* n £, K. \ 1 *v- ' (k' I i ^“"'-S^: ^1 PlsišžBiM l"",|||lllt '! | [''■ J. -%:. '<* • - I O krizi tržaške pokrajinske uprave T| ojutrišnjem zvečer se bo V sestal tržaški pokrajinski *- svet, da bi razpravljal o hudi krizi, ki je nastala v pokrajinski upravi po seji 25. novembra letos, ko je odbor podal ostavko, ker letošnji proračun ni bil sprejet. Kot je znano, so za proračun glasovali svetovalci koalicije levega centra (demokristjani, socialisti in socialdemokrati in predstavnik Slovenske skupnosti), proti pa komunisti, liberalci in misovci: 12 za in 12 proti. Nekaj dni pozneje je generalni vladni komisar dr. Mazza imenoval pod-prefekta dr. Micelija za izrednega komisarja, čigar naloga ho izključno ta, da odobri proračun. Ker pa prevzema komisar v takem primeru tudi določene pristojnosti pokrajinskega sveta, se utegne zgoditi, da bo dr. Mioeli spremenil dolo-. čene postavke že pripravljenega osnutka proračuna. Kaj se bo zgodilo pojutrišnjem, ko se bodo svetovalci ponovno sestali ter sklepali o izhodu iz krize, ki je nastala? Teoretsko obstaja več možnosti, toda praktično pa so zelo omejene. Predvsem bi se lahko zgodilo, da svet sprejme na snanje ostavko odbora ter s tem dokončno zaključi svoje enoletno delovanje. V tem pri-tberu bo seveda posegel vmes generalni komisar, ki bo imenoval prefekturnega komisarje. Govori se, da bi šlo prav-^Prav za komisijo vladnih funkcionarjev, če ne celo vidnejših državljanov, katerim bi bila zaupana naloga, da upravljajo pokrajino do volitev v jeseni prihodnjega leta istočasno x občinskimi volitvami v tržaški občini. Skupina komunističnih svetovalcev, ki je tudi zahtevala pred dnevi sejo pokrajinskega sveta, je odločno proti iz-fočitvi uprave prefekturnemu komisarju. Komunisti menijo, funkcije le kratek čas. t.j. do jeseni, ko bi bil izvoljen novi svet. Do junija pa bi pokrajinska uprava utegnila sprejeti številne ukrepe v korist u-činkovitega upravljanja pokrajine in še posebej tržaškega gospodarstva. Ne smemo pozabiti, da je pokrajina neposredno udeležena pri najrazličnej-ih organih, ki se ukvarjajo s perečimi gospodarskimi in socialnimi problemi. Na dlani je, da bi ukinitev voljene uprave in imenovanje prefekturnega komisarja hudo prizadelo te splošne, zlasti pa gospodarske koristi pokrajine. Odgovornost, ki leži na ramenih raznih strank, torej ni majhna. Zato ne moremo izključiti, da bodo prizadete stranke zelo previdne, ko bo šlo za sprejemanje dokončnih sklepov. Možno je torej, da se položaj pojutrišnjem še ne bo razčistil, temveč se bodo pogovori za rešitev krize nadaljevali mogoče še kak teden. Med tem bo ostala na pokrajinskem krmilu sedanja uprava, ki pa bo reševala le tekoča vprašanja. VI. KENDA PO REDNEM VZVRATNEM ŠTETJU BREZ PREKINITVE «Gemini 7» leti od sinoči okoli Zemlje v okviru programa za «sestanek» z «Gemini 6» «Gemini 7» bo ostala v vesolju štirinajst dni - «Gemini 6» bodo izstrelili čez osem dni in bo ostala v vesolju le 46 ur Sonda «Lunik 8» redno nadaljuje pot proti Luni CAPE KENNEDY 4. — Danes ob 14.30 po krajevnem času, t. j. ob 20.30 po srednjeev-ropskem času, so izstrelili vesoljsko ladjo Gemini 7, v kateri sta kozmonavta James Lovell in Frank Borman. Ladja je začela redno krožiti okoli Zemlje. Morala bi napraviti 206 krogov okoli Zemlje in ostati v vesolju štirinajst ali petnajst dni. Ladja je začela krožiti okoli Zemlje ob 20.37 po srednjeevropskem času. Lovell in Borman sta opazovala, kako se je njuna kabina ločila od druge stopnje nosilne rakete. Vzvratno štetje je bilo potekalo redno brez vsake prekinitve. NASA je sporočila, da leti Gemini 7 po tiru, ka-•terega perigej znaša 161 kilometrov, kakor je bilo predvide no, apogej pa 235 kilometrov, in sicer 16 kilometrov manj, kakor je bilo predvideno. Radijska povezava s kabino je nekoliko nejasna, vendar pa so pogovori še vedno razumljivi. 23 minul po odhodu je nadzorstveni center sporočil, da ni videti nobenega posebnega problema, ki bi mogel povzročiti motnje. V programu predvidenih 206 krogov okoli Zemlje bi morala vesoljska ladja preleteti v 329 urah in 30 minutah Ce bo šlo vse v redu, bosta Lovell in Borman pristala na Atlantiku 18. decembra. Tehniki v Cape Kennedy so že začeli pregledovati izstrelišče, da ugotovijo ali je izstrelitev «Gemi- ni 7» povzročila kako škodo. Od tu bodo namreč 13. decembra izstrelili «Gemini 6». V tej ladji posta Walter Schirra in Thomas Stafford v okviru programa, ki določa sestanek v vesolju z «Ge-mini 7» Borman in Lovell sta spočetka sporočila, da baterije novega tipa za proizvajanje električne energije, ki so povzročale toliko skrbi med poletom «Gemini 5», redno delujejo. Pozneje sta ugotovila pac’"c pritiska tekočega kisika, toda sprožila sta delovanje posebne zaklopke, tako da je postal pritisk zopet normalen. Vesoljska ladja leti v bližini druge stopnje nosilne rakete, ki ima štiri močne žaromete. Cez pet dni v katerih bosta astronavta izvedla vrsto predvidenih znanstvenih poskusov, bosta astronavta postavila ladjo na krožni tir okoli Zemlje. To pa zar- tega, da bo mnogo lažji sestanek z «Gemini 6» To Je vesoljska ladja, ki se je imela 25. oktobra združiti v vesolju s satelitom «Agena», toda poskus je bil odložen, ker je raketa «Age-na» eksplodirala. Drugo vesoljsko ladjo, v kateri bosta Schirra in Stafford, nameravajo izstreliti o-sem dni, 19 ur in 4 minute po odhodu «Gemini 7». Ta razlika časa je potrebna zaradi tega, ker bodo uporabili isto izstrelišče kakor za «Gemini 7». Po treh krogih okoli Zemlje bo «Gemini 6» po nekaterih manevrih oddaljena 300 kilometrov od «Gemint 7» in bo stopila z njo v stik po radarju. Zasledovanje ladje bosta vodila radar in elek-tron-M stroj, toda v primeru okvare bodo začeli delovati enaki aparati na Zemlji. Po šestih urah izstrelitve «Gemini 6» bi morali biti obe ladji praktično druga poleg druge v vesolju. V ((formaciji« bosta leteli dva kroga in pol okoli Zemlje, nakar se bosta lot tn vsaka bo nadaljevala svoj znanstveni program. ((Gemini 6» se bo vrnila v atmosfero po 46 urah in 45 minutah letenja, «Gemini 7» pa bo nadaljevala svoj polet okoli Zoblje in skušala ostati v vesolju 329 ur in 30 minut. Ob 22,15 je NASA javila, da na ladji «Gemini» vse redno deluje. Poveljnik ladje je dobil pooblastilo, da napravi vsaj šestnajst krogov okoli Zemlje, t. j., da ostane v vesolju vsaj 24 ur. Kozmonavt Borman, ki je poveljnik ladje, je krmaril ladjo tako, da je letela «v formaciji« z drugo stopnjo nosilne rakete. Let v formaciji je trajal nekaj manj kakor 17 minut. Niso javili, koliko je bila raketa oddaljena od kabine. Borman je sporočil, da vidi ob svoji strani nosilno raketo, iz katere uhaja neuporabljeno gorivo. Baterija za proizvajanje električne energije ni po prvih motnjah povzročala novih skrbi. Tehniki NASA so sporočili, da sta v kabini dve bateriji te vrste. Ce ne bi ena delovala, bi se polet lahko kljub temu nadaljeval predvidenih štirinajst dni. V Cape Kennedy nadaljujejo tehniki urejanje vzletišča za ((Gemini 6». Ugotovili so, da je škoda, ki je nastala pri izstrelitvi »Gemini 7», manjša kakor so predvidevali. Zaradi tega računajo, da bo vzletišče pripravljeno pravočasno Zdravniki dobivajo na Zemljo poročila o fizičnem stanju kozmonavtov. Današnji poskus je zelo važen za nadaljnje poskuse, ki so povezani z daljšim bivanjem astronavtov v vesolju. Borman in Lowell imata poseben vesoljski skafander, ki je mnogo lažji in si ga lahko slečeta. Uspeh sedanjega poskusa je važen tudi za izvajanje programa «Apolon», je povezan z odhodom človeka i Luno. Končno upajo, da bodo i šili še nekatera biološka vpraJ nja, ki so važna za človekovo 1 vanje v vesolju. MOSKVA, 4. — Agencija Ta je sporočila, da je bila dan ob 16. uri po srednjeevropske času avtomatska postaja «Lun 8» oddaljena 213.000 kilometri od Zemlje. Po izstrelitvi je L nik štirikrat oddajal na Zeml. razne podatke. Vsi aparati redi delujejo in tir postaje je blii predvidenega tira. Naloga «Lunika 8» ni samo la ko pristati na Luni, temveč, < bo to uspelo bo tudi prvo « ko« Zemlje na Luni. To piše d nes prof. Lipskl v «Pravdi», 1 pravi, da je na avtomatski post; ji televizijska kamera. Ce bo «Li niku 8» uspelo lahno pristati, h televizijska kamera snemala poi ročje pristanka in pošiljala r Zemljo prve slike Lune, posnel na kraju samem. Sonda bo lal ko oddajala na Zemljo informi cije o površini kvadratnega kili metra. Poleg tega bodo apara oddajali važne podatke o sesti vu tal, o temperaturi itd. Todi da bo to mogoče, Je potrebno, d (iLunik 8» pristane brez sunkoi in to je zelo kočljivo in t< žavno. Nove poti do razorožitve Svetovna konferenca m t a pobudo skupine neveza-V nih držav je bila 19. ok-tobra v generalni skupščini izglasovana resolu cija, ki poziva komite 18, na; brez odlašanja obnovi delo za sporazum o prepovedi jedrskega orožja. Že štiri dni pozneje je bil na pobudo skupine 43 angažiranih držav izglasovan važen sklep o sklicanju splošne svetovne konference za razorožitev najpozneje 1. 1967. Nanjo bodo povabljene vse članice ZN, kakor tudi tiste države, ki še niso sprejete v svetovno organizacijo. Politični komite generalne skupščine Je takoj potem sprejel tudi resolucijo o prenehanju vseh jedrskih poskusov, da bi izpopolnili tisto, kar je bilo doseženo z moskovskim sporazumom leta 1963. Dnevni red jubilejnega zasedanja je bil obremenjen z ne-načetimi nalogami, podedovanimi iz minulosti, z brezuspešnega zasedanja generalne skupščine. Zasedanje še ni končano in treba bo še nekaj časa počakati, preden bo mogoče povzeti rezultate njegovega dela. Vendar po tem, kar je zasedanje sprožilo z navedenimi resolucijami, in po splošnem ozračju na torišču splošne in atomske razorožitve, že zdaj lahko rečemo, da bo ostalo to zasedanje zabeleženo kot razorožitveno zasedanje. Kljub vsem težavam, na katere zadeva svetovna organizacija znotraj in zunaj, bi utegnilo biti to začetek tako dolgo pričakovanega obrata na področju, kjer dobimo edino zanesljiv odgovor na vprašanje, ali gre svet po poti pomiritve in trajnejšega miru ali pa se kljub precejšnjim površinskim spremembam in spremenjenim političnim okoliščinam še vedno kopičijo sredstva za ubijanje in medsebojno uničevanje in vztrajno in kratkovidno nadaljuje pot k vojnim obračunavanjem. Ne bi mogli reči, da se odgovorni državniki iq politiki niso doslej ali da se zdaj ne zavedajo posledic tekmovanja v oboroževanju in pomena, ki ga je treba prisoditi razorožitvi. Že v prvih dokumentih o ustanovitvi OZN, še bolj pa na zasedanjih svetovne organizacije takoj v začetku je bila razorožitev iz leta v leto na dnevnem redu kot naraščajoča skrb in mučen problem. Hladna vojna je ni mogla odstraniti, pač pa jo je neogibno potisnila v ozadje, kjer so jo obravnavali na splošen in v glavnem akademski način in zato niso mogli doseči nobenih rezultatov. Bolj konkretno so se razorožitve lotili v sklepni fazi hladne vojne, ko so pod povečanim pritiskom vznemirjene svetovne javnosti in spričo nevzdržnih bremen tekmovanja v oboroževanju same velesile čutile, da so potrebna bolj neposredna proučevanja. V tej fazi so bila pogajanja v ozkih okvirih komitejev in podkomitejev, kjer so prevladovali ozki tehniško-strokov-ni prijemi in argumenti. Problema razorožitve, izločenega iz žive mednarodne politične stvarnosti, očitno ni bilo mogoče spoznati v vsej njegovi kompleksnosti in tudi odločitev niso iskali v znamenju daljnosež-nosti njegovih posledic za politične, gospodarske in družbene odnose mednarodne skupnosti. Novo, dinamično fazo v politiki razorožitve zaznamuje poseg angažiranih držav, storjen na beograjski konferenci leta 1961, ko so te države vrnile razorožitev v njem pravi medna-rodno-politični kontekst in zahtevale, da se je treba skladno s tem iskanja rešitve lotiti na nov način, v znamenju priznanja, da gre za ključni problem miru v atomski dobi, ko je mir sinonim za obstoj, vojna pa za mednarodno uničevanje ljudi in narodov. Konkretna zahteva konference, da se dotedanji komite petih vzhodnih in petih zahodnih držav razširi z ustreznim številom angažiranih držav, Je bila sprejeta že ob koncu leta 1961. To je bil očiten znak, da velike in največje sile ter njihove skupine uvidevajo potrebo in koristnost novih prijemov in širših okvirov v nadaljnjem delu za razorožitev. žal delo v novih okvirih sploh ni prineslo pričakovanih in možnih rezultatov. V svojem malone štiriletnem delu je komite 18 spravil v svoje arhive mnogo dobrih idej in pobud, toda konkreten rezultat je bil samo vpliv, ki ga je imel na sklenitev moskovskega sporazuma iz leta 1963. Težko breme med hladno vojno nakopičenega nezaupanja med velesilami, strah pred izgubo stvarnih ali dozdevnih prednosti ali pred motnjami v ravnotežju, vse to je stalno obremenjevalo delo komiteja. Ko je prišlo do sprememb, v katerih so odpadli mnogi stari ideološko-politični argumenti, in ko sta oboroževalna tehnika in značaj sodobne vojne vnesla nove pojme v nazore o ravnotežju in prednostih, je bilo čutiti vpltv nekaterih računov, po katerih se ohranitev sedanje ravni in tempa oboroževanja vendarle lahko splača tistim, ki so v tekmovanju v oboroževanju star-tali z močnejših gospodarskih in splošnih pozicij in ki lahko laže in dlje vzdrže bremena oboroževanja. Čeprav pogajanja in diskusije o razorožitvi doslej niso rodile drugačnih rezultatov, so vendar odkrile pravi pomen problema ne samo za politično pomiritev, marveč so tudi prispevale k dozorevanju nazira-nja novih držav in držav v razvoju, da je oboroževanje gibalna sila vsake politike sile in tudi gospodarstva in intervencije, na katero zadevajo. Pokazale so tudi, da bi razorožitev dala nove široke možnosti tako za njihovo varnost kakor tudi za njihov hitrejši razvoj in o-samosvojitev, ker bi razorožitev splošni razvoj in gospodarske razmere na svetu rešila mnogih spon in neekonomskih omejitev. Ker je skupina 57 udeležencev kairske konference razumela tekmovanje v oboroževanju v vsej širini njegovih posledic in kef je spoznala, da je razorožitev ključ za mnoge življenjsko važne politične in gospodarske probleme sveta nasploh in sveta v razvoju posebej, je storila korak naprej od točke na kateri se je znašla beograjska konferenca leto dni prej; v svojem načrtu o akciji so dale te države razorožitvi glavno mesto in poudarile, da je treba izhod odslej iskati na torišču najširše svetovne politike v okviru splošne konference ob sodelovanju vsen držav sveta Udeleženci kairskega zbora so si bili takoj v začetku na jasnem, da je tako široko postavljena in dinamično opredeljena oolitika razorožitve lahko učinkovita samo, če postana preko svetovne organizacije tudi formalno del splošne politike mednarodne skupnosti oziroma če se najširši krog držav Istoveti z gledišči in smermi akcije nevezanih držav. Iz znanih razlogov na minulem 19. zasedanju do tega ni prišlo. Kakor pa vidimo po sprejetih resolucijah v OZN, je zdaj storjen prvi uspešni korak na jubilejnem zasedanju. Odslej so sprejeti sklepi osnovni plan dolgoročne akcije neodvisne in splošne mednarodne politike na torišču razorožitve in splošne pomiritve. Zagotoviti nepretrganost začete akcije in jo privesti do uspešnega konca oziroma do sklicanja dobro pripravljene splošne konference za razorožitev je zdaj neposredna, stalna in najvažnejša naloga vsake politike, ki hoče biti miroljubna, napredna in odgovorna nasproti sebi in nasproti mednarodni skupnosti. Ne smeli bi si delati praznih upov, da Je z izglasovanjem dobrih sklepov storjeno kaj več kakor prvi, čeprav morda odločilni korak. Zlasti si ne bi smeli domišljati, da svet ne bo zadel na odpore in poskuse, da bi priprave in organiziranje v tej sodobni zgodovini vsekakor največje akcije za mir in napredek sveta zvodenele, da bi jih odložili ali potisnili iz določene smeri. Znano je že, da je LR Kitajska negativno reagirala. Pri tem kakor tudi v drugem delu za pripravljanje konference i-majo posebno odgovornost nevezane države, ki so doslej te velike odločitve sprejele na svoja ramena. To pa je tudi stvar vseh drugih odgovornih držav, ker bi bilo brez splošnega sodelovanja težko uresničiti enotno zamisel o zboru vseh držav sveta, ki bi pod pritiskom potreb atomske dobe in v skladu s pravilno pojmovanimi lastnimi interesi skupno poiskale bazo za začetek procesa uravnovešene razorožitve, to pa je glavni pogoj za resnično pomiritev in za gospodarski na« predek sveta. 28 milijonov Francozov danes na volitvah da izvolijo predsednika za drugih sedem let Če noben kandidat ne dobi absolutne večine, se bodo volitve ponovile 19. decembra - 29 odstotkov še neodločenih volivcev PARIZ, 4. — Jutri bo nad 28 milijonov Francozov odšlo na volitve za izvolitev predsednika republike. To bodo prve splošne nepomembne volitve za izvolitev predsednika. Volilni sedeži se bodo odprli ob osmih zjutraj in bodo odprti do 19 ure, v vebkih mestih pa do 20. ure. Izide bodo sproti objavljali, kakor jih bodo dobivali v Parizu, toda končen izid bo znan šele v prvih urah v ponedeljek. .Jtetranje ministrstvo in ustavni ------________________- - ______ svet sta sprejela vse potrebne u-krepe, da bodo takoj objavljali delne rezultate. Sprejemno dvorano v notranjem ministrstvu so spremenili v veliko dvorano za tisk. Volilna kampanja se je zaključila sinoči. Javnost se je zanjo zelo živo zanimala ter spremljala po radiu in televiziji, kakor tudi na številnih volilnih zborovanjih njen potek. V zadnjih dneh so golisti sprožili veliko ofenzivo proti drugim kandodatom; pri tej ofenzivi so delovali vsi ministri vlade in člani vodstva goiistične stranke. Kljub vsem tem naporom ne izključujejo v golističnih krogih z gotovostjo, da bi bilo treba volitve ponoviti. Ce pri prvem glasovanju ne dobi noben kandidat nad petdeset odstotkov glasov, se namreč volitve ponovijo. Zadnje sondiranje je pokazalo, da se je predvčerajšnjim odstotek neodločenih volivcev znižal na 29 odstotkov. Med tistimi, ki so se že odločili, za koga bodo volili, se .jih samo 43 odstotkov izreka za de Gaulla, 27 odstotkov za enotnega levičarskega kandidata Mitteranda, 20 odstotkov pa za centrističnega kandidata Le-canueta. Pariški list «France Soir» objavlja te rezultate pod velikim naslovom «Zadnja napovedovanja«. Na podlagi statistike, ki jo je objavilo notranje ministrstvo in ki se naslanja na vprašanja postavljena šest tisoč osebam v zadnjih štiriindvajsetih urah, pa je število neodločenih 30 odstotkov. Med tistimi, ki so se že odločili, pa je iz-kandidatom; pri tej ofenzivi so de. Gaulla, 24 odstotkov za Mitteranda ln 15 odstotkov za Lecanueta. Kandidatov je šest: general de Gaulle, ki se poteguje za ponovno izvolitev, kandidat združene levice Frangois Mitterand, kandidat centra Jean Lecanuet, kandidat skrajne desnice Jean-Louis Tixier-Vi-gnancour in dva manjša: Pierre Marcilhacy in Barbu. Ce jutri ne dobi noben kandidat več kot 50 odstotkov glasov, se bodo 19. decembra volitve ponovile, in tedaj bo zmagal tisti, ki bo imel največ glasov. Zakon ne predvideva umika enega od dveh kandidatov, za katera bi se morale volitve ponoviti. De Gaulle, ki hoče dobiti veliko večino pri prvem glasovanju, bi se utegnil umakniti. Mnenje francoskih pravnikov Je, da bi morali v takem primeru ponoviti volitve, na katerih bi bila zopet potrebna absolutna večina. Gibraltar MADRID, 4. — Španska vlada Je objavila «rdečo knjigo« o Gibraltarju kot odgovor na angleško ((belo knjigo«, ki so Jo objavili aprila letos Londonu. španski dokument Ima 546 stra ni z vrsto dokumentov z razlago o diplomatski zgodovini gibral tarskega vprašanja, potem ko so Angleži leta 1704 zavzeli to trdnjavo z izgovorom, da podprejo nadvojvodo Karla, ki se Je tedaj potegoval za piavice španskega prestolonaslednika. španska «rdeča knjiga« omenja omejitve, na katere se Anglija ne ozira in ki jih je določila pogodba v Utrechtu, govori o poskusih zavojevanja in angleških ozemeljskih uzurpacijah severno od nevtralnega področja te trdnjave. Dalje govori o tihotapstvu, o «u-metnem gospodarstvu« in o preb! valstvu te kolonije. Končnp omenja nedavne španske napore, da bi dosegli sporazum pred Združenimi narodi. Knjiga se zaključuje s ((prijateljskim pozivom« Veliki Britaniji in z novim predlogom za pogajanja med obema državama. španski zunanji minister je izjavil, da po priznanju španske suverenosti nad Gibraltarjem ne bi bi lo ovir, da Anglija uporablja to oporišče sporazumno s Španijo. Preprečena letalska nesreča nad Slavonskim Brodom BEOGRAD, 4. — Požrtvovalnost dveh pilotov poštnih letal in izvrstno delovanje nadzorstvene službe beograjskega letališča sta preprečili sinoči nesrečo letala družbe «Pan Adria«, na katerem je malo pred polnočjo, nad Slavonskim Bfodom, odpovedal eden od dveh motorjev. Izkušenemu pilotu Ivanu Kunoviču je uspelo obdržati oblast nad letalom in obvestiti nadzorno službo na letališču v Beogradu o svojem položaju. Z letališča so mu svetovali, naj se skuša vrniti v Beograd. Na pomoč Ivanu Kunoviču je prihitel pilot drugega poštnega letala «Pan Adrie«, ki je letelo iz Zagreba proti Beogradu, in sicer inž. Pečarevič, ki je prenašal potrebna navodila pilotu poškodovanega letala in mu dajal smer. Poškodovano letalo se je brez poškodb spustilo na beograjsko letališče. “^.W**y«***«»,. ""Sovjetski tisk o Stewartovem obisku MOSKVA. 4. — Moskovska «Pravda« piše v zvezi s Stewarto-vim obiskom v Moskvi med drugim, da so Sovjetska zveza in socialistič- Ministri OAE razpravljajo o vojaški akciji proti Smithu ADIS ABEBA, 4. — Konferenca Organizacije afriške enotnosti je na jutranji seji imenovala odbor osmih članov, ki ima nalogo pripraviti dokument glede uporabe sile za zrušitev Smithovega režima. Delo konference se je nadaljevalo popoldne in ni izključeno, da se bo zaključilo še to noč. Pred palačo, kjer zaseda konferenca, so se danes zbrale velike skupine študentov iz Etiopije in iz drugih afriških držav, ki so zahtevali takojšnjo akcijo proti Rodeziji in so vzklikali proti Angležem. Glavni tajnik OAE se Je študentom zahvalil za podporo sklepom konference in je zagotovil, da zasedanje ne bo razočaralo teženj afriške celine po svobodi. Poudaril je, da sedaj je čas akcije in ne besed in da prihodnost pripada mladim. Danes se je sestal etiopski parlament na posebni seji ln je soglasno že v naprej odobril vse sklepe, ki Jih bo vlada sprejela proti Rodeziji. Britanski minister za odnose s Commonwealthom Bottomley se je davi znova sestal s kenijskim predsednikom Kenjato, govorila sta o Rodeziji. Pozneje Je Bottomley odpotoval v Tanzanijo na sestanek s predsednikom Njererom in še danes je nadaljeval pot v Ugando, od koder se bo vrnil v London. Danes so prispeli v Zambijo iz Kenije še drugi vojaki RAF. Sedaj Je v Zambiji 140 angleških vojakov, pričakujejo pa prihod še drugih. Posebni odposlanec angleške vlade Macdonald pa nadaljuje posvetovanja s predsednikom Kaundo. Za nocoj je napovedan njegov odhod v Naj robi. lan Smith je danes izjavil, da njegova vlada ne bo mogla poravnati svojih dolgov v Londonu in v svetovni banki, ker so v britanski prestolnici zaplenili rodezijske fonde. Približno polovica rodezijskih rezerv v zlatu in valutah je bila v Londonu v trenutku enostranske razglasitve neodvisnosti. Voditelj konservativne opozicije Heath je na tiskovni konferenci izjavil, da njegova stranka odobrava odhod britanskih čet v Zambijo, toda s pogojem, da ne prekoračijo meje in da se ne namestijo na rodezijskem ozemlju. Izjavil je tudi, da nasprotuje vsaki vojaški akciji proti Rodeziji. Francoska vlada je sklenila ustaviti kupovanje tobaka v Rodeziji; sklep stopi takoj v veljavo. Poleg tega je vlada odpoklicala iz Salls-buryja svojega konzula in trgovinskega atašeja. Tudi Japonska vlada je sporočila, da Je ukinila uvoz tobaka in sladkorja iz Rodezije. ne države vedno odločno nasprotovale in še vedno nasprotujejo temu. da bi Zahodna Nemčija posredno ali neposredno in v kakršni koli obliki dobila jedrsko orožje. Tega ne bodo nikoli dovolile. «Pravda» piše, da je nevarnost jedrske oborožitve zahodnonemšse vojske danes realna, in dodaja, da po drugi vojni ni bil nemški militarizem, ki se je zopet dvignil iz ruševin, nikoli tako blizu uresničenja svojega smotra. «Ce države NA TO, pravi list, ustvarijo večstransko jedrsko silo v kakršni koli obliki, bodo države članice varšavskega pakta prisiljene sprejeti svoje ukrepe, ki so potrebni za njih varnost. Moskovske »Izvestija« pišejo, da je bil Stewartov obisk v Moskvi koristen, toda potrdil je različna stališča med vladama o “Vietnamu, o nemški združitvi, o nemški oborožitvi in OZN. člankar obžaluje pomanjkanje realizma pri angleški vladi in nadaljuje: »Britanska vlada prav tako izjavlja, da bi želela, da se preneha napad v Vietnamu na razumni podlagi in ha miren način. Toda ta razumna podlaga so ženevski sporazumi iz leta 1954 Vendar pa nočejo ZDA imeti nobenega opravka s temi sporazumi in so rajši izbrale pot orožja, da zadostijo svojim strateškim vojaškim interesom. Očitno je nemogoče rešiti vietnamski problem na ta način, toda prav ta način so izbrali laburisti, ki podpirajo ZDA.« Giede evropske varnosti obsoja list dejstvo, da Je britanska vlada odobrila zahodno stališče, ki povezuje varnost Evrope z združitvijo Nemčije. ((Sovjetska zveza in socialistične države so se vedno izrekle za združitev obeh Nemčij, toda, nadaljuje list, z enim samim pogojem, t.j., da se ta združitev izvede med obema prizadetima državama. Cas je, da se ne odlaša, ko gre za evropsko varnost.