I f Li sť 2. f* M ï # « 9- % m * •• # M m 9 • r # • t Tečaj XXXII. 4 ÉM gg*' - ''1 m ' * • T ti I 1 \{. 7 ï « , • i " ï ř ' * W * I * - • * J^i j* « ».'Il « ■ # spodarske, obrtniške m narodne 3» Ishajajo rsak© sredo po celi poli. Veljajo v tisbarnici jemane za po po&ti pa leto 4 gold. 60 kr 4 gold pol leta 2 gold. 40 kr pol leta 2. gold., za Četrt leta 1 gold.; , za ćetrt leta 1 gold. 30 kr. :f um jaihiii* (T » Ljubljani v sredo 14. januarija 1874. Obseg: Nekoliko o pomnožitvi vinske trte. (Dalje.) nice. Nekaj od čebelarstva na Ruskem Državne ali eesarske založ- Dvojni sveti večer. (Dalje.) Deželni zbori Naši dop Novičar Gospodarske stvari Nekoliko o pomnožitvi vinske trte (Dalje.) Omenjeni resnični prikazni se pa ne moremo čuditi. vsaj so vendar mladike tudi tište, katere se nad zemljo z največo rašČo, najveco močjo življenja od dru- zih delov rastline bistveno odlikujejo 9 kajti vse spre- membe, katere se na vseh naših lesnatih rastlinah med letom vršijo, vršijo se na mladikah, katerih glavni deli moči 80 očeša, pop je. Veliko bogastvo raščne moči, življenja mladik, naših lesnatih mladik dokazuje se nam Se posebno v tem, da smo v stanu iz vsacega njihovih lavoih delov, iz vsacega očeša, lastno, samostalno rast-ino tudi po tem še narediti, ko smo jo odstranili od matere ter ugodnim pogojem rašč podvrgli. Moč življenja je toraj v popji v ravno isti meri združena, kakor v semenu, se ve da se ena od druge v tem bistveno pod vplivom nadzemeljskih ugod-pogojev — katere vse pod cep ljenjem zapopa razločuje, da se prva nih damo nikdar storiti ne more vedno krepko razvijati prične; druga pa tega seme mora v zemljo priti. Nasproti je pa tudi resnLa, da je število rastlin, katerih posamezno popje se v zemlji v samostalne rastline spre-meniti dá, proti onim, pri katerih tega storiti ne moremo kaj majbno, izginljivo. Vse to pa nas ne more motiti ; dovolj nam je v dokaz, da se v mladikah najveća moč življenja znajde, ter da se ta ne le kakor sploh nad zemljo, v največi meri razodeva, ampak tudi pod zemljo pri tistih rastlinah, katere se s pomočjo m ne semena pomnožiti dado. mladosti je lesa krepost in pomnožitev. To je postava narave, katere se hočemo in moramo tudi pri izvo,:tvi in pomnoženju vinske trte namenjenega lesa držati. Dokazali smo toraj, da najmlajši les na trti to so enoietne mladike ali rozge Je tišti y katerega se imamo z najboljšo nado za pomnožitev posluževati. Navada tacih krajev, v katerih se to izpolnuje, je toraj prava, vse drugo je napačno. Da to vemo, nam pa še ne zadostuje, kajti vedeti moramo tudi dalje to, kako da se ima tak mlad les pra- vilno pripraviti, dolg pubčati. kako da se ima rezati i kako goji krepke rašče podeljeni, to je, pravilno svet, v svesti si imamo biti, da se nam bo prip de ti prav dolgo dobro obnašala. Ako se pa kovč ravljeni taka trta prav ne vkoreniči, nikdar ne bode iz nje izrastla trta prav ko-ristna, če tudi jej postrežemo kakor koli in kolikor koli hočemo, kajti korenike so žlica, so usta, s katerimi trta s voj živež iz zemlje zajema; če pa so ona pomanj- kljiva y kaj pomaga vsa obilnost hrane? Nič. Po- manjkljivo, slabo vkoreničene so pa kovči takrat, kedar ne naj demo na njih vseh tistih korenik v pravi meri zastopanib, katere jim hrano od strani, pa ne manj iz globočine zemlje zajemajo. Vse korenike, katere na izkopani eno- ali večletni bilfi naj demo, razdelimo namreč po prostoru, na katerem so iz kovči izrastle l vv J^V J/lVUtVl U y li C* AUVVI VUá 0\J A£J IVU w V/I lltfA (40W1V» y tri dele. Najspodnejše, katere prav na koncu kovči v iz pete — izrastejo, imenujemo k r on ine, v oc ui u^o pa gori do najviših, ki so navadno prav goste in tanke, to so nosne, stranske. Lega stranskih in kroninih nam že sama po sebi jasno kaže, kakošni namen da imajo. Kronine silijo namreč naravnost v tla, v glo-bočino, one morajo toraj iz nje hrano jemati; stranske razprostene so pa skoro da vodoravno na vse strani vse druge okoli in okoli , kjer imajo ravno isto službo opravljati, kakor prve. Rosne korenike so brez vsega pomena. Kakor hitro vse to vemo, vemo gotovo tudi to, da so prve veliko veče vrednosti memo druzih, kajti hitro je hrana okoli trte posrkana tako, da bi morala vsled tega poginiti, ako se je 9 bi se je iz globočine iskati ne mogla. Veče vrednosti so pa tudi gledé na sušo in mraz. Ali je mar trta z lepimi krepkimi stranskimi korenikami bolja i ako se zemlja dva, dva in pol do tri čevlje na # y Nič, in le kronine jo v tem slučaji gotove smrti rešijo, kajti one gredó tudi šest in še več globoko posuši? čevljev globoko, kjer vlažnosti tako hitro ne zmanjka. Vse to bode gotovo v dokaz velike važnosti in velike vrednosti kroninih korenik zadostovalo. Ostane nam še to da uctiu iv «v, iu J líc* pozvemo , ne* ital». uauu u« oj jih vinorejec najlože v pravi množini in pravi kreposti kako na kak način da si pridobi. (Dal. prih.) Nekaj od čebelarstva na Ruskem.*) neki vasi blizo mesta Baturin živi A. Proko- ovič menda največi čebelar Ruskega. V svojih če- Na prvo vprašanje kar naravnost odgovoriti zopet belnjakih ima več tisuč panjev ; z državno podporo ne gre, marveč moramo spet vzroke popřed razodeti. vzdržuje že več let šolo za čebelarstvo v dveh razredih, Od vkoreničenja kovči je odvisna gledé uzkrajnosti, gledé trpeČnosti vsa vrednost prihodnje trte. Ako se * Iz » Slov. Čebeletf, kateri vrednik je zdaj strokovnjak kovč prav vkoreniči, in ako so jej tudi vsi drugi po- v čebelarstvu, gosp. župnik J. Jerič. Vred. katero obiskuje vsako leto kakih 50 učencev. Tudi neki foôp. Pokorsky ima več tisuc čebelarskih panjev. Panj rokopovičev je najbolj navaden na Ruskem. Tudi panj je tako imenovan „stoječ panj" (Stáaderstock) ; deske za panj — bolj prav podnice — so hrastove, po 1 f/2 palca debele , od zunaj vrh tega se z za palec debelimi slamnatiini pletenicami ovite; visok je 38 palcev, 14*/2" širok, 12" dolg, ter ima troje nadstropij. Vsako nad-stropje ima po 10 okvirjev ali romČekov, in od zadej posebna vratica; spredaj se vé da ima vsaki oddelek svoje žrelice, katero se s premakljivo dilico lahko zatvori. Ruski čebelarji s tem panjem tako ravnajo, da vsako leto čebelam le eno nadstropje odločijo. Vsako leto vzamejo eno vrsto z medom napolnjenega satovja, ter name8to polnega praznega nastavijo. Tretje leto panj obrnejo, da je prejšnji spodnji oddelek za gornji, ter v treh naslednjih letih spet vsako leto v enem oddelku žanjeio in satovje prenavljajo. Grof Miklavž Zubow, grajščak Saulinski in Janez pl. Hryškevič, grajščak v Lahovem, sta prva Kranjsko čebelo naroéila in tudi razne Dzierzonove pa-njove. Od tod je predsednik naročil menda tudi prvi Ruski panj. Pri občnem zboru v Solnemgradti 1. 