ne prideta resno v poŠtev. Pač pa se lahko prigodi, da bo socijalno demokratska stranka jeziček na tehtnici med narodno in klerikalno stranko. Kakor čujemo, bodo socijalni demokratje pri eventuvalnih ožjih volitvah povsodi glasovali za narodno stranko kot delavstvu najbolj prijazno. — „Frcie Stlmmen" že razsajajo radi zadnjih dogodkov pred celovškim sodiščem, o katerih smo poročali. Zaganjajo se v komaj došlega novega odvetnika g. dr. M ii 11 e r j a kakor tudi v odvetniškega kandidata pri dr. Brejcu g. dr. Oblaka, ker se je „predrznii" nasproti nemškemu nasprotnemu odvetniku slovenski zagovarjati slovenskega obtoženoa; slovenski zagovor se „trpi" dozdaj samo v slučaju, da je tudi nasprotni advokat Slovenec, oziroma slovenščine vešč ali pa da je nasprotnik v procesu državni pravdnik, ki v Celocu itak mora znati slovenski. O dr. Mullerju pa ti „prosti glasovi" poleg vsega še prav „prosto" lažejo, da se je senatu moral ukloniti in da je potem nemški zagovarjal. Resnica pa je, da je le predsednik senata g. dr. Moritsoh se moral ukloniti — senatu samemu ter dopustiti, da je dr. Miiller slovenski zagovarjal, in te pravice se bo tudi v bodoče posluževal, kadar bo nanesla prilika, ne da bi za to prosil dovoljenja pri redakciji — „prostih glasov"! Sicer nas kaj malo briga, kaj v tem eziru pišejo ti „glasovi", tudi to ne, kak namen imajo z zavijanjem resnice, — s temi vrsticami smo hoteli le postaviti ta umazani listič na laž ter pribiti napram slovenski javnosti resnico. S tem je zadeva z „glasovi" končana. — Komandirana „poboinost". Vsako leto vidiš v postnem Času pred frančiškansko cerkvijo ob jutrih po cele kompanije vojakov, ki so morali iti na komando k spovedi, če se ne motimo, stoji v državnih osnovnih zakonih, da se nobeden državljan ne sme siliti k verskim ceremonijam. Ta zakon velja gotovo tudi za vojake, ki so svobodni državljani. Pa naša ljuba Avstrija tiči do vratu v kleri- kalnem močvirju in slabo se morajo j tudi vojaki, kakor študenti komandirati v cerkev. O Cona bes in Cle-| menoean, pridita asm na pomoč, da j se rešimo cerkvenega jerobstva f — Paaneni klerikalnega zase- ' adkaV Ko je bil v četrtek v „Unionu" shod klerikalnih zaupnikov, je prišel tak zaupnik k svojemu brata, ki je naprednjak. Tu se je raekeračil prevzetno in dejal: „Zdaj bosse videli hudiča, vi, kar vas je v mesta. Tako nam boste vse drago plačevali, kot bomo mi zahtevah', ne boste več žrli zastonj naših pridelkov." Posledica teh besedi je bila, da je naprednjak postavil prijaznega brata pred vrata. — v x x. Marsikdo je ugibal, kaj pomenijo ti trije križi, ki jih j s zadnji Čas tolikrat brati v .Sleveneu", posebno v poročilu o nedeljskem shodu v „Unionu", kjer je bilo ravao 1131 klerikalnih ljubljanskih voliloev. Naznanjamo, da so to emblemi klerikalnih analfabet sv, glavne opore klerikalne stranke! — Potrjen dogovor. Poljedelsko ministrstvo je potrdilo dogovor, kateri se je sklenil med prieadetimi faktorji glede izvršitve del pri ljubljanskem barju. Sedaj se s temi deli lahko prične. — Šolske vesti na Štajerskem« V Mariboru se ustanovi četrta petrazredna deška ljudska šola. Za nadučitelje so imenovani v Slovenski Bistrici ondotni učitelj Fr. K o I letni g, v Hočah ondotni učitelj Josip Moder, v Jarenini dosedanji naduči-telj pri Sv. Marjeti na Pesnici Mar-tin Breznik. Šolski vodja enoraz-rednice v Pesnicah je postal ondotni suplent K. Wollmaier. Stalni učitelji so postali Gustav TodaSek na deški šoli Trbovlje-Vode, pri Sv. Urbanu pri Ptuju Fr. fin k, v Bi-zeljskem Vinc. Okorn iz Rajhen-burga ter učiteljica Marija Pirk-maier v Framu. V začasni pokoj je šla učiteljica v Hrastnika Leticija Kob ale. — Vojaška VOSt* &6. brigada se premesti dne 8. aprila i a Ljubljane v Gorico; v jeseni se premesti 6. stotnija pijonirskega bataljona št. 15 iz Ptuja v Pulj. — Iz pOŽtne Službe. %a Gradec imenovanemu poštnemu kontrolorju Gustava Gollitioki seje dovolila menjava službe s poštnim kontolorjem O. Skerianeem v Celju. — Iz pisarne al venskega gledaliSĆa. Nocoj (par) se poje drugič v sezoni Verdijeva opera „La Traviata". — V soboto (aepar) se vprizori tridejanjski izvirni »grokaz „Antonio Gledj e vio*, pe dr. Iv Tavčarjevi zgodovinski podobi spisal H. NučiČ. Dejanje se vrši v začetku XVIII. stoletja v Dubrovniku. Nastopi vse dramsko osobje, naslovno vlogo igra g NučiČ, Baailijo gospa Taborska. — Gregorčiču spomenik - narodu Spomin I Kdu se bode čudil. da se trudi mnogo naših ametaikov, 9IT Dalla v prilogi, uspela v zadovoljnost prirediteljev in korist Čitalnice. Neprisiljena zabava po drugi v prizori t vi je šteti pač med najbolj animirane v letošnjem pred-pustu, zakar gre posebna priznanje našemu salonskemu orkestru — Zabavni večer čitalnice, ki je imel na sporedu dve predavauji, bil je tudi dobro obiskan. Vendar pa moramo pripomniti, da debata o temi prvega predavanja, namreč razširjenju Čital-niških prostorov, ni bila na mestu na tak večer, kar se je v obče karalo. Največja prireditev je bila maskerada na pustni torek, ki sicer ni bila tako številno obiskana, kakor druga leta, ki pa je prejšnje po svojem značaju gotovo nadknlila in po živahni zabavi gotovo dosegla. V znamenju s Rdeče noči" so bili okrašeni vsi prostori. V dvorani visel je velik rdeč japonski solnčnik, od njega pa so se spenjale okusne girlande iz rdečih cvetk, veliki rdeči maki krasili so stene in rdeče zastrte svetilke in nebroj rdečih lam pij ono v