« Več mrtvih in ranjenih pri atentatu v Sajgonu Tri nadstropja poslopja so zelo poškodovana - Paulingov poziv Johnsonu SAJGON, 4. Ameriški vojaški predstavnik je danes izjavil, da je pri včerajšnji eksploziji v Sajgonu v hotelu ((Metropol« zgubilo življenje enajst oseb (dva Američana, en Novozelandec in osem Vietnamcev), ranjenih pa je bilo 137 (72 Američanov, 62 Vietnamcev in 3 Novozelandci). Dodal je, da je bil ubit en napadalec. Pripomnil je, da bi bilo število žrtev gotovo še večje, če bi bila eksplodirala tudi druga mina, ki je imela eksplodirati pol ure po prvi eksploziji. Pred hotelom je namreč bila postavljena še ena mina, ki bi morala eksplodirati pozneje, toda mehanizem ni deloval, ker se je verjetno pokvaril med prvo eksplo-' zijo. Naboj, ki je eksplodiral pred palačo, je po mnenju strokovnjakov vseboval 113 kilogramov eksploziva. Eksplozija je nastala ob 5.40 po krajevnem času. Atentat je bil skrbno pripravljen. Po pivi eksploziji bi morala nastati ob 6. uri še druga. Kakor rečeno, pa mehanizem ni deloval. "" " ....i.i.iiu.ii,................................Il.li.nl.,,,lunmmiu ZAOSTRITEV SINDIKALNEGA POLOŽAJA v' ~ ~ Železničarji bodo stavkali v ponedeljek, 13. decembra Nasprotovanje demokristjanskega sindikata vladnemu zakonskemu načrtu o odpustih - Nezadovoljivi zaključki pogajanj uslužbencev elektriških podjetij - Polemika med «Avanti» in «Unita» SLOVENSKI KLUB V TRSTU priredi od 22. do 25. aprila 1966 Izlet v Moskvo in Leningrad s posebnim letalom AA (štirimotorno letalo DC 6B s 96 sedeži). CENA IZLETA JE 84.500 LIR V KAR JE VŠTETO: — Potovanje na relaciji Trst — Moskva — Leningrad — Trst; — Hrana in prenočišče v hotelih I. kategorije (dvoposteljne sobe s kopalnico); — Avtobusni transferji, ogled mestnih zanimivosti, muzejev Itd.; — Vodiči in tolmači; — Takse ln spremstvo. V ceno ni vključen vizum, morebitna vstopnica za Bolšoj teater ter morebitno doplačilo za enoposteljno sobo. VPISOVANJE PRI POTOVALNEM URADU «AUR0RA> TRST, Ul. Cicerone 4, tel. 29-243 do 15. decembra 1965 Ob vpisu Je treba vplačati 15.000 lir akontacije, ostalo v mesečnih obrokih do 1. aprila 1966. Vpisnina 1.000 lir. Slovenski klub opozarja na izredno ugodno ceno Izleta ter vabi svoje člane in prijatelje, da pohitijo z vpisom! RIM, 4- — Sindikalne organizacije so izrazile negativne pripombe glede zakonskega načrta o • pravičnem vzroku* odpustov, ki sta ga včeraj dokončno proučili komisija za pravosodje in 7.a delo poslanske zbornice. Poslanec Scaglia, ki je zadolžen za stike CISL, je izrazil nasprotovanje demokristjanske sindikalne organizacije, češ da se na ta način skušajo ošibitl sindikalne organizacije in urediti tako važno vprašanje brez javne zaščite. Zanimivo je, da so prav iz nasprotnih razlogov odrekli podporo tudi predstavniki industrijcev in «Conf-industria* se je z uradnim sporočilom izrekla proti zakonu. Vse tri sindikalne organizacije so proglasile od 21. ure v nedeljo do 21. ure v ponedeljek 13. decembra stayko železničarjev, ki zanima celotno osebje železnic. Sindikalne organizacije ugotavljajo, da v zadnjem razdobju vlada in drugi odgovorni organi niso pokazali' volje, da bi rešili konkretna pereča vprašanja, zaradi česar se zavlačuje postopek zakona o reorganizaciji državnih železnic in prometa. Namesto tega pa se v parlamentu pojavljajo osamljeni zakoni, ki so v nasprotju z zaključki komisije, ki ji je predsedoval podpredsednik vlade Nenni. Sestali so se predstavniki gradbenih delavcev vseh treh sindikalnih organizacij, ki so ugotovili naraščenje brezposelnosti in so poudarili zahteve glede izboljšanja doklade za brezposelnost, kar so že ločeno predložili ministru za delo. V prihodnjih dneh se bodo v tej zvezi ponovno sestali. Sindikalni organizaciji Fabi in Fidas — CGIL sta za 7 decembra proglasili 24-urno stav ko bančnih uslužbencev, ker n urejeno vprašanje letne proizvod ne nagrade in ker ti dve sindi kalni organizaciji zahtevata pred hodno ureditev delovnih pogodb Tajništvo sindikata elektriške stroke-CGIL je proučilo dosedanje rezultate pogajanj in je ugotovilo, da so zaključki pogajanj glede teh-nično-normativnih vprašanj mršavi in da ne dajejo osnov za mirno rešitev dolgotrajnega spora. Sindikalna, organizacija je pozvala ministra za delo, naj pride že prihodnji teden do nadaljnjega razgovora, da se izpodbijejo zavlačevalni poskusi Enel. Vsedržavno tajništvo sindikata zdravnikov INPS je sporočilo, da se bo po vsej Italiji pričela ponovna stavka, ker INPS ni izvršil obljube od 7. novembra, da bodo odobrili novo delovno pogodbo. Sestali so se predstavniki vseh treh sindikalnih organizacij živilske stroke in so glede uslužbencev podjetij živilskih konzerv proglasili dve vsedržavni stavki: prva bo trajala 24 ur 10. decembra, naslednja pa 48 ur 15. in 16. decembra. Istočasno se prekine vsako nadurno delo, ker predstavniki delodajalcev niso načelno sprejeli razprave o sindikalnih svoboščinah in o pogajanjih v okviru podjetij. Vsedržavni svet PRI Je popoldne pričel zasedanje, na katerem je po. ročal tajnik La Malfa, ki je govoril o splošnem položaju političnih sil v Italiji in o programskih vprašanjih. Poudaril Je pomen sklepa socialističnega kongresa o združevanju in je ta sklep pozdravil kot važen činitelj enotne socialistične prisotnosti v okviru demokratične fronte v Italiji. Nato je govoril o relativnem zastajanju politike levega centra, češ da se ni napredovalo glede davčne politike, gospodarskega programiranja in državne reforme. Poudaril je velik pomen u-stanovltve dežel, ki predstavljajo rešitev krize države. Glede zunanje politike pa je v bistvu ponovil vladne teze o prispevku k pomir-Jenju v okviru obstoječega sistema zavezništev. V jutrišnji «UnitA» bo objavljen uvodnik tajnika KPI Longa, ki polemizira z uvodnikom socialističnega lista «Avanti!» glede rezultatov kongresa PSI. Longo pravi, da ni mogoče dvomiti o propadu politike levega centra, ki ni uresničila Kakor je izjavil agent vojaške policije, ki je stražil pred hotelom, se je pred poslopjem ustavil avtomobil, v katerem so bili trije moški. Eden je začel streljati z brzostrelko na ameriškega in na vietnamskega policaja. Oba sta bila laže ranjena. Ameriški vojak je odgovoril s streljanjem in trije moški so zbežali na motociidu, potem ko so pripravili vse potrebno za eksplozijo. Zaradi eksplozije se je porušilo pročelje poslopja, in bližnje hiše so bile hudo poškodovane. Do sedaj pravzaprav ni še točno znano, kako je bil atentat izvršen, ker nekateri zatrjujejo, da so opazili dva avtomobila, drugi pa govorijo o več motociklih, ki da so postavili več eksplozivnih nabojev pred poslopje. Baje so atentatorji skušali kmalu po prvem atentatu odvreči eksplozivni naboj tudi proti hotelu »International«, v katerem so Američani. Pri tem je bil en partizan ubit. V hotelu »Metropol« je spalo sto ameriških vojakov. Eksplozija je bila zelo močna. Tri nadstropja sedemnadstropne hiše so bila uničena. Ranjence so odpeljali v bolnišnico, ki je nasproti hotelu. Nekaj ur po eksploziji je radio narodnoosvobodilne fronte uradno sporočil, da so atentat izvršili člani te fronte. Enote osvobodilne fronte so davi napadle postojanke sajgonske vojske, ki so branile tri vasi v pokrajini Kuang Ngai 530 kilometrov severovzhodno cd Sajgona. Radijski stik 7 dvema postojankama je bil prekinjen. Poslali so ojačenja, medtem so ladje sedmega brodovja obstreljevale položaje osvobodilne vojske. Zdravniki ameriških oboroženih sil so ugotovili, da je vonj, ki ga oddaja preparat, katerega uporabljajo ameriški »svetovalci« v Vietnamu, da se zavarujejo pred komarji, tako karakterističen, da ga čete osvobodilne vojske zavohajo od daleč in zato se ponoči laže približajo sovražniku. Zaradi tega je načelnik zdravniške službe pozval specialiste, naj pripravijo nov preparat brez vonja. Ameriški bombniki so danes bombardirali področja, ki so pod nadzorstvom osvobodilne vojske. Včeraj je ameriško letalstvo znova bombardiralo tudi več krajev v Severnem Vietnamu. Ameriški departma za obrambo je včeraj zahteval, naj zopet spravijo v obrat petindvajset starih prevoznih ladij iz druge svetovne vojne za prevažanje vojaškega materiala v Vietnam. V začetku leta so zopet spravili v obrat petdeset starih ladij, ker je ameriška trgovska mornarica nezadostno za potrebe vietnamske vojne. Nobelov nagrajenec za mir dr. Linus Pauling je poslal pismo predsedniku Johnsonu s pozivom, naj stori nadaljnje korake, da doseže ustavitev sovražnosti v Vietnamu in sporazumno rešitev spora. Pauling je na tiskovni konferenci izjavil, da pismo, ki mu ga je bil pisal 17. novembra Hošiminh v odgovor na njegovo pismo, dejansko ne postavlja nobenega predhodnega pogoja za pogajanja. Pauling pravi, da se štiri točke, ki jih omenja Hošiminh kot podlago za pogajanja, ne smejo tolmačiti kot predhodni pogoj, temveč kot naštevanje smotrov, ki jih Vietnam hoče doseči. Kako Kitajska pomaga Vietnamu, kaže novica, da je kitajska vlada zahtevala od Sovjetske zveze plačilo v ameriških dolarjih in v zlatu za carino in za tranzit sovjetskega blaga, ki ga pošiljajo v Severni Vietnam. To so zahtevali tudi za zdravila, ki jih je Moskva poslala v Hanoj. Ker ni kitajska vlada hotela sprejeti rubljev, je sovjetska vlada plačala v dolarjih in zlatu. ............................................................................................................ nobenega rezultata, s katerim se hvali Nenni, saj ni ustvarila zapore proti desnici. Socialistično združevanje pomeni v bistvu sprejem socialdemokratskih zahtev. V tej zvezi piše Longo, da Nennijeva linija zaostruje sedanja nasprotja, saj so v Italiji sile in pogoji, da bi učinkovito začeli hoditi po drugačni poti. Manjka pa enoten govor vseh levih laičnih in katoliških sil se ustvarijo pogoji za nove odnose. Jutrišnji «Avanti» pa z Nennije-vim uvodnikom ponovno polemizira predvsem s katoličani v zvezi z obletnico prve De Gasperijeve vlade, ki je nastala 10. decembra 1945. Nato polemizira Nenni s komunisti, da je takrat KD po 50 letih prišla na oblast in da je od takrat dvajset let odprto vprašanje socialističnih sil, ki bi lahko po- ln predvsem volja za sodelovanje 1 gojevale demokristjansko večino, socialističnih sil. V ta namen, pra- Predsednik vlade Moro je v Li-vl tajnik KPI, je treba resno pri- vornu prisostvoval prisegi popraviti teze za kongres KPI, da morskih kadetov. ' /Tj?.. : l 'JlttL, •? - v*,,« 'V'-/ /hJU> \xui ,fev /vac, ypjv^n^/yti /tyus 3%hz!Us - /ir /Wv\jCK|0' KOjčk/ ...A/vv /fbo /j'uzcas* ln/ MXX/ /fciLcU/ O,IVU/ . Ml HbC Za prvenstvo moške B lige Bor s 3:0 odpravil CRDA V torek na stadionu «Prvi maj» Bor-Zavattaro Sinočnja prvenstvena tekma odbojkarske moške B lige Bora z domačo šesterko CRDA je pomenila za «plave» manj kot trening tekma. Predstavniki ladjedelnice namreč niso nikoli nudili borovcem odpora, zaradi česar se ne smemo čuditi, če so slovenski odbojkarji odpravili tekmece z gladkim 3:0 (15:5, 15:12, 15:6). V prvem setu so borovci igrali zelo ležemo brez naprezanja. Igralci CRDA so se sicer hoteli potruditi, a žal jih je sodnik večkrat ustavil tako zaradi nošenih kot dvojnih žog. Vrhutega so se le redkokdaj znašli in so bili prav zato prelahek plen za bolj izkušene predstavnike slovenskega športnega združenja. V tem setu je treba omeniti, da je Orel izvedel celo vrsto zelo učinkovitih servisov, ki Jih tekmeci niso mogli nikcii prestreči. Bolj živahno je bilo v drugem setu, ko so borovci nekoliko spremenili postavo. CRDA je izrabila nekatere šibke točke, da je celo povedla. Pri 9:6 za CRDA pa je Bor ponovno nastopil z najboljšo postavo in od tedaj dalje so igralci ladjedelniškega kluba le redko prišli do besede in še redkeje do točk. Se slabše se jim je godilo v tretjem setu, ki je bil precej dolgočasen. Samo pri stanju 10:3 za Bor sta se ekipi razživeli in sta dolgo časa vztrajali pri tem rezultatu. Prvo točko so dosegli igralci CRDA, ki pa niso mogli priti daleč, ker so jih borovci tako z učinkovitimi in varljivimi predložki kot z močnimi udarci Veljaka (zopet v odlični formi) in Plesničarja (sinoči neverjetno točen) popolnoma zmedli in jih priklenili na 6. Sodil je Schiavo Aldo iz Padove, stranski sodnik je bil Devescovi Do-menico, zapisnikar pa Cattaruzza . Valerio. POSTAVI: BOR — Orel, Vodopivec, Uršič, Fuč-ka, Starec, Plesničar, Mijot, Veljak W., Vitez in Jurkič. CRDA — Unterweger, Malea, Pipan, Carlovatti, Sorgo, Rivierani, Ka-talan, Miserocchi. • * • V torek zvečer ob 21.15 bo Bor Rprejel v goste za prvenstvo B lige bolonjsko odbojkarsko ekipo Za-vattaro. Na tekmo, ki bo na stadionu «Prvi maj«, že sedaj opozarjamo. KOŠARKA ZADAR, 4. — Tekma 2. kola za pokal evropskih prvakov v košarki med Zadrom in Dinamom iz Bukarešte se je končala z zmago Zadra 70:56 (37:28). Ker se Je nocojšnji dvoboj končal, kot prva tekma v Bukarešti, s 14 koši razlike, bodo morali igrati še tretjo tekmo. BOKS MANILA, 4. — Filipinec Flash Elorde je danes z zmago po točkah v 15 rundah nad Korejcem Suh Kang Hom ohranil naslov svetovnega prvaka lahke junior kate-I gorije. ROGOM IT BEOGRAD, 4. — Danes so odigrali dve prvenstveni tekmi 13. kola jugoslovanskega nogometnega prvenstva I. zvezne lige. V Zagrebu sta se srečala Zagreb in Sarajevo. Tekma se je končala 1:1 (0:1). V Beogradu pa sta se srečala beograjski Radnički in ljubljanska O-limpija. Po premoči Olimpije v prvem polčasu je Radničkemu uspelo pred koncem tekme doseči gol in s tem dve točki. Tekma je bila slaba in nezanimiva. TUOVAOBA LJUBLJANA, 4. — Na Gospodarskem razstavišču se je končalo danes tradicionalno tekmovanje telovadcev za pokal republik. V moški ekipni konkurenci reprezentance je zmagala Slovenija z 223,15 pred Hrvatsko 218,35, Bosno in Hercegovino 207,65, Srbijo 207,40 točke. Med posamezniki Je zmagal Miroslav Cerar z 58,15 točkami. V ženski ekipni konkurenci Je prva Srbija s 139,03 pred Slovenijo 133,59, Hrvatsko 129,54, Bosno in Hercegovino 121,16. Med posameznicami je zmaga pripadla Slijepicl (Srbija) z 37,19 točke. Na tekmah mladinskih reprezentanc sta zmagali Slovenija (moški) z 220,75 toč. kami in Srbija (ženske) s 135,27 NEDELJA, 5. DECEMBRA PONEDELJEK, 6. DECEMBRA Radio Trst A 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.50 Godalni orkestri; 10.15 Poslušali boste...; 10.45 Pihalne godbe; 11.15 Oddaja za najmlajše; 12.00 Nabožne pesmi; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Po klavirskih tipkah; 15.00 Revija popevk; 15.30 «Usad na Severni postaji«, drama v treh dejanjih; 17.00 Koncerti v Trstu; 17.40 Veseli motivi; 18.00 Jam ses-sion; 18.30 »Sveti Miklavž na podstrešju«, mladinska igra; 19.05 L. Boccherini: Ouverture a grand orkestre; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Glasbeno potovanje; 20.00 šport; 20.30 Iz slovenske folklore; 21.00 Kromatična fantazija; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Stravinski: L’histoire du soldat«; 22.35 Večerni ples. Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Variacije na slov. narodne motive; li.35 Radio za šole; 11.55 Italijanski akvarel; 12.15 Brali smo za vas; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Znane melodije; 17.00 Ansambel Franca Rus-sa; 17.25 Radio za šole; 17.45 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Skladbe Anto-nina Dvoraka; 19.05 Trio Les Mc-Cann; 19.15 Iz zgodovine slovenske književnosti; 19.?0 Igrata orkestra; 20.00 Šport; 20.35 Zvoki uglašeni na temo; 21.00 Moniusz-ko: »Halka«, opera Trst 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Skladbe za najmlajše; 14.05 Dela tržaških skladateljev; 14.25 Za prijatelje cvetja; 14.35 Jazz. 9.30 Kmetijska oddaja; 12.15 Danes na športnih igriščih; 14.00 «E1 campanon«. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 9.05 Nedeljsko srečanje; 9.20 Zabavni zvoki; 10.00 Prenos RL; 10.30 Operne arije; 11.00 Dogodki in njihovi odmevi; 11.20 Orkestri; 11.50 in 12.55 Glasba po željah; 13.30 Sosedni kraji in ljudje; 14.00 in 14.40 Glasba po željah; 15.30 Domače pesmi in melodije; 16.00 Prenos RL; 18.30 športna nedelja na Primorskem; 19.00 športne vesti; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba. Nacionalni program 7.15 Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožne pesmi; 11.10 Sprehod skozi čas; 11.25 Roditeljski krožek: nove družine; 13.30 Glasba iz filma in z odra; 14.00 Operna glasba; 14.30 Zbori z vsega sveta; 15.15 Koncert na trgu; 15.45 Lahka glasba; 16.30 Radijska črtica; 16.35 Simf. koncert; 18.25 Plesna glasba; 19.00 športna nedelja: rezultati in kronike; 20.25 Pisan spored; 21.20 Tenorist G. Jelden in pianistka Lya De Barberis; 22.20 Plesna glasba. II. program 7.45 Jutranja glasba; 8.40 Ital. narodni plesi; 9.00 Oddaja za ženske; 9.35 in 10.35 Oddajali smo; 12.00 Športna prognoza; 12.15 Plošče tedna; 13.45 Glasbeno-govorni program; 14.30 Teden aktualnosti; 15.00 Glasba po željah; 16.30 Glasba in šport; 17.45 Klakson; 18.35 Vaši izbranci; 20.00 Zmenek v Operi; 21.00 Beležke o «La prova del nove«; 21.40 športna nedelja; 21.50 Glasba v večeru. III. program 16.30 Na sporedu skladbe Pale-strine; 16.45 W. Congreve: «Cosi va il mondo«; 19.00 Haendlove skladbe; 19.15 Pregled italijanskega slovstva; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Busonijeve skladbe; 21.20 Mayerowitz: ((Rabini« in Musorgski: «Poroka». Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 11.00 Otroški kotiček; 11.15 Klarinetist B. Goodman; 11.30 Pesem za pesmijo; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Mala prodajalna plošč; 14.00 Jug. pesmi in plesi; 15.00 Popevke; 15.45 Slovenske narodne; 16.00 Iz športnega življenja na Primorskem; 16.20 Operna glasba; 17.00 Jugoslavija po svetu; 17.10 Prisluhnimo jim skupaj; 17.45 športni ponedeljek; 17.55 Lahka glasba; 18.00 Prenos RL; 19.00 športne vesti; 19.30 Prenos RL; 22.15 Igra vam Errol Gamer; 22.35 Dve skladbi Janeza Matičiča. Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.45 Pesem sledi pesmi; 10.05 Operna antologija; 10.30 Radijska šola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Glasbeno potovanje po Italiji; 11.30 Boccherinijeve skladbe; 11.45 Godala; 13.25 Novi umetniki; 14.55 Vreme na morjih; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 17.30 Program z onstran oceana; 17.45 Zdravnikovo mnenje; 17.55 Salvator Gotta: «La damigella di Bard« — v spomin na Emmo Gramatico; 19.15 Glasbeno potovanje; 20.25 Sestanek petih; 21.15 Glasbeno-inštrumental-ni koncert s sodelovanjem sopranistke Gabrielle Tucci in baritonista Maria Basiole; 22.30 Tedenski pregled slovstva in umetnosti. II. program 7.30 Jutranja glasba; 8.30 Koncert in fantazija; 9.35 Kronika in zanimivosti; 10.40 Nove ital. pesmi; 11.05 Vesela glasba; 14.05 Pevci; 14.45 Glasbena paleta; 15.00 Ital. narodne pesmi; 15.35 Koncert; 16.00 Najnovejše pesmi; 16.50 Sopranistka D. Gatta in baritonist P. Pedani; 17.35 Ljudska enciklopedija; 17.45 A. Palazzeschi: «Le sorelle Materassi«; 18.35 E-notni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Nagradno tekmovanje ((Veliki, lov«; 21.00 Povojni arhiv — ,(jrugo nadaljevanje. III. program Slovenija 8.05 Mladinska igra — M. šuš-mel: »Slon pred magistratom«; 9.05 Naši poslušalci čestitajo; 10.00 še pomnite, tovariši... — I,. Pod-bevšek: ((Odhajali so drug za drugim«; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 Lahka glasba; 11.00 Turistični napotki; 11.45 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Za našo vas; 13.45 Veseli planšarji; 14.00 Športno popoldne; 16.00 Humoreska tedna — M. Walser: Družinsko življenje; 17.05 Slavni pevci — znamenite arije; 17.30 Radijska igra: «V uri pred zoro«; 18.50 Deset minut Gershvvina; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Nedeljski sestanek; 21.00 Schubert: Simfonija št. 6 v C-duru; 21.38 Papandopulo: Fantazija; 22.10 Nočni zabavni zvoki; 23.05 Dva sodobna švicarska skladatelja. Ital. televizija 10.15 Kmetijska oddaja: 11.00 Nabožna oddaja; 11.45 «Credere tutti i giorni«; 15.15 Neposreden prenos športnega dogodka; 17.30 Spored za najmlajše; 18.30 «Kon-tika, avventurosa formica«; 19.00 Dnevnik in registriran športni dogodek; 19.55 Športne vesti in kronike ital. strank; 20.30 Dnevnik; 21.00 Tolstojevo »Vstajenje« — šesto nadaljevanje; 22.20 Športna nedelja, ob koncu dnevnik. II. kanal 18.00 Simf. koncert: Skladbe o odporniškem gibanju; 19.05 Balet pekinške Opere; 21.00 Dnevnik; 21.15 Potovanje v «veliko družbo«; 22.15 Oddaja «Cab Cobelli«. 18.30 Srednjeveška zgodovina; 18.45 Poulencove skladbe; 19-30 Vsakovečemi koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Brahmsove skladbe; 21.20 Ob stoletnici rojstva J. Si-beliusa; 22.00 Dante na Češkoslovaškem; 22.45 T. Pinelli: «Lo stilista«. Slovenija 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Za mlade radovedneže — Stari premetenec — Murko; 9.10 Otroška igra s petjem: Mucka; 9.25 Naš juke box; 10.15 Chopin: Variacije za klavir in orkester; 10.35 Naš podlistek — F. Kosmač: Iz grške skicirke; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Blaž Arnič: ((Zapeljivec« — simfonična pesnitev; 12.30 Kme; tijski nasveti; 12.40 Po slovenski zemlji...; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Lajovic in drugi novoakor-dovci; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 Foersterjeve zborovske skladbe; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Glasbena križanka; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18-20 ((Signali«; 18.45 Dr. J. Flere: Spreminjanje svetovnega gospodarstva; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Slovenske melodije; 20.15 Slovaški komorni orkester, Ital. televizija 8.30 Sola; 17.30 Spored za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 Knjižne no-vosti; 19.55 športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV tednik; 22.00 O prekooceanski ladji «Raffaello»; 22.30 Cervantes: «Don Kihot»; 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Film «Sta-zione Termini«; 22.45 Četrt ure s Tulliom Panejem. SPORED JUG. TELEVIZIJE OD 5. DO ll.-XH. NEDELJA, 5. decembra 9.35 So pa fantje zgodaj vstali — narodna glasba; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.45 Film za otroke; 11.45 Cirkuški deček — film; 12.10 Nedeljska TV konferenca; 14.30 Prenos športnega dogodka; 16.15 Praga: Svetovno prvenstvo v telovadbi; 17.45 Največja predstava na svetu film; 18.35 VOS — domači film; 19.00 V nedeljo ob sedmih — mladinska oddaja; 20.00 Dnevnik; 20.45 Zabavno-glasbena oddaja; 21.45 VOS — domači film; 22.10 Zadnja poročila. PONEDELJEK, 6. decembra 10.00 TV v šoli: Od lupe do fotoaparata; 17.40 Angleščina; 18.10 Risanke; 18.25 Obzornik; 18.45 Kuharski nasveti; 19.15 Tedenski športni pregled; 19.40 Rezerviran čas; 20.00 Dnevnik; 20.30 R. Rose: Vihar na ulici — TV drama; 21.30 Svet na zaslonu. TOREK, 7. decembra 16.40 Ambrosio krade čas — mladinska igra; 17.55 Poročila; 18.00 Nogomet Italija - Škotska — posnetek tekme; 19.30 Vasteras: Hokej švedska - SZ; 21.30 Poročila. SREDA, 8. decembra 10.00 TV v šoli; 16.40 Govorimo po rusko; 17.00 Učimo se angleščine; 17.40 Tiktak: Mah pingvin; 17.55 Slike sveta; 18.25 Obzornik; 18.45 Resna glasba; 19.15 Mozaik kratkega filma; 19.40 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.20 Obzornik; 20.30 Mednarodna ura: Avstralija; 21.30 Kulturna panorama; 22.10 Zadnja poročila. ČETRTEK, 9. decembra 10.00 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 16.10 TV v šoli: Od lupe do fotoaparata; 17.40 Združenje radovednežev — odd. za otroke; 18.2» Obzornik; 18.45 Reportaža; Uvertura za diskoteko; 19.40 TV pošta; 20.00 Dnevnik; 20.20 Obzornik; 20.30 Na konicah prstov — balet; 20.45 Ekran na ekranu; 21.45 Poezija Fernanda Pessoa, 21.55 Zadnja poročila. PETEK, 10. decembra 10.00 TV v šoli; 16.40 Govorimo po rusko; 17.00 Učimo se angleščine; 17.30 Pogovori o slovenščini; 18.00 Vzdolž in počez — oddaja za otroke; 18.25 Obzornik; 18-45 Rezerviran čas; 19.45 TV akcija, 20.00 Dnevnik; 20.20 Obzornik; 20.30 Jug. film: Deveti krog; 22.00 Podelitev Nobelovih nagrad — P3* snetek prenosa iz Stockholma; 23.20 Poročila. SOBOTA, 11. decembra 10.00 TV v šoli; 17.30 Kje J«, ka) je; 17.45 Gregčev oče gre v partizane — prva zgodba iz lut' kovne serije Kurir Gregec; 1810 Vsako soboto; 18.25 Obzornik* 18.45 Mladinska igra; 19.25 K« sem bil še majhen — pripoveduje S. Gligorič; 19.40 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Obzornik; 20.45 Peščena ura — kultur, oddaja; 21io Pri sodniku za prekrške; 22.ou Zgodbe za vas — film; 22.25 Zadnja poročila. r- ' ..v* -vs. *■>•* P i i i :i :i Somerset Maugham: Malopridneževo zmagoslavje Ko sem bil še majhen deček, sem se moral zmeraj učiti na pamet Lafontainove basni. Nauk vsake njegove zgodbe so mi posebej zabijali v glavo. Izmed mnogih njegovih zgodb sem se dobro naučil zlasti znano basen Mravlja in muren. Zgodbica bi morala naučiti mladino, da je že na tem svetu nagrajena pridnost in kaznovana lahkomiselnost. Kot je pripovedovala ta lepa zgodbica, je mravlja vse leto pridno delala, zbirala zaloge hrane za zimo, medtem ko Je murenček mimo sedel na travi in brezbrižno pel pesem soncu. Kmalu je prišla zima. Mravlja je bila zelo dobro preskrbljena za zimo, a murnova shramba je bila prazna. Muren se je napotil nekega dne k mravlji in jo prosil, naj mu da nekaj hrane. Mravlja mu je odgovorila s tistimi klasičnimi besedami: «A kaj si delal vse leto?« «Oprosti, vse dni in noči sem pel!« «Tako, tl si torej pel? No, potem pojdi in sedaj pleši!« Iskreno moram priznati, da se vso svojo mladost nisem mogel sprijazniti z naukom te zgodbe. Moje simpatije so bile vedno pri murnu. Nekaj časa nisem mogel videti žive mravlje, vsako sem pohodil. Tako sem hotel izraziti svoj prezir do vseh tistih, ki mislijo samo na to, kako se bodo preskrbeli in najedli. Pred kratkim sem se nehote spomnil zgodbe iz svoje mladosti. V ugledni restavraciji sem srečal Georgea Ramsaya. Sedel je sam pri mizi. Nikdar nisem videl človeka, ki bi tako strmel z resnim in mračnim pogledom v daljo. Bil je videti kot človek, ki ga stiskajo skrbi vsega sveta. Smilil se mi je. Bii sem prepričan, da mu je njegov mlajši brat spet povzročil kake težave. Pristopil sem k njegovi mizi in ga pozdravil z besedami: «Kako je, George?« »Nisem ravno posebno dobre volje!« je odvrnil. ((Vidim. Zaradi Toma?« «Da, spet zaradi Toma,« Je odgovoril z globokim vzdihom. «Cemu ga ne naženeš? Naredili ste zanj vse, kar ste mogli, ti in tvoja družina; že prej bi si morali biti na jasnem, da je Tom nepopravljiv malopridnež!« Videti je, da je v vsaki družini' kaka črna ovca. Tom je za družino Ramsay pomenil dvajset let najtežje preizkušnje. Kariero je sicer pričel povsem dostojno, bil Je trgovec, poročil se je in imel dva zlata otroka. Družina Ramsay Je bila ugledna, bilo je povsem naravno, da tudi Tom Ramsay zaživi svoje življenje solidno in pošteno. Nekega dne se je Tom naveličal tega solidnega družinskega življenja in je sporočil vsej družini, da se je prenajedel trgovskega življenja, dela in družinske sreča. Hotel je imeti nekaj od življenja tn ga uživati. Ob vseh prigovarjanjih svoje družine je ostal gluh. Imel je nekaj denarja. S tem denarjem je dve leti blodil po Ev-r°Pi in spoznaval na potovanju vsa glavna evropska mesta. Včasih njegova družina prejela o njem kako sporočilo in bila pri tem nenehno v skrbeh, kaj bo z njim, ko bo porabil ves denar. Kmalu so zvedeli, da ima velike dolgove, da si izposoja denar od vsakogar, kdor mu pade v roke. je nenavadno očarljiv v svo-Jem ravnanju z ljudmi, a tudi brez predsodkov. Nikdar v živ-Ijenju nisem srečal človeka, ki ki mu bilo teže zavrniti prošnjo. Hposojevanje denarja od prijate-^v je bilo vir njegovih stalnih dohodkov. Denar je zapravljal brez Pameti in pri tem govoril, kako neumno je porabljati denar za nujne stvari; denar pomeni pravo Veselje, če ga človek izdaja za razkošne reči. V največji stiski tdu Je bil zadnje zatočišče brat Geor£''. Njega sicer ni mogel pre-vzsti s svojo očarljivostjo. George nl imel razumevanja za take po-dv‘ge, bil je človek dela, časti in Poštenosti. Nekajkrat je dal bratu denar, verujoč njegovemu zatrjevanju, da bo pričel z njim novo življenje. Toda Tom je z denarjem kupil avtomobil, osta-Pa razmetal za razne ničeve nakupe. Ko se je končno prepri-tal o bratovi nepopravljivosti, mu George ni več pomagal. Tom ga je pričel, ne da bi ga Pekla vest, preprosto izsiljevati. Njemu, znanemu in spoštovanemu odvetniku, ni bilo vseeno, ali je •rečal brata v kakem lokalu kot točilca ali ga je videl, kako kot šofer taksija čaka pred nočnim lokalom pijane goste. Tom je menil, da služba točilca ali šoferja ni nečasten poklic, toda če bi mu brat dal dvesto funtov, bi družini na ljubo vendarle pričel novo življenje. George se je spet ujel v zanko in dal denar. Nekoč Je le malo manjkalo, da Toma niso zaprli. George je bil ves iz sebe zaradi sramote in razburjenja. Kot odvetnik je raziskal ves primer in ugotovil, da je Tom šel tokrat predaleč, čeprav ni naredil nič sramotnega. George nikakor ni mogel pustiti, da bi nje gov edini brat končal v zaporu Človek, ki ga je Tom tako ne usmiljeno prevaril, se je imeno val Cronshaw. Bil je nadvse maščevalne narave. Trdno je sklenil, da bo Toma predal sodišču. Pravil je: «Tom je goljuf, mora biti kaznovan!« Brata je ta najnovejša Tomova afera veljala mnogo muk in odvetniškega znanja, dokler Je ni končno rešil brez sodišča in ječe s petsto funti, ki jih je plačal Cronshawu. Nikdar prej ga nisem videl tako jeznega kot tistega dne, ko je slišal, da sta oba prijatelja — Tom in Cronshavv — njegovim denarjem odpotovala v Monte Carlo in preživela tam en mesec zabave in veselja. Tom je dvajset let stalno stavil na dirkah, plesal je z najlepšimi dekleti, jedel v najdražjih restavracijah in se oblačil v najimenitnejših modnih hišah. Zmeraj je bil videti, kot da je pravkar prišel iz modnega salona. Čeprav je imel že šestinštirideset let, mu jih nihče ne bi prisodil več kot petindvajset. Bil je nenadkrihiv duhovitež. Čeprav so vsi vedeli, da je brezdelnež, so bili vendarle radi v njegovi družbi. Tom je bil poln življenjskega veselja, humorja in privlačnosti. Kadar je bil v moji družbi, me je zmeraj oplel za petdeset funtov, toda nikdar nisem gledal v njem svojega dolžnika, marveč se mi je zdelo, da sem jaz dolžan njemu. Tom Ramsay je poznal vsakogar in vsakdo je poznal Toma Ramsaya. Nihče ga ni mogel uporabiti, a ga je vsakdo imel rad! Njegov brat George je bil samo eno leto starejši od Toma, a je bil videti, kot da bi imel šestdeset let. Vseh petindvajset let dela si ni nikdar privoščil daljših počitnic kot štirinajst dni. Vsako jutro je bil ob 9.30 že v pisarni, odhajal pa je ob 18. uri. Kot odvetnika so ga zelo cenili in spoštovali. Imel je dobro in pošteno ženo, ki ji niti v mislih ni bil nezvest. Njegova želja je bila, da bi nekega dne kupil hišo na deželi, kjer bi negoval cvetice in igral golf. Bil je oče štirih deklet. Delal je zanje in vlagal tretjino svojih dohodkov, da bi do petinpetdesetega leta življenja prihranil 30.000 funtov. Bil je zadovoljen, da se stara, posebno še, ker je bil prepričan, da bo tudi Tom ostarel in nehal počenjati neumnosti. On bo imel prihranjen denar, a Tom ničesar! Vedel je, da bo Tom slabo končal in bo spoznal, kaj pomeni vse življenje delati in kaj postopati! Revež George! Neznansko se mi je smilil, ko sem ga našel danes vsega potrtega. «Veš, kaj se je zgodilo?