1872 ga je na o^led postavil; porajtal ga je málokdo, da-si je bilo zbranih 400 čebelarjev. Neki Borrissowski ga je poslal letos v Dunajsko razstavo in zdaj vsi nemški časopisi o njem poročajo. Ta panj — kďor hoče, se ga lahko v S m ere ku nagleda — tehta 160 funtov in stane z voznino 45 gold, srebra. Dolg je kake 4', širok 1, stene so po 2" debele, ima troje žrelic in kakih 20 satovnih okvirjev — romčekov ne moremo řeči — zgornji del okvira bi za ljudi, ki se radi pretepajo, malo nevařen bil, ker je štirivogelno poleno (po l1/* palca vsaka stran debela), stranski deli so malo slaběji. Pokrov je strehi podoben, ter se odpira, ker satniki se od zgoraj vun in noter devajo. Panj je tedaj mali če-belnjnaček, ki se postavlja in prestavlja, kamor kdo boče. Kakor panj je prav po rusko okoren in nespreten. Čebelarstvo je po Ruskem sploh, kakor pravimo, v otroč jih letih. Panj i so navadno izdolbljeni leseni hlodi po 2-2V2 čevlja visoki, široki kakor so sami izrastli, ali kakor je delalcu poratalo. Po rodovitni Ukrajini imajo marsikteri grajščaki in duhovniki po 1000 panjev, za katere se pa čez leto malo zmenijo. Kar živi in pridno méd nanaša, gospodarju vstreže; kar ne, naj pogine, kedar hoče — gospodar nobenemu ne pomaga. Meseca avgusta pregleduje in pretehtuje svoje panje in kjer je kaj, vzame. ter vse skup méd in vosek, zalego in drugo nesnago v sodcek potisne; vse prav tako, kakor nekdaj pri nas. (Znabiti še tudi zdaj sem ter tje!) Následek takega ravnanja se vé da je: nečeden méd in vosek in pri prodaji — mala cena. Poglejmo še, kako Ruski čebelar Čebele pre zimu je. Konec septembra naredi jamo v zemljo (če nima že nalašč za to narejene), jo pokrije z deskami; potem panj vrh panja naloži, vrata zatvori in do spo-mladi jih več ne vidi. Tako pa se vé da se zgodi, da marsikaterikrat misi brez strahú gospodarijo in veliko panjev pomorijo. Drugi lakotě pomrjó; spet drugod iz slabo zaprtih panjev čebele vun gredó in nazaj več ne najdejo, ter po tleh mrtve po palcu na debelo ležijo. Meseca aprila Rus čebelno jamo odpré, čez mrtve malo porentači, jim pobere voščine — tudi pri živih ne pozabi satovje do dobrega spodrezati — ter živeče kar na gola tla zemlje postavi in odide ter jih prepusti nemili osodi. Da bi slabim medů pokladal, odmrie matice hadomestil, panje osnažil itd., tega in enakega delà Rus ne pozná. Edino še pazi, kdaj kaki panj roji, da roj v nesnažni štor spravi in vsega čebelarstva je — konec. Državne ali cesarske založiicf. Velikan ski polom (krah), kateri se je maja meseca lanskega. leta v denarstvenih zadevah godil v naši Avstriji , je napravil tudi veliko škodo obrtoijatvu in trgovini sploh. Křič je potem vstal po ustavoverskih časnikih: „vhada, zdaj pa ti pomagaj !•* In prišlo je do tega, da — kakor je našim braloem znano — je usta-voverska većina državnega zbora pritrdiia temu, da vlada dolg naredi za 80 miiijonov v srebru, da drugim denarja posodi. In za taka državna izposojila se je naredila posebna postava, ki šteje 18 oddelkov in je 13. decembra 1873. 1. bila od cesarja potrjena. Od teh na pósodo vzetih 80 miiijonov gold, se sme nekoliko obr-niti v izdelovanje železnic, med katere se štejete tudi Istrijska in Tarnovska železnica; z ostalim denarjem se pa imajo ustanoviti založ nice ali pomočne blagajnice (Vorschusskassen), katere so namenjene pomagati obrt-niji in trgovini in za eskomtiranje menjic. Pod kakošnimi, zeló težavnirai, pogoji pa se bodo posojila dobivala iz teh založnic,. to kaže posnetek iz postavnih določil. Na vsaki menjici morala bi biti dva podpisana in dolg se mora vsaj v 6 mesecih plačati. Posojila se sicer smejo dati, če se zastavijo a) veljavne me oj ice , b) blago, pridelki kmetijski in rudarski ali drugi izdelki, c) državni ali sicer vrednostni papirji. Pri pod b. ome-njenih zastavah se dobi polovica cene, pri tej pod c. se mora najmanj tretjina kursa odbiti. Zastavijo se tudi lahko posestva ali na posestvih vknjižene trejatve. Založnicam ni treba vzroka povedati, zakaj so ka-teremu odrekle eskomtiranje menjic ali pa posolio. Posojila se dovoljujejo navadno na 3 mesece in le izjemno na 6, podaljšati se pa ne sme dalje, kakor na eno leto. Visokoat obresti se določi pri dovoljenji eskomta, oziroma posojila, pa se sme pri podaljšanja povekšati, vselej pa mora obrest za 2 odstotka veća biti, kakor je pri národni banki, tedaj najmanj 7 od 100. Ako se ob pravem času denar ne povrne, sme za-ložnica zastavljeno blago prodati in se s skupnino plačati; to veljá tudi takrat, kedar je dolžnik v konkursa. Po pismu ministrovem naj se posebno na to gleda, ali je člověk, ki posojila želí, osebno popolnoma z au panja vreden ali ne, zato se mora ta zaupljivost natanko prevdariti. Osobni kredit je tedaj glavna stvar; se ve da brez zastave tudi tak člověk ne dobi nic. Kaj pa, če člověka založnica ne pozna in popra-šuje nevošljive mu ljudi ali sovražnike njegove? Tako pozvedovanje utegne včasih člověku, ki denarja potřebuje, veliko škodovati na dobrem imenu. Res, da se mora skrivé ravnati o tem, al kaj neki ostane skrivé? Ce posojila po vsem tem ne dobi, reklo se bode, da založnica mu ne zaupa! — Založnice so le subsidiarna pomoč, to je, če člověk drugod ni dobil posojila, potem še le sme potrkati na vrata založnice. Al kako bode to dokazal? Ali mu to povikša osobno zaupanje? — Kako nerada je vlada založnice v svoje roke vzela, vidi se iz ministerskega pisma, ki pravi, da oi rada kaki drugi privatni založnici denarja na posodo dala, ako ona s svojimi udi poroštvo za povračilo posojila na-se vzame. . Glavno vodstvo založnic je na Dunaji; v to vodstvo izvoli finančni minister zaupne može, kateri oskr-bujejo vse na državne stroške. Posamesne založnice po deželah, kjer se napravijo, oskrbujejo pa od finanćnega ministra imenovani zastopniki in zaupni možje, katerih polovico volijo trgavske in obrtnijske zbornice, polovico njih pa imenuje finančni minister sam. Zadnji čas 31. decembra letošnjega ieta nehajo te založnice. moke lz v&ega je oČitno, da ne bode vel iko kruba iz te veselja zaukal . « t ft lal • • ft • « 1 »1 • . ft • m ID da MiVIKI/ p 1U Uf* MV V'mmm •-VI Že već pa sovražnikov na gl • — al kmaiu se zavé svoje jako nevarne bo vlada nekoliko prijat eljev naklonila, situacije. Tresé se na vseh udih deloma od radosti in nakopal la« j epoznaii^ke stvari. hrepenenja po zlati prostosti, deloma pa tudi od nego-tovosti svojega nameravanega poČetja, pozdravi orodje svojega upanega bega, potem pa ga varno skrije pod veliko nepotrpež- iivojni večer. Xovfûic&f po E. svobodno posne! Josip I^evičnik, (Dalje.) IL ^ez dolgo, od zatémnelo-brleče lučice slabo-raz-svitljeno hodišće, iz katerega so držali vhodi v posa- slamnico svojega trdega ležišča. ljivostjo preganjal je zdaj trenutek za trenutkom neizrekljivem dolgočasu poslušal je pikanje lésnega čr vica, ki je v napol polomljenem stolu marljivo oprav- v Sr. 7 ura pa ? ki mu 1 jal svoje počasno vkončavno delo je od bližnjega stolpa oznanjevala čas, je nocoj ne-akončno mudno opravljala svoj posel. Vsaka četrtinka dozdevala se mu je cela věčnost. Poslednjič so zapeli harmonično-doneči glasovi zvonov, ki so klicali pobožne vernike v cerkev, našega jetnika pa k njegovemu rešil- mesne jetniške sóbice, smuknila je plaho