sipalo je rdečo luč na pestro množico obiskovalcev. Vojaška godba je oživila ples, ki je seve trajal do ranega jutra. V še tako površnem poročilu pa ne smemo pozabiti omeniti vsaj nekaterih mask, n. pr orijentalski domino, črnooka turška bula, zapeljiva jagoda, dražestna rokokodama, brhki žokeji, originalna „luč", bonbonČki, nageljcki, maki, ciganke, mnogo mask v orijen-talskih, osobito jagoslovanskih nošah, med njimi „vesela vdovica" i. t. d. Tudi stranski prostori so bili primerno okrašeni. Prva soba, okrašena z zelenjem in veliko panoramo na morje, zdela se ti )e kakor terasa na obali Riviere. Druga soba — bufet — je bila jako originalno spremenjena v prijazno kuhinjo. Odtod si prišel v peklensko kavarno. V tajinstveno luč zavite so nate prežale velike kače s stropa, močeradi in druga golazen je lezla po stenah, in s kamina te je porogljivo fiksiral kostnjak, rdečo čepico hudomušno na uho pomaknjeno. V zadnji sobi je bil postavljen vinski paviljon. Dražestne točajke v paviljonu, a rdečimi girlandami in rdečimi srčki iz lecta dekorirana soba in izborao vino, vse to je spremenilo sobo v mesto živahnega in razposajenega veselja. Veseliski odbor je lahko ponosen na svoje delo in uspeh in občinstvo je trudoljubnim damam in gospodom dolžno svoje posebno priznanje in zahvalo. — Sedaj pripravlja ,Sokol" svoj zabavni večer v obliki variete-predstave. Marljivi odbor je že poskrbel za izboren spored, ki bo nudil poleg produkcij ljudskih pevcev, glasbenih klovnov, živih podob in dr. kot posebne atrakcije tudi nastop petorice subretk in opereto zelo šaljive vsebine. Posrečilo se je odboru tudi pridobiti za predstavo izvrstnega imitatorja glasov g. B. Člana ljubljanskega „Sokola". Naj vseobČe zanimanje povspeši vprizo-ritev. Dnevne vesti. V Ljubljani, 7. marca. — ,,Eine Erholung, eine Er-quicknogf ein Labsal11 za uradnike, profesorje in trgovce, so nekega patra Polivke z Dunaja nemške pridige v stolni cerkvi. Seveda je to le mnenje uradnega lista, kajti ljudje, ki so bili pri teh pridigah, so se prepričali, da so patra Polivke pridige ravno tako plitve in nelogične kakor podoba mi je bila vedno pred očmi, večkrat sem hitel za kako žensko, ki se mi je zde*a nji oddaleč podobna... Nobena druga ženska me ni več interesirala, iskal sem povsod le nje.. . Hodil sem po mestu, nisem se veo ustavljal pred izložbami, nisem več občudoval slik slovenskih umetnikov, ki razstavljajo v čevljarskih izložbah svoje umotvore . . . Nje nisem našel nikjer . . . Vedno sem bil na ulici ; ne vem, komu bi primerjal to svoje iskanje, prepričan sem bil že takrat in sem še danes, da to ni bila ljubezen, tudi nisem hrepenel po strasti ... a vendar sem si tako strastno želel, da bi jo saj videl! Začel sem hoditi na sprehod v drevored . . , Ko je neki dan tam igrala godba neko sentimentalno simfonijo, sem stopil bliže in poslušal . . . Ozrem se naokoli in naenkrat sebi nasproti zapazim — njo . . . Smehljaj ji je plaval na ustnih, drhtele so one sentimentalne poteze, a oči so plavale otožno in obupano tja v daljino, napol je bila naslonjens na star kostanj, igrala se je z belim solnčnikom, a ni se ozrla v nikogar, ki jo prišel mimo nje in jo motril... (Konec prih.) vse pridige, le malo spretnejše so sestavljene. Nastop tega patra pa je v drugem oziru zanimiv. Prvič je dokaz, da ljubljanski duhovniki niso aa nič. Cviček znajo Sestati in Ijutneže, da so dali tiskati lepake, s katerimi so pozivale Nemce, da pridejo ob določeni uri pred hotel rSavoya pokazat, da je Dunaj Čisto nemško mesto in da ne trpe, da bi Slovani tako prevzetno nastopali po Dunaju in si lastiti neomejeno oblast, ki gre seveda le Nemcem. Okoli tri četrt na osem zvečer je bilo pri hotelu „Savoyu več sto nemških buršov in nemških delavcev, ki so vsakogar, kdor je hotel v hctel, suvali in mu zabranjevali vhod. Nemci so se tako surovo obnašali, da je morala priti v obilnem številu policija, ki je zaprla cesto in ker so bili nekateri vroČekrvneži le preveč ko-rajžni, jih aretirala. Ako bi ne bila posegla vmes policija, nastal bi bil krvav boj med Slovenci in Nemci, ker so zadnji imeli očiten namen dejansko napasti slovenske goste v hotelu. Nemška nestrpnost pač nikdar ne miruje! — Naši duhovniki niso taki. Blizu Brskega v Bosni je veliko posestvo, za katero se po inseratih išče najemnik. Od najemnika se zahteva, da je Nemec, kar je eden glavnih pogojev za sprejetje. Ta pogoj je stavil župnik v Brskem, kjer so se naselili sami Nemci, ki ne trpe nobenega Slovana v svoji bližini in tudi župnik ga ne trpi. Naši slovenski duhovniki in njih pristaši da podpirajo, kjer morejo, same tujce in gledajo vedno, kje bi kakemu domačinu odjedli kos kruha. — Krasen šopek svežih pomladanskih cvetic nam je poslala ljubezniva gdč. S a bini ca Ziegler, učiteljica v Doliču pri Mislinji na Štajerskem. — Opera. Radi nenadne ohripe-losti g. Oulednika poje nocoj vlogo Georgesa Germonta g Rane k. — Odbor strelskega kluba iiTriglav" naznanja svojim cenjenim članom, da se vrši zaključni večer v soboto, dne 9. t. m. ob 8. uri zvečer v salonu hotela „ Ilirija" ter vljudno vabi, da se gg. člani polnoštevilno in kolikor možno tudi z njih Častitimi gospemi soprogami udeleže tega večera. — Pogreša 8e od dne 25. februarja t. 1. na Jesenicah^ stanujoči, leta 1872. v Velenju na Štajerskem rojeni upokojeni orožniški titulami postajevodja Karel Snoj. Pogre^anec je bil inkasant pri zavarovalnici „Ai-lianz", kateri je poneveril 300 K in tudi na stanarini je ostal dolžan 90 K. Snoj je pred pobegom pisal na „Ai-lianzo", da je povod njegovemu pobegu nesrečna ljubezen. Sumi se, da se mu je omracil duh, vsled česar si je morda končal življenje, ali da blodi okrog, ali pa da je odšel v Ameriko. Snoj je sredoje velikosti, rdeČkasto-plavih brk, ima na obrazu brazgotine in se je zadnji čas vedel, kakor bi imel delirium tremens. — Izpod pelicijskega nadzorstva fe pobegnil nevarni tat, lbletni vagant Silvester Zaje. — Delavsfe* gibanje. Včeraj se j* odpeljsTo z južrega kolodvora v Ameriko 27 Hrvatov in 13 Črnogorcev, nazaj je pa prišlo 76 Hrvatov in 28 Slovencev. V Heb je šlo 94, na Koroško pa 14 Hrvatov. 