« me je vprašal. Bil sem pripravljen na najhujše, že sem videl Toma v rokah policije. George sploh ni mogel govoriti. Jecljal je od razburjenja: «Ne moreš zanikati, da sem vse svoje življenje delal kot mravlja, varčeval sem za stare dni in za hišico na deželi.« «Ne moreš zanikati, da moj brat Tom ni vse življenje delal ničesar in je živel lahkomiselno. Ce bi bilo vsaj malo pravice na svetu, bi moral biti Tom že zdavnaj nekje na prisilnem delu!« «Res je,» sem ponovil. George je nenadoma zardel od jeze in udaril s pestjo po mizi. — «Pred nekaj tedni se je Tom zaročil z neko žensko, ki bi mu lahko bila mati. Prav pred kratkim je ženska nenadoma umrla in zapustila Tomu vse svoje premoženje. Kaj misliš, koliko? Pol milijona funtov šterlingov, jahto na morju, hišo v Londonu in hišo na deželi. Ne, v resnici ni pravice na svetu!« Nisem mogel drugače, ob nesrečnem Georgovem obrazu sem se glasno zasmejal. Od smeha sem skoraj padel s stola. George mi tega nikdar ni mogel odpustiti! Tom me večkrat povabi v svoj dvorec v Mayfairu na kosilo. Se vedno si včasih sposodi od mene kako malenkost. Kaj pač hočemo — to je moč navade — a nikdar več kot en funt! | Dvorišče na Krasu v jeseni (Foto. Mario Magajna) .......................■iiiiiiiiii.......................mit........iiiiiimiiiimiiiiiiiimiiiniiiiMiimiiimiiiiiiiiiiiiimiiii...... IZREDNA ZALOŽNIŠKA POBUDA Mladinska knjiga v Ljubljani bv hkrati izdala 48 knjig Po zelo nizki ceni bodo dobili učenci posameznih razredov v roke domala vse, za kar se je ugotovilo, da najraje bero - Zbirka upošteva poleg domačih tudi tuje in poleg klasikov tudi sodobne pisatelje Čeprav vsi prijatelji knjig vedo, kako velike uspehe je v dvajsetih letih dosegla založba Mladinska knjiga, posebno pri izdajanju knjig za mladino (pri tem pa ne smemo pozabiti nekaterih nadvse uspelih izdaj, kot je bila na primer izdaja Prešerna) pa moramo vseeno posebej o-pozoriti na izreden dogodek na slovenskem knjižnem trgu. Založba Mladinska knjiga bo namreč sredi decembra in nato o-krog novega leta dala ng knjižni trg knjige ppsebne knjižne zbirke, ki nosi naslov Moja knjižnica, Gre ža komplet 48 knjig (!), ki bodo izšle skoraj istočasno in samo zaradi pomanjkanja skladiščnih prostorov ne dobesedno naenkrat temveč v razdobju enega meseca. Gre za komplet knjig v nakladi 661.000 izvodov!! Ce vemo, da je doslej samo Mohorjeva družba izdala naenkrat nekaj knjig v nakladi 460.000 izvodov, potem predstavljata izdaja Mladinske knjige res edinstven dogodek na slovenskem knjižnem trgu. Posebno še, če upoštevamo vsebinsko kvaliteto del, okusno opremo, (s štiribarvno naslovno stranjo), obsežno naklado posameznih knjig (od 12 do 18.000 izvodov) in cenenost (ves komplekt bo stal 17.200 din, posamezne kolekcije osmih knjig pa 2.600 oz 3.400 din). Ob dejstvu, da je od prvih razpravljanj o tej zbirki minilo komaj leto dni in da so knjige zdaj pripravljene — če ne bi bilo raznih težav, bi Moja knjižnica izšla že septembra, kot je bilo sprva nameravano — lahko govorimo ne samo o pomembnem dogodku na slovenskem knjižnem trgu, temveč tudi o velikem dosežku založbe Mladinska knjiga in urednika zbirke Bogomila Gerlanca. Zanimivo je, da je do izida zbirke Moja knjižnica prišlo na pobudo prosvetnih delavcev U-čitelji in profesorji slovenščine na nekaterih šolah so namreč zaradi vzpodbuditve mladine k branju uvedli tekmovanje za posebno bralno značko, ki jo ob koncu šolskega leta dobe tisti dijaki, ki so prebrali določeno število knjig iz posebnega seznama. Obenem s pohvalami in knjižnimi nagradami. Tako so prvi uvedli tekmovanje za S knjižne razstave v prosvetnem društvu «Igo Gruden« v Nabrežini iTTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiniiiiiiniiii Dragotin Kelte v zbirki Kondor Prijatelje poezije, zlasti domačih klasikov in dijake vseh vrst naj opozorimo na novo knjižico pesmi Dragotina Ketteja, v izdaji zbirke Kondor (Mlandinska knjiga). Kot vemo, so prav izdaje v zbirki Kondor namenjene populariziranju najboljših del domače in svetovne literature. Zaradi tega in zaradi nizke cene ter uvodov urednikov naj bi koristile predvsem tistim, ki obiskujejo šole. Zvežčič, ki nosi že številko 71, je posvečen poeziji Dragotina Ketteja, tega slovenskega klasika, o katerem je u-rednik France Koblar zapisal, da je bil eden od soustvarjalcev «modeme» in ki je tudi prvi od modernih dozorel kot pesnik. Ne bi na tem mestu niti ponavljali življenjepisnih podatkov niti ne bi karakterizirali Kettejeve poezije, ki je več ali manj vsakemu, ki je obiskoval slovensko šolo, vsaj malo znana. Sicer pa se bo z življenjem in poezijo Dragotina Ketteja seznanil vsak, ki bo vzel v roke knjižico njegovih pesmi in v njej prebral kratek, a izčrpno in tehtno napisan uvod. Predvsem pa bo iz te pesniške zbirke spoznal vsak prijatelj domače poezije najboljše in najznačilnejše. Ketteve pesmi od tistih prvih pesniških poskusov v gimnaziji do zadnjih pesmi «Na molu San Carlo«, ki jih je komaj trindvajsetletni poet napisal malo pred svojo smrtjo. Ce upoštevamo, da imamo vsega skupaj komaj šest izdaj Kettejevih poezij, od tega prvo izdajo leta 1900 in drugo leta 1907, nato zadnjo v izdaji zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev leta 1949, dve izdaji otroških pesmi in miniaturno izdajo, kar predstavlja vse, potem res ne moremo reči, da smo doslej posvetili izdajanju Kettejevih del dovolj skrbi. Nova, sedanja izdaja Kettejeve poezije v zbirki Kondor pomeni torej založniško dejanje, ki bo omogočilo marsikomu zlasti mladim bralcem, približanje Kettejevi umetnosti. Uvodna beseda pa bo pot do pesnika samo olajšala. Bevkovo značko v Idriji. V Ravnah imajo tekmovanje za Prežihovo značko, na Dolenjskem za Jurčičevo značko. V Kranju i-majo Prešernovo značko. Pokazalo pa se je, da otroci ne dobe zaželenih knjig nekaterih pisateljev in da knjig, zlasti cenenih izdaj, močno primanjkuje. In to kljub temu, da na primer založba Mladinska knjiga izdaja prav za dijake knjižno zbirko Kondor ,j.n .zbirko Sivi Kondor. Zatč je na pobudo pedagogov Mladinska knjiga sprejela sklep, da bo za mladino izdala knjige, veliko knjig, naenkrat in to ločeno po starosti oziroma po šolskih razredih, v kompletih po osem knjig za vsak razred, skupaj torej 48 knjig, za učence od tretjega do osmega razreda. Uredništvo zbirke je po posvetovanju s pedagogi in voditelji tekmovanj za bralne značke sestavilo program celotne zbirke in ga po več posvetovanjih dokončno utrdilo. Navajanje celotnega seznama knjig tu ni na mestu, ker bi nas zavedlo predaleč te samo naštevanje naslovov. Naj pa omenimo, da obsega zbirka dela domačih avtorjev in tujih mojstrov. Da so med domačimi avtorji zastopani klasiki kot Jurčič, Finžgar in sodobni avtorji med katerimi naj omenimo Ingoliča, Leopolda Suhodolčana, Potrča Ribičiča. Med knjigami Moje knjižnice ni pozabljena partizanska literatura, saj bo izšla na primer posebna zbirka partizanskih zgodb, pa Komisarjevi zapiski Matevža Haceta, Nazorjeva knjiga. S partizani in še druga dela. Y zbirki so v prevodih zastopani tudi številni jugoslovanski avtorji kot Branko Čopič, Nazor, Mažuranič, Se-noa, Vjekoslav Kaleb, Nušič in še nekateri drugi. Sicer pa navedimo še nekaj naslovov posameznih knjig: Tolovaj Mataj (Milčinski), Gruden: Na krasu, Bratovščina Sinjega galeba (Seliškar), Ivan Tavčar: Med gorami, Nušič: Sumljiva oseba, Pokojnik, Kandid (Voltaire) Izbrano delo Lermontova, Cervantesov Don Kihot, Finžgarjev roman Pod svobodnim soncem, Prigode Toma Sawyerja itd. itd. Program kaže, da gre za skrbno pretehtan izbor knjig, da gre sicer večinoma za dela, ki jih v slovenščini že imamo, da pa so to knjige, po katerih mladi bralci znova in znova sprašujejo, večkrat tudi zaman, ker so že zdavnaj pošle. Prav zaradi tega bo zbirka pomenila za nekatere avtorje oziroma posamezna dela dokončno afirmacijo, saj bodo posamezna dela prišla med bralce v deset tisoč izvodih in še več. In ker namerava Mladinska knjiga prihodnje leto zbirko dopolniti z izdajo po štirih knjig za vsak letnik, smemo pričakovati, da se bo knjižni fond za mlade bralce še povečal in bodo vse tiste knjige po katerih mladina zaman povprašuje, resnično dostopne mladim bralcem. Ni pa odveč omeniti, da bo Mladinska knjiga prihodnje leto izdala podobno knjižno zbirko tudi za dijake gimnazij s tem, da bo izdala poseben komplet desetih kjig z deli Preglja, Grudna, Cankarja, Shakespeara, Platona in nekaterih drugih pisateljev oz. pesnikov Izdaja Moje knjižnice je v slovenskem založništvu nedvomno pomemben dogodek, ki bo mladim, pa tudi odraslim bralcem, prinesel obilo kvalitetnega branja v cenenih knjigah. (Vsa- ka knjiga bo namreč stala povprečno le 359 din). Res pa je, da je ta uspeh založbe rezultat dosedanjega dvajsetletnega dela na področju mladinske literature, kjer je prav Mladinska knjiga ogromno napravila. Velikim uspehom s Čebelico, Sinjim galebom in Kondorjem se zdaj pridružuje še Moja knjižnica. Zanjo gre vsem odgovornim založbe Mladinska knjiga vsekakor vse priznanje. SI- Ru. V škedenjskem prosvetnem so priredili razstavo slovenske knjige, ki je vzbudila precej zanimanja iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiii Smiljan Rozman BlUSOČ Vsako novo izvirno slovensko delo zasluži, da nanj vsaj na kratko opozorimo, neglede na to kdaj, kje in v kakšni opremi je knjiga izšla. Na eni strani je v tem morda nekaj senti mentalnosti. Na drugi strani pa spet nismo tako bogati, da bi lahko zanemarjali izvirne novitete domačih avtorjev. Ze dejstvo samo, da izide novo prozno delo domačega avtorja, je torej vredno omembe. Ce gre za mladega avtorja, ki se vedno uspešneje uveljavlja v sodobni slovenski književnosti, potem pa še toliko bolj. Naj torej spregovorimo nekaj besed o najnovejšem tekstu Smiljana Rozmana, ki je pod naslovom Brusač pravkar izšlo pri Mladinski knjigi v zbirki Zenit, Smiljana Rozmana več ali manj slovenski bralci že poznajo, saj nas skoraj vsako leto razveseli z novo knjigo Zato o njem ne bi zapisali drugega kot to, da je eden najvidnejših predstavnikov mladega pisateljskega rodu. Doma je iz Celja (rojen leta 1927), vojno je prestal v Nemčiji na prisilnem delu, po vojni pa je študiral na filozofski fakulteti, igral po raznih orkestrih, dokler se ni posvetil izključno pisateljevanju. Napisal je romane Nekdo, za katerega je prejel Prežihovo nagrado, roman Obala, zbirko novel Mesto, za katero je bil prav tako nagrajen, knjigo otroških črtic, noveli Rozalija in Vrtač nik ter roman Druščina, ki je bil enako nagrajen. Piše pa tudi radijske igre in filmske scenarije. Brusač je njegova najnovejša knjiga, napovedan pa je izid še ene. Spričo dosedanje uspešnosti Rozmana kot pisatelja, bo vsakdo z zanimanjem vzel v roke njegovo najnovejšo knjigo. In s kakšnimi občutki jo bo odložil? Vsekakor zadovoljen zaradi lepe in za-zanimive pripovedi, prikupnega in zanimivega pisanja, motiva vrednega literarne obdelave in svežine pripovedi, ki veje iz celotnega teksta. Pa čeprav bo morda pri tem ugotovil, da nekaterih dosedanjih Rozmanovih del Brusač ne presega. V tem tekstu opisuje pisatelj epizodo iz življenja Štefana Ma-tuša, cigana iz Prekmurja, nekdanjega partizana, kleparja, brusača, harmonikaša in violinista; kratko epizodo, ki jo Stefan Ma-tuš doživi v Ljubljani, kamor (Nadaljevanje na 10. strani) MARIJAN MUŠIČ Veliki t arhitekti (Založba Obzorja Mariborj Knjiga VELIKI ARHITEKTI, ki jo je napisal arhitekt Marjan Mušič in izdala založba Obzorja v Mariboru, je knjiga, ki zapolnjuje vrzel v naši tovrstni literaturi. Vsi, ki poznamo slovenski knjižni trg, vemo, da nam tovrstne literature močno primanjkuje, da pa so slovenske založbe, med njimi tudi založba Obzorja, vendarle izdale v zadnjem času nekaj del s tega področja. Med njimi je bila kot zadnja knjiga istega avtorja Arhitektura in čas, ki je iz‘da lani. Zdaj smo dobili knjigo, ki pripoveduje o ustvarjalcih velikih spomenikov, katere občudu-jemo po vsem svetu, kot so piramide, Akropola v Atenah, Ko-loseum v Rimu, zgradbe v Pompejih, cerkve v Italiji, Franciji in Nemčiji. Knjiga Marjana Mušiča je šele prva knjiga v tej vrsti in obsega čas od Egipčanov do pozne gotike. Avtor začenja svojo knjigo z egipčansko arhi-tekturo, nato obravnava grško, rimsko, starokrščansko karolinško arhitekturo; nato pa v samostojnih poglavjih še romansko in gotsko arhitekturo. V vsakem od navedenih poglavij se pisec ne omejuje samo na pripoved o velikih arhitektih, ki so ustvarjali najpomembnejše umetnine vsake dobe, temveč govori tudi o spomenikih samih, ki jih še danes, tisoč, dva tisoč ali več tisoč le po nastanku občudujemo in se jim čudimo. In skoraj bi rekli, da kljub naslovu knjige pisec bolj govori o umetninah, o stvaritvah velikih mojstrov, kot pa o avtorjih teh spomenikov samih. Mnogo je tudi razpravljanja o njih dobah, o nje pomenu, o zavzetosti posameznih vladarjev in državnih voditeljev zanjo. Ko o-pisuje in analizira posamezne u-metnine in njihove sestavine, pa avtor vendar piše s širokim zamahom, veliko mero znanja m tako, da si bralec ustvari odlično podobo o mojstrovinah, ki jih občudujemo in ki se uvrščajo med znamenitosti sveta. Pri tem so seveda za bralca več kot koristne fotografije posameznih u-metnin, načrti, fotografije rekonstrukcij, kar vse predstavlja sestavni del teksta. Knjiga je tudi lepo opremljena, tako kot se spodobi knjigi, ki govori o umetnosti. Na ta način smo dobili knjigo, ki bo bralcem, ki potujejo po svetu in si ogledujejo velike stvaritve največjih arhitektov sveta, že vnaprej omogočala seznanitev s temi velikimi stvaritvami. Pa tudi tisti, ki originalov ne bo videl, si bo prav na podlagi opisov spomenikov samih, opisov dobe v kateri so nastali, kakor tudi na podlagi prikazov življenja in dela arhitektov ter fotografij prav iz te knjige obogatil svoje znanje. Sicer pa smo tako samo dobili domače delo, kakršnih je po svetu veliko in s katerim mi, kot majhen narod, skušamo nadoknaditi zamujeno. Avtorju in založnici ter vsem sodelavcem knjige gre zato nedeljeno priznanje, želimo si le, da v resnici dobimo tudi nadaljevanje prve knjige v velikih arhitektih. Freska iz samostana Sapočani v Srbiji: Kristusovo rojstvo (detajl). Samostan Sapočani je bil letošnje leto še posebej deležen izrednega zanimanja umetnostnih zgodovinarjev s vsega sveta DANES VOLIJO FRANCOZI SVOJEGA DRŽAVNEGA POGLAVARJA Tragična usoda nekaterih francoskih predsednikov Enajst predsednikov ni ostalo na oblasti do konca svojega mandata - Trije so tragično umrli, nekaj pa se jih je čudežno rešilo pred smrtjo - Predsednik, ki pleza na drevje Danes volijo Francozi svojega 18. predsednika. Kot je znano, traja doba vladanja francoskih predsednikov sedem let. Vendar pa vemo iz zgodovine, da je bilo od leta 1871, to je skoro 95 let, le malo predsednikov, ki so ostali vso dobo na oblasti. Pred de Gaullom je bilo v Elizejski palači, ki je uradna rezidenca predsednikov francoske republike, 16 predsednikov. Od teh so trije umrli nasilne smrti, eden Je zblaznel, dva pa sta na prav čudežen način ušla smrti, ko je bil nanju izvršen atentat. Vraževerni Francozi so trdno prepričani, da je za vse te nesreče, ki spremljajo francoske predsednike, kriva prav palača. Saj Je znano, da ima kaj žalostno preteklost. Naj- prej je v njej živela markiza Pompadour, ljubica Ludvika XV. Pozneje je bival v Elize-ju poznejši neapeljski kralj Murat, ki so ga leta 1815 u-strelili. Tudi Napoleon I. je stanoval v tej palači, ko se je po porazu pri Waterlooju odpovedal prestolu. Tam je bival tudi vojvoda Berry, sin Karla X., ki so ga umorili leta 1820. Kdo bi torej mogel trditi, da ni ta palača že od vsega začetka nesrečna! že koj prvi predsednik III. republike, Louis Adolphe Thi-ers, je zaradi političnih nesoglasij in strankarskih razprtij že po dveh letih vladanja odstopil. Drugi predsednik je bil francoski maršal Patrice Mac Ma-hon. Tudi on ni vzdržal do konca. Že po dobrih petih le- ■itiliiiiiiiiMitillHllllillliiiiiiiMiliiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiMiiiiiiiiiintMtiitiiiiilliiititiiliimiiftiiitilllill fi ' n F* 4 L J 5 6 7 F 9 10 n rT~ 13 u 14 k“ 16 17 T9~ 19 ■ 20 2i~ 22 23 24 25 26“ 27 s w~ 29 30 31 W □ 33 $T 35 | 5F 37 38 39 40“ 41 L rn 43 45 ta- VT ir IS 50 51 52 !*r 54 55 sr 57 58 n ¥~ 50“ __ _ BS r 1 W~ VODORAVNO: 1. vera, 5. v ttnke liste razvaljan kositer, 12. francoski eksistencialistični pisatelj (Albert), 14. visokošolci, 15. nkpadalec na politično osebnost, 17. koralni otok, 18. romanski »polnik, 19. izipreminjaat dragulj, 20. zdravila, 21. veliko jezero v Sibiriji, 24. obrežje, 27. del Dantejeve Božanske komedije, 28. roman Dostojevskega, 30. del telesa, 32. kemični znak za radij, 33. reka v Švici, 34. Prešernova rojstna vas, 36. začetnici francoskega pisatelja, Stendhalovega prijatelja («Colomba»), 38. ameriško moško ime, 40. poput pri prodajni ceni, 47. časovni termin, 44. zmleto meso, zavito v zeljne liste, 46. tuje moško ime, 48. kratica grške narodnoosvobodilne vojske v drugi svetovni vojni, 50. uradna kratica severnoatlantskega pakta, 52. kemični znak za stroncij, 53. vstaja, upor, 54. prebivalke Besarabije, 57. politični delavec na terenu, 59. sol oljne kisline, 60. narečje, 61. odrska predstava. NAVPIČNO: 1. milanska operna hiša, 2. veliko uralo-altajsko pleme, 3. vzdevek, naziv, 4. pripadnik starodavnega nomadskega plemena, ki ga je vodil Atila, 5. izdelovalec stolov, 6. čir, 7. latinski predlog, 8. ameriška filmska igralka (Patricia, «Hud») 9. eno vodilnih italijanskih no gometnih moštev, 10. ime istr skega književnika Keršovanija 11. vrtna cvetlica, 13. število dvema ničlama, 14. vojaško po veljstvo, 16. lekarna, 22. ime ita lijanske pesnice Negri, 23. ime irskega pisatelja 0'Flahertyja 25. okusna morska riba, 26. glav no mesto Gane, 29. očrt, 31. ime ameriške filmske igralke Lane 35. orel v germanski mitologiji 36. brezno, 37. otočje v Malaj skem arhipelagu, 39. ime ameri škega pisatelja Hemingwaya, 41 grafični delavec, 43. ročka, vrč vedro, 45. važno živilo, 47. velik otok v Sredozemskem morju, 49 slog, 51. makedonsko kolo, 54 plvmensko govedo, 55. ločilni vez nik, 56. strahopeten umik, 58. O' sebni zaimek. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. grozd, 6. po top, 11. praded, 12. Mistral, 14 lokev 15. part, 16. iva, 17. ahat 18. Arno, 19. Onon, 20. varstvo 22. taloni, 24. Er, 25. rasa, 27. li ce, 28. kos. 30. EM. 31. Abo. “> Kata, 33. Novi, 35. ki, 37. zarota 39. Ronsard, 42. Odin, 43. Reed 45. Klee. 46. ime, 47. Kelt, 48 Praga, 49. sirarna, 51. kraval, £2 jahta, 53. vikar. Adolphe Thiers tih je moral odstopiti. Za njim je prišel na predsedniško mesto Jules Grevy, poštenjak in splošno spoštovan mož. čeprav je bil že 72 let star, je umel nastopiti zelo odločno in strogo proti vsem in vsakomur, ki bi hoteli delati samo v svojo korist na škodo naroda in države. Zaradi svoje načelnosti, poštenosti in pravičnosti je bil ob koncu svojega sedemletnega vladanja enako priljubljen kot ob izvolitvi. Zato so ga leta 1885 ponovno izvolili za predsednika. Na nesrečo pa je imel ta poštenjak silno brezvestnega zeta, poslanca Wilsona, ki je povzročil enega izmed naj večjih škandalov III. republike: trgovanja z odlikovanji. Wil-son je namreč na skrivaj prodajal red častne legije. Seveda takim, ki so mu zanj dobro plačali. In to je počenjal v svojem stanovanju v Elizejski palači. A o tem ni seveda stari tast prav nič slutil. Ko pa so jeli o tej umazani kupčiji šušljati že v javnosti, so prijatelji prigovarjali predsedniku, naj nepoštenega zeta požene iz Elizeja in ga naj prepusti njegovi usodi. Toda Grč-vy je imel zeta rad ter ga je hotel s svojim ugledom varovati. Pa se mu ni posrečilo. Nasprotno! še sam je pri tem padel. Moral je odstopiti in 2. decembra 1887 je za vedno odšel iz Elizejske palače. Za njim je prišel v predsedniško rezidenco 50-letni inženir Francois Carnot Sadi. čeprav je bil po naravi umirjen in dobričina, je znal biti tudi Sadi - Carnot zelo odločen, če je bilo treba. Posebno proti anarhistom, ki so v tistih letih strahovali Pariz z vrsto atentatov. Ko je zavrnil prošnjo za pomilostitev anarhista Vaillanta, ki je vrgel bombo v sejno dvorano parlamenta in so ga potem usmrtili, je zaradi tega postal sam žrtev atentata. To se je zgodilo kak mesec pozneje, ko je v Lyonu odprl neko razstavo. Ko se je peljal v odprti kočiji, je skočil k njemu mladenič in ga zabodel. Tri ure zatem je izdihnil. Atentator je pozneje povedal, da je to storil zato, ker ni hotel predsednik pomilostiti Vaillanta. Njegov naslednik Paul Pier-re Casimir Perier je bil eden najbogatejših Francozov in je bil seveda nekak predstavnik kapitala. Menda je prav zaradi tega nastalo med njim in socialisti tako veliko nesoglasje, da je moral že po sedmih mesecih vladanja odstopiti. Na zelo nenavaden način je prišel ob življenje naslednji predsednik. Bil je to Felix Faure. Komaj 54 let je imel ob izvolitvi, a štiri leta pozneje se je zgodilo. Njegov tragični F*lix Faure konec pa niso zakrivili politični vzroki, temveč prav vsakdanji doživljaj. Tedaj 58-letni mož je postal žrtev prevelike strasti. Njegov organizem pač ni mogel več prenesti takega razburjenja. Nočno tišino 16. februarja 1899 je pretrgal presunljiv ženski krik iz predsednikove spalnice. Ko so brž zatem prihiteli tja služabniki, se jim je nudil zares pretresljiv prizor. Sredi sobe je stala na pol gola mlada ženska in še vedno kričala ter kazala na posteljo, kjer je hropel nesrečni predsednik. Preveliko razburjenje ga je umorilo. Zadela ga je kap. Tri ure zatem je Faure izdihnil. Emile Loubet, ki je prišel za njim v Elizej, je srečno vzdržal do konca svojega mandata, čeprav bi tudi on kmalu postal žrtev nekega atentata. To je bilo, ko je obiskal Pariz španski kralj Alfonz XIII. Atentator je bil neki španski anarhist. Niti španskemu kralju niti Loubetu se ni zgodilo pri tem prav nič. Kot Emile Loubet, sta tudi njegova naslednika, Armand Falličres in Raymond Poinca-rč srečno speljala svoje sedemletno vladanje do konca. Paul Deschanel A po Poincarčju se začne za predsednike v Elizejski palači zopet doba nesreč. Dne 17. januarja 1920 je bil izvoljen za francoskega predsednika Paul Deschanel, pisatelj in član Francoske akademije. Komaj nekaj mesecev po izvolitvi, so jeli o njem šušljati kaj, čudne reči. Pripovedovali so, da se izmuzne v park ob Elizejski palači, če le more in tam pleza na drevesa. To so bila prva znamenja, da v glavi novega predsednika ni vse v redu. Razumljivo, da so bili odgovorni funkcionarji v precejšnji zadregi, ker niso vedeli, kaj naj ukrenejo. Nekaj časa so mislili, da je to le prehodna duševna motnja. Toda potem, ko se je zgodilo tisto z vlakom ... Ko se je nekoč peljal Deschanel s predsedniškim vlakom, je odprl vrata svojega kupeja, ko je bil vlak v največjem diru. Zračni pritisk pa je bil tako močan, da ga je vrgel iz drvečega vlaka. Nesrečni predsednik se je zakotalil po precej strmi škarpi. A v vlaku ni tega nihče opazil. Z veliko težavo se je Deschanel pobral in se je. zaradi ran in udarcev po vsem telesu le s težavo vlekel dalje. Dolgo je taval po polju. Na srečo je ugledal v daljavi luč. Ko je prišel bliže, je videl, da je to neka oorna koča. Potrkal je. Ko mu odpro, so se ga domači pošteno ustrašili. Kaj se ne bi! Saj je bil ves krvav in raztrgan. On pa jim je nadvse preprosto rekel: «Jaz sem predsednik republike!« Brž so obvestili orožnike, in kmalu je o tem dogodku vedela vsa Francija. Šele takrat so se Francozi zavedli, da jim je nekaj mesecev vladal blazen predsednik. Naslednji predsednik Ale-xandre Millerand je zdržal v Elizejski palači samo 3 leta in 9 mesecev. Politični spori so ga prisilili k odstopu. Paul Doumer Po srečnem vladanju Gasto na Doumergueja, ki je ostal v Elizeju vseh sedem let, je prišel 14. maja 1931 na oblast Paul Doumer. Bil je zmeren politik in preudaren mož. Mnogo prej je bil več let generalni guverner v francoski Indokini. Ker je bil umirjen in resen predsednik, ni bilo nobenega povoda za kaka Strankarska nesoglasja. Toda 7. maja 1932, še ne leto dni po njegovi izvolitvi, se je zgodilo, česar nihče ni pričakoval. Ko se je udeležil neke razstave knjig, je nekdo ustrelil nanj od zadaj. Zadet je bil smrtno in niso ga mogli rešiti. Morilec pa je bil Pavel Gorgulov, vodja ruskih fašistov, ki je izjavil, da Je storil zločin iz protesta, ker daje Francija posojilo sovjetski vladi. Albert Lebrun, ki je nasledil Doumerja 10. maja, je svoj mandat speljal do konca. In aprila 1939 so ga vnovič izvolili. To leto pa je bilo za Francijo strašno leto, kajti Nemci so jo napadli in v enem mesecu premagali in zasedli. Le-bruna so odgnali v nemško u-jetništvo skupno s še drugimi francoskimi osebnostmi. Ko se je zaradi bolezni vrnil v domovino, se je umaknil v zasebno življenje. Umrl je leta 1950. Prvi predsednik po osvoboditvi — v IV. republiki — je bil Vincent Auriol. Doba njegove vlade je bila zelo burna. Notranje-politični boji, gospodarske krize, težave v kolonijah. V sedmih letih so menjali ravno 13-krat vlado. Za njim je bil izvoljen Renč Coty. Zadostno število glasov je prejel šele pri 13. glasovanju. Vladal je pet let. Ko je odstopil, je postal predsednik francoske republike general Charles de Gaulle. In danes bodo francoski volivci pokazali, da želijo, da jim še naprej vlada stari general, ali pa si bodo izbrali za svojega predsednika kako drugo osebnost. s. A. Sovjetska umetnica na obisku v Milanu iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii,n, „,,i,ilililii,„„i,lllllllimi,linm||llllllll|IM||l|imilllilllllimiimi||imil||||m||||||||||||HI||||||llllll,mn Simpatična Ljudmila Saveljeva Nataša v filmu «Vojna in mir» Mnogokrat pišemo o zahodnih zvezdnicah. Zakaj se ne bi spomnili tudi kakšne vzhodne? Ljudmila Saveljeva, ki je nastopila v Bodnarčukovem filmu «Vojna in mir« v vlogi Nataše, je na primer zelo simpatična in ji rečejo Američani «Pin-up z Rdečega trga«. Pred kratkim je bila v Milanu in so seveda novinarji izkoristili priliko, da so z njo malce pokramljali. Ker je bilo takrat slučajno precej mrzlo in so razni milanski «com-mendatori« hodili po mestu pokriti s kučmami (pri tem je bilo seveda precej poziranja) se je Ljudmila precej čudila, kako Je mogoče, da je v «deželi sonca« sploh tako zgodaj mraz. Tudi njo je treslo, ker ni imela s seboj zimske obleke in gre v Milanu mraz v kosti, saj je tam zaradi megle zelo vlažno. Ljudmila Je stara 23 let, Je zelo prijazna in prikupna, ter ima za vsakogar dobro besedo. Ima zelo svež obraz, in iz Oči ji sijejo hkrati naivnost in porednost: skratka je podoba prave ženskosti. In ravno to je prepričalo režiserja Bodnar-čuka, da ji je določil vlogo Nataše. Gre za prvi «kolos» sovjetske kinematografije, saj so pravzaprav kar štirje filmi v enem. Doslej, po več letih dela, sta končana samo prva dva dela. Imenujeta se «Leto 1805» in «Nataša». Prvi se opira na bitke pri Austerlitzu 2, novembra 1805, drugi na idilo med knezom Andrejem Bol-konskim in lepo grofično, hčerko družine Rostov. Ti dve epizodi sta dobili prvo nagrado na moskovskem filmskem festivalu in so ju predvajali izven natečaja tudi v Benetkah. V Milanu in Rimu pa šo otvorili z njima teden sovjetskega filma. Rusi niso vedeli pravzaprav, zakaj naj bi prišli najprej v Milan, ne pa v Rim, ki je nekaka naravna domovina filmske industrije. Ko pa so videli živahno življenje in drvenje gornjeitalijanske prestolnice, so bili kar navdušeni. Kaj pa bi ne bili: saj so jih toplo sprejeli in tudi film je naletel na odobravanje. Toda vrnimo se k Ljudmili. Ko jo je režiser prvič ugledal v Leningradu, ji je bilo komaj 19 let in je nastopala kot plesalka v baletu, potem ko je dolga leta študirala (poznavalci vedo, kako je to naporno) klasične balete. Takoj je režiser razumel, da je končno našel to, kar je iskal po vseh sovjetskih republikah. In Ljudmila je seveda ponudbo takoj sprejela. Saj se ji je zdela stvar preveč lepa. Pri tem seveda ne misli toliko na kinematografijo, saj ji je ljubša kariera klasične plesalke v klasičnem baletu. Toda navdušena je nad vlogo in seveda osebnostjo Nataše. Pri tem pravi: «Pri nas ni nobenp igralke, ki ne bi sanjala o nastopanju v tej vlogi, saj povzema v sebi vse plati življenja. V njej je polno nežnosti in dramatičnosti, komičnosti in poetičnosti Skratka, prava Rusija.