urno zdaj nemu delu. naglici seže po pili, ter nastavi jo s tre- gibka ženskina podoba, bolj podobna nočni prikazni kot petajočo roko na močno železno omrežje, ki je oklepalo živému bitju. In kdo bila je ta stvar? Kdo druga, ------ r-r----—----- --------- ------ ------—- Mina, oadjetničarjeva osemnajstletna hčerka. Sitno tre- novi # in ^ 8 tem boij kot^ zadostno zaduševali cviljenje petanje njenega srca bilo bi skoraj lože čuti nego nagli koraki njenih tihih stopinj. Ljubezen podžgala jo je bila kot okno zapórne izbice. Veličastno veselo doneli so zvo- orodja, ki je v silni naglosti, pa tudi z nikakor priča-kovanim vspehom dělalo globoke zaréze v debelo že- odvažnemu, ali neizrefeljivo drzovitemu in nevar nemu podvzetju; ni čuda to raj , da jej je trepetajoče srce tolklo tako močno, kakor bi hotlo jej razgnati tesno spre- lezje. skončano polnočno cerkveno slovesnostjo do- vršil je bil tudi naš znani jetnik svoje težavno delo, in zdaj mu Je bilo ~ w •• « J M • ^ I 14 M u v v« v i v y a mJk še čakati, kdaj se ljudstvo zopet po prsno bivališče. Koliki smrtni strah pa jo se leti, ko se konec hodišča boče izpustiti naglih korakov *em na pomoč. domovjih raziđe. Mrzla temna noč mu je bila tudi v po tamnih stopnicah , in se jej tù pomoli nasproti kot Kmalu je bilo po ulicah vse tiho in prazno, kakor ponočna pošast nepoznana moška glava. Da jej ni strah »» pokopališči ; jetnik zarad varnosti obesi še pred zaprl besede, glasni krik bi bil naznanil po žainih pro- durno okence svoje mrle sobice posteljno plahto, zatem s krepko roko odpiljeno potem priveže k oknu, odzdigne storih njeno neizrekljivo zgrozenje. Misel pa, da bi to jaderno stopi utegnil biti njeni lastni resnobni in osorni oče, oplašila železno omrežje, postavi ga tiho tlam jo je še bolj, in obledela je še bolj memo popřej ttvivauv/ vujivftjvj ['VOWII «uv ft uauj j JJVJICUJ pilVCAO en konec vrvi za močni železni štremelj, z drugim kon- Ne bojte ae, goepodičina Minka!" s pregovori natihoma zdaj njej znani glas, po katerem je spoznala podjetničarja Smoláč a cem se zarad varnosti opaše in pogleda še enkrat doli na cesto, ali je vse varno ali ne. Žive duše je ni bilo ; uuujcuiitaijč* uuiviau c* —- ,,ZagOtOvljfc m VaS, ua ujoclu ----j— 7 ------- *----- — *-----7 *•"*"• " jv nic videi." Minka se pláha strese; zlasti pa so jo zadnje sveta noč v svečáni spomin velikega praznika, bliske- 4 ' - - ^ % 4 ^ % W w . f "X, S & I Jpm «• I v ' na ^ ^ ^v ^ m^. a. — — ^ 8 — 1 - I _ ^J ^ ■__^f 9 _ _ da ni8em ni kjer; malo svitlih zvezdic, katere je bila prižgala besede vrezale v srce prav kot dvobrusen nož. njena in vsa sama iz sebe reče: Osup „Jaz vas ne umem, kaj da menite." „Zagotovljam vas še enkrat, gos talo se je skoz gosto-temno meglo kot blede lučice na visocem firmamentu. Zdaj se mladeneč pokriža ter varno se začne spuščati s strmoglave višine po močni vrvi ) da nisem videi nič" — nadaljuje SmoláČ bolj na- čina tihoma, pa z dvoumno zategnjenim povdarkom. dar. navzdol. Polagoma, vendar srečno bližal se je dnú m Ven- na zmrz- zlata dekiica! v tem trenutku sva čisto sama > poslednjič stopil je, neizrekljive radosti poln, na njena, od bliščečih znežink posrebrnjena tla. Řešen hočete vsaj nocoj spregovoriti z menoj par besedí?" Pri teh besedah přijel jo je za belo mrzlo roko, katero je y dá, resniČno, řešen je! (Dalje prihodnjič.) mu je vendar jaderno odtegnila, in med besedami: zdaj ne utegnem stopnicah. u smuknila je urno in trepeča po tamnih nici y Podjetničar ostal je kot poparjen na zgornji stop in zaobrnil se polagoma, kakor da se hotel na- potiii za deklico. „Zdaj ne utegne" i — zamrmrá sam Direkt Deželni zbori. Deželni zbor Koroski. tve poslancev v državni zbor so pri sebi y a čak in glas njegovih besed donel je kot briiki srd; za trenutek pokukale tudi v naš deželni zbor. Katol _ • 1 _ i___i y v . y- __ a_____• i _ ______L ____• L^ : lrnnSf r]rnSt\?A în A** nSfttA r.fn ^ «^«^X Je bodeš že še utegnila, morebiti prej ko konšt. društvo in društvo „Trdnj sta namreč ízro- misliš. Ai ! — kaj je zdaj početi? Ako vnese gospodič čila deželnemu zboru peticijo, naj prevdari nasledke di srečno peté, utegne imeti to tudi za mene slabe ná rektnih volitev za deželo Koroško Se da za mene siauu Dit*- - ' t ua je JUT.- potem mi bo Minka politiski odsek deželnega zbora predlagat, naj deželni za vsel ej ostane za me zgub- z^or to peticijo s tem reši, da je ne vzame v obravnavo sledke » ako pa zaprisezena sovraznica, zabranim beg, ljena, zanaprej in, kakor dozdaj tako bom gledati moral , tudi še Te prilike poslužil poslanec Einsp vsak an y dila in se prijazno pomenkuje ž njim lttl\v UV/Ui ^IV/UCIII AUU1 ai . iUUl OU ^ i --J^ r ——-- —" * kako mu namesti očeta donasa je- izročevatec omenjene peticije, da državnop % • ^ • s • 1 m K» n 4 Av M M ^ ^ ^ ^ _ _______ ^ 1 ___f ' _ »i1 kot stranka kar mi vselej V » V««vv V44V V; WlVJj V y Udí U1 f llU^/1 C*V 1JCV O ti Ci li IV katero on zastopa, ne more glorije peti direktnim vo- 8rce zavbrne v prsih. Bolje je toraj, ako gré gospodič litvam. Ker ni bilo časa dovolj več rakom žvižgat , kajti ž njim ima komedija svoj gotov podpíral trditev svojo, rekši y konec. Da ga zopet vjašijo in potom vtaknejo v kako drugo še hujšo luknjo, je brez dvóma; ako ga pa tudi liive: d ederalistični y da kajti Avstrij Je na kratko direktne volitve škod-postala na podlagi y na tej podlagi je postala velika in mo ne dobijo več v pest, menda ona ne bo dirjala za njim gočna; federacija je tedaj zgodovinska in bistvena dr v daljni svet. « 1 žavna ideja Avstrije direktne volitve so škodlj III. • p 0 • de želi, kajti ena najvažnejših in najlepših pravic se je Koroški deželi povrnila po neprekliclj y ki okto Med tem je bil naš jetnik varno razvozljal ravno* berski diplomi, pravica namreč, poslance svoje pošiljati kar přejeti závitek y m glej: dolga , v ro$ zvita. vrv jn ostrobruâena pila iztakljata iz njega. Skoraj. da ni od v, državni zbor, se je vzela deželi so dalj škodlj katolišk rk direktne volitve y kajti v ve Dohođki te z at o g è i z prodaje založe- nih knjig se Bmejo* kot založba za izdavanje drugih čem delu deželnih zborov najde ona varatvo svojih pravic in svojih svoboščin, v državnem zboru pa ne; — direktne volitve so škodljive 4)kroni, kajti presv. cesar učnih in vadnih knjig v smislu predloga l. po rabi ti, je že mnogokrat izrekel željo po prijazni spravi vseh vendar vedno le tako, da se iz deželnega zaklada za to dežel in narodov; al podoba je, da te prisrčne želje ce- zalogo nikdar čez 10000 gold. a. v. zahtevati ne srne. 8arjeve ne bode spolnil državni zbor, — uuo< a>vuc vu" u. litve pa so tudi škodljive 5) narodom, kajti centra- izjemno in direktne vo Nagrade pisateljem iz te založbe se smejo edino za taka delà dovoliti ki so name- li« V U pa ov VU U ft anvfuijl f V/ JU c» & V U V UJI y I\aj Vi VÍUU IL Ml" J ^^^ iU VUiUV/ iU £1 cm tacva UUI at U^ V Uiltl J Xki o yj uauiu lizacija podražuje državno mašino, s tem pa povekšuje njena za strokovne šole, pisateljem pa se sme primerno » one tudi škodujejo narodnosti in jeziku na- število iztisov njihovih del brezplačno darovati. davke, rodov zato, ker po gospodstvu ene jezika (nemšČine) hrepené. narodnosti in enega zalogo Rokopiai se morajo pred s pre je mom v to v pregled dati veščim strokovnjakom, ter se ima temi besedami je Einspieler na kratko sicer onim rokopisom prednost dajati, za katere c. kr. mini-ali temeljito dokazal stališče Avstrijske državnopravne sterstvo uka pisateljem remuneracije dovoli ali katere stranke na Koroškem. Pa v se drugi pot je to hvalevredno storil, namreč o tem, ko je jur.