150 Lahov je šlo na Dunaj, 32 Macedon-cev v Bad-Gastein, 10 Slovenk na Tirolsko, 14 Kočevarjev pa se je pripeljalo z Dunaja. — Izgubljene in najdene reči. Ga. Marija Perličeva je izgubila bankovec za 10 K. — Pleskarjeva žena Ana Vidičeva je izgubila staro, črno denarnico, v kateri je imela nekaj čez 8 K denarja. — Kuharica Frančiška Gneedova je izgubila bankoveo za 10 kron. — Zamenjal se je pri zadnji dobrodelni prireditvi vhotelu „Union" v otročji garderobi plašč ek. Poizve in zamenja se na Bregu štev. 8. — »Llublianaka društvena godba" priredi danes zvečer v hotelu „Lloy d" (Sv. Petra oesta) društven i konoert za člane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za Člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Jugoslovanske novico. — Shod za sloveasto bogoslužje na Dunaju. V soboto zvečer so sklicali hrvatski akademiki na Dunaju shod za glagolioo, katerega so se udeležili tudi Slovenci iu Srbi. Shod je med splošnim navdušenjem skleuil brzojavni pozdrav Ricmanjcem za njihovo junaško borbo za slovensko bogoslužje. Na skupščini so se sprejele tele resolucije: 1. Hrv. akade-mična mladina na Dunaju obsoja naj-ostrejše najnovejši dekret o glagolici, smatrajoč ga za produkt popolne ignorauce nase prošlosti s strani rimske stoliče in njenega predstavitelja na drugi strani pa fanatične mržnje iu spletkarjenja proti hrvatskemu narodu s strani iredeLte in avstro-ogrske diplomacije. 2. Hrv. akademična mladina izraža v tem težkem času simpatje narodnim duhovnikom, a najglobokejše preziranje izdajicam narodnih svetinj. Radi tega se poživlja narodna duhovščina, naj se odzove želji vsega naroda, naj stopi, ne da bi se pregrešila pred svojo vestjo, na čelo najodločnejšemu odporu proti rimski stolici in s tem Rim prisili, da prekliče dekret z dne 18 decembra 1906. in da da pravo gla-golice vsemu hrvatskemu narodu. Hrv. akademična mladina se bo z vsemi silami trudila, da narod spozna R m in ostale svoje sovražnike in postopa proti njim tako, kakor to zahteva njegovo dostojanstvo in ponos. Končuo se je sklenilo pozvati hrv. sabor, naj črta iz proračuna vse točke za katoliško cerkev, dokler Rim ne odneha. Skupščina se je zaključila s petjem narodnih himen rLiepa naša domovina", „Slovenee i Hrvat" in „Hej Slovani". Framasonski denar. Hrv. klerikalci so obdo^žli naprednjake in njihovo glasilo „Ptkret", da so dobili 145.000 frankov od francoskih trama-souov in da s tem denarjem vzdržu jejo svoj list in plačujejo govornike na raznih shodih. Te laži so trosili v rHrvatstvua in „Hrva^kem Pravu", na shoda v Pakracu pa sta jih javno izrekla župnik Urner in njegov kaplan Bubanić. Vodja napredne stranke dr. Lorkovič, dr. Milan Heimerlin urednik „Pokreta", V. Wilder, so radi teh obrekovanj vložili tožbo in v petek je v Pakracu obravnava proti župniku Urnerju, dočim se je proti Bubaniču, rHrvatstvu" in ^Hrvatskemu Pravu" takisto že uvedla kazenska preiskava. — Slovenci v Ameriki. Hlev je pogorel v Clevelandu F r. Za-krajšku. Zgoreli so mu štirje konji in vsa konjska oprava. — Obe nogi je zmečkala lokomotiva v Clevelandu M ar t in u P o! carju, doma iz Šmihela pri Žužemberku. V bolnici so mu odrezali obe nogi. Nesrečnež je tako obupan, da vedno prosi zdravnike, naj ga umore — V rudniku v "West Newtonu pa j e odtrgalo obe nogi pod členkom Al. Proseki, tudi doma iz Kranjske. — Pri razstrelbi v rudniku Thomas je bilo ubitih pet Slovencev, in sioer brata Josip iu Janez r&pjak, doma iz Hraš pri Postojni; Fr. Šabec doma iz Trnja pri Postojni; Pavel Horvat, doma iz Klanjca na Primorskem in Jakob Štucin, doma iz Stare Oselioe. * Najnovejše novice. — Nove topniške brigade. Vsled reorganizacije artiljerije se ustanovita v v vsakem avstrijskem voju dva nova polka, vsled tega pa se tudi ustanovi pri vsakem voju nova artiljerijska brigada. — Vojaški pun t. V francoskem mestu Toulu so se spuntali vojaki; streljali so na podčastnike, častnike pa naskočili s sabljami ter jih več ranili. — Ničnostno pritožbo znanega pustolovca Strasno v a je najvišje sodišče zavrglo, vendar mu znižalo kazen od pet na tri leta. — Ustrelil seje vMonako-vem buši rumunski generalni konzul Sch ominger. — Kap je zadela italijanskega finančnega ministra Massiminija, a še živi. — Za prvega avstrijskega delegata na mirovno konferenco v Haagu je določen upokojeni admiral baron S paun. * lena, gospa, soproga. Med starimi papirji je našel nekdo sledeče zapiske: Ako se ljudje vežejo iz ljubezni, postanejo „mož" in „žena". — Ako se vzamejo iz udobnosti, postanejo „gospod" in „gospa". — Ako se zakon sklepa iz drugih razlogov, imamo „soproga" in „soprogo". Žena te ljubi, gospa ti strese, soproga te trpi. Ženo imaš samo zase, gospo za domaČe prijatelje, soprogo