« 2e sam Tolstoj je dejal, da je Nataša nekak «škrateljček» iz ljudskih plesov. Čeprav je Natašo vzgajala francoska vzgojiteljica, je iz nje dihal pristni ruski čar. Ljudmila je še povedala, da v Rusiji najraje berejo Tol- stoja tudi otroci. Zato so Rusi, ko so videli ameriški film «Vojna in mir«, čutili da v njem nekaj manjka in da ne ustreza popolnoma romanu. Po Ljudmilinem mnenju so i-grali Američani dobro in tudi Audrey Hepburn ji je ugajala. Toda Rusov ni popolnoma prepričala. Manjkala ji je tista sproščenost* ki si jo predstavljajo pri Nataši. Videlo se je pač, da Audrey ni Rusinja. Ko so jo vprašali, kako naj se to razloži, je Ljudmila skomignila in rekla : «Sofia Loren in Liz Taylor sta Zelo sposobni igralki, toda za; ruski film ne bi bili primerni.« Vsako ljudstvo ima pač svojo psiho logijo. Ravno zato bi Ljudmila ne sprejela ponudbe, da Di igrala v kakem tujem ali celo ameriškem filmu. V tujini si je po njenem mnenju zelo težko utreti lastno pravo pot. V Milan je prišla s svojo skupino z letalom čez Prago in Pariz. To mesto Ji je zelo ugajalo in v njem s) je nakupila tudi nekaj spominčkov, ki jih je v Milanu rada razkazovala. Povedala je še, da bodo končali vse štiri epizode filma do konca prihodnjega leta ter da je v teh letih pravzaprav dozorela. Režiser Bodnarčuk Je tako rekoč videl, kako je rasla z delom vred. Med tem razdobjem je našla celo nekoliko časa, da se je omožila z nekim leningrajskim igralcem. Otrok še nimata, ker nista skoraj nikoli skupaj, saj imata oba polne roke dela. Končno so jo še fotografirali, pri čemer je prosila, naj je ne slikajo s cigareto v ustih, saj bi jo sicer voditeljica skupine prav gotovo oštela... Veljaven od 5. do 11. decembra OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Samo še kakšen dan bo čustveni položaj negotov in zmeden. Vso vašo pažnjo pritegujejo nase novi srčni odnosi. Ce vam ne pojde vse prav, ne znašajte se nad svojimi sosedi. Ko boste imeli opravka z «višjlml osebami«. bodite previdni. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) To razdobje je zelo srečno za ljubezen. Oblegajte ljubljeno osebo, pa bo uspeh zagotovljen. Pripravite domačo veselico s prijatelji. Na delu boste polni konstruktivnih in Jasnih zamisli Tudi pobud vam ne bo primanjkovalo. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Čustveno življenje se polagoma vrača v stari tir. Za marsikoga bo to razdobje prineslo mnogo presenečenj, ki bodo v glavnem prijetna. Ne pozabite na darilo, ki ste ga obljubili ljubljeni osebi. Na delu se skušajte prikupiti svojemu predstojniku. RAK (od 21. 6. do 22. 7.) Čeprav se vam bodo zdele nekatere stvari . zelo važne, jih morate pravilno oceniti. Na splošno se vam ni ničesar bati glede ljubezenskih odnosov. Samo malo drugačni bodo. Kmalu boste uresničili vse svoje načrte in želi velike uspehe. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Imeli boste mnogo prilik v ljubezni in boste lahko sprejeli dokončno odločitev. Osebe, ki so še same, bodo našle ((sorodno dušo«. Navezali boste prijateljske stike v svoji okolici ali pa tudi s svojimi delovnimi tovariši. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V ljubezenskih odnosih rešite se vsega duho-momega. Nasproti ljubljeni osebi bodite bolj elastični in uživajte lepe trenutke. Hodite v družbo ljudi, ki imajo podobnega ((konjička« (hobby) kakor vi. Ne razsipajte denarja. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Skoraj vse svoje energije boste posvetili čustvenim odnosom. Obnašanje ljubljene osebe vas utegne razburiti, pa še nekdo se bo hotel vriniti vmes. Kar se dela tiče, so obeti zelo ugodni. Ne bodite pa preveč sitni in uporni. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Prilike so zelo ugodne za ureditev čustvenega življenja. Zelo boste očarljivi in zbudili okoli sebe krepka čustva. Zaročenci naj pazijo, da ne bodo dajali povoda za ljubosumnost. V sebi boste čutili izjemno energijo. STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Utrdite svoje notranje življenje in ne nasedajte ljubosumnosti. Pa tudi skrbi pustite raje ob strani. Čaka vas ugodno razdobje in dobro se pripravite nanj. V družbi vas čakajo tudi zelo ugodne novice. KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Precej boste v družbi ljubeznivih oseb. Ker boste očarljivi, boste imeli več uspeha, kakor si ga pričakujete. Male domače skrbi se bodo lahko odstranile, če se jih boste lotili z zadostno vedrino. Kratka potovanja utegnejo biti zanimiva. VODNAR (od 21. L do 19. 2.) Uredite svoje čustveno življenje z nekoliko domišljije. Okoliščine ______ so zelo ugodne. Pazite se samo pred spletkami in ne razbobnajte svojih uspehov. Družabno življenje vam bo prineslo obilo zadoščenja in nove zaščitnike. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ta teden je treba dobro izkoristiti, da se uresničijo srčne zadeve, da se posveti vsa paž-nja ljubljeni osebi in da se sprejme nase tudi kakšna mala žrtev. Ce vas v družabnem življenju kdo gnjavi z. neprijetnimi pogovori, napravite se gluhega. nimiva. © mesečna priloga primorskega dnevnika za prosveto in kulturo . št. 20 ZANIMIVO PREDAVANJE V SLOVENSKEM KLUBU Ob robu zamejske problematike -misli in pripombe k našim razmeram Predzadnji torek v novembru je Predaval v Slovenskem klubu prof. Gojko Budal. Bogato, premišljeno, stvarno in v celoti zelo zanimivo predavanje zasluži, da se o njem nekaj več pove. Spozna naj ga, saj v glavnih obrisih, čim Širši krog ljudi, posebej tisti, ki bi morali nakazana vprašanja proučiti in najti najprimernejšo pot, da se ustrezno rešijo. Kot manjšina smo marsikaj dosegli, naša je dolžnost, da doseženo krepimo, razvijamo in življenjsko usposabljamo v korist naše skupnosti. Kar še nimamo, moramo prej ali slej doseči. Zato so potrebne skupne moči, skupen načrt in skupno vztrajno delo, če hočemo, da se ohranimo in še naprej ostanemo na tem koščku naše zemlje enaki enakim. «Sine ira et studio* — brez jeze in stvarno, t.j. nepristransko, Pravi prof. Budal, bi se morali Proučiti vzroki, ki so dovedli do raznih problemov, ki tarejo našo Skupnost. Predavatelj je že takoj v začetku predavanja omenil, da kar bo povedal je izraz njegovega gledanja, je to njegovo osebno mnenje, ki ne moti, da vse to lahko postane predmet širše, izčrpne in po možnosti poglobljene diskusije. Poudarek, da znamo biti Slovenci bolj «papeški kakor papež sarm, je na mestu, sicer nič novega, ker je tako tudi danes. Je Pa vsekakor zanimivo, ker še vedno, kljub tolikim izkušnjam, se tega ne znamo iznebiti. Pri tem se spuščamo v nepotrebne «boj3» *a nič, smo pa prav zaradi tega nesložni in nemočni, ko gre za važna in otipljiva vprašanja. In Prof. dr. Gojko Budal teh ni malo. Poleg osnovnih manjšinskih vprašanj, ki jih zagovarjajo vsi, ne najdemo skupnega jezika in nastopa pri vrsti vprašanj, ki bi se morala reševati med seboj. Takih kočljivih vprašanj, je rekel predavatelj, se sploh ne lotevamo in tu omenja nekatere desničarske kroge, ki se ne morejo vživeti s sedanjostjo in vztrajajo z izredno trmo na zastarelih stališčih, ki se ne morejo vrniti. Kot primer je navedel julijske dogodke, ki so pokazali, da je v našem mestu precej odklenkalo. Strinjati se moramo s predavateljem, ko pravi, da je pri nas, kljub danim pogojem, marsikaj le odvisno od človeka, od njegove odločnosti in dobre volje. To ve- lja vsem. Prav je rekel predavatelj, da se na zunanje ovire in težave sklicujemo tudi tam, kjer bi bil uspeh odvisen od nas samih (n.pr. uvajanje dvojezičnosti). Manjka nam prožnosti in domiselnosti. Smo pa neomajni in nepopustljivi, ko gre za narodnost. V prvem primeru, se mi zdi, da nam manjka neka gonilna sila, ki bi pritiskala na rešitev takih vprašanj, če je pri naših ljudeh še vedno strah, ki jim ga Je vcepil fašizem, je čas, da bi se ga otresli. Dolžnost je listih, ki tega strahu ne poznajo, da bojazljivce opozorijo in poučijo na nove povojne razmere. Skupinsko pa naj bi se o tem govorilo in prepričevalo po naših krožkih in društvih. Tudi to spada v dejavnost naših kulturnih in prosvetnih društev. Prav pri jedru manjšine, ki se ima za vodilno, največkrat ne najdemo tistega pravega razumevanja za skupne potrebe. Saj ne gre tu zgolj za probleme enega svetovnega nazora, pač pa za vprašanje nas vseh. Zanimivo je predavatelj označil našo mladino, ki bi se rada sprostila in povedala, kaj misli, pa si ne upa, ker je okoli nas toliko smernic, ki jo pri tem ovirajo. Od pozornosti do prizanesljivosti mladini, ki ju je vedno deležna, se vendar opaža, da manjka mnogokrat tudi pravična in ostra kritika, iz katere bi mlajša generacija rodila močne intelektualne osebnosti, ki jih danes še ni. Temu, pravi predavatelj, je kriva ali premila kritika ali mladih talentov samih, ki so se ustavili s prvimi nezasluženimi pohvalami. Le odkrita kritika vzga- >, -J V torek, 30. nov. je v Slovenskem klubu in dan kasneje v klubu Simon Gregorčič v Gorici predaval naš tržaški rojak prof. dr. Lavo Čermelj ob izidu slovenskega prevoda svoje knjige «Boj narodne manjšine na življenje in smrt», ki je iz la 1. 1936 v angleščini in nato 1. 1938 v francoskem prevodu. Predavanje je bi-lo zelo zanimivo in je pritegnilo poslušalce, ki so tako v Trstu kot v Gorici napolnili dvorano Ja in napravi mladega človeka razumsko in čustveno tako zrelega, da se zna sam odločiti, katerih smernic naj se v svojem življenju oprime. Mladina si mora ideale izbrati prav sedaj v letih dozorevanja, mora si jih priboriti, si jih izdelati v trdem idejnem spopadu z okoljem. Nič manj objektiven ni bil predavatelj, ko je omenil, da nudi današnja vzgoja mladini mnogo več kot je nudila prejšnjim po-kolenjem. Starši bi morali nuditi otrokom le potrebno in koristno, omogočiti jim, da spoznajo stvarnost in boj življenja, ne pa razvajati in s svojo skrbjo dušiti jih v njihovem razvoju. Pri tem se postavlja problem vzgoje staršev, njihovega pravilnega odnosa in ravnanja z otroci. Koliko otrok v najbolj kritični dobi zaide na stranpota prav zaradi tega, ker starši sami ne vedo, kaj Je prav ih kaj ne. Tudi šola je vzrok neugodja naše mladine. Problem sicer, ki je splošen in razširjen tudi izven meja naše države, šola bi se morala temeljito preosnovati. da bi bila kos svoji nalogi, ki je predvsem vzgojna in da pripravi človeka na življenje. Družba sama po sebi vpliva na mladino s svojimi raznovrstnimi organizacijami, tudi političnimi in verskimi in vsaka teh skuša oblikovati mladino po svojih načelih in vidikih, ki mladino enostransko usmerijo. Podobno je s posrednim vplivom družbe na mladino, ki je globlji, ker sega do njene podzavesti, tako tisk, radio, kino, gledališče do mode in javnega mnenja. Družba se na zunaj s svojimi (Nadaljevanje na 2. strani) Zborovodje naših pevskih zborov na skupnem sestanku na sedežu SPZ Predavanje prof. G. Budala Ob robu slovenske problematike (Nadaljevanje s 1. strani) ustanovami in sredstvi zavzema za blagor mladine, dejansko pa se za tem skrivajo le ideološki, strankarski in drugi interesi. Ugotavlja se, da je kljub vsej zunanji pozornosti okolja do mladine, ta osamljena, notranje nekako prazna, brez prave življenjske orientacije in zato tudi brez prave volje do življenja in dela. Seveda je temu kriv duh časa. Dvig življenjske ravni, kot posledica tehnične civilizacije, prinaša naraščajoče nezadovoljstvo, ne več na ravni skupin, temveč na ravni posameznika. Tehnična civilizacija namesto da bi človeka osvobajala, ga v resnici standardizira in to čuti tudi mladina. Res je, da nobena generacija še ni imela idealne vzgoje in okolja, a se je prav zaradi tega vztrajno bojevala za svoje ideale. In če se je naša mladina začela zbirati v krožkih, ki jih imenuje kulturne, t.j. nepolitične, izjavlja, da je to storila iz ljubezni do materinega jezika. Mladina pravi tudi, da naj ji starejši ne zamerijo, če se skuša iz njihovih napak učiti in se jim izogniti. Ali ne zveni vse to kot očitek raznim večjim ali manjšim voditeljem, ki niso znali mladine razumeti, da je niso vodili po pravilni poti in zato se starejših otresa, ker so hoteli, da bi šla po zastarelih, sedanjemu času in našim razmeram neustreznih smernicah? Vse kaže, da si je mladina izbrala pot, ki Je točno opredeljena: nobenega političnega značaja svojemu delovanju, ker sama pravi, da to ((razdvaja«, medtem ko si želi ((zedinjenja«. Sicer je tudi to neka politična opredelitev, nova sicer, a ki spominja, če se ne varam, da je to pot, po kateri je hodila mladina po letu 1918. Strinjati se moramo s predavateljem, ko je postavil na dnevni red še niz zadev od pasivnosti dela naše inteligence, mlačnosti nekaterih šolnikov, zaposlitev absolventov, tiska, našo gospodarsko šibkost, mešane zakone, problematiko kulturnih ustanov do pomanjkljive družabnosti. Vse te probleme bi morali smotrno obdelati, poiskati vzroke, najti pravilne in zadovoljive rešitve, u-strezno z zahtevami naše celotne manjšine, saj gre za obstoj nas samih. Naša dolžnost je, da ohranimo na svoji zemlji slehernega človeka, da se naši ljudje uveljavijo med svojim ljudstvom. Preveliko mrtvilo mnogih šolnikov, ki jih nikjer ne vidimo, zasluži najbolj ostro kritiko. In kaj naj rečemo o tistih, ki svojih otrok ne zaupajo slovenski šoli. Tudi to je vprašanje, ki ga mora naša skupnost obravnavati in priti do ustreznih zaključkov. Nič manj ne moremo zameriti tistemu malomeščanskemu krogu s svojimi značilnostmi, ki mu bog bogastvo, kopičenje materialnih sredstev in kapitalov, ki je gluh za socialne in druge krivice, ki se še vedno dogajajo in jih tudi sami počnejo. Predavatelj je na koncu dejal: «Biti človek ,in biti Slovenec ni lahko — zlasti ne v razmerah, kakršne še vedno vladajo pri nas, a prav zato nam je vsem potreben čut za stvarnost in kritičen odnos do problemov, ki so življenjske važnosti za naš nadaljnji obstoj in razvoj. Osebno najbolj pogrešam v našem zamejskem življenju možnost dialoga, lojalne diskusije, odkritega in poštenega zbliževanja, kar vse preprečujejo številni tabuji in zaprtost nekaterih krogov. Ljudem čistih namenov ni pri nas postlano z rožicami.« Začnimo, torej, čimprej reševati nakazane probleme, ker gre za naše skupne manjšinske koristi In vedno le «sine ira et studio«. Rado Lautin Radijski literarni natečaj za izvirno slovensko novelo Poročilo predsednika komisije prof. Martina Jevnikarja oh razglasitvi zmagovalcev in razdelitvi denarnih nagrad 11. novembra je bila na tržaškem sedežu RAI slovesnost, med katero so razglasili zmagovalce literarnega natečaja za izvirno slovensko novelo, ki ga je razpisala italijanska radiotelevizija za potrebe svoje slovenske tržaške postaje. Komisija, ki so jo sestavljali prof. Martin Jevnikar kot predsednik ter prof. Alojz Rebula in inž. Boris Sancin kot člana, je izbrala za nagraditev dela avtorjev Vinka Beli-čiča, Stanka Janežiča, Franca Jeze, Milana Lipovca, Danila Lovrečiča, Marija Maverja, Aleksija Pregarca in Igorja Tute, za odkup pa je predlagala še dela avtorjev Tončke Curk, žive Gruden, Janeza Kacina, Milana Lipovca in Jožka Lukeša. Na svečanosti je imel predsednik komisije prof. M. Jevnikar naslednji nagovor: «že drugič smo se zbrali v tej lepi palači k prav tako lepi in intimni slovesnosti: da nagradimo in počastimo slovenske besedne umetnike, ki živijo v Italiji in so se udeležili natečaja italijanske radiotelevizije za izvirne novele v slovenskem jeziku. Prvič so bili pred letom in pol na vrsti slovenski dramatiki, ki so prejeli vse tri razpisane nagrade, pet iger pa je komisija priporočila, da jih je radio Trst A odkupil in predvajal. Takrat smo rekli, da je to bila afirmacija slovenske dramatike, saj je bilo nagrajenih in priporočenih več dramatskih del, kakor pa jih je izšlo tisto leto v vsej Sloveniji, natečaja pa so se udeležili naši najvidnejši tukajšnji dramatiki. Danes ni nič manjši praznik; na vrsti so namreč slovenski novelisti, ki so se udeležili natečaja Italijanske radiotelevizije, ki ga je razpisala letos junija za izvirne novele v slovenskem jeziku. Tudi ob tem natečaju je bilo zanimanje in pričakovanje veliko, saj je tradicija novele stara in sega na same začetke slovenske besedne umetnosti. Novela je stalna spremljevalka vseh slovenskih revij in tudi v Trstu ima lepo tradicijo, višek pa je dosegla prav v povojnih letih, ko je prišel iz šol nov rod in se pridružil srednjim in starejšim pisateljem. Tudi Radio Trst A že nekaj let stalno oddaja domače in tuje novele v različnih ciklih. Zato je bil razpis utemeljen in je izpolnil pričakovanja. V predpisanem roku je prišlo na tajništvo natečaja 40 novel, kar je brez dvoma uspeh, s katerim smo lahko zadovoljni, hvaležni pa tudi Italijanski radioteleviziji in zlasti vodstvu njenega tukajšnjega sedeža, ki sta ta tečaj omogočila in dala našim piscem priliko, da so se pomerili v plemeniti kulturni tekmi ter pokazali, kaj znajo in zmorejo. Dobili smo torej 40 novel "5 piscev; 8 avtorjev je poslalo po dve noveli, dva po tri in eden štiri. Izmed teh je bilo 17 moških in 8 žensk. Ker je bil natečaj pridržan samo slovenskim avtorjem, ki stalno prebivajo v Italiji, in ker so morala biti dela izvirna in neobjavljena, lahko rečemo, da je 25 avtorjev lepa številka, ki zajema skoraj vse, ki se pri nas resno ukvarjajo s slovensko literaturo. Avtorji se vrste od dijakov višjih razredov srednjih šol, preko maturantov in akademikov do srednjega in starejšega rodu, ki mu je čas že pobelil lase. Le nekaj me ob tej priliki teži, da ne morem mimo. Komisija je s presenečenjem in obžalovanjem ugotovila odsotnost nekdaj tako živahnega kulturnega središča, kot je bila Gorica. Vemo, da tudi danes Gorica ni brez kulturne dejavnosti. Toda ob dejstvu, da je prišlo iz Gorice eno samo delo, a še to človeka, ki živi daleč od nje, se nam vsiljuje vprašanje, ali je ta dejavnost na višini Gregorčičeve tradicije. Komisija si je pri presojanju posameznih del začrtala naslednje smernice: 1. avtor mora zadovoljivo poznati in obvladati jezik in slog, saj je smisel za jezik in slog prvo zanesljivo znamenje talenta; 2. zgodba mora imeti umetniški prijem; 3. pisec mora pokazati v gradnji in stilu osebnost. Ker so vsa dela formalno ustrezala pogojem natečaja, je torej pri presojanju odločala samo u-metniška kvaliteta. Vsak član komisije je temeljito predelal vsako delo in si zapisal svoje vtise o njem. Nato smo na skupnih sejah razpravljali o po- sameznih delih. Sodbe vseh treh članov komisije glede kvalitete posameznih prispevkov so se skoraj brezizjemno ujemale. In čeprav komisija ni bila za brezpogojno podelitev vseh desetih nagrad na račun kvalitete, je ob dejanskem pretresu lahko napravila ta izbor brez zadrege, brez posiljevanja umetniškega merila. Prav tako je brez zadrege izbrala pet del za priporočilo, da jih radio odkupi in prebere poslušalcem. Problematika* ki jo obravnavajo posamezni avtorji, je zelo pisana m mnogovrstna. Sega od srednješolske ljubezni, sodobne notranje razbitosti mladega človeka, mladostnih spominov, do vprašanja, domov, poroke, odtujenosti v velikem mestu, psihoanalize in fantastike. Vsi ti problemi imajo najrazličnejša pozo-rišča, od Trsta do Amerike in Afrike. Tudi slogi so različni in zajemajo še folkloristični realizem kakega Frana Erjavca, dalje cankarjanski psihološki prijem, svetopisemsko dikcijo in čisto moderni retrospektivni in raztrgani način podajanja. Pri vseh teh slogih in načinih podajanja pa je treba pripomniti, da vsi avtorji niso dovolj pazili na slovenščino. Skrbno profesorjevo oko bi odkrilo marsikatero napako ki je v leposlovju nedopustna. Na splošno pa smo ugotovili, da je jezik dovolj lep in da je zlasti pri mlajših avtorjih opravila šola svoj namen, mamka pa širša jezikovna kultura. Končni uspeh je brez dvoma zadovoljiv in zaključim naj z besedami, ki sem jih izrekel ob prvem natečaju: tudi tistim, ki danes niso dobili nagrade, naj bo današnja slovesnost spodbuda za prihodnje podobne natečaje. Zavedajo naj se, da je tudi njihovo delo koristno za krepitev ustvarjalnosti med slovensko manjšino v Italiji. Po številu priznanih pi sateljev — kar dokazujejo tudi današnje nagrade —, skladateljev in slikarjev prispevamo Slovenci v Italiji tehten delež k rasti slovenske kulture. Naša naloga in dolžnost je, da vsi skupaj še nadalje razvijamo in poglabljamo to delo, za katero nam nudijo sredina, v kateri živimo, in stiki z italijanskim svetom, ki ga neposredno dojemamo, svojstvene pogoje.» Prosvetno delovanje na Proseku-Kontovelu 29. novembra so mladi člani prosvetnega društva «Prosek-Kon-tovel« priredili v društveni dvorani lep kulturni večer, ki Je bil posvečen slovenskemu pesniku Antonu Aškercu. S to prireditvijo, kot je povedala napovedovalka Marija Sardoč, se je pričelo kulturno-prosvetno delovanje v letošnji sezoni. Na sporedu Je bil govor, ki ga je imel Boris Milič in v katerem je orisal življenje pisatelja. Med govorom so se zvrstili mladinci, ki so recitirali Aškerčeve pesmi: Edi Starc je recitiral pesem »Brodnik«-Zvonka Guštin «Anka», Peter Starc «Mejnik», Boženka Štoka pa je deklamirala ((Ponočno petnico«. V drugem delu prireditve so mladi člani dobro podali Aškerčevo epsko pesnitev «Stara pravda«, v kateri so nastopili: Boženka Štoka,' Zvonka Guštin, Vojko Pahor in Darko Rupel. Omeniti moramo, da je to prva prireditev, ki so jo letos sami mladinci pripravili v vaški prosvetni dvorani, poleg tega pa so nastopili tudi v Kulturnem domu v Trstu na proslavi dvajsetletnice ustanovitve Glasbene Matice. Na tej proslavi je nastopil moški pevski zbor ter otroški mešani zbor. Medtem ko so se omenleni mladinci pripravili za ponedeljkovo prireditev, člani dramske skupine že pridno vadijo Golarjevo ljudsko igro »Dekle z rožmarinom« s katero se bodo predstavili občinstvu, že prihodnji mesec. Tudi moški zbor ima redne vaje, ker bo nastopil na mednarodnem tekmovanju pevskih zborov, ki bo ta teden v Gorici. Za naše malčke pa bo jutri v prosvetni dvorani miklavževanje. Nastopil bo lutkovni oder, na koncu pa bodo člani društva nagradili otroke. Danes bo v društvenih prostorih pripravljena razstava slovenske knjige, na katero so vabljeni vsi vaščani. Iz teh podatkov Je razvidno, da je prosvetno delovanje na Proseku in Kontovelu še precej razgibano. Mladi člani tega prosvetnega društva so polni dobre volje do dela in uspehi gotovo ne bodo izostali. Mario Magajna Pogovor s prof. Silvom Križmančičem o zborovskem petju na Goriškem Nastop združenih pevskih zborov z T' riške na svečanosti ob odkritju spomenika padlim v drugi svetovni vojni v Sovod-njah nam je dal povod za pogovor s prof. Silvanom Križmančičem o dejavnosti pevskih zborov SPZ, njihovih programih kakor t idi oblikah dela. Silvan Križmančič, ki Je gorički tajnik Slovenske prosvetne zveze, nam je dejal, da je na prireditvi v Sovodnjah sodelovalo okoli 80 pevcev z vseh krajev Goriške Pevovodkinja Pavlina Komelova je pripravila pevska zbora Srečko Kosovel iz Ronk in Dol-Poljane, h kateremu so se pridružili tudi pevci z Vrha; Franc Lupin je vadil pevce v Standrežu, Križmančič pa pevce v Doberdobu in Ste-veri anu. Za nastop so naštudirali pesmi «Zrtvam» in pa »Gozdič je že zelen. Oskarja Deva. Druga ža-lostinka je bila na Goriškem prvič izvajana; pesem je primerna za komemoracijske svečanosti, istočasno pa je tudi toliko vedra, da jo vsakdo rad posluša. Prof. Križmančič je izrazil zadovoljstvo nad tako številno u-deležbo pevcev kakor tudi nad uspešnostjo samega nastopa, zlasti še, ker so se začeli vaditi šele pred kakšnim mesecem in so imeli eno samo skupno vajo tik pred nastopom. Kljub temu so ubrano zapeli ter so se posamezni glasovi lepo zlili v Prof. Silvo Križmančič harmonično celoto. S tem v zvezi je potrebno omeniti, da so takšni nastopi posrečena oblika tudi zategadelj, ker se najde ravnotežje med posameznimi glasovi, kar je težko dosegljivo v enem samem zboru, kd ponavadi, kot se dogaja na Goriškem, niso kdo ve kako številni. Vsi sektorji so bili dobro zastopani, ker so Standrežci okrepili tenorsko vrsto z mladimi in dobrimi pevci, se pravi posebno tisti sektor, ki je Ahilova peta naših zborov. Nedeljski koncert predstavlja neke vrste kažipot za goričke pevske zbore Slovenske prosvetne zveze. Teh zborov je kar precej, vendar če jih posamično obravnavamo, bomo pri vsakem opazili pomanjkljivosti, ker so številčno šibki m ker imajo šibke zasedbe posameznih glasov. Tem hibam se je mogoče uspešno izogniti s skupnimi nastopi S tem v zvezi se je pokazal za neutemeljen ponv-slelc, da bodo posamezni zbori peli na različne načine, kot so jih pač vadili zborovodje. S tem v zvezi smo vprašali prof. Križmančiča, če ne bi kazalo, upoštevajoč ravnosar pridobljeno izkušnjo, pripraviti goričke pevske zbore za prihodnje tekmovanje, ki ga bo naslednje leto prav gotovo spet pripravil »Seghizzi. ob priliki Andrejevega sejma. Odgovoril nam je, da so o takšnem nastopu že razpravljali, ker nam edinole daje priliko, da se predstavimo javnosti, zakaj nastop posamičnih zborov otežkoča poprej omenjene hibe. Zelo je pohvalil mešani zbor iz Sovodenj, ki je prav tako nastopil na nedeljski otvoritvi spomenika. Zbor šteje 30 pevk in pevcev, ima lepe in izšolane glasove, škoda je le, da se redno ne vadi. Kar zadeva načrte za bližnjo prihodnost nam je tajnik SPZ dejal, da pripravljajo za mesec januar koncert, goriških pevs-skih zborov in njihov združeni nastop v Prosvetni dvorani v Gorici, na katerega bodo po vsej verjetnosti povabili tudi en zbor iz Trsta in drugega iz bližnjega jugoslovanskega obmejnega področja. Priprava za odkritje spomenika je v Doberdobu spet «P°: stavila na noge. domači pevski zbor. Pevci redno obiskujejo vaje, ki jih ima prof. Križmančič, saj ne morejo biti brez petja. Zbor ima v vasi močne tradicije, pevcev pa je tudi precej in nekaj zelo dobrih »Obveznosti na Glasbeni šoli, v Slovenski prosvetni zvezi kakor tudi vadba zbora v Steverjanu me precej zaposlujejo, vendar sem rade volje ustregel pevcem v Doberdobu, da jih pripravim za skupni nastop in vadim tudi po tem nastopu, ker imajo veliko dobre volje in tudi obeta; joče načrte. Med drugim naj pripomnim, da bo odšla njihova godba na pihala koncertirat na Jesenice. Kako lepo bi bilo, če bi ta tako številna vas mogla združiti nastop godbe na pihala s sodelovanjem domačega pevskega zbora, ki bi ga lahko za posamezne prilike okrepili z drugimi zbori iz Goriške. Sestavili bi kompleks, ki bi se lahko zares uspešno predstavil javnosti,. je svoj pogovor z nami zaključil prof. Silvan Križmančič. lepa prireditev z izključno društvenimi močmi Proslava 20-Ietnice ustanovitve društva «S. Škamperle» pri Sv. Ivanu Leto 1965 Je za slovenski narod en sam praznik. Minilo je dvajset let, odkar so da bojiščih utihnili topovi, odkar 80 je nehalo kaditi iz dimnikov uničevalnih krematorijskih peči, °dkar je kri prenehala teči v potokih. Minilo je dvajset let, ko Se Je iz ruševin in s pogorišč za-Selo porajati novo življenje in Zasijalo v svobodi, ko so v vsakem najmanjšem kraju in zaselku ljudje z vso močjo zahrepeni po kulturni hrani, ki jim je blla do tedaj s silo in terorjem zabranjena. Leto 1945 Je bilo leto prerojena in hitrega razmaha, še posebno na kulturnem področju, i0 dolgem prisilnem molčanju, je zatiran narod sprostil vse svo-*e energije in se krčevito oprl-Je' dela, da bi v najkrajšem ča-nadoknadil to, kar mu je bilo odvzeto, čutil je potrebo, da v svojem materinem Jeziku obču-•e s sonarodnjakom, čutil Je po-robo po društvu. In društva so se obnavljala, ali pa na novo