-politični odsek predlagal, i»«j ^ouuu. x u^m ^ loga vladna zarad naprave novih zemljiških knjig potrebo sklenil sledeče: prepusti državnemu zboru. „Pravo!" so klicali Ko- ri aj se pred- c. k. deželni šolski svèt posebno priporoča. Dotične jako zanimive govore prinesemo prihod-njič obširno. Potem je deželni zbor gledé na dokazano roški centralisti t Einspieler vstal m rekel živo obžaluje, „da deželni zbor pravico za pravico y y da ki Dovoli se, da se nastavi učitelj za natoro-znanske vednosti na gozdarski šoli v Šneperku in plača z deželnirai denarji. Deželnemu odboru se naroči, nemudoma razpi- 2. gré deželi, izdaja." Za to resnično besedo pa je skupil od predsednika svarilo , centralisti pa so predsedniku sati in oddati to službo, ki je zdaj začasna in z letními klicali : „dobro !" — Tako je centralistom vse to dobro, 800 gold, in prostim stanovanjem plačana. kar je za Avatrijo slabo! seji dne 10. t. m. se prošnja občine S tur je Deželni zbor Stajarski. za dovolitev 50% priklada za leto 1874 y 1875 in 1876 izroči finančnemu odseku. Dr. Ra z lag je vteme seji . dne t. m. je^cesarski nameatnik naznanil, ljeval svoj predlog zarad zboljšanja razmér Ijudskega da se goveja kuga na Stajarakem ni dalje razširila. šolstva na Kranjskem. Predlog se je izročil šolskemu Deželni zbor je za to. da se kuga zatrè, dovolil 20.000 odseku. gold. Deželnemu odboru se naklada delati na to da Finančni odsek je predlagal sledeče: ,,Deželni zbor ďeželna kmetijska šola v Grotenhof u dobi državne pod- naj sklene: Brezplačni odstop 130 Q aežnjev deželnega pore. Po dalji razpravi se sprejme predrugaČena po- dvornega vrta mestni občini Ljubljanski zarad razsir-selska postava. Dovoli se dopolnitev realne gim- jenja ceste v Gradiši se odobri s tem pogojem, da nažije v Leoben-u z višo realko. Deželni zbor Kranjski. seji dne drugih t. m. se je prošnja občanov iz o zadevi Turjaške ceste, in drugih zarad dovolitve Turjaka in prošnja vaši Premskovo in 8amostojne občine izročila deželnemu odboru v primerno rešitev. — O poročilu finančnega odseka o ustanovitvi založnice za izdajanje slovenskih šolskih knjig iz deželnega zaklada je nastala živahna borba med narodno in nasprotno stranko. Med tem, ko je finančni odsek oziroma deželni odbor predlagal osnovo zaloge šolskih knjig za izdavanje slovenskih učnih in vadnih knjig za srednje, mestne in strokovne šole in Kranjska hranilnica dá izrečenje, katero se ima vknji-žiti v zemljiske knjige, da bode za zmiraj in brezplačno v novem poslopju prostorišča za c. kr. višo realko dala, pa brez škode pravicam reservnega zaklada oziroma upnikom hranilničnim. Debata o tem predlogu Je bila jako živahna. yy Vknjižen je hranilničnega zagotovila v zem okoli tega se je sukala vsa borba« Ijiške knjige Grof Thurn je predlagal odstop 130Q sežnjev de želnega vrta brez kakega pogoja. Deschmann je zagovarjal Thurnov predlog, če bi pa ta ne obveljal, je predlagal odstop 8 tem pogojem, da mesto odatopljeni akoravno je živa potreba take pomoČi za izdavanje knjig za naše šole dokazana, je Deschmann skušal to zalogo za srednje in mestne šole podreti in do- toliko, kolikor bode knjig za deželne k m e- da našim dijakom v gimna- češ voliti tijske šole potreba zijah in realkah treba ni slovenskega jezika; v nemšcini le je izveličalna kultura. Narodna stranka je posebno po dr. Co s ti, nekoliko tudi po dr. Žarni k u in konečno še po poročevalcu dr. Bleiweisu predlog finančnega odseka zagovarjala tako krepko, da je obveljal in se v kos vrta deželi nazaj dá, če bi se kedaj zahtevala plača za realko v hranilničnem poslopji. Dr. vitez Savin-schegg se je izrekel za predlog grofa Thurna, in če ta ne bi obveljal, za predlog finančnega odseka, toda a to premembo, da se zagotovilo hranilnice ne vknjiži v zemljiŠke knjige. Thurnov predlog zagovarjala sta vitez Gariboldi in pl. Langer. Dr. Costa, Blei-weis in poročevalec Mur nik so ga spodbijali in predlog finančnega odaeka zagovarjali, ki je naposled ob- Pri občni važnosti te zadeve. o kateri se bode veljal. še veliko besedovalo v čaanikih in drugod i treba y da točki po sprejetem predlogu dr. Cos te še zboljšal. Sklenjeno je bilo tedaj to-le: Deželnemu odboru se naroča osnova deželne zaloge šolskih knjig za izdavanje slovenskih učnih in vadnih knjig za srednje, mestne in strokovne šole. naši bralci zvedó pravo in čisto resnico, zato prinesemo prihodnjič dotično obravnavo obširno. Tukaj naj bodo omenjeno to, da predlog grofa Thurna ni obveljal, ker so za nj glasovali le: grof Blagay, Braune, Descb- , vitez Gariboldi, vitez Kaltenegger, pl. Langer, mann 2 grof Margheri, dr. Raz lag, baron Rastem, Franc Ru dež, dr. vitez Savinschegg, grof Thurn in Zagorec. Za to zalogo se deželnemu odboru dovoljuje Zoper predlog pa je večina glasovala, namreč: grof avota 10.000 gold. a. v. iz deželnega zaklada kot brez- Barbo. dr. Bleiweis, dr. Costa obrestna založba na razpolaganje. » marié. Kramar. Lavrenčič. Murnik Jugo vic, Kotnik 9 Kra Pakiž, dr. Poklukar, r O J maliny Uiamai, ^c»uvuuv, x oo.««, ui. j. ismuo.« vspehu te šolske zaloge se ima dežel- Karol Rudež, Tavčar in Toman. Horak ni glasovat, nemu zboru vsako leto v poročilo delovanja dežel- Petra Kozlerja ni bilo v seji. Potem ko sta se zavrgla nega odbora poročati in o gospodarstvu s to zalogo predloga DeschmannainSavinschegga, je obveljal pred- natančen račun dati. ' log finančnega odseka. s Dalje se je prošnja okrajno-cestnega odbora Ko- tudi čevskega zarad podpore za KoČevsko-Cmomeljsko ■ pred fárovžem? Vsaj • • « • »■ so izjavili v go- stilnici, da hočejo brezverni „konfesionslos" biti kot po cesto izročila deželnemu odboru v rešitev; isto tako kojni Spazzapan. No, gospodine „Narodovec", mar niso prošnja S taro loš ke občine zarad posipan ja dovozné bili ti eeste železnici. Prošnji odgonsko-postajske občine njegovi prijatelji? s Spazzapanom vred enacih misli tuđi Vsaj so mu zato tudi kot po v Kranji za napravo odgonske postaje na Koroškem grebci najiskrenejšo slednjo čast izkazali. Eden izmeđ Jezeru, potem odgonsko postajske občine v Škofji njih f ki je križ pri pokopu nosil, je pa ravno zarad ki se kot „liberaíci' i širokoustno v zobeb Loki za napravo odgonske postaje na Trati izročili poloma na 3 dni v zapor obsojen. Kako bi mogli take ste se deželnemu odboru z ukazom, naj o njih poroča gospođice, v prihodnjem deželnem