sa vsakogar. Z ženo greš na izprehod, z gospo izideš, s soprogo delaš izlete. Žena se trudi sa gospodarstvo, gospa za hišo, soproga zase. Ako si bolan, ti žena streže, gospa te obiskuje, soproga povprašuje za zdravje. Žena deli s teboj žalost, gospa denar, soproga dolgove. Kadar umrješ, te žena objokuje, gospa žaluje, soproga pa nosi črno obleko. * Adam in Eva v Koloradu. Najnovejša verska sekta v Ameriki je Adam in Eva. Sekta ima namen, da človeštvo zopet vrne k naravi, da osnuje nov zemski raj, v katerem bodo ljudem pod vodstvom Adama in Eve napočili boljši dnevi miru in nedolžnosti. Adam nove sekte je James Shap, Eva pa Melisa Shap, a paradiž je dolina Denver v Koloradu Temeljna misel te nove sekte je, da sta se Adam in Eva v osebah zakonskih Shap vrnila na svet, osvobojena vseh strasti in poželjenj, nedolžna in Čista, kakor v času, preden sta jedla sad z drevesa spoznanja, Novi Adam pridiguje svoje nauke že dalje časa kakim 200 pristašem, ki že komaj čakajo, da se preselijo v paradiž ter vržejo s sebe vso nepotrebno obleko. Nosili bodo le figovo pero, in sicer zaradi tujcev, ki jih bodo hodili gledat * Proti svoji volji se je obesil. Posestnik Bar g a iz Kapošvara je prodal vole za 960 K. Sosed njpgov Gral je hotel ta denar ukrasti. Edina priča tatvine je bila šestletna hčerka Bdrgova. Radi tega jo je hotel Gal odstraniti. Na omrežju v oknu je privezal zanj ko in rekel, Šaleč se, naj vtakne vanjo glavo. Ker ga deklica najbrže ni razumela, mu je rekla, naj sam preje poizkusi. Gal je vstopil na stol in vtaknil glavo v zanj ko. Nepričakovano pa se je prevrnil stol. Gal je zakričil, dekle pa je steklo na dvorišče. Četrt ure pozneje je bil Barga že mrtev. * Od mrtvih vstal. V grški blaz-nici Jedikule v Carigradu je umrl neki blaznik, ki so ga dejali v krsto, da ga drugi dan pokopljejo. Neki drugi blaznik je ponoči mrtveca odnesel iz mrtvašnice ter ga zaklenil v omaro, sam pa se je vlegel v krsto. Drugo jutro so prišli pogrebci in duhovnik je začel moliti in blagosloviti krsto. Hipoma skoči blaznik pokoncu, vsled česar se je duhovnik tako prestrašil, da ga je zadela kap, ostali pa so pobegnili. Ko so se vrnili, so spoznali hudobneža, toda sedaj niso vedeli kam je izginil pravi mrtvec. Iskati so ga povsod, a ko so odprli omaro ter se je mrvec zvalil iz nje, so zopet zbežali, ker so mislili, da je oživel. Končno so ga pokopali obenem z duhovnikom. * Zakaj se ne oženite ? To vprašanje je stavil nedavno neki časopis v Stokholmu svojim bralcem. Iu odgovori so prispeli različni, za ženski svet neugodni. Eden se boji zakona, ker ženske potratijo največ časa s pisanjem pisem ali pri telefonu Drugi se ne ženi, ker imajo ženske misel le na lišp. Današnje žene so preveč razkošne. Treba je prirediti gostijo z neštevilnimi gosti, najeti je treba stanovanje s petimi opravljenimi sobami. V imenu ženstva se je oglasila le ena naročnica, ki skuša ovreči vse te ob-dolžitve. Mnogo žensk živi le za moža in otroke, in ako bi možje študirali gospodinske knjige, videli bi, da porabi žena največ denarja za njihovo udobnost in za njihov želodec. In koliko deklic se loti gospodinjstva brez služinčadi ter se lotijo najtežjih domačih opravkov, vse iz ljubezni do moža. Kateri mož bi bil sposoben za take žrtve? * Največja ln najmanjša knjiga na svetil. Največja knjiga na svetu je atlas v britskem muzeju. Trije moški ga komaj vzdignejo iz omare, ker je težak 800 funtov (?). Tej knjigi nasproti je v omari naimanjŠa knjiga, ki je tako majhna, da jo je mogoče pokriti z nohtom palca. In vendar je V tej knjižici ves novi testamant. Pisal je ta mikroskopični tekst neki no-rimberski umetnik v 17. stoletju. Knjiga ima 208 strani po devet vrst. * Največje Jajce na svetu je kupil zoološki muzej v Berolinu. Jajce je pred 200 leti na Madagaskarju iz umrlega ptiča iz nojevega rodu (Aepvornac), vendar je jajce še petkrat večje kot nojevo, ker tehta 1 488 kg ter bi bilo v njem prostora za 6 499 litrov vode, t. j toliko, kolikor bi šlo v 6 44 nojevih in 135 ko koŠjih jajc. * Zagoneten slučaj. V Rimu je umrla nedavno neka mlada Rusinja. 14 dni po pogrebu so prispeli v Rim njeni sorodniki iz Rusije ter prosili, da se jim je krsta še enkrat odprla. Pri tem se je pokazalo, da truplo še nima nikakih znakov razkrojevanja. Koža je bila Še nežna ter imela barvo kakor pri živem Človeku, ustnice so bile rdeče, oči pa Široko odprte. Zdravniki niso mogli vkljub ponovnemu preiskovanju zaslediti znaka življenja, vendar trupla niso zopet pokopali, temuč ga noč in dan stražijo, ker sorodniki še vedno upajo, da bo oživela. * Koliko le veljal berelinski sneg. Berolinski magistrat je izdal letošnjo zimo nad 1 milijon mark za odstranjenje snega. * Koliko denarja le propadlo z ladjo „Berlin", z ladjo „Berlin", ki se je potopila nedavno med vožnjo iz Londona, se je potopilo 24 milijonov frankov, od katerih je bilo 18 milijonov neke londonske tvrdke, ki je imela tričetrtine tega denarja zavarovanega. — Za rodbine ponesrečenih je nabranih 140 000 K. * Potovanje okoli zemlje. Te dni je dospel v Pariz Laurent Revel, ki je odpotoval pred desetimi leti po svetu in obhodil vse dežele naše zemlje. Seboj ni imel drugega kakor nahrbtnik, palico, nekoliko denarja ter izboren talent za slikanje na porcelan, Prinesel je seboj okrog 50.000 uradnih potrdil, da je bil tuintam. Roparji so ga pogosto napadli in mu pobrali vse, le uradna potrdila so mu vedno