Ustanavljala. Med temi je bilo tudi prosvet-■$ d° društvo pri Sv. Ivanu, ki si je l delo ime po Slavku škamper-d- zavednemu Slovencu, ki Je "Ttvoval svoje mlado življenje za o°tjše dni svojega naroda. Od tistih dni je minilo dvajset et- Bila so leta nadvse plodne-®a in živahnega delovanja, bila P4 so tudi leta popolnega mrtvi a in predvsem težav Toda dru fjvo Je vse težave premostilo, do sm*0 SV°J° dvajsetletnico ob toJa na tem ogroženem področ ” ir> v tej dobi vztrajno ter pre diočrtno vodilo borbo za obrambo Pravic slovenske manjšine. To važno obletnico je bilo tre-a Proslaviti, zato je današnji dbor društva pred nekaj meseci Prijel s pripravami za proslavo, f1 * * * Je bila v soboto 20. novembra. a to priložnost je odbor vložil : es trud, da je, v kolikor se je al°, obnovil mešani pevski zbor, ' Je pred leti bil zelo številen jd žel velike uspehe. Pa ne samo odbor je za počastitev 20-let-t ‘®e obstoja društva pripravil bo-in pester kulturni spored s delovanjem samih članov. Predvsem je vladalo veliko zaupanje za nastop mešanega pev-*ega zbora, ki ga Je vodil mladi “'rigent Ivan Sancin. Nastop o°ra je presegel vsako prlčako-anJe in radi bi ponovno izrazili PUdje, da ni bil ta nastop sa-jd® za dvajsetletnico, temveč da ^do temu sledili še drugi. Zbor J ubrano zapel tri Venturinije-n Pesmi in s svojim izvajanjem tp vdušll številno občinstvo. Res vnificer’ da se Pevcl niso še do' v J Privadili dirigentu, ki se Je ,. teJ vlogi prvič predstavil ob-dstvu, toda s pritegnitvijo v z p dekaj mladih elementov in Rednimi vajami, bi lahko zbor Segel lepe uspehe. ^ Po nastopu zbora je sledil urad-« del sporeda. Društvu so ob gj^Jsetletnicl čestitali v imenu Spv Ubald Vrabec, v imenu tin Švab, Stanka Hrova- šut V lmenu SHLP ter Dušan Ko-(j a v imenu SZ «Bor». Vsi so ra?mVu ^estltaU k jubileju in izdan Cestlt,ke in spodbude za nabile PlQdovlto delo. Predsed-dnt društva Niko Škamperle je Dro° orisal pomen in poslanstvo PrPlVetne§a društva, ki je moralo Vr,Posuti številne težave pri iz-pri^anju postavljenih si ciljev jtv Sv- Ivanu. Prosvetnemu dru-Jurn S° <5estltale tudi številne kul-ln Politične ustanove ter asebniki. ted uadaljevanju kulturnega spo-PrefifJe naJPreJ Marko Kravos bite tal SV°J° priložnostno pes-VenV’ nakar Je nastopila društ-a folklorna skupina z venč-m srbskih plesov. Narečne pes- nitve Marije Mijot sta recitirali Loredana Gec in Sonja Župančič, katerima se je potem pridružil še Antek Seražin in v tercetu so zapeli tri narodne. V drugem delu sporeda je nastopila sopranistka Marta Vuga-Horvat z dvema solospevoma, pri klavirju pa Jo je spremljala prof. Fedora Ferluga. Občinstvo je zelo razvedril skeč Marije Mijotove v narečju «Dva vinska bratca in Dolinski prosvetarji bodo kmalu dobili lepe prostore 2e večkrat smo pisali o hvalevredni pobudi Dolincev, ki so se kljub velikim težavam odločili za prenovitev in opremo bivšega prosvetnega doma v vasi. Dela gredo h kraju in vse kaže, da bo otvoritev novega poslopja prav na novo leto. V spodnjih prostorih bo delovala društvena gostilna, vse prvo nadstropje pa bo na razpolago prosvetnemu društvu. Tehnične podatke o društvenih prostorih bomo podali v naslednji številki. Za danes naj povemo le to, da je odbor že razpravljal o kulturnem sporedu otvoritve, na kateri bodo poleg pevskega zbora nastopili še drugi člani društva. Ob tej priložnosti bo društvo uredilo tudi spominsko razstavo svojega delovanja od leta 1878, ko se je društvo ustanovilo, pa do danes. Kdor se ob nedeljah pripelje v Dolino, lahko opazi, kako Dolin-ci s prostovoljnim delom urejujejo še preostalo delo. nočne prikazni«. Igrali so Alenka Kravos, Franko Drasič in Marij Šušteršič. Josipa Kravosa pesem «Razodeni» iz temne dobe fašizma, pa Je recitirala Milica Kravos. Kulturni spored je zaključila folklorna skupina, ki je navdušila gledalce s «Šopskim orom«. Povabljenci ln člani so se nato udeležili proste zabave. Prireditev je zelo lepo uspela in pri tem je treba ugotoviti, da ima prosvetno društvo «Slavko Škamperle« pri Sv. Ivanu velike možnosti, da z malo dobre volje lahko bolj pogostoma priredi podobne kulturne večere. Spored je bil zelo pester in bogat in izkazalo se je ne samo, da je v okviru društva veliko sposobnih in delovnih članov predvsem med mladinci, ampak da so izvajalci pri občinstvu želi vsestransko odobravanje in zadovoljstvo. Prav to dejstvo naj bo odboru in vsem nastopajočim članom v spodbudo, da bodo nadaljevali s začetim delom in se v bližnji bodočnosti ponovno predstavili na odru. želja vseh je, da ne sme biti proslava dvajsetletnice izjemen primer. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se društveno udejstvovanje in delovanje vsepovsod prebuja, zato naj bo tudi prosvetno društvo pri Sv. Ivanu tisto, ki bo pripomoglo k obuditvi prosvetnega in kulturnega delovanja iz mrtvila. Ljudje čutijo neobhodno potrebo po takih društvenih prireditvah in sama mladina rada zahaja v društva. Potrebno je samo malo dobre volje ter zanimanja in doseči se da marsikaj. Zato izrekamo željo, da bi prosvetni delavci pri Sv. Ivanu kmalu pripravili še več podobnih uspelih prireditev. Lojze Abram Otroški pevski zbor p. d. «Igo Gruden« iz Nabrežine, ki je lepo nastopil na proslavi 20-letnice društva in v počastitev spomina pesnika Iga Grudna Proslava v p. d. «Igo Gruden» Na zadnjem občnem zboru PZ, ki je bil v dvorani našega prosvetnega društva, smo slišali, kako je prav naša občina v kulturno prosvetnem oziru skrajno zanemarjena in bo nujno o tem nekaj ukreniti. Nabrežinska mladina je ta poziv pravilno razumela in se nanj tudi odzvala na najbolj primeren način: s pos- pešenim delom. Z vsem mladostnim zaletom je zarezala brazde v kulturno prosvetno ledino in že čutimo blagodejno osvežitev. V obsežni delovni program našega prosvetnega društva — torej naše mladine — spada tudi zadnja nedeljska prireditev — proslava njegove 20-letnice s počastitvijo spomina našega rojaka pesnika Iga Grudna, kjer smo zavzeto sledili pesmi »Kraških slavčkov« in mešanega pevskega zbora ter se prepričali, kaj vse je moč s spretnim vodstvom z našo m’adino doseči. Tudi je mladina pogodila, ko nas je seznanila z življenjem in delom pesnika domačina, ki je tako ljubil te kraje in ljudi, še posebno pa svojo Nabrežino Dobra je bila zamisel razstave slovenskih Knjig, saj imamo med nami ljubitelje slovr skega čtiva, teh bo s ponudbo m primernim priporočilom še več. Nadejamo se, da bo mladina s svojo uspešno metodo dela in globokim razumevanjem za ljudsko prosveto postopno, oziroma v svojem času raztegnila svoj delokrog tudi čez ostale naše vasi. Takih nedelj si še želimo, nedelj kot je bila zad lja, ko smo napolnili dvorano in poslušali lepo besedo naše mladine, tako zelo zavzete za prosvetno delovanje. j. f. V ORGANIZACIJI POŽRTVOVALNIH PEVCEV ZBORA «SEGIIIZZI» Prihodnjo soboto in nedeljo v Gorici mednarodno tekmovanje pevskih zborov 38 bo po vsej verjetnosti zbo- rov, ki bodo nastopili na sobotnem in nedeljskem tekmovanju v Gorici. Tolikšno število prijav je namreč prejel organizator zbor «Seghizzi» ki letos prireja IV. mednarodno tekmovanje. Tekmovanje se deli na tri sekcije. V sekciji A bodo nastopili mešani zbori, ki ne smejo imeti več kot 48 in manj kot 24 pevcev. Zapeli bodo dve poljubni pesmi in obvezno pesem «Criste adora-mus te« živečega skladatelja Bruna Coltra iz Padove; skladba je bila izrecno napisana za to priliko. V sekciji B nastopajo moški zbori z 20-40 pevci, ki zapojejo dve poljubni pesmi in obvezno pesem «Ecce quam bonum« Marjana Miollija; tudi ta pesem še ni bila izvajana. V sekciji C nastopajo moški, mešani ali ženski zbori s 16-48 pevci; izvajali bodo tri poljubne ljudske pesmi iz njihovih krajev. Zbori bodo nastopali po sledečem razporedu (vsi koncerti bodo v dvorani Gin-nastica Goriziana na Trgu Česa-re Battisti): NEDELJA, 12. DECEMBRA OB 10. URI — KATEGORIJA A IN B: 1. Zbor «Corale Cittk di Ravenna« Ravenna zborovodja Greco Maria Grego 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. «Slava Klavora« Maribor «S. Ignazio« Gorica «Prosek - Kontovel« Prosek «Bozner Mannergesangverein« Bočen «Jacopus Gallus . Petelin« Celovec «Polifonico» P. L. Palestrina Canin di Padova zborov. Sergio Cestaro «Kammerchor «Leonhard Lechner Bočen « Johanna Blum «Polifonico Baldassare Donato« Feltre » Paolo Bon Jože Gregorc Stanislav Jericijo Ignacij Ota Hans Slmmerle France Cigan SOBOTA, 11. DEC. OB 1. Zbor «Monte Česen« 16. URI — KATEGORIJA C (FOLKLORA) Treviso zborovod. Paolo Bon 2. » CAI Gorica Gorica » Giuliano Pečar 3 » «Piccolo Coro Padovano« Padova » Sergio Cestaro 4. » «Slava Klavora« Maribor » Jože Gregorc 5. » «S. Ignazio« Gorica » Stanislav Jericijo 6. » «Tre Pini« Padova » Gianni Malatesta 7. '/> «Nuovo Coro Montasio« Trst » Mario Mačehi 8. » ((Antonio Illersberg« Trst » Lucio Gagliardi 9. » «Arupinum» Trst » Giorgio Cecchini 10. » «Tone Tomšič« Ljubljana » Marko Munih 11. » «Ermes Grion« CRDA Tržič » Aldo Policardi SOBOTA, 11. DEC. OB 21. URI — KATEGORIJA C (FOLKLORA): 1. Zbor ((Bianche Zime« Rovereto zborov. Remo Manica 2. » «Bozner Mannergesangverein« Bočen » Luis Seyer 3. » «Jacopus Gallus — Petelin Celovec » France Cigan 4. » •Prosek - Kontovel« Prosek » Ignacij Ota 5. » «Leonhard Leonhner« Bočen )) Johanna Blum 6. » ((Dolomiti« Trento » Giorgio Garbari 7. » •Komorni moški zbor Celje« Celje » Egon Kunej 8. » «Gruppo Corale Cittk« Ravenna » Greco Maria Grego NEDELJA, 12. DECEMBRA OB 1. Zbor «Nuovo Coro Montasio« 2. » «Ermes Grion« «Jacopus Gallus« «Gesangverein Bleiburg« «Vinko Vodopivec« «1 Mastri Fini« «Komorni moški zbor Celje« Celje «Polifonico S. Maria Maggiore« Trst 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 15. URI — KATEGORIJA A IN B: Trst zborov. Mario Mačehi Tržič » Aldo Policardi Trst » Ubald Vrabec Bleiburg AU » Karl Miklin Ljubljana » Marjan Gabrijelčič Busto Arsizio » Paolo Fossati » Egon Kunej » Giorgio Cecchini ((Antonio Ulersberg« «Tone Tomšič« Trst » Ljubljana « Lucio Gagliardi Marko Munih Sledilo bo nagrajevanje ter nastop najboljšega zbora. V nedeljo, 12. decembra ob 21. uri bodo razdelili nagrade in nastopili najboljši zbori iz posameznih kategorij. Ob tej priliki bo nastopil tudi zbor ((Seghizzi«. Vsakemu nastopajočemu zboru bodo podelili medaljo ali bronasto plaketo z grbom pevskega zbora «Seghizzi», zmagovalcem v posameznih kategorijah pa skupno za 900.000 lir nagrad. Prva nagrada za sekciji A in B znaša po 100.000 lir, druga 80.000 itd.; razdeljenih bo skupno 20 denarnih nagrad. Te dni hodijo prireditelji po lokalih, trgovinah ter obiskujejo družine, da bi zagotovili čimveč-Jo udeležbo občinstva. Prodajali bodo vstopnice za posamezne koncerte in abonmaje za vse koncerte s popustom. e- v. Prosvetno društvo «Ivan Cankar» je dejavno na vseh področjih Zanimanje za predavanja - Priprave za baletno šolo - Športna dejavnost - Poučni izleti Kot vsako leto po počitnicah je tudi letos v prosvetnem društvu «1. Cankar# ponovno oživela sezona prosvetnega dela. Bili sta prirejeni dve zanimivi predavanji, dramska mladinska skupina že pridno vadi in mladina si je pogumno zavihala rokave ter prijela za delo. Seveda je v športnem tednu vso pozornost pritegnil šport kjer so se Cankarjaši vedno dobro izkazali. Morda pa je najbolje, da vse te dogodke naštejemo po vrstnem redu. Kot prvo kulturno predavanje v okviru petkovih večerov, ki jih naše društvo prireja vsak drugi petek v mesecu, je bilo predavanje o kulturnem poslanstvu Slovenskega gledališča, pri katerem so nastopili tudi člani gledališča. V petek 22. oktobra smo priredili zares lepo in zanimivo predavanje z barvnimi skioptičnimi diapozitivi o slovenskih gradovih. Na tem drugem kulturnem večeru letošnje sezone so bili člani in simpatizerji našega društva kar v lepem številu prisotni, saj je bila naša dvorana skoraj polna. Razveseljivo pa je, da je tako prvemu kot drugemu večeru prisostvovalo še precej šentjakobske mladine. Na zadnjem predavanju smo si ogledali na platnu kar 46 gradov iz Slovenije, in sicer 26 gradov na Gorenjskem in 20 na Dolenjskem. Seveda nismo videli vseh gradov, ki so po Sloveniji, ker poleg teh je še mnogo drugih. Iz Gorenjske naj omenimo nekatere: znameniti blejski grad, ljub- ljanski, škofjeloški, iz Stare Loke, iz Begunj, Radovljice, Visokega, Polhovgrajski in Ajmanov grad itd Iz Dolenjske pa smo videli gradove na Višnji gori, v Trebnjem, Stari grad pri Novem mestu, Kostanjevico, Otočec, Mokrice, Gracarjev tum, žužemberg, Turjak, Bogenšperk in še mnogo drugih. Eden izmed najstarejših gradov na Slovenskem je brez dvoma starološki, ki ga omenja darilna listina že leta 973. Takoj za tem pride Bled, katerega se prvikrat omenja leta 1004, ko je cesar SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi na REVIJO PEVSKIH ZBOROV, ki bo 19. decembra v Kulturnem domu. Henrik podaril briksenškemu škofu Bled in Bohinj z okolico. Mnogo gradov na Slovenskem je bilo uničenih pri velikem potresu leta 1511. Skoraj vsi gradovi v Sloveniji se v spominu vežejo na junake največ iz turških časov. V grad Turjak je zahajal in se skrival Primož Trubar. V Bogenšperku je imel pisatelj in zgodovinar Valvazor svojo tiskamo. Grad Prežek je imel v lasti nekaj časa Andrej Smole in tja je hodil njegov veliki prijatelj pesnik France Prešeren. Tudi pisatelj Trdina je pogostoma zahajal v Gracarjev grad na obisk k prijatelju Rudežu. V grajskem parku na Visokem je mavzolej pisatelja Tavčarja. V zadnji vojni je bilo več gradov porušenih, ker jih je okupator uporabljal za svoje utrjene postojanke v boju proti partizanom. Sedaj so mnogi teh gradov spremenjeni bodisi v muzeje, razne domove za otroke ali onemogle, bodisi v gostinske obrate in drage turistične objekte. Kot smo že omenili, je dramska skupina pričela z vajami za uprizoritev igre Peppina De Fi-lippa v treh dejanjih «Ni res, pa le verjamem!# V tej trodejanski nastopa kar 11 naših mladih deklet in fantov, ki se pridno vadijo večkrat na teden. Mladi in starejši člani se pripravljajo tudi na proslavo dvajsetletnice ustanovitve našega društva, ki bo v soboto 18. t.m. V načrtu imamo tudi baletno šolo v katero se je vpisalo že deset deklet od 6 do 10 let starosti ; zaradi bolezni učiteljice pa smo bili prisiljeni odložiti datum začetka te šole na pozneje. Mladinci mislijo tudi na folkloro, toda težave so z učno silo, kajti trenutno ne dobimo nobenega učitelja. Razen sodelovanja na 8. Slovenskem športnem tednu so naši mladinci imeli v tem času nekaj prijateljskih tekem in so v Bo-ljuncu v nogometu premagali tamkajšnje člane mladinskega do- Dramska skupina p. d. «Ivan Cankar# pri vajah za uprizoritev medije Peppina De Filippa «Ni res, pa le verjamem# ma. Tudi v namiznem tenisu so premagali Boljunčane. Naša dekleta so se kar trikrat pomerila v odbojki z ekipama iz Barko-velj in Galeba. V dveh tekmah so zmagale, v eni pa izgubile. Poleg kulturnega in športnega delovanja, prirejajo Cankarjaši ob nedeljah popoldne zabavne čajanke za mlade člane društva. Tu se zbira naša mladina, tako da je tudi pri zabavi skupaj. V nedeljo 28. novembra so mladinci našega društva organizirali enodnevni izlet v Arqua Pe-trarca. Ogledali so si v spremstvu vodiča Petrarcovo rojstno hišo, ki je zdaj muzej, nato še župnijsko cerkev te vasi, kjer so prav te dni odkrili nove, lepo ohranjene in zanimive freske na katerih so napisani Petrarcovi soneti. Po kosilu so naši izletniki odpotovali v Abano Terme ter se med vožnjo ustavili v samostanu Praglia, kjer so si ogledali zanimivosti samostana ter po-kušali likerje, ki jih sami patr* pripravljajo z raznimi zdravilnimi rastlinami. V Abano Terme pa so si ogledali znane vrelce in termalna kopališča. Kot vidimo je v dveh mesecih, odkar se je začela nova sezona delovanja, bilo v našem društvu prosvetno delovanje kar razveseljivo. Mario Magajna Kulturno-prosvetni pregled za november 1. Zbor iz Velikega Repna nastopi pri polaganju vencev na spomenik padlim v Velikem Repnu. 1. Pevski zbor iz Doline poje pri polaganju vencev na spomenik padlim v Dolini. 1. Pevski zbor iz Zgonika poje na svečanosti pred spomenikom v Saležu in v Zgoniku na pokopališču. 1. PD Briški grič sodeluje pri slovesnosti ob spomeniku padlim v Steverjanu in pri Gonjačah. 3. SG — V Kulturnem domu dijaška predstava Cankarjeve drame »Hlapci#. 3. V Ronkah predavanje Vladi-mira Kende o razvoju partizanske borbe na Primorskem. 4. SG — V Kulturnem domu ponovitev Cankarjeve drame «Hlapci». 5. SG — V Kulturnem domu ponovitev Cankarjeve drame «Hlapci#. 5. V galeriji bara »Alcione# otvoritev razstave sedmih slovenskih srednješolcev iz šole prof. Avgusta Černigoja. 6. SG — V Kulturnem domu ponovitev Cankarjeve drame «Hlapci». 6. V Dijaškem domu v Gorici gostovanje godalnega kvarteta glasbene šole iz Šempetra. 7. SG — V Kulturnem domu ponovitev Cankarjeve drame »Hlapci#. 7. Dekliška Marijina družba v Gorici uprizori igro Zore Pi-ščančeve »Zmagala je ljubezen#. 8. Zavoda Marijanišče na Opčinah in Alojzljevišče v Gorici izdata Mladinski koledar za leto 1966. 8. V Slovenskem klubu predavanje Filiberta Benedetiča o Slovenskem gledališču s sodelovanjem Branka Gombača, Li- dije Kozlovičeve in Alojza Miliča. 10. Koncert nabrežinske godbe na pihala v društvenih prostorih. 10. V klubu «Simon Gregorčič# v Gorici predavanje prof. Bojana Pavletiča o slovenskem zamejskem športu. 11. V Krožku za svobodo kulture v Gorici predavanje prof. Pavla Merkuja o ekspresionizmu v glasbi. 11. Na tržaškem sedežu RAI razglasitev izida literarnega natečaja za izvirno slovensko novelo in podelitev nagrad. 12. V cerkvi sv. Ignacija v Gorici orgelski koncert prof. Humberta Berganta iz Nove Gorice s programom Bachovih skladb. 12. Na radiu Trst A začetek oddaj o zgodovini slovenske dramatike. 13. V Kulturnem domu svečana akademija Glasbene Matice ob 20-letnici obnovitve delovanja s sodelovanjem orkestra GM, zbora Prosek-Kontovel, mladinskih zborov iz Devina, Nabrežine, z Opčin, s Proseka-Kontovela in iz Trsta, solistov Viktorja Štoke, Darija Zlobca in Rada Briščika ter z nagovorom dr. Gojmira Demšarja. 13. PD «Briški grič# iz števerja-na priredi martinovanje v bivši šoli na Kakencah s sodelovanjem ansambla «Briški slavček#. 14. SG — V Kulturnem domu ponovitev Cankarjeve drame «Hlapci». 14. V PD Barkovlje družabni večer za udeležence osmega športnega tedna. 14. SPD iz Gorice priredi v Kobaridu martinovanje z udeležbo predstavnikov SPZ iz Gorice, PD «Briški grič# in PD »Ivan Trinko# iz Čedada ter s sodelovanjem ansambla «Elio» iz Podgore. 14. V dvorani Katoliškega doma v Gorici predavanje Vinka Zaletela o Indiji. 15. Na radiu Trst A začetek oddaj za slovenske šole. 16. V Slovenskem klubu predavanje prof. Bojana Pavletiča o slovenskem zamejskem športu. 17. V klubu «Simon Gregorčič# v Gorici predvajanje filma «Dnevnik Ane Frank#. 18. SG — V Kulturnem domu premiera otroške igre «Janko in Metka#. 18. PD škedenj priredi v društvenih prostorih predavanje s skioptičnimi slikami «Gradovi Slovenije#. Naprošamo vsa društva, organizacije in ustanove, ki imajo svoje kulturne in ljud-sko-prosvetne prireditve, da nas o njih sproti obveščajo. Tako ne bo prihajalo do neljubih napak, ki jih obžalujemo in katerim bi se radi izognili, da bi imeli res popoln pregled vsega kultumo-prosvetnega delovanja Slovencev v Italiji. 19. SPDT priredi v Gregorčičevi dvorani društveni večer v počastitev spomina pokojnega predsednika Zorka Jelinčiča. Aleksej Žerjal je predvajal film, nagrajen na letošnjem festivalu v Sesljanu. 19. Mladinski krožek Opčine priredi v dvorani Prosvetnega doma predavanje Bruna Križmana o olimpijskih igrah v Tokiu in predvajanje filma o 8. slovenskem športnem tednu. 20. V PD «Slavko Škamperle# proslava ob 20-letnici ustanovitve s kulturnim programom. 20 SG — V Kulturnem domu prva ponovitev otroške igre «Janko in Metka#. 21. SG — V Kulturnem domu druga ponovitev otroške igre «Janko in Metka#. 21. V Katoliškem domu v Gorici tradicionalna »Cecilijanka# z nastopom zborov iz Standre-ža (2), iz Rupe-Peči, mladinskega zbora Marijine družbe iz Gorice, okteta »Planika# iz Pevme ter zborov iz Podgore, Stmavra, Jazbin, Doberdoba in števerjana. 23. V Slovenskem klubu predavanje prof. Gojka Budala o temi: «Ob robu zamejske problematike — misli in pripombe k našim razmeram#. 24. SG — V Kulturnem domu tretja ponovitev otroške igre «Janko in Metka#. 24. Mladinski delavski krožek priredi v zadružnih prostorih na Padričah predavanje Bruna Križmana o olimpijskih igrah v Tokiu. 24. V klubu «Simon Gregorčič# v Gorici predavanje prof. Gojka Budala o temi: «Ob robu zamejske problematike — misli in pripombe k našim razmeram#. 25. V Kulturnem domu v priredbi Glasbene Matice simfonični koncert orkestra Akademije za glasbo iz Ljubljane. 26. SG — V Kulturnem domu četrta ponovitev otroške igre «Janko in Metka#. 27. SG — V Kulturnem domu peta ponovitev otroške igre »Janko in Metka#. 27. V PD Skedenj razstava slovenske knjige. 28. SG — V Kulturnem domu šesta ponovitev otroške igre «Janko in Metka#. 28. PD «Igo Gruden# v Nabrežini priredi proslavo ob 20-letmci ustanovitve društva v počastitev spomina pesnika Iga Grudna in razstavo slovenske 28. knjige. Sodelovali so recita-torji, otroški zbor »KrašKJ slavček# in domači mešam zbor. V Dijaškem domu v Trstu proslava 29. novembra s Km-turnim programom. 28. Nastop združenih pevskih zborov iz Ronk, Vrha, Doberdoba, Dola, Sovodenj, Stan* dreža in števerjana pri °* kritju spomenika padlim borcem sovodenjske občine. V Katoliškem domu v Gorici kulturni večer fantov i“ deklet iz žitare vesi V župnijski dvorani v Stan-drežu »Domača veselica# z veseloigro, burkami in petjem Dijaški «Slovenski oder# P?' 28. 28. 28 redi v Marijinem domu v igro ■irino- janu Timmermanovo «župnik iz cvetočega grada#. . 29. V Kulturnem domu v Prire., bi SPZ jubilejni koncert učiteljskega zbora »Emil Adami iz Ljubljane. 29. PD Prosek-Kontovel prirej na Proseku kulturni večer P svečen pesniku Antonu škercu. 30. V Slovenskem klubu pred® nje prof. Lava Čermelja Ljubljane o temi «Ob m J knjigi#. * * • a* Iz pregleda za oktober s° padle naslednje prireditve: 2.10. Pevski zbor Valentin Vod nik iz Doline je sodelov£ pri odkritju spomenika P lim v Pobegih. .j. 3.10. Pevski zbor Valentin v . nik iz Doline je sodelo pri odkritju spominske P šče padlim v Preddvoru . 15.10. Predavanje o »Slovenski pravi na Kavkaz# v mali a rani Kulturnega doma v ganizaciji SPD Trst. POJASNILA IN PRIPOMBE K ZAKONU ZA OZDRAVLJENJE GOVEJE ŽIVINE Uporabiti moramo rsa sredstva proti tuberkulozi in brucelozi Kako se bo izvajal zakon - Naloge pokrajinskih komisij - Potrebna bodo predavanja TRNOVKA Junija lar.i je parlament izgla-lcije neposrednih obdelovalcev soval nov zakon o ozdravljenju | Alfonz Guštin in Terčon, goveje živine od tuberkuloze in Namen zakona ie, da se do bruceloze z državnim prispevkom 40 milijard lir. Zakon je zelo jedrnat, obsega komaj 7 členov, kar je dokaj neobičajno in zato niso prav nič presenetili trije obširni ministrski dekreti od 11., 12. in 16. marca letos, ki podrobno določajo pravila za izvajanje zakona, prvi glede tuberkuloze, drugi glede bruceloze in tretji glede kriterijev za dodeljevanje državnega prispevka. Skušali bomo obrazložiti zakon kolikor moremo jasno, čeprav mislimo, da se bo treba k temu tako važnemu vprašanju še do vrniti, še zlasti pa ga živo osvetliti našim živinorejcem s Predavanji, kar med drugim sam zakon predvideva. Po zakonu se bo ozdravljenje goveje živine izvajalo do načrta. ki iih bodo v ta namen izdelale oosebei za to imenovane osemčlanske pokrajinske komi-s1 le ter predložile osrednji komisiji v Rimu, ki jih mora odobriti in jih nato podpišeta ministra za zdravstvo in za kmetijstvo. V tržaški pokraiini sestavljajo komisijo: dr. Scherli, pokrajinski živinozdravnik, ki 11 predle; dr. Perco načelnik pokrajinskega kmetijskega nadzor. n'štva. dr. Traine kot predstavnik trgovinske zbornice, pokrajinski odbornik za kmetiistvo Viemi, Lucijan Volk in Alojz Križmančič kot predstavniki pokrajine ter predstavnika Kmečke zveze in pokrajinske federa- leta 1973 odpravita, ali vsaj korenito omejita na ozemlju vse države ti dve bolezni goveda, ki povzročata tolikšno škodo živinoreji, poleg tega pa sta zelo nevarni tudi za človeka, na katerega se prenašata. Kakšna so sredstva, ki jih zakon določa v ta namen? Predvsem država finansira zakol bolne živine in nje nadomestitev z zdravo. To se pravi, da živinorejec, ki ima v hlevu bolno živino, jo bo moral dati v zakol in jo potem nadomestiti z zdravo, nakar bo dobil od države razliko med vrednostjo goveda za vzrejo in za zakol. To razliko bo določila posebna ocenjevalna komisija, sestavljena iz živinozdravnika in izvedenca, ki ju imenuje pokrajinska komisija. Pogoj da živinorejec dobi ta prispevek je. da bolno žival zakolje najkasneje v roku 6 mesecev od dneva, ko dobi obvestilo pokrajinskega živinozdravnika, da je bolna in 1o potem nadomesti z zdravo v 60 dneh od zakola. Tudi vsi stroški živinozdrav-niških pregledov in razkuževanja hlevov so v breme države, le za morebitno predhodno očiščenje okuženega hleva pred razkuževanjem mora poskrbeti živinorejec sam. Kako se bo načrt za ozdravljenje izvajal? in pregledano (za brucelozo go-1 gla dati izpričevalo. Le pri dveh vedo starejše od 12 mesecev), | točkah bi izrazili pomisleke, podatki o njegovem stanju pa bodo vpisani v poseben obrazec. uu..: i_:__________.___i ■ Tisti hlevi, kjer bo ugotovljeno, da je ob prvem živinozdrav-niškem pregledu vsa živina zdrava in se bo tako stanje ohranilo pri ponovnem pregledu po 6 mesecih, bodo dobili od pokrajinskega živinozdravnika potrdilo o «uradno priznani ne-okuženosti«, kar bo živinorejcem pripomoglo k doseganju boljših cen pri prodaji mleka in živine. Pregledi se bodo potem ponavljali enkrat letno za prva tri leta, nato pa enkrat vsaki dve leti. Ko se bo moglo ugotoviti, da Je zdravljenje že toliko uspelo, da je v celi pokrajini manj kot 1 od sto živine bolne, bo pokrajina uradno priznana kot ozdravljena. Pričakovati je, da bo to možno v tržaški pokrajini. kjer je že sedaj kot 10 od sto goveda okuženega s tuberkulozo in je bruceloze še veliko manj, v razmeroma kratkem času. To bi pri nas lahko odločilno pripomoglo k rešitvi zelo resnega vprašanja prenizke cene mleka, ker bi vse mleko lahko prodajali po razumljivo boljših cenah raznim sanatorijem in otroškim bolnišnicam, ki jih je toliko na področju pokrajine. če naj bi izrazili mnenje o tem novem zakonu še preden se je začel praktično izvajati, kar se bo zgodilo šele v začetku prihodnjega leta, bi morala naša Pregledani bodo vsi hlevi, vsa- ___________, _____ ko govedo starejše od 3 mesecev I ocena biti na’ splošno "ugodna, bo markirano s tekočo številko I čeprav mu bo šele praksa mo- Zdi se nam, da bi bilo veliko bolje, če bi bil rok, ki ga določa zakon za zakol bolne živine (6 mesecev) krajši, da bi se čimbolj omejila možnost okužbe zdrave živine, rajši pa daljši po našem mnenju rok od zakola do nadomestitve (po zakonu 60 dni), glede na razne težave, ki jih ima živinorejec pri nakupu primernega goveda sivorjave pasme, odkar je otežkočen tradicionalni nakup na Krasu. Tudi določba, da kdor ima v hlevu več kot 10 glav ne bo dobil celotne razlike med vrednost, jo živega goveda in goveda za zakol, ampak samo 80 od sto, in sicer na vsak način manj kot 60 tisoč lir, se nam zdi v protislovju z večkrat izraženim namenom in napori, da se živinoreja razvije in postavi na gospodarsko podlago. Strokovnjaki, ki se z vprašanjem živinoreje izrecno ukvarjajo, trdijo namreč, da je družinska živinoreja gospodarska, če goji kmečka družina več kot 10 glav, ker se s tem sorazmerno manjšajo stroški. Zato bi morala po našem biti ta meja nekoliko višja, ker se bo drugače pri nas, kjer Danes ni več tako kot nekoč, ko je naše majhno naselje, za polovico manjše od današnjega, štelo zdrav živelj vsestransko utrjen s prirodnim življenjem kmečkega ljudstva, ki ga še niso preganjale in zastrupljale današnje skrbi raznega značaja. Se pred dnevi je naselje s 14 živimi številkami štelo 3 nad 75-letne može; dne 24. t.m. pa je to trojico skrčila smrt Antona Škrka, po naše Ruščevega. Bil je dolgo let sam v hiši in se ubadal s kmetijo, dokler ni pred leti začel bolehati. K temu sta pripomogla fašizem in nacizem, oziroma Nemčija, kamor je bil izgnan. Izredno rad je čital in cenil dobre knjige ter njih vsebino ohranil v spominu; o tem je rad kaj povedal. Težko je biti sam v mladosti, a še neprimerno teže v starosti in bolezni. Smrt ga je rešila bolečin in bolesti. Lahka mu domača zemlja. Kakor smo že obširno poročali, so v nedeljo, 28. novembra v Sovodnjah svečano odkrili spomenik pad. lim v drugi svetovni vojni ob udeležbi velike množice in predstavnikov oblasti. Na sliki povorka s šte. vilnimi venci, ki so jih položili ob spomenik ................m..... Hlinili....