zboru. — Prošnja Vrhniških nosijo, pa se zra ven tako kot pošteni, omikani liberale! občanov in dr. zarad osušilnih del na močvirji se je vesti ne znajo, drugače imenovati, kakor „liberalu-izročila c. k. deželni vladi s prošnjo, naj v prihodnjem ška dru hal"? — To Vam radi potrđimo — če ho- enkrat ali dvakrat, dasiravno Otto Kullnig — ne toliko zarad poloma, kakor marveč za- čete tudi „širokoustno" zborovanji prinese načrt postave o osušenji in kultivi-ranji močvirja, in naj se pri naČrtovanji te postave je žalibog! naš Ijubljenec, gospodič in mladič ozira na prošnjo občanov. peticiji društva zdravnikov zarad uravnave okraj nib kirurgov je deželni zbor sklenil, naj se plač kedar voljo „ t e d aj , resnica inšpekcijona" v svitli kapici zraven stal. menda ni čista Narodovec" prošnja izroči deželnemu odboru v poročanje uravnava zdravstvene službe na Kranjskem pride do javljati blagovolite, ampak gola je resnica. obravnave precej pa naj se okraj nim kirurgom provi-Borično dovoli l/2 priprežnega voza namesto dosedanjega v4 voza kedar potujejo zarad kužnih bolezni ; ^ V \JUCk y aouai L/WUJ J V »muun vah najdencev in zarad cep ljenja koz v zade- jedro spuščati pavski vase To ne- ob- chronique acandeleuse" pa se ne moremo kar smo pisali s katero nas „Novicam", Vi, gospodine y ker o tem ne vemo toliko y vrabec"; bo kolikor vaši „Vi- uui, t ».»v^ , «v pa že naš „Ijubljenec in mladič" - zaračunavati Otto Kullnig — ki morda s svojo „liberaluško druhaljo 3V. na tak ponočni „inšpekcijon" hodí — v svojo „čast y ne smejo več voz za matere predcepljencev. Kramaričevem predlogu zarad stroškov a y ki na tak ponočni „inšpekcijon hodí 8 vo j o čast" kaj več o tem vedel povedati. Mi si si o tej zadevi jih imajo občine na meji Hrvaški zavolj vkvartiranja mislimo svoje, kajti čas nenadoma marsikaj prinese, kar vojakov vsied goveje kuge, je deželni zbor na predlog črno poteptano resnico v svitlobo stavi. Alalopridna „li- beraluška druhal" nikakor ne otemni poštenih liberalcev, ravno tako ne sumljivo spotikanje našega pošteno vrlega dr. Bleiweisa sklenil, c. k. deželno vlado naprositi y da učini V8e , kar je potreba, ua oc voiou i« uuauo»a« y» laruv va»u uv guiutji » \J o^vmivauju uaocga jJUOfcOUU Vi 1CCM 33. postave od 29. junija 1868 vsi stroški, ki so jih gosp. dekana. Vsaj je imé Grabrijan v Vipavski do- Ijudje do8ihmal imeli in jih bodo še imeli zarad vkvar- lini skozi 43 let pri vseh poštenjakih tako visoko Či-tiranja vojakov, ki zapirajo Kranjsko mejo proti Hrva ski / 1 F W «/ UF vr y ' ^ t kakošen luksus! se je sklenilo, c. kr. vlado naprositi, naj državnemu poslali omenjeno številko „Narod-ovo" dvojnato pod da se vsled odstavka slano, da si povrnejo iz državnega zaklada. mladiči „vrabci čivkarji" ne bodo mogli Se svojega mehkega kljunčeka o njegovi poštenosti in zna- predlogu dr. viteza Savinschegga zarad soli čajnosti brusiti, akoravno so mu zboru predloži načrt postave zarad znižane cene za sol. zavitkom in kúp druzih enacih po Vipavski dolini po- Konečno se je v deželno komisijo za urav- štenim Vipavcem. Naj bi si raji „mojster pekec" če ga kak „náhod" moti navo ze m l j is ke g a davka po odpovědi dr. Coste njimi svoj nós podkuril enoglasno izvolil Karol baron Wurzbach, za namést- ali pa kdo drug, ki je ob svojem času ob Vipavskih nika njegovega pa po odpovědi Val. Krisperja tudi voglih 8 svojim lastnim blagom tudi marsikaj ..kra- enoglasno deželni poslanec Fr. Kotnik. máril kar pa „vrabci čivkarji" pozabijo. Bisliicice jan Za župana je bil pri novih Naši dopisi. Gorice. (Čitalnica) je občinskih volitvah voljen Janez Cevka iz Prapreti za Kalom. Janez Namlen od ravno tam program svojih veliko, namreč lie za letošnj poslala svojim udom ixaiu ua y u eh li u naujivu ^u igvj taui y il iz Okroglega pa za občinska svetovalca. in Janez Silevee leto m 17 y 21 in 31 > ple sa 1 januarij i bo in Je začel Ljubljane. Deželni zbor je včeraj ki se po IV/« AV ái u I U l dj U yj L JU V KjKjI «J j £V1 m\J uri dopoldne, popoldne ob 4. uri končal 15. februarija, be sed i boste dve: 1. in 19. marcija tudi s časnik i je obilo založena, ima jih namreč 36 (19 slovanskih, 12 nemških in 5 italijanskih) - i - » v svoje delovanje. Pri konečnem govoru je deželni glavar na kratko naštel važnejše stvari, katere je zbor obrav-naval, in razvidno je bilo iz tega, da je dovršil precej Vransko na Staj. 5. jan Národna naša napravi čast. udj 18. dne januarija t. 1. „besedo" in tombolo veliko in tako, kakor denarne moči deželne pripuščajo. Čitalnica Onih viharnih razprav, kakor so bile včasih v prejšnjih Vsi so ljudno povablj Odb Vipave 11. jan Dop Národové" štev. ».u njimv j»u. - ivuuio ^tiaiuuuvc oic*. i« j" --- ~o J nam širokoustno očita neresnico, ko smo poročali glasovala večidel s zborih, ni bilo zdaj; mirnejše so tekle razprave; le če je přišel naš domači jezik v dotiko s kakim predlogom, je bil oginj v strehi. Peščica mladoslovenska je staroslovenci, vendar je nekterekrat yy Novicam v adnj štev. pretekleg leta o polomu ki Po potegnila tudi z nemško, in taje uno, una pa to podpírala, tako, da zdaj vladi ni treba razpuščati zbora, ker se je godil svetega dné ponoči na farovška okna _ _ „ # . # ll . vedali smo v tamošnjem dopisu „sine ira et studio" tište kompaktne in gotove veHke narodne večine ni veé. dogodbo ' njej tudi kakor se je bila izvršila, in kakor je bila o Ali sta dr. Žarni k in dr. Raz lag zahaj ala v klub plo govorica. Ako bi bili Vi, gospodi iy Narodovec<ť, dotični list pred seboj sa vši yy Narodu" tako imenovani y imeli, ko to Je bilo ste po kamêleonsko obrazu bar senzacnozni :u daj ali y kazali bi dop P1 pri yy govori o „liberaluški druhali tem svoj navadni „rumeno-žolčati" obraz. Naš dop A m m m â . . a . • » - — • # # ' i rm ki îe šla v farož okn po bij at, potem ko se je po gostilnicah „konfesionslos obnašala tisti nasprotne nam stranke, tega ne vemo ^ očitno, da sta z unimi večkrat manevrirala združena. Med novimi poslanci sta gospoda Lavrenčič in Pa kiž časti vredna možaka stare slovenske korenine Braune iz Kočevja je jako miren in previđen mož; o to, đa je dva dm y A. O brezi ne vemo zdaj več kakor dosledno z dr. Razlagom glasovat, če tudi No recite, da to ni res! Mar niso bili — »ćulo j u«» lu ui rco: xsxa ki so po dveh gostilnicah prej samo o ali se kdo drug ž njim bil. Je on sam k i h zdaj, hvala Bogu, na 1.1 o bi , m ovr y U uvcu gusuiuiuau piCJ BULU U O VOrSKlU --- ~ —---, a a de vah rogo vi lili (in to vemo iz gotovega vira), žavala g. Pintarja, da ni mogel priti v zbor Huda bolezen, ki pa se je bolje obrnila, je zadnji čas zadr- » gosp. dekana Grabrijanu pa ves čas kužne bolezni ake fare niso pripustile prihoda v ta zbor. Zarad bo- let lehno8ti tudi c. kr. deželni predsednik grof Auersperg 655 zato dencev) več v izrejo, se je njih število iz prejšnjib , ki je konec lanskega leta znašalo 780, znižalo na sadnji čas ni mogel pričujoč biti v zboru, in to menda jd 9 ker je 125 otrók dovršilo 10. leto, s katerim zstopijo