pustili, ker so mislili, da niso nič vredna. Mož je tekom teh desetih let prehodil okoli 120.000 km in pravi zdaj, da komaj čaka, da poj de zopet po svetu. Kadar mu je primanjkovalo denarja, naslikal je par primitivnih sličic, naznanil, da bo predaval o svojem potovanju in na teh predavanjih je poprodal vse slike. Seveda je bil večkrat v smrtni nevarnosti. V Abesiniji ga je sovražnikova sablja usekala čez roko, da se mu še zdaj pozaa Na Kitajskem so ga imeli zaprtega, ker se je smejal nad nenavadnimi mrtvaškimi navadami. Le z veliko težavo se je rešil hude kazni. V Venezueli seje izgubil v pustinji in bil skoraj lakote poginil. V Peru so ga napadli obcestni roparji in več nego enkrat se je boril za življenje s samokresom v roki. Ako bi ne imel velike danske doge, bi se najbrž ne bil vrnil v domovino. In vkljub temu se ho~e podati iznova po svetu med nevarnosti. *BockeIellerjevi milijoni. Znani ameriški petrolej-ki kralj Rockefeller je hud. ker so časopisi pisali, da ima štiri milijarde kron premož-nja. Po svojem glavnem tajniku je dal po časopisih popraviti, da ni tako bogat, temuč ima „le" 1200 milijonov in 60 do 80 milijonov letnih dohodkov. Obresti mu daje njegova glavnica samo 200 030 K na dan. Revež! * Konec sveta. Prof. Mattencci v Rimu prorokuje konec sveta, in sicer že koncem meseca marca. Učeni astronom utemeljuje svoje strašno pro-rokovaoje s tem, da bo naša zemlja trčila skupaj z novimi svetovi, kijih je nedavno odkril Marčnetti. Pri tej koliziji mora biti končano vsako živo bitje na svetu. V Avstriji pa narodi sedaj nimajo časa poslušati proroko-vanja o koncu sveta, ker je potreba poprej še zavisiti volitve. * Dobrotnik galiških Židov. Bivši poljski polanec dr. Rapport je zapustil v humanitarne namene za gaiiške Žide v Galiciji 400 000 K. * Korupcija med newyorškimi detektivi. Ameriško časopisje se zgraža nad škandaloznim postopanjem med tajnimi redarji. Vrhovni nadzor niki so v rokah zloglasne Tammany organizacije, in vsak, ki 'hoče dobiti službo detektiva mora plačati 4000 dolarjev podkupnine. Detektivi so zavezniki tatov in vlomilcev ter dele ž njimi plen. Tatje, ki so oropali new-yorško banko, so izplačali večji del plena detektivom, ki so pazili, da jih ni kdo zalotil. * Jezuit tat. Pri berolinskem „Flottenvereinu" je bil za blagajnika neki jezuit, ki je pobral iz blagajne ves denar in druge dragocenosti ter pobegnil v Belgijo, kjer se skriva v nekem samostanu. Književnost m umetnost. — Muzikalije ..Glasbene Matice". Mesečuik hrvatkih književnikov „Savremenik" prinaša v zadnji Številki obširno strokovno oceno o „2 1 zborih", ki jih je izdala leta 1906. „Glasbena Matica". Pisec oceni, A. Dobronič, zelo stvarno in nepristranski pretehtuje posamezne skladbe, hvaleč, kar je hvalevrednega, a tudi grajajoč, kar je manje vrednosti. O Emila Adamiča „Pranioi" piše n. pr.: „S priznanjem treba, da se iz takne, da narodni duh, kojom je ova krasna kompozicija zadojena, stoji daleko od običajne banainosti, kojom briliraju mnoge naše kompozicije fol-klorističnog stila. Harmonijski prilično jednostavna, no sve drugo nego monotona, kompozicija se ova odlikuje biranim dinamičkim efektima. Jednostavna u koncepciji, dostojanstvena u provedbi, mišlju visoka, a Čuvstvom duboka, eto u malo riječi sinteza ove zbilja lijepe radnje, rad koje auktoru iskreno čestitam." O dveh zborih Oskarja Deva pravi, da je skladatelj „ovim kompozicijama dokazao bogatstvo invencije, nježno umjetničko osjećanje i duboko poznavanje sviju efekata, kojim razpolaže vokalna muzika . . . Nježan u zamisli, moderan u obradbi, svijestan svakog pomaka, g O. Dev je glazbenik, koji muziku po-smatra s umjetničkog stajališta." Oso- bito pa je ocenjevalec navdušen o petih zborovih skladbah Josipa Pro-chazke. „Auktor je ovim kompozicijama dokazao samoniklost ideja, kojih mu nikad ne manjka. Invencijom bogat, melodijom moderan, harmonijom pun temperamenta, pun toplog umjetničkog osjećanja, gospodar i svijestan svakog pa i najmanjeg pomaka, auktor teži i postizava to, da svojom muzikom ilustrira tekst. Zato i jest on u svakoj kompoziciji druge muzičke fisiognomije. U „Moči ljubezni" muževan i energičen, u „Pomladi" pun zanosa i poezije; dok je „Po potnik" bezbrižen i veseo, krasni zbor nLj ub ezen" pun slatkoće i nježnosti, a u „Izpremenjeno srce" odjekuje elegičnost i duboka bol, kojoj duša iz dubine oznanja." Navedši nekaj malih hib, nadaljuje: „1 unatoč ove sitne primjedbe, moram iskreno očitovati, da sam sa kompozicijama g. Prochazke potpuno zadovoljan, jer u njima nazrijevam glazbenika, koji se je krijepio na vrutku umjetnosti. A to jest nešto." Na koncu zanimive ocene pa piše pisatelj : „Glazbena Matica" naše slovenske braće može da se ponosi sa svojim radnicima i ovim svojim izdanjima. Vrijedno je istaknuti, da je ovo trideset treća sveska partitura, kojim je samo jedno glazbeno društvo obdarilo svoj narod kroz malo godina . . . Ovu znamenitu zbirku najtoplije preporučam svim našim pjevačkim korporacijama." Telefonska in brzojavna poročila. Maribor 7. marca. V Spiel-feldu je eksplodirala velika množina smodnika. En delavec je bil ubit, eden je težko ranjen. Ounaj 7. marca. ĆeSki namestnik grof Coudenhove je bi ćLnes v avdijenci pri cesarju in scer zaradi cesarjevega potovanja v Prago. Doloćeao je, da pojde cesar z velikim spremstvom 4. ali 5 junija v Prago in da estane tam 12 do 21 dai. Dunaj 7 marca. Bivši državni poslanec Viljem Voikl je radi blazrjrsti postavljen poj kuratelo. Gradec 7. marca. Nemški cesar j3 pisatelju R^s^ggerju podelil pruski kronski rt d Budimpešta 7. marca. Ogrska vlada razglaša, da bi parlament nikdar ne odobr.l nagodbe, ki naj bi veljala dlje ket do 1. 