■iiiiiiiii.................................................................................................. Iz Beneške Slovenije Beneške Slovenije, velja še vedno za glavno središče nadiških dolin, da so namreč odbori posameznih strank sestavljeni v veliki večini iz domačih ljudi slovenskega porekla. V opozicijskih strankah levice ti doma- je takih večjih hlevov sicer ma- čini - odborniki strank že ne lo, znalo zgoditi, da bo kak ži-1 skrivajo sramežljivo svojega vinorejec kako glavo prodal, kar j slovenskega porekla, ampak — ™ ”Ji ’’ sicer previdno — nastopajo, da bi bilo potrebno nekaj storit: tudi za narodne pravice prebivalstva slovenskega porekla v vzhodnem delu videmske pokra jine. Kaže, da bo prav ravnanje italijanskih socialistov v PSI, ki je vladna stranka in se nam ne zdi koristno za ni kogar. LUCIJAN VOLK Polna luna blizu božiča, južno zimo priča. ................................................""miHllll.........................................................iiiiimiii.......................................Milinim NASE KORENINE Andrej Sedmak Ivan Jeric Ob 20-letnici Kmetijske zadruge v Križu je preteklo soboto, ‘L novembra, praznoval svoj rojstni dan Andrej Sedmak, Po domače «Serotov». Rodil se ■!fi namreč 27. nov. 1875 v Kri-zu- Šolal se je v rojstni vasi ter izučil za kamnoseka. Ko je D'l star 15 let je že delal v kamnolomu pri Ambrožu v Križu, nato pa je še dolga leta delal v raznih kamnolomih nabrežinske 0b^ine. ' Življenje mu ni bilo lahko, Njegov poklic je zahteval, da Je delal na dan po 14, pa tudi P° 16 ur ter je moral vstajati ?e ob štirih zjutraj, da je pri-Sel pravočasno na delo. Ko mu je bilo 21 let je mo-r&l k vojakom. , po odsluženem vojaškem ro-,u je zopet začel s svojim de-{?ni ter se lahko danes pohva-n. da so mnogi zidovi v vasi, pa rudi v vinogradih, sad njegove-»a dela. Več let je delal tudi v r^rljanu pri pokojnem Učekar- Dne 29. februarja 1900 se je Slavljenec poročil z domačinko Ančko, po domače «Caharinovo». črnela sta pet otrok, od katerih f° trije še živi. Ženo je kmalu z8Ubii, in sicer leta 1909, ter Je od tedaj dalje ostal sam. Ko mu je bilo 85 let je še atn obdeloval svojo zemljo ter e ukvarjal s svojim poklicem. riec*a,j uživa zasluženi pokoj v ružbi svoje hčerke Slave in “Jene družine. v Sedmak je zvest naročnik na-dnevnika, ki ga vsako ju niki rad prebira Številni sorod- , - znanci in prijatelji mu ob ®?h lepem jubileju iskreno če-,^ltaJo ter mu želijo, da bi bil >? d?'Sa ]eta tako čil in zdrav. °®dll°m se pridružujeta tudi redništvo in uprava Primor lteSa dnevnika. Na Opčinah bo 7. decembra slavil svoj rojstni dan Ivan Jerič ki sicer ni bil rojen na Opčinah, toda se šteje za starega Openca, saj živi tu že dolga leta. Rodil se je namreč pri Brišč-kih 7. decembra 1885 ter mu bo tako sedaj 80 let. V šolo je hodil vsako jutro peš od Briščkov na Prosek. V mladosti je bil član tamburaškega zbora, s katerim je nastopal v raznih vaseh. člani tega zbora so bili za svojo dejavnost pohvaljeni tudi v takratnem časopisu «Edinost». Leta 1909 je stopil v službo avstrijskih državnih železnic ter je ostal v železničarski službi vse do upokojitve leta 1945. Kot mnogo Slovencev, je bil tudi Jerič premeščen za časa fašizma v Italijo, in sicer v Lombardijo in Piemont. Ostal pa je kljub temu zaveden Slovenec ter Je v tem duhu vzgojil tudi svojo družino Leta 1912 se je poročil v Tomaju z Marijo doma iz Kazelj V zakonu sta imela pet o-trok. Kljub majhni plači je tri otroke izšolal ter Imajo danes lepe službe Bil je namreč vedno priden m skrben gospodar. Slavljenec se vedno zanima za prosvetno delovanje na Opčinah in je ni prireditve tako na Opčinah, kot v bližnji okolici, da ne bi bil prisoten. Rad in vsak dan bere naš dnevnik in druge slovenske časopise. Da je Jerič zdrav, čil, delaven in kljub svojim letom še «mladosten», je dokazal s tem da je pred nekaj leti sam popravil streho svoje hiše Čestitkam svojcev, sorodnikov, prijateljev m znancev se pridružujeta tudi uredništvo in uprava našega dnevnika, z željo da bi živel še dolgo let zdrav, vesel in srečen v družbi svojih dragih. MARIO MAGAJNA Na proslavi 20-letnice obstoja smo in bomo v močni razdalli Kmetijske zadruge je njen pred- od namena, ki ga takšna zadru-sednik med drugim dejal, da so ga zasleduje in mora v naših se razmere našega kmetijskega pogojih zasledovati. Položaj na- gospodarstva in potrebe kmetov ter kmetijstva od 1. 1945 znatno spremenile; zadruga mora budno spremljati ta razvoj in prilagoditi svoje delovanje sedanjim potrebam in razmeram. In dalje pravi: Kljub težavam in oviram ima zadruga dobre perspektive in možnosti za nadaljnje uspešno delovanje v korist svojih članov in kmetijstva. Za to pa je predvsem potrebno sodelovanje članov in prijateljev kmetov ter strokovnjakov. Zadruge so organizacije delovnih ljudi, kmetijske zadruge pa gospodarske organizacije delovnega kmeta, ki kakor koli ščitijo njegove interese. Na Tržaškem je taka zadruga vznikla že takoj po osvoboditvi in šteje 500 članov; v naših precej nihajočih razmerah lepo število. A kot vedno in povsod, se tudi v tem primeru vprašamo tudi in predvsem po kakovosti članov, vprašamo se, če so «živi», aktivni sodelavci s smislom m razumevanjem za skupne zadeve — kratko — če imajo razvit zadružni čut. Ta se razen z vsakdanjo disciplino (poslovne zadeve) očituje na letnih občnih zborih, ki morajo biti dobro pripravljeni, tako da pride do osvežitve vodstva, konstruktivne kritike in novih, koristnih pobud. Zadrugo sestavljajo vsi člani, ne samo odbor, ta le izvaja njihovo voljo v smislu zadružnih pravil in sklepov na občnem zboru, če pa so člani pasivni, brezbrižni, hladni in se za svojo zadrugo zanimajo le toliko, kolikor gre le za njihovo osebno korist, ne morejo na zadrugo staviti nobene zahteve. Ne vemo. kako naj zadruga v takih pogojih svoje delovanje prilagodi potrebam in razmeram, ki so nas že marsikje prerastle! Da, uspešno delovanje, a vedno le z aktivnostjo zadružnih članov, strokovnjakov in prijateljev kmetijstva, kot je predsednik sam naglasil na prej o-menjeni proslavi. A to je ugotovitev, sicer pravilna, ki pa sama po sebi ne more stvari premakniti na bolje. Potrebni so ustrezna akcija in ukrepi. Teh doslej menda še ni bilo od organizacij. ki pridejo pri tem v poštev. Zadruge, kot gospodarske organizacije, so v naših pogojih pu kmetijskih potrebščin, da mu šega kmetijstva je znan, a je nedvomno slabši kot kaže videz. Le vprašajte bolj razgledanega kmeta, kako zre na naše male kmetije glede na njih bodoči razvoj, če pojde še tako dalje kot zadnja leta! Kdor se želi bolje seznaniti s kmečkimi razmerami, mora med te ljudi in stopiti z njimi v neposreden, iskren stik. V kakšni obliki (navaden razgovor, sestanek, poljudno predavanje) se to vrši, je končno podrejenega pomena, glavno je, da je vse domačnost-no in našemu človeku dostopno. Le tako je moč splesti z njim živo, krepko vez in dogna- Nujnost priznanja narodnostnih pravic Kar je ^značilno za vse občine - misli ostati še nadalje v vladi, odločilno, da se stopi led nesodobnega razumevanja za narodne pravice Slovencev v videmski provinci med vladnimi strankami levega centra Že organizacije socialnih demokratov, ki imajo tudi v slovenskih krar jih videmske pokrajine kar znatno število članov, še večje pa število volivcev slovenskega porekla, oklevajo predolgo, da bi priznale slovenskemu poreklu temu ustrezne narodne pravice, zajamčene po ustavi, pa naj vsaj demokrščanska stran ka v videmski pokrajini krene na pot priznavanja narodnih pravic tudi v Furlaniji, kot ji osnovna načela njenega programa, ki koreninijo v naukih krščanstva in še posebej katoliške cerkve, to velevajo Vsaj to plačilo naj da tisočem volivcem slovenskega porekla, ki so njen najtrdnejši steber. Nje-, , . , , , . . no sedanje slepo zanikanje dej- ti, kje in kako tega drobnega štev postaja na daljši rok ne- Po zborovanju KPI v Čedadu in Tolmeču proizvajalca čevelj najbolj žuli, kaj mu v naši stvarnosti najbolj manjka, kako naj bi zadruga v tem in onem primeru ukrenila in podobno. Predvsem se bomo prepričali, kako je naš člo- vzdržno, odkar so cerkvene o-blasti prešle na uresničevanje osnovnih načel krščanstva glede enakopravnosti jezikov tudi v videmski pokrajini, čemu ta nerazumljiv odpor demokristja- vek že dolgo let osamljen, ker nov v videmski pokrajini proti ni nihče prišel in ne prihaja k (osnovnim načelom krščanstva njemu, da bi razpravljali o perečih vprašanjah, o pomenu stanovskih in gospodarskih organizacij, ter ea seznanili o dolžnostih in obveznostih, ki jih ima do svojih organizacij in naše skupnosti. Prenehajmo že enkrat z ob-rušenimi «bi morali«, «bi bilo potrebno« itd., ker so z raznimi prispodobami vred le priložnostne olepšanice. J. F. in katoliške cerkve? Ne drže niti majhni strankarski predsodki, ker bi se po priznava-cnju narodnih pravic beneškim Slovencem prej okrepil kot pa omajal položaj demokristjanske stranke v Beneški Sloveniji. V zvezi z razčiščevanjem slovenske karakteristike pri volivcih slovenskega porekla je značilna sestava vodstva demokri- stjanske sekcije v Spetru po najnovejših volitvah preteklih ................................nuli....■■..■■■Ulil........... i....nun dni: Geometer Alojzij Krucdl, 'profesor Ciril Juša, učitelj A-lojzij Brajdeš, učiteljica Klara Kukovac, Gino Koredič, Guido de Vora, Ferruccio Zufferli, cav. Aoljzij Costaperaria in Albin Juša. V drugih demokri-stjanskih občinskih sekcijah pa dostikrat ni niti enega priimka, ki ne bi pripadal ljudem slovenskega porekla. OPOZORILO TRŽAŠKEGA ŽUPANSTVA Natečaj za šolske štipendije in nagrado univ. študentu Tržaški županstvo opozarja, da zapade 11. decembra rok za predložitev prijav k natečaju, ki ga je razpisala tržaška občina za podelitev štipendije v znesku 400 tisoč lir, ki jih je dala na razpolago Tržaška hranilnica in posojilnica. štipendija bo dodeljena mlademu Tržačanu, k, je posebno vešč v umetnosti, ali glasbi. Natečaja se lahko udeležijo kandidati, ki imajo italijansko državljanstvo, stalno bivališče v Trstu najmanj 5 let, ki so stari manj kot 25 let. ki so dosegli diplomo kakršne koli višje srednje šole, vštevši glasbeni konservatorij, ki nameravajo obiskovati višji zavod za umetniško vzgojo, v Italiji ali v inozemstvu, živijo v slabih gmotnih razmerah, ne prejemajo ali nimajo možnosti, da bi prejeli druge podpore od ministrstva za javno vzgojo. Prošnje na posebnem obrazcu je treba predložiti skupno s potrebnimi dokumenti do 11. ure 11. decembra v sobi štev. 32 na županstvu. Podrobnejše informacije se dobijo na oddelku za občo vzgojo v sobi 97/11 na županstvu. Tržanšiko županstvo obvešča da zapade 11. decembra rok za predložitev prijav k natečaju za dodelitev treh študijskih nagrad (ena po 50.000 in dve po 25.000 lir), ki jih je dala na razpolago Tržaška hranilnica in posojilnica v počastitev 21-letnice smrti njenega nekdanjega funkcionarja Gabriella Foschiattija. Nagrade so namenjene univerzitetnim študentom, ki imajo italijansko državljanstvo, stalno bivališče v Trstu in so vpisani na kakšno univerzo ali višji zavod ter so uspešno opravili izpite v preteklem šolskem letu ter dosegli oceno vsaj 24—30. Zadevne prošnje na posebnem obrazcu je treba predložiti do 11. ure 11. decembra v sobi 32 na županstvu. Podrobnejše informacije na oddelku za javno vzgojo v sobi 97 na županstvu Od dveh zborovanj, ki jih je imela sredi novembra KPI v Čedadu in Tolmeču je treba dati prednost tisti za Karnijo, Kanalsko dolino in Železni kanal po njeni konstruktivni vrednosti, medtem ko je bilo čedad-sko zborovanje v tajniškem poročilu bolj neusmiljena analiza sedanjega razkroja in pogrezanja kot pa poskus zamenjati dosedanje razsulo zgradbo z načrtnimi oporniki, ki bi zaustavili drsenje celega čedadskega o-kraja in s tem največjega dela Beneške Slovenije v brezno e-migrantskega preseljevanja vsega hribovskega prebivalstva, koder imajo beneški Slovenci večino. Kdaj se bodo druge politične stranke Furlanije dvignile vsaj približno do ugotovitve tajnika Muradorija, da v čedadskem o-kraju živi narodna manjšina, da imajo opraviti v teh krajih z gospodarsko degradacijo, ki je strahovito občutna v hribovskih krajih. Ponovil je staro resnico, da je emigracija zavzela množičen obseg, tako da se celi veliki kraji odseljujejo in razseljuje-jo. Muradorijeva zahteva, da bi bilo treba začeti z novo zunanjo politiko za reševanje narodnih vprašanj in tesnejše povezave 'n prijateljske odnose, pa je naletela v raznih slojih prebivalstva na pripombe, češ da je bila z obiskom predsednika Mora že začeta nova politika, le da bi bilo treba sklepe beograjskega sestanka pospešeno realizirati. Konkretno začrtan je bil edino sklep zborovanja, da bi bilo treba ustanoviti konzorcij, sestavljen iz vseh občin in predstavnikov raznih kategorij, ki bi si postavil za glavno nalogo, lotiti se proučevanja in izdelovanja splošnega načrta o gospodarskem in socialnem razvoju v okviru deželnega in državnega načrtovanja. Prvi problem tega splošnega načrta naj bi bil dati kmetijstvu sodobnejši pečat, medtem ko celotno gospodar stvo teh krajev bi bilo zdravo le, ako bi obstajale še možnosti no- vih industrijskih pobud. Realne so tudi zahteve, da bi se morale razviti v večji meri tercijarne delavnosti in moderne infrastrukture. V primerjavi s sklepi na zborovanju v Tolmeču so čedad-ski zaključki preveč splošnega programskega značaja, saj so v Tolmeču programi točneje izoblikovani in postavljajo te naloge: Lotiti se najhitreje hidrogeo-loškega sistematiziranja kot prvi pogoj za zaščito ne samo hribov ampak tudi ravnine pred nevarnostjo novih povodnji. Pričeti z novimi načini kmetijstva v krizi s spremembo sedanjih struktur, povečati živinorejo in okrepiti zadružne oblike. Postaviti tudi v hribih nove-in-dustrijske obrate. Država bi morala v tem dati pobudo. Za rabeljsko izkopano rudo bi morali čimprej izgraditi nov topilni obrat, da bi bil delovni ciklus s tem popoln. Podpirati obrtništvo, razširiti prometne mreže, posvetiti več pozornosti šolskim problemom in okrepiti turizem. Napraviti iz Karnijske skupnosti (ta obsega ne samo Karnijo, ampak tudi Kanalsko dolino, Rezijo in Železni Kanal) resničen instrument učinkovitega in realnega načrtovanja. Javnost videmske pokrajine vidi v razliki sklepov dveh komunističnih zborovanj, da imamo opraviti pri Karnijski skupnosti z že aktivno dolgoletno skupnostjo občin ter da je množica v Karniji demokratično vzbujena in aktivna, medtem ko pa prevladuje pri čedadskem o-kraju, m še najbolj pri slovenskih občinah, paternalistični i-mobilizem, tako da je napredek že v tem, da so prišli vsaj do analiz strahotne sedanje gospodarske degradacije in vsaj do prvih oblikovanj nekega, pa čeprav preveč splošnega programiranja. Slovenci in Furlani za medicinsko fakulteto v Vidmu Splošno problemi Furlanije, ki jih pretresa javnost v krajevnih listih ali v podružnicah političnih strank, so predmet razgovorov, debat in diskusij tudi v Beneški Sloveniji. Seveda se zavzema v slovenskih krajih Beneške Slovenije za trenutne manjše aktualne probleme samo določena plast javnih uslužbencev, trgovcev, poklicnih politikov, vnetejših pristašev tistih strank, ki imajo v nekih krajih vsaj nekaj članov, medtem ko ogromna večina kmetov, gospodinj in ti- Važno opozorilo vinogradnikom 10. decembra zapade rok za prijavo vina • Vinogradniki! Kole za trte naročite pri Kmetijski zadrugi v Trstu. — Ul. Foscolo 1, in njenih podružnicah. zaščitne postojanke delovnega kmeta in to v raznih smereh. Kmetijska zadruea ščiti svojega potrošnika predvsem pri naku-tako pomaga k boljšemu gospo darskemu uspehu. A samo s tem Trošarinski konzorcij za občine | Devin-Nabrežina, Zgonik in Repen-tabor, s sedežem v Nabrežini, sporoča in opozarja na podlagi zadevnih zakonskih predpisov: Kdor posamič ali v povezavi z drugimi predeluje v mošt ali vino grozdje, ki ga je sam pridelal ali kupil, kakor tudi vsi vinogradniki, trgovci in industrije!, ki so kupili grozdje, so dolžni vložiti do 10. de. cembra 1965 pri trošarinskem uradu prijavo o pridelku. V istem roku mora vsakdo, ki ima vinske pridelke iz leta 1964-65, kakor tudi iz prejšnjih let, predložiti trošarinskemu uradu prijavo zalog, ki jjh je imel opolnoči 30. novembra 1965. Obe prijavi morata vsebovati vse podatke, ki jih zahtevata posebna obrazca A in B, in morata biti sestavljena v treh izvodih. Opozarjamo, da trošarinski urad po poteku roka 10. decembra 1965 ne bo mogel v nobenem primeru izdati potrdilnice tistim, ki niso izpolnili dolžnosti glede prijave, niti izdati potrdilnice za količine, ki bi presegle prijavljene količine. Kdor ne bo izpolnil dolžnosti, ki so zgoraj navedene, bo kaznovan na podlagi zakonskih predpisov z globo od 100.000 do en milijon lir. Kakor smo že objavili, velja ena. ko opozorilo tudi za vinogradnike in vse tiste, ki imajo v zalogi vino, tudi v vseh drugih občinah. Našim vinogradnikom priporočamo, naj se za potrebne informacije in prijave obrnejo na tajništvo ZK in ZMP. Objavljamo uradne ure trošarin-skih uradov na Tržaškem: Trošarinski urad v TRSTU — Ul. del Teatro 4. Uradne ure: od 8. do 12. in od 15. do 18 ure. V MILJAH (na županstvu) Uradne ure: od 8. do 12. in od 15. do 18 ure. V DOLINI (na županstvu) Uradne ure: od 8. do 12. ure. Trošarinski urad v Nabrežini (na županstvu). Uradne ure- V NABREŽINI: od 8. do 13. V ZGONIKU (na županstvu) vsak torek in petek od 9. do 12. ure. Na REPENTABRU (na županstvu) vsak ponedeljek in četrtek od 9. do 12. ure. stih delavcev, ki so slučajno o-stali doma iz raznih razlogov, ne posveča posebne pozornosti trenutnim enodnevnim problemom. Velika večina slovenskih ljudi ve in se zavzema le za probleme, ki so zanjo življenjskega pomena: emigracija, možnosti industrializacije, prednosti nove dežele in njeni nedostatki, urejevanje hudournikov, pogozdovanje, problemi pasivnih krajev, narodnostne pravice, jezik slovenskih vernikov pri sv. maši in podobno. Izven tega pa so še razni problemi, ki se tičejo samo videmske pokrajine, ne pa goriške in tržaške. Dostikrat so to problemi videmske pokrajine čisto furlanski, celo v nasprotju s stališči in mišljenji na Goriškem in Tržaškem. Beneški Slovenci so navajeni, da določene probleme hribovskih krajev Furlanije in pa tudi cele Furlanije smatrajo za svoje, kar je povsem realno. Problemi socialne zaščite furlanskih emigrantov so tudi problemi emigrantov iz Beneške Slovenije, čimprejšnjo izgraditev velike avtomobilske ceste Videm - Trbiž si želijo tudi naši ljudje v Nadiških dolinah in v Kanalski dolini. Poklicna vzgoja v strokovnih tečajih in šolah po končani petletni osnovni šoli je slovenskim staršem in tudi občinskim svetovalcem prav tako pri srcu kakor ljudem in svetovalcem iz Palmanove, Tol-mezza ali pa katerega koli dru- gega kraja. Razumljivo pa je tudi, da imajo furlanski preprosti ljudje in tudi preprosti beneški Slovenci manj posluha za težave tržaškega pristanišča, za stiske goriške svobodne cone, kot se tudi Goričani in Tržačani ne ogrevajo tako zelo za ustanovitev medicinske fakultete in drugih visokih šol v Vidmu. Nasprotno pa boj za univerzitetne šole v Vidmu podžiga tudi določeno plast ljudi slovenskega porekla, ki so diplomirali na srednjih in univerzitetnih italijanskih šolah. Ne samo v Vidmu, ampak tudi v Spetru so se občinski svetovalci, seveda na pobudo višjih vladnih pa tudi opozicijskih strank, zavzeli na občinskih sejah za medicinsko fakulteto in druge univerzitetne institute v Vidmu. Druga plat tega vprašanja pa je sploh verjetnost, ali bi se sploh povečalo število študentov iz Beneške Slovenije, če bi imeli fakulteto v Vidmu. Velika večina slovenskih dijakov si ne bo mogla privoščiti niti Vidma. Za videmsko medicinsko fakulteto se niso zavzeli samo v Spetru, ampak tudi v sosednjem Sv. Lenartu, kjer so bili zanjo za zdaj le v sekciji liberalne stranke. Če bo potreba, bodo glasovali za to fakulteto v vseh desetih slovenskih občinah Beneške Slovenije in povrhu še v raznih sekcijah vladnih in opozicijskih strank. Vreme včeraj: Najvišja tempe ratu- ra 9,5, najnižja 4.2, ob 19. uri 6,6 stopinje, zračni tlak 1007,9 raste, vlaga 70 odst.. veter severovzohd- nik 4 km na uro. nebo jasno, mor- je mimo, temperatura morja 11,8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 5. decembra Stojan Sonce vzide ob 7.29 in zatone ob 16.22. Dolžina dneva 8.53 Luna vzide ob 14,35 in zatone ob 3.24. Jutri, PONEDELJEK, 6. decembra Mikla INTERPELACIJA SENATORJA VIDALIJA NA MINISTRSKE ORGANE Predstavniki RPI zahtevajo koordinirane ukrepe v korist tržaškega gospodarstva Zahtevani ukrepi se nanašajo na nujne državne finančne posege za tržaško pristanišče in za industrijo, predvsem za okrepitev in modernizacijo ladjedelnice Sv. Marka Senator V. Vidali ln drugi predstavniki KPI so naslovili na pred-sedhika ministrskega sveta, na ministre za trgovinsko mornarico, za državne udeležbe, za Javna dela, za delo in socialno skrbstvo, za industrijo in trgovino ter za promet posebno interpelacijo, s katero jih vprašujejo, ali ne mislijo skupno nadeti vprašanja nujnega podeljevanja pomoči tržaškemu gospodarstvu, ki se postopno pogreza v čedalje hujšo krizo, in ki bo utrpelo, ako ne bo vlada nastopila v najkrajšem času s primernimi u-krepi, morda nepopravljivo škodo. To pa utegne imeti škodljive posledice tudi za državno gospodarstvo, kateremu nasprotno tržaško pristanišče in tržaška industrija lahko doprineseta občutno korist. Komunistični senator in njegovi so. mišljeniki poudarjajo v svoji interpelaciji predvsem potrebo državnega posega v dve smeri, in sicer: a) tržaško pristanišče: v najkrajšem času je treba uravnovesiti bilanco podjetja Javna skladišča, u-resničiti pristaniško ustanovo v avtonomni obliki, kakršno predvideva deželni statut; pristanišče Je treba modernizirati in mu zagotoviti potrebna finančna sredstva, da bo lahko nastopalo v mednarodnem prometu s konkurenčnimi tarifami ; uprava državnih železnic mora prevzeti nase finančno breme, ki ga predstavlja železniški promet v notranjosti pristanišča; pristaniške naprave in opreme je treba modernizirati in usposobiti ra sodoben razvoj prometa, in sicer po načrtih, ki so Jih svoj čas izdelale krajevne pomorske oblasti; v okviru pristaniških dejavnosti Je treba izboljšati obstoječe cestne, železniške, pomorske in letalske zveze, ter še posebej ojačiti pomorske proge, na katerih plujejo ladje državnih plovnih družb. b> na industrijskem področju Je treba modernizirati in potencirati zlasti ladjedelnice Sv. Marka in vse krajevne industrijske obrate na ladjedelniškem, mehaničnem in železarskem področju, pri katerih so soudeležene državne finančne druž. be. Skupina komunističnih predstavnikov poudarja dalje v svoji spomenici, da je bilo v okviru omenjenih dejavnosti že pripravljenih nekaj načrtov in že nakazanih nekaj sredstev iž državne blagajne, vendar pa se Je skoraj pri vseh postavkah uradna pot postopkov prej ali slej prekinila ali všaj rtiOčno zavrla, enkrat zaradi tega, ker je bil za posamezna dela predviden določen znesek, a je njegova izvedba pozneje terjala znatno več denarnih sredstev, drugič zaradi tega, ker so bila za to določena sredstva v zadnjem trenutku namenjena drugim področjem, tretjič zopet zaradi nevzporednosti med vladnimi in «evropskimi» načrti, ali pa med vladnimi na eni in velikimi zasebnimi koncerni v okviru same države na drugi strani. Spričo resnosti položaja, ki je značilen za današnje tržaško gospodarstvo in spričo velike važnosti, ki jo utegne tržaška ekonomija imeti za celotno italijansko gospodarstvo in še posebej za gospodarstvo novo ustanovljene dežele Furlanije-Julijske krajine, pozivajo komunistični predstavniki vlado, naj se loti proučevanja omenjenih vprašanj čim prej in naj prav tako v najkrajšem času pripravi orga-ničen načrt za rešitev nakazanih problemov. 12. dec. v Kulturnem domu Občni zbor Sindikata slov. šole V nedeljo, 12. dec., ob 9. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma redni občni zbor Sindikata slovenske šole v Trstu. Na dnevnem redu: Otvoritev, izvolitev predsedstva, branje zapisnika lanskega občnega zbora, poročila tajništva, referentov, nadzornega odbora in razsodišča, razprava in sprejem poročil, razreš-nica, volitve novega odbora, predlogi, razno. Vsi, ki žele predložiti kak predlog, naj ga pismeno predlože odboru Sindikata slovenske šole, Ul. Fabio Filzi 8/1. do 10 dec. Vabljeni tudi nečlani limillliimiiiMitllllllliilllilliiiiilliiliiniiiimiiillmillUniiiiiiiliiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMitiiiiiiiiiiii NOVEMBRSKI OBMEJNI PROMET NA TRŽAŠKEM Skoraj dva milijona oseb v enem mesecu preko meje S potnimi listi je potovalo v obe smeri 713.112 oseb, z obmejnimi propustnicami pa kar 1.250.264 Obmejna policija je objavila podatke o razvoju osebnega obmejnega prometa na tržaškem področju v preteklem novembru. Iz teh podatkov je razvidno, da je bilo letos na italijansko-jugoslovanski meji mnogo bolj živahno kakor v istem mesecu lansko leto, saj je mejno črto prekoračilo s potnim listom kar 713.112, s propustnico pa 1,250.264 ljudi, medtem ko so jih v lanskem novembru našteli le 242.117, odnosno 638.089. S potnim listom je letos potovalo na sosednje jugoslovansko področje 278.479 italijanskih in 79.300 tujih državljanov, v nasprotno smer pa je potovalo 278.240 Italijanov in 77.093 tujcev. Med tujci so daleč prevladovali Jugoslovani, ki so dali skupno kar 117.500 prehodov (kakor znano, praznujejo v Jugoslaviji konec novembra praznik republike, v žili tudi v jugoslovanskih-.* evidenčnih., .tablic, kar pomeni, da so si zlasti iz bližnjih krajev mnogi., j^goejpmvsjfj ZAOSTRITEV SINDIKALNEGA SPORA Jutri stavka delavcev v CRDA arzenalu in v Tovarni strojev Sredi tedna verjetno stavka ladjedelniških delavcev v obrambo ladjedelnice Sv. Marka , so po vrsti obmejni pre- teb.Aaeb pa smq ^ op.fr bodi pri Fernetičih (247.300 preho-Trstu in Gorici mnčgo dov) na pesku (47.600), pri Lipici (26.200)/ pri Lazaretu (12.600), pri Repentabru (12.400), pri Camporah .