deželna skrb Ko ti otroci pridejo je krivo, da na stavljene interpelacije zbor ni dobil od- iz reje deželne, nima deželni zaklad nobenih stroškov govora. odbor oveseje družbe kmet)'jske 4, dne t. m.) več, ki jih je inael, dokler ni bila naznanjamo važnejše obravnave. Predsednik baron ^ * ^ ft m 1 I • 1 *m • ê o d p r a v 1 j 1J«UI wu^i«» Ijtna , k a j 11 CU UttjUCUCU 300 gold, stroškov deželnemu zakladu en jd •jd prizadj Želeti v Ljub- il okoli Wurzbach pozdravlja gosp. odbornike v 1. seji novega bi po vseh deželah se odp jd Je le, da ker ne leta, dr. Bleiweis mu pozdrav odzdravlja s živioklicem, samo na kořist je to deželnim zakladom , ampak tudi kateremu se pridružijo vsi pričujoči odborniki. Bere na dobro je nedolžnim otrokom, da se matere in se potem pismo gosp. ministra kmetijstva, ki se zah m ljuje za poslani očetj jih ne ločij od mu najnovej k „kmetijskih li teti, da se žensk y in na korist m varujejo nečimurnosti všem naznanil" in s toplo besedo hvali delovanje družbe kme- skupaj je tedaj preteklo leto bilo v Ljubljanski bolniš ti j ske velicim veseljem se sprejme krasni dar mi- nici 2739 bolni k nisterstva: izvrstna knjiga s velicimi podobám žlahnejših trt, ki jo izdaja Goethe Maribor jske sole pod naslovom : ,,die fiir den Wein Ai I V/l ~ V KJ %J Kf \J M AA * rv KJ V J leta imela skupaj 2962 ske bau Oesterreichs werthvollsten Traubenfarben skoi 326 3000 po takem je boln ; od katerih so v svojih prostori)ah i sv. Kristofu nesli 1873. tedaj > i da bode knjiga še v ali j škoda liko bolnikov v bolnišn gotovo majhno število, ako jse pomisli, da ve- iVj ua u vUv a uj ig a ou au v u au ty ivini lë sklenil prositi ministerstvo, naj blag letih končana; odbor življenja Po pride še le na koncu svojega MagvTvii a IZtlS pn- ouui , vtc* yuuot>u J Ministerstvo kmetij- da tudi ni kaj bod sodi lik em Številu bolnikov pa se tudi lahko hodnj Dolenski kmetijski šoli. stva naroča odboru, da v slovenski jezik prestavi da vodstvo in upravniètvo imata posla vel ko reć gospodarstvom za S taj arsk ke družbe, da se potem še jed vr J JULI aiu i^uoia vti y imajo usmilj^ne sestre a a pijačo, perilo in postrežbo posebno natisnejo in na Kranjskem, Štajarskem in riskem Kozlerja) delij tudi v Istri po predlog o sp nam umerlega (Gosp. Adolf Obreza) je bil namesti prezgodaj Matija K znanje se vzame, da bode letos junija meseca velika razstava živine in kmetijskih maš v Bruselju (Briissel). Občina Turjaška, stoj gosp gl i za deželnega p Ivan V i 1 h a r je 1 i ki Je dno bika in dve ovce se poduči ? da bikov ne daj prosi za več ključba, kdor je zmagal bil i maj he ..Slov. gl dne t. m. v _ Ijen z 43 "glasovi, >v. Razloček med da Je zgolj na- da za ovce družba zastonj , ampak po poti dražbe. Ill VIC* ZJCb V V V-je prošnja že prepozna; „Novice" vse, kar družba daj vdarjeno baha, da smo „kl^rikalci zabi kaj pa ) da so Naroď4 se jako nepře padli pri tej volitvi po deželi, razglasijo; zato je treba ob pravém času se je volivcem glasiti. Isto tako se poduči gospodar Janez Marot iz }ih proklam )) Narodovci" velikansk fiasko doživeli v se ani kandidat bil sam s „klasićnimi H » > > ki se Radovne Sirarski družbi Bohinjski se posij bro šurica grofa Belrupta, predsednika Predarlberške družbe volivci in drugimi veljavnimi možmi Iv m K /) n t /v /\ # I h, « II rî n nn xv trt rv n n a v% o n V\ c\ VI n ir\ ^ rr /\ n f 1 i i t>-\ • f /a r* wt rv I i i ^ r^ »n ^ kmetijske, pod naslovom : „Die Kàsereigenossenschaften." zovati jim Gosp župniku Vol se naznani, da za poio 8Vo)imi pismi za poslanca ponujal. Mi „klerikalci" v silni naglici, s ka- razgovora z hoteli uka- jim tero nas je prihitela volitev, brez obsirneg smo » t ampak ponudil smo cene prodani biki so sicer tudi namenjeni plemenstvu dotične okolice, al lastnik ima pravice do tega, da se tri rodoljube na izbiro, in ker tedaj še nobene gotovosti ni bilo ; za tereg bode večina gosp dr. Costa od odbora „Sloven < samo zato je bil ne spušča bik preveč Po predlog prosen, naj z bodo podružnicam za poskušnj O poslale Hl 1 S j c paotJ, nnu J-/« JC Uiam vcwua ^i« v Dunajském kmetijskcm časniku zeló priporoćane zoper storila ni s tem nič druzeg Lasnika se gosp. Mlakarjem in Lavrenčičem gré v Postoj' o vo pastí litvi Da je mala večina glasov se izrekla za g. O b ) misi Gam poljske «fanez Šr one zimski mesec Kot nova f posestnik v Loki in sta bila sprejeta goap f posestnik in mlinar na Jesenicab pod M i h naše nasvetovanega izbrala kot to, da si je tudi iz tró Da Ker Obreza narodnjak, to je , Slovenec , n sp ) odi pri poro čaj Adolf tró- ni goden vnanjim udom za občni da je trdil rekel, ki se pa menda tudi o tem ni motil 9 ci Ob ; zbor, se je enoglasno sklenilo, občni zbor napraviti me seca m a i a ko v in ne H o velikem sejmu Obrezovo pismo 9 o v program ni program Zarni nam pa kaže tudi lastnoročno ki ga imamo pred seboj, v katerem svoj (Skupni pregled bolnikov in porodnic v dezelni program razvija in v katerem nič ne stoj od tukajsnji bolnisnici leta 1873.) Na odd tranj i h 99 beralizma in 9 brczverstva" 7 k bolezen bilo je bolnikov 1119, od katerih je bilo popol- smislu nemčurjev svetu ponuj ga ti Narodovci onega < v 9 noma ozdravljenih ali zboljšanih izpuščenih 762, umrlih jazno sp prizadevanj za pri 201 9 na oddelku kirurgičnem jih je bil 928 9 od besede med nesložnimi rodoljubi44 so med drugim katerih popolnoma ozdravljenih ali zboljšanih izpuščenih upanj > ijegovega progr ďa 638 umrlih 71 na oddelku za 1 in fi yjUKj y u ixii li úl i i ^ — ua uuu^iau ac* iu o i i i i i- tične bolezni 496, od katerih popolnoma ozdravljenih 99 Mittelparte i a se kedaj pri ki J° 9 boli ali zboljšanih izpuščenih 346, umrlih 18 ženskih bolezen 47, od katerih ozdravljenih ali šanih izpuščenih 31, umrlih 18, — v norišnici bilo bolnikov 149, ozdravljenih ali zboljšanih izpuščenih oddelku namen „Adrio44, zato bode vsako „ dober, brez vspeha ost; dr. Razlag namerava MiËftMÉÉ' nirnaœo nikakoršnega srednja stranka že s svojo če tudi je posred« >vanj Je ne mor Če noče in ne m ič isati > da se é Staroslověnská stranka 1 svojega programa, d m umrlih 24 42, 117, ženska in vstopilo v porod sprejetih k trok je bilo rojenih 106, od katerih je umrla 1 • ^ 1 ¥ t 1 « AN W C\ t il. « /'N fm /I otrok bolnikov 9 letu 1873 je proti letu 1872 namreč v bolnišnico 371, v no- da z i in se topa. Al tudi ni podoba ladoslovenska stranka predrugačila,, ker ona katerega v deželnem zboru ) 9 petimi jadri jadra na barki nemškega liberalizma brezverstva, kar vicah prav debelo kaže v današnjih t9 omenj knjižura „vera in pamet << 9 ki risnico 11, v porodišnic ; skup 389 več; vsled tega svitlo dala „Národová tiskarna44, katera je je tudi konec leta 1873 proti lánskému letu bolni- dosloven kov ostalo, namreč: v bolnišnici 97 (med tem 28 ko- v deželni zbor; pri glasovanj pondeljek že je prišťl g zavih) v nonsnici vsta No e na mla- , UUuomu v,, V porodišnic. - Ker dežela ne sprejema zdaj nezakonskih otrók (naj kupaj 106 lag vstal, in obsedel z 9 kar