1917. Petrograd 7 marca. Dama bc zahtevala amnestijo za vsa revolucionarna dajanja, ča se ni zgodil rop ali umor Rim 7. marca L;sti poročajo, da je italijansko-angleška aiijanca sklenjena stvar. Rim 7. marca. Davi so našli pravosodnega ministra G a 11 a mrtvega v njegovi sobi. Zadela ga je kap. Pariz 7. marca. Župnika v St Denis in v St. Gervais sta se odpovedala svoji službi, ker jima ni mogoče jo opravljati zaradi pomanjkanja sredstev. Država je ustavila vse prispevke, verniki pa ničesar ne dajo. Klerikalni „Fi-garo" priznava, da namerava tako storiti še več pariških župnikov, ker noče noben človek dati nič denarja za cerkvene namene. Pariz 7. marca. Sodišče v Nant su je cbsod lo 27 Uršulink na primerni globo, ker se niso hotele pokoriti veljavni postavi o kot gregaciiah Ko so Uršulinke zapustile s. dš^e, so jim teicjaUe priredile ovacijo. Prof. Pavlov je dokazal da je zdrav tek prvi in najmočnejši pospešitelj sekretorskih želodčnih živcev Odlično želodec krepčajoče in slast zbujajoče vplivajo Bradvjeve želodčne kapljice. Preizkušeno sredstvo ob premajhni slast, napetosti, gorečici, preveliki tvoritvi kisline, gla-vubolu, želodčnih boleznih, motenju prebave in nj.h posledicam. Dobiva se v lekarnah. C. Brady, lekarnar na Duna.u I.. Fleischmarkt 1 - 386 razpošilja 6 stekl. za 5 K, 3 dvojnate steklenice za 4 K 50 h franko. 1 strjeno in tel[čc& na previja J$cze belo m nežno. Dobi a« povsod. Umrli so v Ljubljani. •m C »arsa: Fraa Jeleni*, pofloataikov -ain, 7 ssos Stara pot 1. Pljaenica Fraa Akiia kun«, 26 let. Fraaca J o ter* costa 9. Se J« ooeoil Da« r>. bitm: Leopolda Jeaa, lirilja, S ; let. Frasoa Jsiefa eesta 5. Diabea. Borzna poročila. LJaklJanska kreditne banka v LJubljani". 'Jradai koral dun. borze 7. marca iy07. HatoSa—l Z* i* petita hren »ka renta , zlata m egrvTfe« krboaka renta zlata [>«uu Blag 99 10 99 30 10o05f 10C*5 99 05; 93 20 117 40; 117 6 > 94 90: &6 10 !j 113 6^) 99 10 104 50 r", pos*JjSo de». Kranjskt ^.%* poMjšic Tzeća Spljet *• A baa.-oerc 2e!ezr*iskc ?seo#k* iy02 . . . . gaoha del- sanka * e , . *- • 4 zaat. pfema gat. dež. hipeačRC banke . . * ,% £5**- kom. k. « a * j*/, rast. plana rsnersL y-{j'*.r .. č .... *• rast. p^sma ogr. cente-. dez. hranilnice . . -*• z. pis. ogr. hip. ban. i -*:t, oW ogr. lokalnih te- tezfiic d dr. ... 4*4 etri- češke ind. banke prior, lok. želez. Trsi- Porec...... ^- , prior, dolenjskih ial. . » . prior. jež. žel. kup. V/: t* ,v. avstr. po«, za zel. p. ©- od l usao1/, . . . . od L 1864 .... , **0-— . t«rike ...... ; siliitt . . . \& -^ditr*. c • • • . 113*86 100 tO 101 50 99-86 j 100 86 M-7&J 100 75 99 75J 10075 99 30j 99 75 J0010I iOl — lGe> - 100 — 100 — I00-- 100-100- 99 90 58 7S 309 25 100 66 1&S10 266 KO MMnealEe • . . . t.akovsse , . * • -vstr. rdeč. kriza m ... m »m i • • ctelfove 9 . ♦ ■ - cb*H"4ke » . « - >rAajsfae kom 9 ... Datafos. ine žetezišce ..... lavne Seieznice . . . >ss\-ogrii:e bančne dsV« str. kreditne banke .'rzfce ., m * vnostenstee , . . »nogokop v Mostu (Srn«) oinsie montan . • . . iške žel. ind. eV. . . . ma-Muracyi..... -bove4}sk£ pren. 6m&#i -s*r. oroine tevr. fzrsiun: ^aaK aladkorae dneša^c KO i! £46 98 -184 — *W0 442 — 80 92 c6 46-15 27 *>«5 56-84 50 107 — 101 J00 60 100*20 100 20 99 75 311* 5 101-66 155 10 2B8 60 161 Ki 276 f>0 280 264 106 60 185 Ž3 70 462 - 90 101 rl 70 48 16 29 25 60 90 60 489-50, 499 50 «56 6 157-60 ♦ 81 bOt 682 50 1772 — *80 -807 6j 244 - I! 760 -' 616 -2630 j 665 10 284 -I 66V— 781 50 «81 Ml 808 -244 M) 766-— 617 — 64J -566 -2*6 — 569- ^5 to. cak 139—! Uf— -arte . 0 « r. ■> J • f% » * 1» ll'36i 19 10 23 61 2406« »17-70 9635 i'-i 484 1.1-40 iS-12 2319 24*12 17 90 96 50 8-54 h' žitne cono v Budimpešta Dne 7. maraa 1907 T«trwfim. jezalea za april aa 5-; s 7 46 , aktobar ... BO w „ 7*81 -Li 8 april . 60 , , 674 10raza , mej ... 60 , , 5 19 „ jzlii .... 60jB . 6-3i Tez april . SQ m . 7 40 R«Wfaafv Nespremanjena. Meteorologijo poročilo. Viltaa aa4 mmij—m 06-2 Srednji eraoni tiaJk 736 0 mm. megla jasno Sreaaja včerajšnja temperatura: —1*9° nor-acaie: SI3. — Padavina v mm 0.0. Potrtim srcem naznanjamo vsem I sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je^moj ljubljeni soprog, jogpod I Jožef Starič t c kr. sodni svetnik in vodja okrajnega sodišča na Brdu danes, dne 6. marca t. 1. ob * J. uri zvečer po dolgi in mučni bolezni previden s sv zakramenti za umirajoče^ 54 letu svoje starosti mirno ▼ Gospodu zaspal. ( *a Pogreb rajnega se vrši> petek popoldne ob 4. uri iz bolnišnice usmiljenih bratov v Kandiji na novomeško pokopališče. • 806 I Dragi pokojnik bodi priporočen I v blag spomin injmohtev. K andi j a, dne 6. marca 1907. Matilda Starič, soproga. (Mesto vsakega'posebnega naznanila.) Drnstvo tiskar mm Krasi- jss naznanja žalostno vest, da je velikoletni častni član, preblagorodni gospod mil natv. dr. josip dcrč danes zjutraj ob 4. uri po dolgi in mučni bolezni preminul. Pogreb dragega rajnkega bo jutri, dne 8 marca 1907 ob 4 4 uri popoldne iz hiše žalosti na Marije Terezije cesti štev. 5 na pokopališče k Sv Krištofu. Blag mu spomini V Ljubljani, 7. marca 1907. Zahvala. Za med dolgo boleznijo in ob smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne tete in svakinje, gospodične L60P0LDIK6 JCAH nam od vseh strani tako ljubeznivo podane dokaze sočutja, za mnogoštevilno spremstvo na poslednje počivališče in za lepe darovane vence izrekamo vsem pr jateljem in znancem najodkritosrčnejšo, najtoplejšo zahvalo. 