(8,500), pri Cerejih (6.700) in pri Sv. Barbari (4.800 prehodov). Tržaške sindikalne organizacije so napovedale za jutri enourno stavko vseh delavcev in uslužbencev Jadranskih ladjedelnic — CRDA — Tržaškega arzenala in Tovarne strojev. Stavka sledi prekinitvi pogajanj glede proizvodne nagrade za delavce in nameščence ladjedelnice Sv. Marka in Tovarne strojev do katere je prišlo na sedežu Intersin-da v Rimu. Delavci in nameščenci Tržaškega arzenala pa so prizadeti zaradi prekinitve pogajanj za proizvodno nagrado na krajevnem In-tersindu. Jutrišnja stavka pa ima še en namen: podpreti s solidarnostno akcijo vseh ladjedelniških delavcev borbo delavcev Tovarne strojev. ki se že dalj časa borijo proti novemu načinu akordnega dela in norm. ki jih je uvedlo ravnateljstvo ter proti nezakonitim globam, s katerimi je uorava tovarne kaznovala nekatere delavce. Prizadeti in sindikalne organizacije menijo, da gre za povračilen ukrep uprave podjetja proti delavcem, ker nočejo sprejeti omenjenih u-krepov. V sindikalnih krogih napovedujejo nadalje za prihodnji teden še eno stavko ladjedelniških delavcev. Verjetno bo prišlo do nje sredi tedna. Delavci bodo verjetno šli v sprevodu po mestu ter se potem zbrali na Trgu sv. Antona. Ta akcija bo ponovna protestna manifestacija v okviru borbe za obrambo ladjedelnice Sv. Marka. Jutri seja deželnega sveta Jutri se ponovno sestane deželni svet. Na dnevnem redu je zaključek proučevalnega dela zakonskega osnutka o deželnem nadzorstvu nad krajevnimi ustanovami. Na torkovi seji se bp svet lotil novega zakonskega osnutka, ki se nanaša na proračun za leto 1966. Predsednik deželnega odbora Ber-zanti bo prikazal deželnemu svetu običajni letni pregled delovanja deželnih organov, hkrati s tem pa bo napovedal glavne programske točke posameznih resorjev za prihodnje leto. Na torkovi seji bodo načeli tudi vprašanje deželne pomoči kmetovalcem, oškodovanim po mrazu in neurjih. Osrednja vla. da je namreč v tej zvezi dodala nekaj svojih pripomb k upravljanju sklada za deželno solidarnost, ki sestoji iz začetne kvote tri mili-iarde lir iz deželnega proračuna ‘za 1965 in iz 500 milijonov lir iz proračuna za vsako naslednje leto. Deželni svet se bo nato sestal tudi v četrtek in v petek, ko je na vrsti razprava o proračunu za poslovno leto 1966. Skupaj s sporočilom predsednika deželnega odbora bodo na prihodnjih sejah raz. pravljali tudi o posebnem dokumentu, v katerem je deželni urad za gospodarsko načrtovanje naka- zal najvažnejše točke gospodarskega razvoja v državi med letom 1965, in postavil primerjavo z zastojem v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Predkongresno delovanje PSDI Tržaška federacija italijanske socialdemokratske stranke poroča, da so se sinoči zaključila dela zbora strankine sekcije Trst-center, ki Jih Je vodil prof. Lonza. Med zasedanjem zbora so se oglasili k besedi številni predstavniki stranke, pri tem pa Je prišla na dan enotnost gledišč prizadetih voditeljev glede na najvažnejše politične probleme v državnem in krajevnem merilu. Pred zaključkom dela so soglasno sprejeli resolucijo levega centra, ki jo je poprej v glavnih obrisih razložil prof. S. F. Romano, ter izvolili delegate za skorajšnji vsedržavni kongres stranke. Tudi predkongresni zbor strankine sekcije pri Sv. Soboti se je zaključil sinoči. Za novega predsednika sekcije je bil imenovan občinski svetovalec B. Lovero. Dosedanji predsednik B. Giraldi Je na kratko orisal politično delovanje sekcije v zadnjih treh letih ter Je podčrtal soglasnost PSDI s politiko levega centra. Izrazil je upanje, da bo na prihodnjem kongresu prišla do Izraza ponovna združitev vseh socialistov. Podtajnik stranke za tržaško področje G. De Gioia je v kratkem govoru naglasil položaj socialdemokratov v krajevnih ustanovah na Tržaškem, tajnik Zvezne delavske zbornice Lovero pa je nato spregovoril o najvažnejših gospodarskih vprašanjih v današnjem tržaškem življenju, tako o vprašanju ladjedelnice Sv. Marka, o avto cesti, o vprašanju Javnih skladišč, železniških zvez, naftovoda itd. Sporočilo finančne intendance Urad za stike s publiko pri finančni intendanci sporoča v zvezi z uveljavitvijo novega gradbenega mestnega katastra s 1. januarjem prihodnjega leta, da bo novi kataster s fiskalnega vidika (za odmero ustreznih davkov) praktično stopil v veljavo le 1. januarja 1967; to sledi iz določb člena 179 enotnega zakonika štev. 645 z dne 29. januarja 1958. državljani izbrali Trst in Gorico kot cilj za svoj izlet. Na drugem mestu so bili številčno zahodni Nemci s 5.100 prehodi, tem pa so po vrsti sledili Grki s 4.900, Avstrijci s 4.400, Turki s 3.900, Francozi s 3.700, Američani s 3.000, Angleži z 2.800, Švicarji z 2.400 prehodi, itd.. S propustnico je v preteklem novembru stopilo na jugoslovansko področje 383.054 italijanskih državljanov, medtem ko se je vrnilo domov čez mejo 241.609 jugoslovanskih državljanov; promet v nasprotno smer pa je dosegel pri Italijanih 382.465 in pri jugoslovanskih državljanih 243.136 prehodov. Med najbolj obiskanimi mejnimi prehodi prevladuje kakor vedno blok pri škofijah, na katerem so v novembru našteli kar 860.900 prehodov. Sledili .......... V sredo kongres tržaške PSIUP Tajništvo tržaške federacije PSIUP sporoča, da so se te dni zaključila predkongresna zborovanja, na katerih so razpravljali o tezah za prihodnji I. vsedržavni kongres, ki bo v Rimu od 16. do 19. decembra. V sredo, 8 decembra, bo v Trstu pokrajinski kongres, na katerem bodo izvolili novo vodstvo m delegate za vsedržavni kongres. • V sredo 8- decembra ob 11. uri bo v dvorani liceja »Dante Alighieri* svečana podelitev nagrad učencem in dijakom, ki so napisali najlepše naloge v okviru 6. natečaja ljubiteljev živali, ki ga je razpisala ustanova za zaščito živali. Nova znamka Poštna direkcija sporoča, da izide danes, kot običajno od dnevu znamke, spominska znamka v vrednosti 20 lir. Nova znamka bo veljavna do 31. decembra 1966. SINOČI V POČASTITEV VRABČEVE 60-LETNICE Koncert zbora «Jacopus Gallus» v mali dvorani Kulturnega doma Zbor je izvajal izključno Vrabčeve pesmi, znane in manj znane, ki pa so enako osvojile poslušalce - Čestitke predstavnikov kulturnih ustanov in organizacij Sinoči je bila v mali dvorani Kulturnega doma prisrčna, tako-rekoč intimna-kljub številnim prisotnim, ki so napolnili dvoranico-slovesnost, združena s koncertom zbora «Jacopus Gallusa. Slovesnost in koncert sta bila posvečena našemu dragemu in simpatičnemu U-baldu Vrabcu, skladatelju, pevovodji, glasbenemu pedagogu in javnemu. zlasti prosvetnemu delavcu, ki slavi v teh dneh svojo 60-let-nico. Za ta njegov življenjski jubilej je njegov zbor naštudiral za celovečerni koncertni program izključne njegove' pesmi, od starejših do novejših, od takih, ki se skoraj obvezno pojejo na raznih koncertih in zlasti še ob določenih priložnostih, pa do takih, ki jih zaradi njihove časovne odmaknjenosti redkeje slišimo. Zbor jih je pod avtorjevim vodstvom izvajal vse lepo in dovršeno, še najlepše pa tiste, ki so takorekoč že ponarodele, kot na primer «Slovenska pesem«, «Bilečanka», obe dalmatinski narodni in njegovi priredbi, naša dia-lektalna «Kej me b’š t’ku zamje-ro», pa seveda slovita «Zdravica», skratka predvsem tiste, ki so našemu čustvovanju po vsebini in Vrab-čevi svojstveni glasbeni konstrukciji najbližje. Celotni program, ki je nudil poslušalcem nekak prerez, če ne že tudi razvojnost, Vrabčevega skladateljskega ustvarjanja, v katerem pa je z manjšimi variacijami ostal vseskozi zvest svojemu originalnemu izrazu, bi zaslužil daljšega opisa, ki pa nam ga čas in prostor ne dopuščata. Lahko pa bi le omenil, da je škoda, da ta koncert ni bil izvajan v veliki dvorani, ki je vendarle bolj akustična, kot pa mala dvorana, ki očitno za večje zbore ni posebno primerna. Kljub tej neakustičnosti pa so vendarle prišle do veljave mnoge zborove odlike, med katerimi zlasti precizno komorno izvajanje in pa lepa uravnovešenost glasovnih skupin. Po zaključenem koncertnem programu, za katerega sta zbor ter avtor in dirigent prejela obilo a-plavzov (dve pesmi so morali celo ponoviti) je prišel na vrsto slavnostni del. Vrabcu je najprej v imenu zbora prisrčno čestital in se mu zahvalil za njegovo delo ter poudari, njegove zasluge za zbor, član zbora Rojc, nato pa je spregovoril predsednik SPZ dr. Robert Hlavatij. ki je v prvi vrsti poudaril slavljenčeve zasluge pri njegovih prizadevanjih za procvit naše osrednje prosvetne ustanove, ki jo ■je..veC let vadil J&t predsednik. Poudaril je njegovo vzorno pevo-vodsko in pedagoško* delo v raznih zborih, zlasti pa še njegov skladateljski delež, -s- katerim je tako pomembno obogatil glasbeno zakladnico vsega slovenskega naroda. Zaželel mu je še dolgo srečnih in plodnih let in mu v znak zahvale poklonil v imenu SKGZ, SPZ in GM magnetofon. Za dr. Hlavatvjem je slavljencu čestital v imenu Glasbene Matice, pri kateri je dolga leta poučeval, ravnatelj šole dr. Gojmir Demšar, v imenu Slovenskega kluba pa dr. Vlado Turina, ki mu je v znak hvaležnosti za sodelovanje pri klu-bonih .torkovih večerih, poklonil umetniško sliko R. Hlavatpja. Prav tako sta Vrabcu čestitala predstavnik p.d. .Lipa. iz Bazovice Miro Prešel in predstavnica p.d. .Skedenj., na koncu pa je spregovoril le predsednik SKGZ Boris Race, ki je nekako povzel misli in ugotovitve, ki so jih izrekli že drugi pred njim, pri tem pa je zlasti poudaril, da mi vsi poleg Vrabčeve skladateljske u-stvarjalnosti, ki je po obliki in vsebini tako svojstvena, poleg njegove požrtvovalne pevovodske dejavnosti in delavnosti v naših prosvetnih organizacijah, cenimo pri njem tisto, kar je zanj tako značilno, namreč njepono simpatičnost, njegovo vedrost, njegov nalezljiv humor, in njegov življenjski optimizem, ki ga niti ostra kritičnost do raznih pojavov, ne more uničiti Po izgovorjenih čestitkah so pre-čitali še vrsto pisem, ki jih je prejel Vrabec za svojo SO-letnico, in med njimi tudi pismo s čestitkami našega lista, ki šteje tov. Vrabca med svoje zveste sodelavce, nato pa se je slavljenec sam zahvalil vsem skupaj za izrečena voščila, darila in cvetje in ker — kot sam pravi — nima govorniškega daru, je prepustil končno Avtomobilist podrl pešca Sinoči so na prvi kirurški oddelek bolnišnice s prognozo okrevanja v 40 dneh sprejeli 54-letnega delavca Maria Steffeja iz Ul. I. Sve-vo 15 zaradi verjetnih zlomov reber in nezavesti. V bolnišnico ga je s svojim avtom TS 38461 prepeljal 23-letni delavec Salvatore Beretta iz Ul. Baiamonti 30. Ta je povedal, da je malo prej z avtom podrl Steffeja, ko je blizu emigrantskega doma, prečkal Ul. I. Svevo izven zebrastega prehoda. Preiskavo o nesreči vodijo agenti pri S. Soboti. iiiHiiiiiiiimiinmiiiiiiimiiiiiiMHiiiiiiiiiiivrtiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHimimiiMHiiitiiiiiiiiitiiiiii HITER USPEH AGENTOV KOMISARIATA PRI SV. SOBOTI Po dveh dneh prijeta fanta ki sta izropala tobakarno Mladeniča, ki sta večino denarja že zafrčkala, sta priznala še druge grehe Po dveh dneh so agenti s komisariata pri Sv. Soboti že prijeli mladeniča, ki sta v noči med torkom in sredo izvršila tatvino v tobakarni 40-letnega Luigija Špan-gara v Ul. Valmaura 1 in odnesla nekaj nad pol milijona lir plena. Gre za Luigija Giurissicha iz Domus Civica 11 in Silvana Zarla iz Ul. Vivaldi 6, oba devetnajstletnica. Mladeniča sta že opravila več tatvin, vendar sta imela srečo, da ju niso nikoli prijeli. Prav zaradi tega, so imeli agenti tudi težave pri iskanju krivcev tatvine v tobakarni. Kar ju je izdalo, je bila okolnost, da sta takoj po tatvini začela trošiti denar. Agenti so seveda takoj zasumili, da nekaj ni v redu, še posebno ko so izvedeli, da mladeniča nimata kdo ve kakšnih rednih denarnih dohodkov. Poročali smo, da sta tatova kradla v tobakarni, kjer sta pobrala 178.000 lir, skoraj 800 zavojčkov cigaret, ženske nogavice igralne karte in bonbone. Nogavice sta potem darovala dekletom, cigarete pa sta v glavnem pro- dala. Samo Giurissich je imel doma še nekaj zavojčkov, v žepu pa so mu našli še 44.000 lir. Policisti 90 tatiča odvedli na komisariat in ju dolgo zasliševali. Oba nepridiprava sta se na vse kriplje umikala, potem po sta morala le priznati. Pri tem pa so prišle na dan tudi druge tatvine. Za tatinski podvig v tobakarno sta se Giurissich in Zarl dobro pripravila. Na stojnici na Pon-terošu sta kupila sveder in z njim preluknjala stranska vrata tobakarne. Z lahkoto sta potem odstranila notranji zapah in prišla v notranjost. Toda to še ni vse. Pri raznih nočnih podvigih sta tatiča kradla avtomatične strojčke za delitev žvečilnega gumija, pobrala denar m strojčke nato odvrgla. Ukradla sta tudi dva avtomobila, enega v Skednju drugega pa v Ul, Cice-rone in ju nato zapustila. Agenti so Giurissicha in Zarla prijavili sodišču zaradi tatvin z obteževalnimi okoliščinami, Zarla pa tudi zaradi vožnje avta brez dovoljenja. Pustili so ju na začasni svobodi. besedo zboru, da je zapel pesem v smislu njegovega imena t-j. nekako vrabčevsko himno, ki je za ključila ta simpatični in tudi kulturno pomembni slavljenčev večer. Manifestacije videmskih študentov Študentje videmskega klasičnega liceja so včeraj po zaključku pouka manifestirali na Trgu Li-berta v Vidmu proti ustanovitvi medicinske fakultet v Trstu. Kot znano, bi hoteli videmski študentje imeti fakulteto v svojem mestu. Policija je razgnala demonstrante, štiri pa jih je pridržala, vendar jih je po zaslišanju izpu stila. Brezvesten kolesar po nesreči pobegnil Brezvesten kolesar je včeraj popoldne v Ul. Tarabocchia blizu trgovine «Sessi» podrl 62-letno Mario Anno Tadeo vd. Emersi iz Ul. Settefontane 36, ki je prečkala cesto. Ženska je sama prišla v bolnišnico, kjer je povedala, da jo je neznanec najprej podrl, potem pa zbežal. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek, kjer se bo morala zdraviti mesec dni zaradi zloma desnega zapestja. Na Trgu De Gasperi so včeraj popoldne bolničarji RK prevzeli 56-letnega kleparja Maria Gerdola iz Ul. dell’Eremo 207, ki je nezavesten ležal na tleh ter ga prepeljali v bolnišnico. Sprejeli so ga na nevrokirurški oddelek zaradi udarcev v glavo. Bolničarji niso vedeli povedati, v kakšnih okoliščinah se je Gerdol ponesrečil. Ponesrečenec se bo moral zdraviti dva tedna. Zaradi mokre ceste z avtom v zid Ker je s svojim avtom TS 59483 včeraj zjutraj 35-letna Bruna Ga-spard por. Gionchetti iz Ul. Co-lombo 6 zdrsela po moklem asfaltu, je v bližini Štramarja zavozila na desno stran ceste in se močno zaletela v zid. Gaspardova se je v avtu vračala z mejnega jprehoda pri Škofijah. Ko je privozila na velik ovinek pri Stra-marju pa se je pripetila nesreča. {Pri trčenju si je ženska polomila ■■čeljust, si izbila zgornje sekalce 'ter se ranila po obrazu, ustnicah lin udih. Literarni večer srednješolcev na Opčinah Mladinski krožek srednješolcev iz slovenskih srednjih šol iz Trsta je priredil sinoči v Prosvetnem domu na Opčinah literarni večer, na katerem so nastopili sodelavci «Literarnih vaj«. Namen te prireditve je bil, da bi se tudi širši krog ljudi seznanil s prizadevanji, ki jih kažejo mladi ustvarjalci na področju literarnega ustvarjanja. Tako se je v dvorani Prosvetnega doma zvrstilo lepo število mladih fantov in deklet, ki so že doslej v «Literarnih vajah« napravili prve korake v proznem in pesniškem poskušanju. Ne-vica Lukeš je z občutkom prebrala svoj sestavek, ki je zanj dobila tudi zlato kolajno kot najboljše delo o odporniškem gibanju. Ob proslavi v tržaški rižarni je njeno pojmovanje osvobodilnega boja dozorelo v spoznanje, da so se udeleženci tega boja borili «za svoje otroke, za otroke vsega sveta, zate in zame...« Sergej Verč je prebral svojo refleksivno pripoved «Nevidna vešala«, Mirka Daneu pa se je predstavila s psihološko zelo dobro pogojeno pripovedjo iz otroškega doživljanja sveta in življenja pod naslovom «Zaklad na dvorišču«. Sergej Kocjančič je šel po Kosovelovih sledeh in je napisal občutene verze o Krasu in kraških brinovkah. Pripoved-niško zelo razgibana je bila zgodba, ki jo je pripovedovala živa Gruden o prešernem izletu mladih fantov in deklet, ki pa se je končal s spoznanjem, da je vsak človek, tudi otrok, lahko nesrečen. Občutena je bila tudi črtica «Na cestiu Nadje Kriščak, ko je orisala osamljenost sodobnega človeka, ki se je zajedla tudi v mlado dušo. Sergej Premru se je kot zadnji predstavil s potopisno črtico, ki pa je izzvenela v občuteno označko svetlobe in senc sodobnega sveta in ljudi. Vsekakor pomeni pobuda Mladinskega krožka zelo posrečeno zamisel, ki ji bodo sledile, kot je pričakovati, še druge v obliki podobnih prireditev. Obvestilo konzorcija razlaščencem v Dolini Konzorcij razlaščencev sklicuje na stari občini v Dolini za jutri, 6. decembra ob 19.30 sestanek razlaščencev iz druge skupine. Zaradi važnosti zadev o katerili bo govora na sestanku, vabi tajništvo konzorcija, da se razlaščenci sestanka gotovo udeleže. Kiričenko o sovjetskem gospodarstvu V dvorani «Di Vittorlo« v Ul. Pondares 8 bo v torek 7. dec. ob 20.15 prof. Vadim Kiričenko, sodelavec Sovjetskega znanstvenega inštituta za gospodarstvo, predaval v okviru delovanja italijanskega združenja za prosvetne stike s Sovjetsko zvezo o temi «Razvoj sovjetskega gospodarstva.v sedanjem trenutku». Vstop prost. uituiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMimiinimiiiiiiiiMiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiii Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 4. decembra se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 15 oseb. - UMRLI SO: 57-le-tna Maria Creva-tin, 68-leUii Giovanni Barin, 90-letna Bartolma D’Alto vd. Rizzardo, 57-letni Francesco Ughi. 80-letni Giuseppe Pamici, 60-letni Cesare Gaio, 72-letnl Vittorio Pupo, 75-letnl Antonio Cemac, 51-letna Cristina Me-senich por. Maurl, 68-letni Gerardo Salimbeni, 71-letna Anna Ban vd. Bancovich, 74-letni Giovanni Maria Poldrugo, 79-letni Giulio Ghidini, 79-letni Luigi Ferluga, 66-1 etni Giuseppe Kovic. OKLICI: uradnik Giuseppe Man- gano in gospodinja Elisa UstuMn, steklar Alberto Podrecca in gospodinja Maria Canduslo, spec. težak Mario Purrini in gospodinja Giuseppi-na Justincic, uradnik Ottavio Seba-to in gospodinja Silva Mioni, sprevodnik Giorglo Počkaj in geometer Raima Resic, karabinjer Francesco Ferrante In bolničarka Maria Antonia Chmet, geometer Giuliano Pul-cini in gospodinja Giovanna Maria Martinelli, poljedelec Antonio Ra-zem in gospodinja Dina Baldissin, elektromehanik Mario Furlan in u-radnica Elisabetta Buiani, uradnik Franco Antonio Bonivento in uradnica Matilde Gisella Štern, uradnik Egidio Canziani in delavka Bruna Fraosln, upokojenec Vitaliano De-grassi in gospodinja Libera Chicco, računovodja Bruno Derini in računovodkinja Fermana Manzin, pleskar Arduino Gerdol ln gospodinja Emi-Jia Kristel, trgovec Sergio Ghersi-nich in gospodinja Annamaria Per-cavassi, električar Alberto Lio in prodajalka Maria Valenti, uradnik Eduardo Corona in učiteljica Eleonora Scarparo, električar Pietro Bravln n gospodinja Teresa Demartin, mehanik Giuseppe Furlan in študentka Sonia Premate, električar Renato C od ari n in strojepiska Suzanne De-ruelle, inženir Franco Piet in uradnica Nidia Giacchelli, tiskar Renzo Blessano in gospodinja Maria Gra-zia Vecchiet, mehanik Adolfo Va-resano in uradnica Lulsejla Maras-si, delavec Giordano Cerut ln de lavka Laura Krajcer, učitelj Fau-sto Papa ln gospodinja Epifania Tes-sitore, upokojenec Marcello Possldel in gospodinja Maria Frausln. podčastnik letalstva Adriano Bianchi in uradnica Vittoria Gregorio, radio-tehnlk Drago Pertot In uradnica Li-liana Bianchi, upokojenec Pietro Fa-nel 1 i In gospodinja Lldia VViedenhof-fer, Inšpektor tvrdke Vinicio Rlsali-ti in gospodinja Marcella Eulas, kapetan 1 aolo Amato ln učiteljica Olaudla Vecchiet, uradnik Remigio Parenzan In gospodinja Ida Zigante, uradnik Roberto Tombesi in uradnica Norina Škerl, Inženir Romano Righl In študentka Glullana Cavag-gionl, radiotelegrafist Aldo Giacomelli ln gospodinja Mariarosa Vosil-la Morales, karabinjer Flllppo Vita-le In gospodinja Adalgisa Božic. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (29. 11. — 5. 12.) Giustl, Ul. Bonomea 93 (Greta), dr. Rossetti, Ul. Combl 19. dr. Signori. Trg Ospedale 8, Tamaro et Nerl, Ul. Dante 7, Godina, Trg S. Giacomo 1, Alla Minerva, Trg sv, Frančiška 1, Al Due Mori, Trg Unitž 4, G. Papa, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz). Od 13. do 16. ure Godina, Trg S. Giacomo 1, Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1, Al Due Mori, Trg Unita 4. G. Papa. Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz). NOČNA SLUŽBA LEKARN Glusti, Ul. Bonomea 93 (Greta), dr. Rossetti. Ul. Combl 19, dr. Signori, Trg Ospedale 8, Tamaro et Neri. Ul. Dante 7. LADJE V PRISTANIŠČU C. dl Siracusa, Irma, Marechiaro, Palladio, Borea, Iris, Olimpia, Artemide, Pescara G. Borsl, Settemari, Oceanus, San Giorgio, Saipa II. fi-speride, Capraia, Vulcania (It.), Or-Jen, Avala, Kolasin, Blato (Jug.) Ardahan (Turčija), Tokaj (Madž.) Orion (Panama), Maria M., Archan-gelos G., Bremerhaven, Grigorousa (Gr.), Mati Partizani (Albanija), T Stavros (Marok), Phinik (Ll.), Fina Nederland (Nizoz,). LOTERIJA BARI 47 82 55 19 62 CAGLIAR1 29 35 84 18 17 FIRENCE 22 68 13 88 48 GENOVA 11 30 45 71 87 MILAN 49 53 47 14 23 NEAPELJ 14 79 36 74 68 PALERMO 60 33 34 81 67 RIM 35 41 1 32 50 TURIN 61 10 80 66 22 BENETKE 77 79 70 3 14 ENALOTTO XII 1 XI X X 2 2 2 X Kvote: 12 točk 13,703.000 lir. 11 točk 256.900 lir. 10 točk 19.200 lir. Kino - fotografski material ŠEGUL IN Trst, Ul Mazzini 53 Telefon 733-361 vabi prijatelje ln znance, naj ga obiščejo Slovensko gledališče v Trstu JUBILEJNA SEZONA 1965—66 Danes, 5. decembra ob 16. url SASA ŠKUFCA (Po Grimmu) JANKO in METKA Otroška spevoigra v treh dejanjih Rezervacija vstopnic za vse predstave na tel. 734-265 vsak dan od 11. do 14. ure. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Prosimo cenj. občinstvo, da dvigne rezervirane vstopnice vsaj petnajst minut pred pričetkom. — Med predstavami deluje bar Kulturnega dom. PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK KONTOVEL priredi danes, 5. decembra od 10. do 19. ure razstavo slovenske knjige P. d. IGO GRUDEN iz Nabrežine, priredi danes, 5. decembra ob 16.30 v društvenih prostorih (^MIKLflVŽEVflNjT) Starši lahko prinesejo _ darila danes pred predstavo. PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK■KONTOVEL priredi jutri, 6. decembra ob 17.30 mikla vževanje z obdaritvijo otrok slovenske osnovne šole. Starši, ki želijo obdarovati svoje otroke naj prinesejo darila pred začetkom. Razna obvestila Tržaški filatelistični klub «L. KOŠIR bo Imel danes, 5. t. m. od 10. do 12. ure redni sestanek v klubskih prostorih. Ul. Montecchl 6. Na sestanku se bodo delile novitete. Učenci osnovne šole v Barkovljah vabijo na miklavževanje, ki bo danes ob 17. url v župnijski dvorani v Barkovljah. * * « Osnovna šofa na Katlnari vabi na miklavževanje, ki bo danes 5. t. m. ob 16. url v šolskih prostorih, • • • FOTOGRAFIJE Z BRUCOVANJA, ki Je bilo v soboto 27. novembra v Kulturnem domu, so na ogled v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20. NOVOLETNO KRIŽARJENJE z luksuzno ladjo «Jedinstvo» od 18. decembra do 2. januarja nudi potovalni urad AURORA po izredno ugodni ceni. Ladja se bo ustavila v italijanskih, jugoslovanskih, grških, libanonskih, izraelskih in egiptovskih pristaniščih. Informacije in prijave v potovalnem uradu AURORA, Trst, Ul. Cicerone 4, tel. 29243. Silvestrovanje v Opatiji in Ljubljani Potovalni urad AURORA priredi za letošnje silvestrovanje avtobusna izleta v Opatijo in Ljubljano. Hoteli I kategorije, rezervacija miz, Silvestrova večerja, prenočišče, zajtrk, kosilo in vožnja — vse za 8.900 lir. V Ljubljani mednarodni artistični program z doplačilom 1.000 lir. Zaradi omejenega števila prostorov prosimo vse interesente, da se čimprej prijavijo pri potovalnem uradu AURORA, Trst, Ul. Cicerone 4, tel. 29-243. Bar buffet «PERLA» - Lia UL. F. SEVERO 1 TEL. 23-423 se toplo priporoča za obisk Gledališča VERDI Danes ob 16. uri za dnevni red v vseh prostorih zadnja predstava Ja-načkove opere «Jenufa» z istimi nastopajočimi kot pri prejšnjih predstavah. Nadaljuje se prodaja vstopnic. Nazionale 14.30 «Ipcress». Technico-lor. Michael Caine, Guy Dobman. Arcobaleno 14.00 «Speedy Gonzales il supe.sonico». Barvne risanke. Excelsior 14.30 «Una vergine per il principe)) 7 echnicolor. Virna Lisi, Vittorio Ck ssman, Tino Buazzelli. Prepovedano mladini r d 18. letom. Fenice 14.30 «Operazione Crossbovvo Metrocolor. Sophia Loren, George Peppard, John Mills. Grattacielo 14.30, 18.00 . 21,45 «My fair lady» — Technicolor, Panavi* Sion. 70 mm, Audrey Hepburn, Rex Harrison. Alabarda 14.00 «7 uomini d’oro» Technicolor. Rossana Podesti, Phi-lippe Leroy Filodramatico 14.00 «Una pištola per Ringo«. Colorscope. Montgomery Wood. Aurora 14.30 «Operazk>ne slalom.* Cristallo 14.30 «Una ragazza da se-durre». Technicolor, Rock Hudson. Leslie Caron. Garibaldi 14.30 «Golla alla conqui-sta dl Bagdad*. Technicolor. Rod Steier, Madio Petri. Capitol 14.00 «Rita la figlia amerl-cana*. Toto. Rita Pavone, Fabrizio Capucci. Impero 15.00 »Due mafiosi contro Goldginger*. Vittorio Veneto 13.45 «Colpo grosso a Galata Brigss*. Technicolor.. Silva Koscina. Moderno 14.00 Aurelio Aureli in Ro-sy Zampi v reviji «Arzigogolando» Na platnu «11 terrore di notte*. Eleonora Rossi Drago. Zadnji dan. Astra 15.00, 18.15, 21.30 »Cleopatra*. Astoria 14.00 »Come uocidere vostra moglie*. Abbazia 14.30 «Uno sparo n el bulo* Technicolor, Peter Sellers, Elke Sommer. Ideale 14.30 »H magnifico gladlato re». Technicolor. Mark Forest. KINO ŠKEDENJ predvaja danes, dne 5. t. m. z začetkom ob 14. uri barvni film v Cinemascope: VORREI NON ESSERE RICCA (Ne bi hotela bit! bogata) Igrata: SANDRA DEE MAURICE CHEVALIER ŠPORTNIKI! V trgovini VELIAK - ŠPORT v Ul. dcllTstria 13, tel. 44-237 dobite vse potrebno za smučanje In za druge panoge športa. — Kvalitetno blago po konkurenčnih cen ah. Mali oglasi ZLATE predmete, ure, prodaja tudi proti vrednosti starega srebrnega denarja pri komlsionarju DARWIL, Trst, Piazza S. Giovanni 1. ODLIČNO VINO od Ur 135 liter dalje, dnevna dostava na dom, brez kavcije. Tel. 40485. PRODAM AVTO «ONDINE» od leta 1962, dobro ohranjen. Tel. 221-241 Darovi in prispevki KDOR SE PRVIČ NAROČI NA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1966 prihrani 3.300 lir podari družini lepo darilo prejemal bo zastonj list ves mesec december prejme v dar še lepo slovensko knjigo Telefonirajte na štev. 37-338 Q ali pa izročite vaš naslov raznašalcu £ PRIMORSKI DNEVNIK Ul. sv. Frančiška 20 30. novembra se Je zbralo nekaj bazovskih Drejčkov in drugih prijateljev ob dobrem teranu in prašičji pečenki v Povirju. Ob veseli priložnosti so poslali v dar Dijaški Matici 16,000 lir. V počastitev spomina Karla Cer-njave Iz Gabrovice daruje družina Milič-Kapun 1.000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok Eme Spetič daruje Orel-Spetič 2.000 Ur za športno združenje :BOR». Med včerajšnjimi darovi bi moralo biti napisano v počastitev pok. Antonije Ozbič in ne Sosič Ob 20. obletnici smrti dragega Stankota daruje družina Milkovič 1960 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. botra Zarube daruje Igor 200<' lir za Dijaško Matico. ZAHVALA Ganjeni zaradi vseh izrazov sožalja ob smrti našega dragega Karla Černjave se svojci iskreno zahvaljujejo vsem, ki so sočustvovali z njimi v žalosti. ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našega dragega moža, očeta in brata Ladislava Tanče (Tanze) se Iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala č. g. župniku dek. Posa-relliju, gosp. županu, občinski u-pravi, darovalcem cvetja ter vsem, ki so počastili njegov spomin. Družini TANČE in ŠČUKA ter sorodniki Nabrežina, 5. dec. 1965. Dedek Mraz, prinesi mojemu očku avto RENAULT avtomobil, ki se imenuje RENAULT« 0 950 ccin — 4 ploščne zavore — varnost in ekonomičnost (po ceniku) L 898.000 Zastopstvo S. A. M. SILVANO FR IS OB/ TRST RAZSTAVA V UL. FILZI 21, TEL. 68-990 SERVIS, POMOČ, NADOMESTNI DELI: UL. G. GALILEI 20, TEL. 93-490 PROSEK predvaja danes, dne 5. t. m. z začetkom ob 15. uri barvni film v Cinemascope: LAVVRENCE D ARABIA FILM SEDMIH OSKARJEV Igrajo: ALEC GUINNESS — ANTHONY O’ TOOLE — JACK HAUKINS QUINN PETER TukonaU WMIk Predvaja danes, dne 5. t.m. z začetkom ob 15. uri barvni film Paramount v Cinemascope in JEAN HARL0W, la donna che non sapeva amare (JEAN HARLOW, ZENA KI NI ZNALA LJUBITI) Igrajo: Carroll Baker, Martin Balsam, Red Buttons in Raf Vallone Jutri, dne 6. t.m. z začetkom ob 18- uri ponovitev nepozabnega barvnega filma Paramount JEAN HARL0W, la donna ehe non sapeva amare g/JVO P^OSEKJ^ONTOVEJJ Predvaja danes, 5. t.m. z začetkom ob 16. uri barvni Universal film: II gran lupo thiama (VELIKI VOLK KLICE) Igrajo: Gary Grant, Leslle Caron ln 7 srčkanih deklic EKSKLUZIVNO ZASTOPSTVO IN PRODAJA TRIESTE — TRST UL. S. FRANCESCO 44 TEL. 28-940 Takojšnja izročitev ali dostava vseh novih modelov skuterjev VESPA in trokolesnih tovornih vozil A P E v kateri koli kraj v Jugoslaviji. Ekskluzivna prodaja vseh originalnih rezervnih delov in pribora «PIAGGIO» Sintetične preproge in preproge za nodnike iz pia stike «BALATUM» in «MERA KLONv) Moderno pokrivanje podov z gumo. «M(jyUETTE» in ploščice «RIKETT» in «ARMSTRONO» Bežna vrata «ROLLPORT», beneške zavese (tende veneziane) Hitra uredi tev s specializiranim osebjem A. R. P. n ALPLASI, Trst, Trg Ospedale št. 6 Tel 95-919 Prispevajte :ta DIJAŠKO MATICO! Goriško-beneški dnevnik S SEJE POKRAJINSKEGA SVETA Deželni prispevek za ureditev cest v Brdih in na Krasu Obljubljena uvedba mednarodnega blagovnega prometa - Izpopolnitev sodnega organika Na sinočnji seji pokrajinskega sveta je predsednik dr. Chienta-roli v uvodu sporočil da obstaja možnost ureditve nekaterih cest na Goriškem s pomočjo dežele na osnovi deželnega sklada za turistično važne ceste. Pri nas bodo prišle v poštev predvsem nekatere ceste v Brdih in na Krasu. Zato bodo vključili za prihodnjo sejo pokrajinskega sveta na dnevni red tudi splošno razpravo o cestah na Goriškem in o njihovem stanju. Kar se tiče mednarodnega železniškega prometa med Gorico in Novo Gorico je predsednik sporočil, da je bil pojasnjen nesporazum glede nameravane odložitve in sc prejeli zagotovilo, da bodo v kratkem vzpostavili skozi Gorico mednarodni železniški blagovni promet. PORTOROŽ PORTOROSE ROULETTE CHEMUS DE EER BAGGARA ter priljubljena igra TRENTE ET (JUARANTE ODPRTO CELO LETO GRILL BAR V HOTELU RIVIERA V PORTOROŽU je odprt vsak dan, razen v sredo, od 22. ure do 4. ure zjutraj. MEDNARODNI ARTISTIČNI PROGRAM STRIP TEASE ODLIČNA GLASBA Vljudno vabljeni SPECIALITETE NA ŽARU Obvezna temna obleka U. BAZZANELLA - TRST - UL. F. VENEZIAN 5 TEL. 24-197 - BORILCI PRIHODNOSTI (PROTI SMOGU): «RECORD» na kerosen, plinsko olje, tekočo nafto ter VERTIKALNI — SUPER od 8000 do 320.000 kalorij. ZA PECI — ŠTEDILNIKE — TERMOSIFONE 3m [TlINNESDTA S. Paul — Minnesota USA) Fotostatični stroji — Papir za reproduciranje — Projektorji — Lepilni trak SCOTCH — itd. PRI NAS DOBITE TUDI VSE ZA VINO: STROJE IN PRITIKLINE ZA KLETI, TOCILNIŠKE RAZDELJEVALCE VINA TVRDKE MORTARI, PIPE, GUMIJASTE CEVI itd. TRST • Ul. Boccacc- 3 Telefon 28-373 POŽAR ARTEMI0 TOVORNI PREVOZI v vse lcra)e, tudi v inozemstvo ELGTTKO MARKET di VALERI0 SPETTI PECI NA PREMOG IN KEROSEN PRIZNANIH ZNAMK «JUNO» — «WARM MORNIG)) — «RAICHON» — «OLMAR» PRODAJA TUDI NA OBROKE, DO 24 MESECEV TRIESTE — TRST Strada Vecchia deli’ Istria 2 tel. 812238 (na trgu pri Sv. Ani) -AVTOMEHANIČNA DELAVNICA ADRIANO ŽERJUL • POPRAVILA AVTOMOBILOV VSEH VRST • HITRA IN DOBRA POSTREŽBA • CENE UGODNE OPČINE — Ulica degli Alpini St. 85 a (blizu zadruge) PRI AVTO OPREMA V. ZANCHI TRST - Via Coroneo N. 4 BOSTE DOBILI: % VERIGE ZA SNEG • KILER MASKE • NOSILCE ZA SMUČI • ANTIFRIZ IN RAZNE POTREBŠČINE ZA VSE AVTOMOBILE TEL. 29-684 GOMMA PLASTICA Ulica dellTstria 8, tel. 50-054 (pri Sv. Jakobu) LASTNICA A. BIRSA vam nudi vse hišne potrebščine, torbe, Igrače, lutke, plastiko za pode - imitacija par. ketov Vse po konkurenčnih cenah! Nato so obravnavali resolucijo, ki so jo predložili štirje odvetni-ki-svetovalci, in ki govori o nepopolnem sodnem organiku v Gorici. Trenutno je v Gorici samo polovica po organiku določenih sodnikov in treba bi bilo posredovati na pristojnem mestu v Rimu, da bi poslali v Gorico vsaj sodnike prvega imenovanja. Resolucija je bila sprejeta soglasno in predsednik je dobil nalog, naj v tem smislu posreduie v Rimu. Svetovalec Marizza Je predlagal odboru osnutek resolucije za posredovanje v sporu med spolovinarji in gospodarji glede delitve pridelka. Pri tem gre predvsem za spolovinarje na posestvu v Isola Morosini in v Ronkah, kjer spolovinarji pripravljajo protestno gibanje. Svetovalci so nato odobrili vrsto ukrepov upravnega značaja in prispevkov raznim ustanovam in organizacijam Podrobneje bomo o teh ukrepih poročali prihodnjič. Nad 296 tisoč prehodov novembra na Goriškem Maloobmejni osebni promet na Goriškem v okviru videmskega sporazuma, ki je že v oktobru dosegel rekord s skoro 282 tisoč prehodi, je v preteklem novembru še napredoval in dosegel skupno nekaj nad 296 tisoč prehodov s potnimi listi in propustnicami raznih vrst. Od tega je prešlo mejo s potnimi listi na prehodu pri Rdeči hiši 108.435 potnikov in sicer 99.620 italijanskih m 8.606 tujih državljanov. Z dvolastniškimi dovoljenji je šlo na drugo stran 8.046 kmetovalcev in sicer 2015 italijanskih in 6.031 jugoslovanskih državljanov. Z rednimi in izrednimi propustnicami se je okoristilo okrog 180.000 ljudi. Z navadnimi propustnicami je šlo na drugo stran 92.786 italijanskih in 81.915 jugoslovanskih državljanov, s posebnimi propustnicami 1986 italijanskih in 300 jugoslovanskih državljanov; s tranzitnimi dovoljenji pa je potovalo skozi Gorico 2998 ljudi. Dan gasilcev Včeraj dopoldne so v gasilskem domu v Gorici proslavljali zaščit-nico gasilcev sv. Barbaro. Poveljnik ing. Nardini je imel kratek nagovor, podelelili pa so priznanice trem letos upokojenim gasilcem, nakar je sledila ekshibicija gasilcev: skakali so s stolpa, hodili po lestvah ter prikazali način gašenja požara. Svečanosti so poleg predstavnikov oblasti prisostvovali tudi številni občani. SEJA OBČINSKEGA ODBORA V GORICI Župan Martina poročal o izidu pogajanj v Rimu Ugotovili so specifične potrebe Gorice zaradi nje. ne lege ob meji - Posojilo za storitve novih mestnih avtobusov in izgradnjo podvoza v Ul. Aqu?leia Snežne razmere V noči od petka na soboto je na Lokvah zapadlo še kakšnih šest centimetrov snega, tako da je snežna odeja debela skoraj 20 cm. Na Lokvah so se pripravili na sprejem prvih smučarjev; danes bodo pognali tudi vlečnice. Na petkovi seji občinskega odbora je župan poročal o svojem potovanju v Rim skupno z odbor nikom za javna dela. Na generalnem ravnateljstvu za krajevne finance so govorili o proračunu ter ugotovili, da ima Gorica zaradi specifičnega položaja ob meji posebne potrebe. Zaprosili so za posojilo 150 milijonov lir za nabavo nakupa novih avtobusov in vztrajali na potrebi po hitrem finansiranju izgradnje podvoza v Ul. A-quileia. Proučili so razne interpelacije ter odobrili nekaj nad 6 milijonov lir stroškov za ureditev pločnikov v Ul. Cravos, Blaserna in Scuola Agraria. Izbrali so nekaj vprašanj za prihodnjo občinsko sejo kot na primer kritje stroškov za nakup knjig in plačila potnine srednješolcem. Pregledali so idejni osnutek statuta za ustanovitev industrijske cone ter povabili načelnike skupin na sestanek v soboto, na katerem jih bodo seznanili z besedilom osnutka. Odbor se bo znova sestal v torek ter obravnaval o-snutek proračuna za leto 1966. Obnova delovne pogodbe za žganjarne Sindikat, CISL sporoča, da bodo v petek 10. t. m. v Rimu začeli s pogajanji za obnovo vsedržavne delovne po?p~'*e za uslužbence liker-ske industrije, ki je zapadla 31. oktobra. | VČERAJ POPOLDNE OB LEPEM VREMENU ' Uradna otvoritev razstav in zabavišč tradicionalnega Andrejevega sejma Na filatelistični in numizmatični razstavi sodelujejo tri države Zelo pestra razstava kmetijskih strojev - Trije slovenski vinogradniki razstavljajo svoje vino na pokritem trgu Andrejev sejem v Gorici je od včeraj dalje uradno odprt. Zunanji del sejma, ki je tudi najbolj kričav, zadeva zabavišča, medtem ko je resnejši del lociran na Lar-go Culiat (filatelistična in numizmatična razstava), na izvoznem trgu v Boccacciovi ulici (razstava kmetijskih strojev) in na pokritem trgu, kjer sta srečolov in vinska razstava; koncert pevskih zborov v soboto in v nedeljo bo zaključil tradicionalno andrejevanje. Predstavniki oblasti, med katerimi smo opazili župana on. Martino kot gostitelja, dalje deželne odbornike, predstavnike raznih gospodarskih in drugih ustanov, občinske svetovalce, itd. so se najprej zbrali na filatelistični in numizmatični razstavi, ki so jo zelo lepo pripravili v mladinskem domu na Largo Culiat. Tamkaj je predsednik goriških filatelistov dr. Pellis pozdravil vse navzoče, zahvalil pa se mu je župan, ki je dejal, da je občinski upravi zelo pri srcu ohranjevanje tradicij, ki jih skuša napraviti turistično privlačne ter jim dati tudi gospodarsko obeležje. Izrazil je zadovoljstvo s pripravo obeh razstav, ki ni samo deželnega, ampak tudi mednarodnega pomena. Svoje znamke razstavljajo filatelisti iz Slovenije, dve seriji prikazuje Srečko Merlak iz Trsta, nekaj zbirk pripada avstrijskim kolekcionistom, medtem ko so o-stale last italijanskih. Star denar Je last avstrijskih in italijanskih razstavljavcev. Od tu je številno uradno zastopstvo odšlo na izvozni trg, kjer je razstava kmetijskih strojev. Se nikoli ni bilo na njej toliko strojev kot letos. 18 trgovskih podjetij jih je razstavilo nekaj nad sto, od traktorjev vseh vrst do motornih kosilnic, motornih žag in drugih strojev, ki so danes skorajda ne-obhodno potrebni na vsaki kmetiji. Zadnja etapa Je bila otvoritev srščolova «Lenassi» in razstava vin s pokušnjo. Svoj pridelek razstavlja 15 vinogradnikov, med njimi tudi trije iz Brd, in sicer Josip Komjanc iz Steverjana, Vladimir Gradnik s Plešivega in Alojz Buži-nel iz Krmina. Filatelistična in numizmatična razstava bo odprta do sredi zvečer, kmetijskih strojev in vin pa do ponedeljska zvečer; vstopnina na vinsko razstavo je 50 lir. Zabavišča pa bodo odprta ves teden od 12. ure do 24. Vf'JTt,isnje vreme, ki ga lahko imenujemo lepo, če ga primerjamo s prejšnjimi dnevi, je omogočilo velik dotok občinstva, predvsem Iz Gorice. Danes se pri- čakuje naval okoličanov in pa prebivalcev iz jugoslovanskega obmejnega področja. Poleg zabavnega dela ima sejem tudi gospodarsko važnost, saj prodajajo na njem vrsto blaga, ki je zanimivo zlasti za potrošnike z onkraj meje. Miklavževanja na Goriškem V Sovodnjah priredi prosvetno društvo miklavževanje danes ob 17.30 v domači prosvetni dvorani. Obdarili bodo osnovnošolske otroke in cicibane; na sporedu je tudi otroški film. V otroškem vrtcu v Ul. Randac-cio bo miklavževanje v ponedeljek, v vrtcu v Ul. Croce pa v torek dopoldne. ljenje s pridržano prognozo. Dve uri pozneje pa so ga odpeljali domov, ker mu niso mogli več pomagati, kmalu potem pa je ponesrečenec doma podlegel poškodbam. Zapisnik o nesreči so napravili karabinjerji iz Zagraja. Zadeva se tiče uslužbencev liker-ske industrije na Goriškem (Co-mar, Cherin, Carone in Moruzzi, Candolini, Rigonat, Damar itd.), ki sc za podrobnejše informacije lahko obrnejo do sindikata. * * * Občinski stražniki v Tržiču so v mesecu novembru prisodili 322 lob; od tega 316 kršiteljem zakona o cestnem prometu. Gorica CORSO. 15.00, 18.15, 21.30: «My fair lady», Audrey Hepburn in Rex Harrison; ameriški film v barvah. VERDI. 14.00: «11 compagno don Camillo», Gino Cervi in Fernan-del. italijanski črnobeli film. MODERNISSIMO. 14.30, 18., 21.30: grande storia mai raccontatas. Max Von Sydaw, Dorothy Mc Gulre ln C. Heston; ameriški barvni kinemaskopski film. V1TTORIA. 15.00: «Due maffiosi contro Goldginger«, Franco Franetu in Ciccio Ingrassia; italijanski barvni film. CENTRALE. 15.00: «Rita la figlia americana», Rita Pavone in Toth. Cmobeli italijanski film. Tržič AZZURRO. »Contro sesso», Nino Manfredi in Ugo Tognazzi. EXCELSIOR. «1 moriturio, Marlon Brando (n Yul Brynner; barvni kinemaskopski film. NZIONALE. «11 sentiero delToroj, Rory Calhoun in Sylvia Solar; barvni kinemaskopski film. PRINCIPE. «La piii grande storia mai raccontata«, Georges Ste-wens, Carrol Baker, Van Heflin in John Wayne; barvni kinemaskopski film. Ronke RIO «L'uomo che non sapeva amare«, George Peppard in Carrol Baker, barvni kinemaskopski film. EXCELSIOR. «Le ultime 36 ore», James Gamer, Rod Taylor in Eva Marie Saint. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI -BASSI v Raštelu št. 26, tel. 33-49. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja 10 stopinj ob 14.30, najnižja minus 1 ob 23. uri; povprečne vlage 85 od sto. Danes pokrajinski kongres PSIUP Danes je v dvorani Roma v Tržiču prvi pokrajinski kongres PSIUP, za katerega so izbrali kandidate na zborovanjih posameznih sekcij. Zadnje dni so imeli take sestanke tudi na sekcijah v Gorici in Doberdobu. Na današnjem kongresu bodo izvolili novo pokrajinsko vodstvo stranke in izbrali delegate za vsedržavni kongres PSIUP v Rimu od 16. do 19. t. m. Predavanje o Jugoslaviji na CGIL v Vidmu Sinoči je bilo v prostorih Delavske zbornice v Vidmu zanimivo predavanje o Jugoslaviji. Predsednik občinske sindikalne sekcije iz Tolmina Evgen Colja je pred širšim krogom občinstva govoril o temi «Ju-goslovanska gospodarska reforma« ter pojasnil marsikaj s tem v zvezi, da so prisotni lahko dobili jasnejšo sliko o pomenu in namemu te reforme. Skuterist smrtno povozil starčka v Zagraju Včeraj okrog poldne je hotel 82-letnl upokojenec Amaldo Sabadini Iz Zagraja, Ul. D’Annunzio 20, preč. kati Trg Mazzini v Zagraju. V tem je privozil mimo neki skuterist, ki je od strani zadel ob starčka. To je bilo dovolj, da je Sabbadini padel in si prebil lobanjo. Z avtom Zelenega križa iz Gorice so ga odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na zdrav- t Vsem, ki so z nami sočustvovali ter spremili na zadnji poti našega dragega FRANKA FRANDOUČA se iskreno zavhaljujemo. Posebna zahvala C. g. duhovniku, sorodnikom, znancem in prijateljem, darovalcem cvetja ter vsem, ki so počastili njegov spomin. Žalujoča žena in drugo sorodstvo Tržič, 5. decembra 1965. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 28. novembra do 4. decembra se je v goriški občini rodilo 26 otrok, umrlo je 16 oseb, porok je bilo 5 in 1 okiic. ROJSTVA: Maria Coccltto, Renato Franco, Umberto Danelutti, An-drea Rongione, Roberto Lamanda, Caterina Calabrese, Paolo Brumat, Dario Mastrorillo, Mario Stekar, Si-ro Zanetti, Alessandro Nunin, Cin-zia Franzoni, Tulilo Morgut, Mar-gherita Comelli, Angelo Portelli, Luigi Verone, Marco Temon, Ste-fano Toso, Fulvio Marega, Cristi-na Di Taranto, Antonella Zoff, Li-via Salvador!, Giorgio Grifoni, Gior-gio Resch, Susanna Compassi, Mau-ro Benes. SMRTI: bančni uradnik 65-letni Antonio de Fornasari, 88-letna Lui-gia Brlgantic, vd. Okroglic, 30-letni Remo Cechet, 60-letna Sofia Dre-scek, 89-letni Michele Comelli, 85- letni dr. Mario Bua, 74-letna Terasa Zottig, vd. Piemont!, 61-letna Albina Belingar, por. Mosetti, 71-let-na Angela Tottolo, por. Camolese, 34 letni Umberto Salmi, 74-letna Va-leria Gioseffa Mezzorana, vd. Ba-dln, 66-letna Maria Tasner, vd. Covassi, 74-letna Adalgisa Altan, por. Biasim, 6 mesecev stara Anna Maria Alba, 69-letni Cataldo Mazzini, 84-letni Giuseppe Marizza. POROKE: finančni stražnik Antonio Nlgro in gospodinja Felicia Lamanda, hidravlik Giuseppe Mian in Lidia Colaut, varilec Antonio Per-soglia in uradnica Dorina Marassl. šoferski inštruktor Vitt.orio Filip-pucci in profesorica Licia Penso, soboslikar Isidoro Pellizon in tekstilna delavka Mariagrazia Bemar-dis. OKLICI: poštni sel Livio Stani in trgovska pomočnica Angela Feli-ciano. Avtoprevozniško podjetje LADISLAV MIKLUŽ GORICA, Via Torriani 20 VRŠI VSAKOVRSTNE PREVOZE S KAMIONI DOMA IN V INOZEMSTVU Tel. 2844 PflIZNANO MEDNARODNO AVTOPIIf VOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIAINA GORICA — Ul Duca d‘Aosta 180 - Tel 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA NECCHI • NAJMODERNEJŠI ŠIVALNI STROJ NA SVETU PREDEN SE ODLOČITE ZA NAKUP ŠIVALNEGA IN VEZILNEGA STROJA, JE ZA VAS ZELO VAŽNO, DA Sl OGLEDATE TUDI NECCHI NECCHI JE NAJPOPOLNEJŠI ŠIVALNI STROJ, 0 TEM SE LAHKO PREPRIČATE A Dl [OTTI V Corifi S PRAKTIČNIM PREIZKUSOM » NAŠI TRGOVINI: * n - Smiljan Rozman Brusač Na račun šibke Parme 2 točki za Triestino? Domačini s postavo, ki je igrala neodločeno v Legna n a Po nedeljskem uspehu na tujih tleh, kjer je Trlestina osvojila dragoceno točko, ni Izključeno, da bo danes vendar In končno le prišla do celotnega izkupička. Priložnost je namreč izredna, saj prihaja v goste Parma, ki je letos v A skupini C lige zadnja na lestvici s 5 točkami. Sicer Jih Triestina danes nima dosti več, vendar lahko upravičeno pričakujemo, da bo tokrat obogatela in da bo dosegla cilj 10 točk. Vseeno pa ne smemo podcenjevati Parme, ki nastopa s postavo, ki Je lani igrala v B ligi. Trlestina bo morala paziti na tekmece in Jim ne bo smela dovoliti, da bi se razigrali na stadionu pri Sv. Soboti. Novi trener Triestlne se zaveda nevarnosti, a se zaveda tudi, da je tržaško moštvo prebolelo krizo in da Je morala igralcev zadovoljiva. Skrbi pa ga sestava moštva. Ne bi rad zamenjal enajsterice, ki se je kolikor toliko obnesla v Legna-nu in vendar Je prepričan, da bi bilo treba vnesti nekatere spremembe Med tedensko trening-tek-mo je že prelskusll Canziana na zvezi, Palcinija Je premaknil v krnsko vrsto, Del Plccolu je poveril vlogo stoperja, Peza pa Je preisku-sil z vlogo levega branilca. Kakšni so njegovi vtisi ni znano, vendar smemo pričakovati, da tokrat Arcari ne bo hotel preveč tvegati in da bo proti Parmi poslal Triestino v naslednji postavi: Colovattl, Cattonar, Ferrara, Pez, Varglien, Del Piccolo, Mantovani, Palcini, Canziarl, Dalio in Gentlli. MILAN, 4. — Barolo in Roversi bosta jutri sodila tekmi III. kola za italijanski nogometni pokal 1965-1966 Atalanta-Spal in Varese-Lane-rossi Vicenza. Jutrišnje prijateljske tekme pa bodo sodili naslednji: inter — Koege Blok Klub (Kjo-benhaven): Gonella Torino — Zarja (SZ): Orlando Seregno — Milan: Torelli Zimovanje na Livku in zimski športni dan Nenadne vremenske spremembe so že marsikateri «smučarski duši« vzbudile take želje, ki so bile v preteklih letih v tem času še precej oddaljene. Letos pa je bel plašč Starke Zime že pregmil marsikatere predele še pred kratkim čudovite Jesenske narave. Zato Je marsikdo že segel po smučeh in se odpravil na preizkušanje svojih smučarskih sposobnosti. A take želje se prebujajo tudi v tistih dušah, ki še ne znajo, kaj pomeni imeti smučke na nogah in «zaplavati po belih polja-[ nah«. In prav zato, da bi marši- niiiiiKitiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiifiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii A SKUPINA C TRIESTINA—PARMA Gal lego CRDA—UDINESE Prandstralier COMO—SAVONA Callgarls Cremonese—Biellese Soolari ENTELLA—TREVISO Canova Aldo IVREA—SOLBIATESE Sgherrl M NRZOTTO—PIACENZA Rostagno ME8TRINA—RAPALLO Torra TRE VIGLIESE— LEGNANO Beretta ATltriKM • WASHINGTON, 4. — AAU (A mateur Athletic Union) je izbral Američana Randyja Matsona zaradi svetovnega rekorda v metu krogle (21,51 m, ki ga Je 8. ma)a dosegel v College Stationu v Texa-su) za «atleta leta«. HOKEJ SO €> Tekme najboljše osmorice bodo le v Ljubljani Direktorij mednarodne hokejske zveze pohvalil potek priprav LJUBLJANA, 4. — Na redni tiskovni konferenci o «Hokeju 66» je bilo najzanimivejše poročilo predsednika hokejske zveze Jugoslavije o nedavnem sestanku direktorija mednarodne hokejske zveze v Pragi. Direktorij je organ, ki mu je poverjena skrb in odločanje o vseh zadevah v zvezi s svetovnim hokejskim prvenstvom. Njegove odločbe so nepreklicne. Določili so. da bodo igrali vse tekme A skupine le v Ljubljani, ker drugje ni pokritih drsališč. Tako bodo tudi vse tekme B skupine le v Zagrebu in C skupine na Jesenicah. Da bi nudili Jeseničanom, ki dajejo skoraj vse jugoslovansko moštvo, vsaj nekaj najkvalitetnejših srečanj, bo pred «HokeJem 66» več prijateljskih tekem. Tam bodo gostovala moštva Kanade, Anglije in Jugoslavije. Število uradno prijavljenih držav se je povzpelo že na 21. V kratkem pričakujejo še prijavi Nizozemske in Belgije, tako da bi bilo 23 držav udeleženk izjemno veliko. Majhen zaplet je povzročila Romunija. Izjavila je, da bo sodelovala na prvenstvu le, če bo zmagovalec kvalifikacijskega turnirja, na katerem bi igrale še Italija in Francija Ker takega pogoja ne morejo sprejeti, bo v primeru, če se Romunija ne premisli, pred prvenstvom le srečanje Italija-Francija v Jugoslaviji. Zmagovalec bo tek- moval v B skupini, premaganec pa v C. Določen Je že točen razpored tekem v A in B skupini. To je zanimivo zlasti za one, ki bi si že sedaj radi zagotovili ogled določenih tekem v A skupini. Tekme bodo vedno ob 10., 13.30, 17. in 20.30, razen zadnjega dne, ko bosta ob 11. in 16. uri. Ce bosta na sporedu le dve tekmi, bosta ti popoldne. Tako igrajo: 3.III. SZ-Poljska, CSSR-DDR, Svedska-Finska in Kanada-ZDA, 4. Je prost dan. 5. pa Kanada-Poljska.CSSR-Finska, Svedska-DDR in SZ-ZDA. 6. CSSR-Poljska, Kanada - Finska, Svedska-ZDA in SZ-DDR. 7. je prost dan, 8. pa so na sporedu Svedska-Polj-ska, SZ-Finska, CSSR-ZDA, Kanada-DDR. 9. DDR-Poljska in ZDA-Fin-ska. 10. CSSR-Kanada in SZ-Šved-ska. 11. Finska-Poljska, DDR-ZDA, CSSR-Svedska in SZ-Kanada. 12. ZDA-Poljska in DDR-Finska. 13. pa Svedska-Kanada in SZ-CSSR. Kot vidimo so vse medsebojne tekme štirih najboljših na sporedu zadnje štiri dni. Ing. LASIČ kateri taki želji nudilo zadoščenje, priredi SPDT z ZIMOVANJEM NA LIVKU od 26.12.65 do 2.1.66 uvod v zimsko sezono. Zimova-nja se lahko udeležijo vsi, še posebno pa tisti, ki bi želeli pobliže spoznati ta lepi zimski šport. Za vse bo na razpolago smučarski učitelj (v popoldanskih urah), ki bo vodil dva tečaja — tečaj za začetnike in tečaj za bolj izkušene smučarje. In še praktična plat — Livek Je od meje oddaljen približno le 10 minut in zato lahko vsakdo pride s propustnico. Cene so izredno nizke: 7.500 lir za skupna ležišča in 9.000 lir za sobe (dvoposteljne) — ta znesek vključuje nočnino, hrano, vožnjo tja in nazaj in stroške za smučarskega učitelja, in vse to za 7 dni! Ob koncu zimovanja, med katerim bodo udeleženci tudi silvestrovali, pa bo SPDT priredilo smučarske tekme in ob tej priliki tudi izlet na Livek. Tako bodo lahko vsi videli, koliko so se naučili smučarji na zimovanju in poleg tega bodo lahko tekmovali vsi ostali smučarji, ki bi si želeli sodelovati. Upamo, da bo teh čim-več, ker le veliko število udeležencev naredi tekmovanje bolj privlačno. Zato — že sedaj mislite na izlet 2. januarja '66 na Livek! Vse to bo le priprava za ((Zimski športni dan«, ki ga bo SPDT priredilo februarja meseca. Na tem dnevu bodo prišli na svoj račun vsi zimski športniki in — «nešportniki». Tekmovanja bodo namreč v smučanju, v sankanju, v teku in prav gotovo bo še kaj novega in zabavnega. Da bi «Zimski športni dan« uspel tem bolje, bo SPDT priredilo tudi več izletov na sneg, zato da mladi športniki lahko vsaj malo trenirajo in se pripravijo na tekme. Poleg izletniškega programa pa bo SPDT pripravilo tudi nekaj predavanj z zimsko temo — o tem pa bodo bolj podrobno pisali kasneje. Prav tako bomo tudi bolj podrobno pisali o ((Zimskem športnem dnevu«, a že sedaj svetujemo našim mladim športnikom naj se za ta dan pripravljajo. * * * Na razpolago je še nekaj mest za zimovanje na Livku. Kdor se še ni vpisal, naj se zglasi čim-prej v Tržaški knjigami, kjer lahko dobi tudi bolj podrobna pojasnila. —dn— (v soboto 4. t. m.) DOMAČI ŠPORT ODBOJKA MOŠKI za pokal Furlanije -Julijske krajine V dvorani stadiona »Prvi maj« ob 9. uri. CGS — Olimpija Breg — CRDA Kras — Olimpija CGS — Breg • • • ŽENSKE za pokal Furlanije . Julijske krajine V dvorani velesejma v Pordenonu ob 9. uri. Pordenone — Bor C Porzio (Videm) — Bor A Pordenone — Bor B Porzio (Videm) — Bor C NOGOMET II. AMATERSKA KATEGORIJA V Nabrežini ob 14.30 Primorje — Turiacco III. AMATERSKA KATEGORIJA V Boljuncu ob 10.30 Primorje — Libertas Barcolana * * • Pri Sv. Alojziju ob 10.30 Virtus — Vesna • • • Na igrišču Ponzlane ob 12.40 Don Bosco — Breg • * • V Boljuncu ob 14.30 Rosandra Zerial — Union PRIJATELJSKA TEKMA V Boljuncu ob 10.30 Breg — Union (JuniorJi) Snežne razmere v Sloveniji Triglav-Kredarlca, sneži, —8, 200 cm; Komna, rahlo sneži, —7, 15 cm na 85 cm, tovorna žičnica obratuje; Rateče-Planica, sneži, —5, 1 cm na 32 cm; Kranjska gora, sneži, —3, 10 cm na 25 cm; žičnica Vi-tranc, sneži, —5, spodaj 10 cm na 25 cm, sredina 25 cm na 45 cm, vrh 30 cm na 70 cm, pršič, žičnica obratuje; Vršič-Erjavčeva koča, sneži, —5, 30 cm na 80 cm, pršič; Pokljuka, sneži, —1, 15 cm na 55 cm, pršič, cesta prevozna, vlečnica dela; Bled, rahlo sneži, —3, 5 cm snega; Dom na Zelenici, rahlo sneži, —2, 15 cm na 18 cm; Vrtača, —3, rahlo sneži, 30 cm na 30 cm, vrh, —4, sneži 35 cm na 40 cm, žičnica obratuje, pršič; žičnica Španov vrh, rahlo sneži, —1, 15 cm na 40 cm, pršič; žičnica na Veliko planino, rahlo sneži, —4, 40 cm, zmrznjen; Jezersko, oblačno, —1, 8 cm: Krvavec-žičnica, oblačno, —6, Tiha dolina 5 cm na 30 cm, žičnica obratuje; žičnica na Vogel, sneži, —6, 30 cm na 100 cm, žičnica obratuje; Slov. Gradec, oblačno, —6, 10 cm, vlečnica ne dela; črna na Koroškem, oblačno, —1, 10 cm, južni; Koča pod Uršljo goro, oblačno, —4, 12 cm; Maribor, oblačno, —1, 3 cm; Murska Sobota, oblačno, —1, 2 cm; Polževo, sneži, 0, 7 cm; Kurešček, sneži, —2, 10 cm; Ljubljana, oblačno, —3, 5 cm; Travna gora, sneži, —3, 6 cm; Zaplana, oblačno, 0, 2 cm; Postojna, rahlo sneži, 0, 3 cm; črni vrh nad Idrijo, —3, 5 cm; Lokve, sneži, —3, 5 cm; Bovec, sneži, —2, 5 cm; Log pod Mangartom, sneži, —4, 10 cm; Livek, sneži, —2, 6 cm; Vojsko, sneži, —3, 10 cm; Rovte pri Vrhniki, oblačno, 1, 3 cm, zmrznjen. (Nadaljevanje s J. strani) pride, da bi prodrl v veliki svet in si našel boljši prostor na sor-eu. Toda tega v mestu ne najde Najde sicer svojega prijatelja Sandorja in Svojo sestro, barsko plesalko Tilo. Seznani se s svojo rojakinjo Ančko, s katero bi rad navezal prijateljske stike. Spet sreča svojega partizanskega tovariša, sedanjega direktorja Andreja Plečka, pri katerem Ančka služi. Spozna tudi . atakarico Marto, pa prodajalce srečk, železničarje upokojence in male ljudi. Toda vsi ti ljudje, zlasti nekateri so drugačni, kot si jih je predstavljal. Prijatelj Sandor se je oženil in ne igra več violine, čeprav je bil najboljši primaš, ker ga žena, bogata vdova ne pusti. Andrej Plečko pa se je docela spremenil, saj noče brusača sploh več poznati, čeprav mu je rešil življenje in so zaradi njegovega skrivanja Nemci požgali Stefanovo hišo in pobili o-četa ter mater. Tako doživlja Stefan Matuš razočaranje za razočaranjem, saj so vsi njegovi znanci na katere se je zanašal postali drugačni. Razočaran je v dno svoje duše. In ko njegov brusaški voziček razbije avto hoče celo napraviti samomor. Pa se le premisli, se znova oklene Življenja in se s prvim vlakom odpelje v rodno Prekmurje, Motiv, ki ga je pisatelj obdelal v tem svojem najnovejšem delu, ni povsem nov, saj poznamo motiv razočaranja nekdanjega partizanskega borca v sodobni stvarnosti iz Zupančičeve novele in še bolj iz filma Veselica. Tudi pri Rozmanu gre za nekdanjega borca, partizana, ki so mu zaradi skrivanja partizana Plečka zažgali hišo in pobili starše; za borca, ki bi po vojni moral postati uslužbenec na okraju ali občini, pa se je rajši oklenil svojega pravega poklica muzikanta in kleparjem pa ga je razočaranje spravilo iz službe. Gre za simpatično in izredno toplo prikazanega malega človeka, cigana, poštenjaka, ki se hoče uveljaviti in si najti skromno službo ali se vključiti v nek orkester, pa doživi sama razočaranja, da se komaj še reši z vrnitvijo v domače kraje. Je pa motiv kakršen je, vreden obdelave. In tudi kot tak v Rozmanovem delu dobro obdelan in drastično prikazan. Rozmanov Brusač ni roman, temveč daljša novela, ker delu manjka širšega zamaha in zgradbe romana. Pisateljeva pripoved pa marsikje spominja na prve neorealistične filme. Predvsem je glavni junak, preprost skromen človek iz ljudstva, ki si hoče najti kos boljšega kruha, pa se zaman bori proti času, razmeram in ljudem ki so mu toliko bolj nenaklonjeni na kolikor višji družabni lestvici so nad njim. Zato se od junaka zgodbe, ki je vseskozi prisrčno in toplo prikazan, poslovimo prijateljskim smehljanjem. Na neorealistične filme pa spominja sicer tudi cela galerija likov malih ljudi mesta, gospodinjskih pomočnic, železničarjev, natakaric, prodajalcev srečk, upokojencev, ki se vsak po svoje pehajo za denarjem, ljubeznijo in srečo. Ti mali ljudje so v bistvu dobri, čeprav ne morejo dosti vplivati na tok življenja. Zato s temi malimi ljudmi so-doživljamo njihovo usodo in sočustvujemo z njimi, saj je v njih zgodbah v bistvu mnogo tragike Brusač torej ni kak velik tekst. Toda delo ima vendar o-bilo kvalitet, moralnih in idejnih, pa sodobno, aktualno družbeno motiviko in tudi nekaj socialne problematike. Zgodba sama je vseskozi zanimiva, lepo napisana in prepričljiva In ker je napisana s toplim odnosom do malih ljudi in še posebno do glavnega junaka, ki ga kratka življenjska epizoda skoraj docela stre, nas tudi ogreje in nam daje misliti. Kajti takih in podobnih »brusačev* je še polno med nami. Sl. Ru. najtanjša ura na svetu b /V / Generalno zastopstvo