801 V Ljubljani, 6. marca 1907 Žalujoči ostali. Že nad 30 let obstoječa, dobro idoča trgovina nieSanesfa blaga s t aiiko in žganjetočem v večjem trga zraven farne cerkve aa odda z zalogo ali brez zaloge tako] V najem radi preubilega posla pri dragem podjetju. 804—1 Vsa tozadevna vprašanja sprejema Janko Po po vic, trgovec v Ceiknicl pri Rakeka. Graščinska upraoa dr. Geyze barona Raucha u Lužnlcl 1» «» m % aa prodaja svoj konjak počenši od 5 / do 25 / po K 6- —, od 2& l do 100 / po K 5-— iz Zaprešiča. Nadalje prodala Kostanjeva drevesca za naaaditev, visoka po 2—3 m in de bela po 4—6 cm po 100 K za 100 komadov; visoka po 3—4 w in debela po 6—8 cm pa po 150 K za 100 kom. aa tapetniško obrt Sjpre|sa< IVAM ĆBBNSf tapetuik, fl ooata ftt ta. tako) ika 800 1 IiaeslJlT te aeildea mlad mož lite ataftkO kot razoaialec v kaki kDJ'garui, tiskarni ali tudi v kaki trgo vini kot sluga. 781-2 Šivilja in učenka •« «|>rej»e *>ko|. T. VV e s s e I ,95_, Ualfove ulice it. 1, 1. aadstr. Maillnelie iftteike 'tili 1 hmeljevs sadike zajamčeno kal ji ve, dobavlja po naj-nit j h cenah ie od feta 1876 cb«toie£a umtl)4ka firma A. L. Stolu Y tatCO, Dobro idoča gostilna t* o oddal, za v« računi Natančoeia pojasnila daje Anton Ropretf Bled. 798 i •791 -1 »a Roliiti)»k! Beli %a stachno oe)-.. sprejme takoj Leopold Lebar kleparski mojster na Bledo Go-enj. Kotlar aren in spreten, ki zna dobro izdelovati cevi in kolena iz tenke pločevine, ae sprejme takoj. *os-i Ponudbe z izpričevali na upravn. .Slov. Naroda" pod „kotlar". Sala cr\Ck fiQe og^ke gid 1 95; iz gnjati zelo priljubljene gld. 1 30; dunajske 86 kr; bolj fine gld 1*15 ca kilo. Gm jot * la Prag* 1 g"d;brex kosti gl. 121; •■J O i pleče brez kosti 95 kr; sobo meso 86 kr.; slanina 88 kr.; glavina fina 60 kr. za kilo. - Fine kranjske klobase, vel. ena 20 kr. Slivov k a brinlevec, gld. l 20 lite vJlI f vf r\fl pošilja s poštnim povzetjem od 5 kil naprej. 766—1 Sveži špeh^80kr,ma8ti86kr" iztrebljeni po tržni ceni. lava k 4o kr., prašiči Janko Ev. Sire v Kranju. Ura z verižico za samo K 2*—. Zaradi nakupa velike množine ur raspošilia 5le-ujaka razpo-iijalnica : prekrasno pozlačeno 36-urno precizijsko uro ankerico s lepo verižico za samo K kakor tudi 31etno garancijo. — Po povzetju razpošilja Prnsko-sleziiska raipoUlJoialalca P WINDISCH v Erakovu U 33. NB. Za neagaiajoSe denar nazai. 798 Tužnega srca javljamo, da je preminul danes ob^štirih zjutraj po dolgi in mučni bolezni naš preljubi papa _ ^ MED. UNIV. i D£ JOSIP DERjC mestni zdravnik v. p. Pogreb dragega rajnika bo v petek, 8. t. m. ob 4*/« popoldne iz hiše žalosti, Marije Terezije cesta 5, na pokopališče k St. Krištofu. V Ljubljani, dne 7. marca 1907. roj. luzkova, žena. — Bogdan, Silva in Vladi, otroci. Anton Nagode, zet. — Črtomir, vnuk. Mesto posebnega obvestila. 802 i ? In dome! Velikansko skrivno sred t »o iu pojasnilo za obuditev 1 j n besni pri obeh spol h se rat pošilja diskretno u II t znamkah pod naslovom »■raca ItOT« poeta raatanta Llnbljana. Popolnoma neškodljivo, uspeh tako) brez dvoma. Na tisoče zahvalnih pisem. 776 1 Učenec poltenih starla? se eprejme v trgovini manufakturo e6i it. 67 na sv Petra nasipn se oddajo a L mejnikom 11. Več ae izve v opravoištvu tega lista ali v hiši sami. ,92—1 Izurjena prodajalko mešane stroke, vešča slov. in nemšk. jezika v govorn in pisavi, išče primerne službe. — Ponntoe pod „Spretna it. 325" na npravništvo „Siov Naroda". 7 8 2 Ustanovljeno tata 1642. *| N4ri50V IN QRBOV is^V1 jBK/IT/I EBEKLl - Telefon «. 154. - Gostilnlca V Pred trgu v Radovljici na Gorenjskem se proda. Pri biSi je lep, velik 8adoi in gostilmški vrt, zelenjadni vit, velika napolnjena ledenica, gospodarsko poslopje, obokan hlev, njive, travniki, zemljišče, nekaj gozda. 777 2 Več pove lastnik Hirschmann. Pariški modeli t so že dospeli! 770-* Ljubljana Mestni trg št. 5. ?fff??f?fffff? ps4 taks drug* sai aavaravaoj* aa manjlajatal as Vsak Čten ima po praiak« p««>a lat pravico 4o Oivid—sla. 9 9 ra - - vsojsmns zavarovalna Is m it k a v Pvaaji. - - - » fondi: MV7M.837*76 K. laplaiaao odikodalae la Isapitollfa 67,176 360 76 K. Po voiikoati draga vrajassino savarovalnica naša države m vaMkaal saaa>»a^s^HSH jm m* 1 nv: ▼ IfoMlaal« *far pisarna so v lastmej bsasasj kisi pakaraiai Skoda os UMva D*ft||SJf m v Prvo domača slovenska pivovarna G. AUER-jevih dedičev " ■ - v Ljubljani, VVolfove ulice Stav. 12 M~ ~____i______■ ■■ Peimnevllene leto 1S34, pnporoea slavnemu občinato in ipoitovamm gostilničarjem svoje Številka teleleaa U*. marčno pivo v sodcih in steklenicah. Iščem onetarsiep mojstra z dobrini delavci. Oni, ki zna dobro žjrati opeko z drvmi ali ogljem, nai ho takoj javi na naslov Angela Bal, Earlovac, Hrvatska. 765-2 Preda se ceno lepa, nova, eno-nadstropno zidana VILA a proiftorom za vrt ali broi njega, pod zelo ugodnimi pogoji. Zida se tndi lahko ie gospodarsko poslopje. Vprsia naj se v Streliftkih ulicah it 29. 690- 3 Za notarijat v Satani le#*=5 §mč*f 739 3 Pozor gg. trgovci In trgovski sotrudnlkl! Na izvrstnem pnmrnru v MSI Ifcei O, Tegetkefova crsta U« se da tako, v najem lepa JT~ prodajalna s portalom in s popoloorj speeeiiisao opravo, za mesečnih 120 K vite v si na jemniDgko in vi dno doklado. — Ponudbe najrse vpoftljejo lastniku Ivanu Orublču, ' Maribor ,1? Tcgetkoieva cests. ig&dCfe WE3L£&xZ -* Na sverovni razstavi v Sr.Louis 190^+-najvišja odlika „Grand Prix i C-- i m. 3m Globus čislilni ekstrakti čisti boljše kakor vsako drugo koviusko čistilo] si !! Največji uspeh novega časa je znameniti 3678-26 Vpisana varstvena zn Daje bleščeče belo perilo popolnoma brez duha in varuje platnino izredno. Rabi se brez mila, sode ali drugih pridatkov. Pristen samo v originalnih zavitkih z gorenjo varstveno znamko. Zarite* z 250 grami 16 vinarje* „ s 500 „ 30 „ „ 2 1 kito 56 „ Noben zavitek brez gorenje varstvene znamke ni moj izdelek in ste z njim v nevarnosti, da si pokvarita perilo. Dobiva se v vseh dro-gerijah in prodajalnah s kolonijalnim blagom in milom. *'1 Nal debeloT" L. Minlos, Dunaj L, Mdlkerbastei 3. Razpis dražbe. Radi oddaje zgradbe novega šolskega poslopja v Spadali Idriji se bode vršila v nedeljo, dne 17. marca t. I. v občinski pisarni v Spodnji Idriji zmanlšeualna dražbo in sicer ob 11. nri dopoldne. 768—2 Ponudbe se lahko stavijo za skapno ali za posamezna dela. Proračun stavbnih del znaša: 1. zidarsko delo........ K 16178' - 2. tesarsko in krovsko delo ... K 4757 79 3. kamnoseško delo...... K 1714*02 4. kleparsko delo....... K 7.r)0 91 5. mizarsko delo....... K 1733*— f>. ključavničarsko delo..... K 3167 12 7. pleskarsko delo.......K 439* 12 8. slikarsko delo.......K 90*49 9. steklarsko delo.......K 371-55 10. pečarsko deio .......K 498- — 11. Šolska oprava........K lhOO-— Skupaj ... K 31200—. Dotične načrte, stroškovnik in stavbne pogoje si vsakdo lahko ogleda v uradnih urah pri kraj. šolskem svetu v Spodnji I iriji. Krajni šolski svet oziroma stavbni odbor si pridržuje pravico, oddati skupno ali posamezna dela brez ozira na visočino ponudbe. Krajni šolski svet v Spodnji Jdriji, dne 3. marca 1907. Baje C, predsednik. Klobuki ae sprejemajo v popravo. Meščanski hotel „Lloyd". Danes, dne J. marca 1901 Društvene godbe za člane. Nečlani plačajo 40 vinarjev. Zadetek ob 1 a8 uri zvečer. K uiuogobrojnemu obisku vabi 794 Karel Tauses, restavrater. 5>lci»enei, Krojite 5i»cja 5tcncuonja $\wen$\^3y^<' ČEJNŠiVilJE^^C^V^^ - ^C^^ljuBLJANA morski irg si. I. kr. •▼•trtj.lt« SS| tfriavn* lelaznlo*. Izvod iz voznega reda. Veljaven od in« 1 is Ljubi lan© (ni. iaLi '•to zjutraj Osebni vlak v smeri: Jestnice, Oorica c. sir. drž. žet., Trst c. kr. dri. žel., Celovec, Glandorf. Salchurg, Inomost, Line, Bude je v i cć, Praga. tm\7 zjutrn. Osebni viak v smeri: Nova mesto, Straža-Topikf Kočevje. tso »•'•'p dn. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr drz. 2el., Trst c. kr. dri. žel., Trbiž, Beljak, rranzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost. Bregenc. .-OS oopoidn* Osebni vlak v snteri: Nove mesto, Straža-Toplice. Kočevje. * OO poo - d t». Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. dri. Žel.. Trbiž, Beljak, Franzensfeate, Celovec, Stajer, Line, Budejevice, Prog** Dunaj zahodni kolodvor. f-OS lveč^r Osebni vlak v srnah: Nov« mesto, Kočevje. 7 86 zveeer. Osebni vlak v smeri: Trbti fO-93 ponooi. Osebni vlak v smeri: jesenka, Gorica c. kr. dri. iel., Trst c kr. dri. Beljak, Inomost. Moaakovo. Janoi v Ljubljane foa. tok: r-oe zjutraj. Osebni vlak is Trbiža. SV44 zjutraj. Ošabni vlak iz Novega atesta, Koasvja. is e*^^^e Ltmo* •ktobra 1908. leta. it iS predpoisn*. Ossbat vlak c kr. dri. iel., Trbiža, Celo*K~ Prage, Dunaja zahodni kolodvor. »•32 popolne Osebni vlak is Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4io popoldne. Osebni vlak iz Seletala, Celovca, Inomosta, Monakovega, mŠjm% Trbiža, Gorice c. kr. dri. 1., Trsta s. kr Srl S a*SO zveder. Osebni vlak tz Novega mesta, Kočevja, s 45 iv©6er. Osebni vlak He Praga, Uaea* Dunaja jui. žel, Celovca, Beljaka, TtMSs> Trsta c. kr. dri. iel., Gorice c. kr dri. i*i u-3* ponodi. Osebni vlak iz Poatab^s Trbiža, Trsta c. kr. d. i., Gorica c kr. al i Odkod ta L|nbliana dri. kaiaarssii 7 28 zjutraj. Mešani vlak v K a mik a*os popoldne. Mešani vlak v KaamaV. 7 tO zveoer. Mešani vlak v Ifiatnlk K> 4S ponoOl. Mešani vlak v Kaaseak v oktobru in le ob nedeljah ki Oobod v Lfnbliaaa ara. e 40 zjutraj. Mešani vlak Is »o R9 p edpoidne Mešani vlak k O-io zvooor. Mešani vlak k avSB ponoSI. Mešani vlak lz Kamnika (tassa v oktobru in le ob nedeljah la neasadsapi (Odhodi In dohodi so aainačssS v inOsJi evropejzkon C. kr. ravnateljstvo državnih zelenic v Trsta. i Tovarna pohištva J. J. NAGLAS J Ljubljana, Turjaški trg žt. 7. n Največja zaloga ^ pohištva -i. c V) S O X) #) W IV«|Bl^|* mar. \wJ»«ll«ln«-.|.« ►••«»•• Prva in največja zaloga čevljev na Kranjskem Fran Szantner v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 4 \ dobavlja kakor aoaoo najboljše čevlje. Pred. 8t. 373. Bozcalf s močnimi podplati K l 3— pre<*- 69°- l«*ovina a liv.podplati K6 -. . 403. Lakovina....... 1R 60 . . 720 Lakorina . .... 0*0 Zunanja naročila proti poraet]n. M aroeellik xadoatn]e prod. itov. iito—40 Neprileinl liJelki ae samea|a|a>. Ctesallsl krespUrne In paoinlne proti«. Predi! 1148 Chevrrtte spolkoutes podpet. lir podpl. K 9*—. — Prod. St. 1149. Frane CboTfMOi, 8t Lonit XV. podpetki K 12 — Pred št 663. Sabahid . . „ 667. la Bozcalf . 610. Lako Tina a *>bo Izdajatelj in odgovorni urednik: RaatoJJPnstoslemlok. Lastaiinajin tisk .Narochiojtiskarn«* 347519