Razlagotp v zdaj vemo povedati o nasleduiku kedar je dr. Raz- je vse, r To K v katerega je ves volil ni okraj po vsej pravici zaupal ; ialibog da ga ]e dežela naša prezgodaj zgubila! (Poberki iz časnikov.) številki «.Slov; N* preteklega leta roda" se je dr. Zarniku, kot prvosedniku odsek* (Mnoge volitve županov) so se vršile zadnji mesec za poročanje o poročilu delovanja deželnega odbora > izvoljen Janez Spilar juvovo j ov oo viouo aauuji LU^OOI/ an puiuv/aujw u jpv/iuv/iiu uuiuvtvuj« uuaciucga uuuuii»» tako je bil za župana v Št. Petru razvidelo, tisto polje obdelavati, ki se imenuje polje » za Smerj Jakob Ha leč kar v Knežaku Luka Bergoč, „škandala" in na katerem je dr. Zarnik do vrhunca y Frank za Vrabče Marko Tramp uš. za Prem Andrej priplezal. Iz aktov deželnega odbora je namreč svojemu j - Ci C* ¥ X MUi »v »> m. v* ua ^ » ivu V*. (Božični veselici v kat. rokodelski družbi) novega rodu" prepis glasovitemu „leiborganu u m tro8Ílcu „omikeť i if Na- i onega računa, ki si ga je dr. Costa na prošnjo deželnega ; za leta in sv. treh kraljev večer ste bili dosti živ dokaz prislužil za to, da je lansko leto krepkemu stanju družbe pomočnikov in lepemu raz- odbora prevzel velikánsko pravdo za 337.211 gold vitku vejice njene — zdaj ravno triletne družbice ro- katere je našo deželo mesto Tržaško pri Dunajski kodelskih učencev. Vneta ljubezen, s katero so po- državni sodniji tožilo, trdé, da ima Kranjska dežela ta močniki svoji družbi udani, se je kaj očitno razodevala dolg za Kranjske najdence mu plačati. Ne to, da je v všem njihovera gibanju, in vzlasti v govoru bukve- dr. Gosta moral veliko dni in nočí žrtovati za to, da je je prav po svoje po- iz cele gromade večletnih aktov si nabral gra- za diva benega t ambo naše dežele, o čemur dr. Zarnik no- mma ) Dunaj moral je dr. Costa potovati v Go- veznega pomoćnika Bonaca, dobo družbe razvijal in navadne presoje v imenu svojih tovarsev resno in šaljivo odbijal. Gotovo se je obilno zbrano občinstvo ražšío z živem prepričanjem, da družba rico, potovati na je rokodeljskim pomoćnikom v resnici tišti družinsk dni. In za vse to in mnoge pisarije je zaračunil dr. Gosta dom, v katerem bratovska ljubezen, udje med saboj, v vsem skupaj 936 gld. 41 kr. Deželni odbor mu je te zmerne stroske s zahvalo in radosten povrnil za pravdo y in ondi bivati za tega del ▼se skupaj pa z njibovem vodjem tesno združuje. » Sv. treh kraljev večer pa je bil večer obilnega ve- selja rokodelskim učencem, katerih je 71, - da se jih zarad pomanjkanja prostora vsaj začasno več s katero je deželi Kranjski rešil 337.211 gold. In to toliko, se drzne dr. Zarnik porabiti v ,,Narodu" zato, da bi z blatom ometal dr. Gosto brez pomislika 9 da je sprejeiati ne more. Pokazali so se fantje po vsem sam sebe naj bolj ometal pred vsem, ki so ondi škan-svojem obnašanju , s petjem in deklamovanjem vredne dalozni članek brali ali o njem slišali. Ce se je dr. Z artiste pohvale, s katero jih je obilno zbranemu občinstvu niku zdelo, da račun dr. Gosta je prenapet 9 na) bi představil kakor prve dni tega društva, tako še danes ga bd, kakor je nameraval, v deželnem zbora nevtrudljivi družbeni vodja, gospod dr. Vončina ko prinesel v obravnavo in ondi svoj „pogum" pokázalj X ^ ^ ^ m J ^ ^ ^ A ^ ^ i Av X lv t ^ /% I rl m A Ir n f /\ li t đ\ I #-% r#ii í i rvi ft i A r* I /i n» I rr il í n A ' i \T i * w% rl ♦ -i rft ni/t MAM čedne, pridne, za svojo družbico vnete mládenče, kateri al „pogum" mu je zlezel v hlače in „Narod" njegov mu so preteklo leto s svojimi dvojačami, ki so jih dajali je moral na pomoč biti, da je izbljuval svoj žolc. In v shraniti) vložili nič manj kakor 62 gold. 40 kr. 9 99 Nar. se pri ki ste jih zopet priskrbeli blagi delitvijo božičnih darov gospi Solmajerjeva in Mur ni ko va, se je auu\>c»i<« owau vi« lepa večernica, ki je veliko srcnega veselja pripravila opravlja svoja opravila. se kako n e p o š t e n o s t je, oslepljen strasti tem zagazil! ,,Novice" namreč od predlanskega letašt. 19. končaía stran loi. navaja, da so rekle, da dr. Costa brezplaóno Da 9 da y gosp dr. Zarnik! da ne samo obdarovanim fantom, ampak gotovo tudi vsem „Novice" so na str. 151. 19. lansk. lista res rekle drugim, ki so se je vdeležili. f Parola današnjih dni žalostnega spomma zarad dr. Costa brezplacno opravlja svoja opravila čem so takrat govorile, ko so to rekie? al o finančnoga poloinà so banki ___ Novice" v oněm nih časnikih v eno mer: „skrbite za male rok o- (napačno citiranem) članku govorile in samo o banki delce (forget fur bert ftíemjeroer&eftoitb). Kazaje na to Sloveniji, primorane braniti čast dr. Coste zoper to- se razlega po Dunajskih liberal- Sloveniji. banki „Sloveniji društvo, čegar vodstvu je skrb prav zato, da pomoČni- lovajstvo „Narodovo". Naj kom in učencem dohaja vsak večer mnogovrstni poduk in poštena zabava, vprašamo zdaj: ali ni to zdaj sede sodijo častiti naši bralci sami ali je to pošteno: prevračati jasne be-Novic" ín na tako podlago omadeževati rodo u u u u iv iu puoicua ûivua V cv , v piaoauii; Auaj • ait ili uvs ocuc iu uct uc* a u j/uuia^u umauuuurau iv/uv- društvo gledé na gori omenjeno ,jskrb za male roko- ljuba, ki ne samo to, da pri banki „Sloveniji" opravlja veliki in težavni posel brezplacno, ampak brezplaóno delce zlatega denarja vredno? (Národová tiskarnica) v Ljubljani je izdala uni- opravlja na čast in korist našemu narodu že mnogo dan pamflet na vsako pozitivno vero pod naslovom „vera in pamet". Ker se pisatel) skriva pod imé „Mis- v se linski", ki ga nikjer ni, in je Stergár svoje zíve mislil na vse drugo nego na ..Národová tiskarnica" dni let mnogo druzih opravil? Ali je to pošteno, oponašati odvetniku zasluženo placilo pičlih 900 gld. za dobljenih 337.211 gold., ki bi bili deželo našo na kant djali, ako tedaj se kuhinjo, ki je v tej knjižuri prekuhala spet to to, da bi zakladal knjige, bi bila pravda zgubljena? Naj praša dr. Zarnik Lju- mora imeti za tisto bljanski mestni magistrat, koliko je plaçai on dr. Wie- verskih zedevah kuhata Narod u , li°a,U V «U D.UUÍIICI „ i-1 C*1 VJ listih. Preneumno je to, kar ta 9 in „Tednik" v kar o u da reč pamet c blodi svojih o „veri", denfeldu na Dunaji, da ga je brez narejanja pisem, brez potová nj a samo dvakrat zagovarjal pri sod-niški obravnavi, in zvedel bi bil, daje za vsako pravdo pretresali to pisarijo na dalje. Ta „pamet" da „edino to je nevera, Če kdo pravi nam- mu pravi y u da 3e gold. tedaj za dve 1000 gld. Ali vprašamo dr. Žarni ka: veliko zmago to ali uno veruje, cesar pa vendar v srci ne veruje",— dr. Cos te pri Dunajski državni sodniji v nič devati, verovati pa sme vsak kaj, kakor hoče", tedaj tudi nič. za katero bi bil po pravici lahko naredil ekspensar čez gold, in za katero je zahvalno pismo prejel , ki je s Kranjsko 9> Pisar sam je čutil hudobijo, da je pamflet dal na svitlo zato se zagovarja, da „ne izhaja iz hudobnega srca in napisal je tej knjižuri potni list s tem, 9 9 celo od Istrijskega deželnega odbora da „iskat boga"! gre in Istersko vred v isti zadevi tožena bila Da ga ta popotnik ne bode dobil ondi 9 kamor on zahaja: v krčmi in kavarni, to pač Tržaškega. od magistrata Kdor vse to premisli in poleg tega še vsak na prvi hip ugane. « i Eno je pa, kar se na vec kraj ih te delati to vé, ko likošni ^ekspensare koncipijent dr. Zarnik pomaga, pac ne more drugace, kakor da s Greu- „pameti" kaže preočitno in to je zavid po „rnastnih terjem vred reče ■ mam službah". Dajte „Mislinskemu" „mastno službo", ^r — I" v ] ne bo sei ,iskat boga u našel pa KJKJ oui — ^îoaab uKj^ck j uaoui j 6 potC fD Z6 — jjovvi" uauoui vj\j y o\j ukj í>\j jl • • uuu u* uji« r. tc* v i ja jega", in tiho bo. „Vera ni v nevarnosti!" Tako ceno jako lepa in zanimiva igra „Zlaznela je svo- Pfuj! (S&stnajsta slovenska predstava) v deželnem gle-dališci bo v soboto 17. dne t. m. Predstavljala se bode a po fran- imajo vse take pisarije co s kej 9) Elle est folie" (nemski „Wahn und Wahnsiun"). Za gotovo se nadejamo, da bode gledalisče dobro ob- starim voditeljem! Mladočehi in nemški ustavoverci so iskano, ker smo si svesti, predstavljala. da se bode igra tudi dobro zarad tega vsi potrti • * oder dve igri: ,, x » 01 j u i • u^ui mvui . * * » » ic v v uui vuav je jako zabavna vesela igra po lahkem, francoskem bilo že pripravlj (Slovensko gJeđisce.) Ti si angelj u pondelj f Iz Breg jan in „Pri njeni ste prišli na deželnega odbora proti vpelj Danes bi bil imel protest direktnih bodi!" Prva t v obravnavo priti; poroćilo dotičnega odseka j,e y in se je vrlo igrala; zlasti gospodje Kocelj, ukaz, da se stilu % li oil i, Schmidt in Kaj zel so se odlikovali memo P kar dežel pró tudi usta posla iz Dunaja nenadoma in se ve da potem da ne kritikojejo direktnih b »•' v n » j ^ v u uj i u H i>j ** J u\w»t»v . «i. -" v luui moi» ^voiauv.V » , ua uc J\i llinUjcjU gospodièin Jamnikove in Podkrajšekove. ObČin- volitev, katere nasprotujejo pravici, zagotovlj 8tvo je ploskalo posebno prvima Druga že znana in želnih ustavah, da deželni zbori clil poslance v v de dr zarad petja priljubljena igra je tudi zadovoljila obćin- žavni zbor. Da bi ministerstvo deželni zbor tudi raz- atvo, zlasti oivv, z>iaati lST o 11 i s svojim petjem. Občinstva, <-an- psmu, ui ^crjuiuv, ne mure upan , ua po novin bog, ni bilo toliko, kolikor bi ga bili igralci in igri volitvah bi druga većina prišla v zbornico kakor je žali- pustilo ni verjetno ne more upati, da po novih zaslužili. ljani. (Sođniski ..umcum u jy smo doživeli te dni v Ljub- dosedanj HrvaŠko Po poročilu „Obzora" je Njegovo Ve Deželna sodnija je namreč — če se ne motimo, ličanstvo vkljub vsem ugovorom potrdilo postavo o dne svečana lanskega leta — sprejela po dr. Raz- govornosti deželne vlade lagu za gosp. fajmoštra Jarca zoper vrednika yy Tag- Ogersko blattovega" vloženo tožbo „o zanemarjenji dolžne vred- 17. dne t Redne seje Ogerskega zb se začn6 m ker Je še niske skrbi". Očitna obravnava pa je bila dr. Razlag nekaterekrat dovolil prenós te obravnave, zadnje dni preteklega tedna in ker je med tem dr. Razlag opustil zagovor gosp. fajmoštra, ga je pre-vzel dr. Ahačič. Tri cele dni je trajala obravnava, 71 prič je bilo poklicanih — in kaj se naposled nesrečni tej deželi že dolgo nismo Ko ima sodnija sodbo izreći, izreče, zgodi? kompetentna za to da ni pravdo, ki bi bila imela pred po Španjsko. nič govorili in kaj neki imeli bi bili povedati druzega nego to, da se nepreneboma v bojih kri preliva. Kra-ljico so pregnali in republiko (ljudovlado) naredili tako gré prekucija 2a prekucijo. Mahom a je pa zdaj v Madridu tudi vlada prekucnjena bila. Državni zastop niki ali „kortes y in rotno Bodbo priti! Al za to pa je čas že zamujen po dovlade Kastelaru kakor jih na ISpanjskem imenujejo, 80 v zboru 2. dne t. m. dosedanjemu predsedniku Iju- postavi, in dr. Ahačiču , ki je tožnika dobro zagovarjal, ni ostajalo druzega, kakor pri viši sodnijivpritožiti se, da razsodba deželne sodnije ni veljavna. Ce viša sodnija potrdi razsodho deželne sodnije Ljubljanske, kdo y glasoviteinu demokratu , in nje- bode vzrok tega izida pravde, da fajmoster Jarec na ____ sodniški poti ne more več iskati, kakor misli, zadostenja državni zborr govemu ministerstvu nezaupnico dali. Na to je brž odstopil. Stranka Alfonzistov (to je stranka pregnane kraljice Izabele in njenega sina A1 fon za) pa je, združena z radikalci, silovit udarec naredila na državni zbor; kompanija meščanske straže je namreč razpodila razžaljeue časti svoje, kakor dr. Razlag sam, ki Je z dovoljenjem prenašanja pravde zavlekel konečno obrav- ln fajmošter je še obs ? stroškov, ki , in ob enem se je ustanovilo novo mini sterstvo, kateremu na čéloseje postavil general Serano znani ljubljenec kraljice .Izabele, ki je bil iz » utegnejo znašati već sto goldinarjev! Novičar iz domaćih in plujih dežel. pan 1 je pregran, pa nenadoma 2. t. m. se prikazal v Madridu in zdaj siloma postal „predsednik zvezne (federativne) Španjske republike". In zopet je s tem povod dan novim prekucijam. TTKn.ko. di.bro\oljro od^ov^rjamo da je d s t v o se le vsled V g vp asanja prvikrat bralo ono nazn^nilo v e r s k postav ali pa njegovi prijatelji poslanci? „Zfcupanje vlado prav vladni >> Fremdenblatt" med m većino državnega zbora se ce bode celó niČ („Oglasnik44 ni ma namreč vrednika) in da, kafcor gotovo Vi, tako tudi ono misli da part utegne biti bos zemjižřa, in da go spod inja M. S. morebiti meni, čeda..»,,.,,» „----------------^ zakxj ne bi smele se rabili tudi besedě part, partija itd. iz la« m * povsod zvonec nosi skrhalo, Će tudi ona požen kcij ministrov B tin*< ine vze'e, de tudi v arj i li 11e akcept pi ej mite vih verci že koniaj čakajo, da se tudi v Avstrij k ez k in da bodo Pe,j tega Čen pozdrav s piošnjo, da nam veckiat kaj pièite P P dali! Čudne reci utegnemo tedaj doživeti vprihodnjem državnom zboru Ministerstvo kmetijstva namerav temu zboru predlagati novo postavo za ribst m no\e!o D rudarski postavi Z i tna cena fl v Ljubljani 10. januarija 1874. ^ag-án v novem denarji : pšenice domaće 7 fl. 20. 7 fl. 92. turaice 5 fl. sorsice 4 fl. 20. banatski rii 4 fl. 80. M or av s k z a I o ž n i c e se imajo začeti 15. t. m se napravijo v Brnu, Olom jećmena 3 fl. 90. prosa 3 fl. ajde 4 fl. 20 ovsa m A ' XV I Vf A f U Am. v M • i U V âiu ^J M U) f J ! V ▼ M^S M Al Vt J A V ULI M V/ JL A.A Scbonbergu, za Stajarsko v Gradcu, Mariboru in 2 fl. Krom pir 2 fl. 60. Leoben v Česko. 10. dne t Kj Pi i m povsod so zmcgli Staročeh pa za Kranjsko? novih volitvah deželnih posla so Mladočehi sramotno padl Kursi na Duuaji 12. januarija > celó voditelj mlado 6% metaliki 69 fl. 50 kr. Narodno posojilo 74 fl. 70 kr. Ažijo srebra 106 fl. 75 kr Napoleoudori 9 fl. 6 kr. ćeski volilnem oki y S 1 a d k o v s k i, je pádel v svojem navadnem y dobivši le 59 revnih cl y ko bi ga Loterijne srećke: ne bil v drugem okraji nek drug kandidat naniesti v Gradcu sebe volivctm vrinil, ne bi bil česki je s tem syajno pokazal y olj zaupa K a r o d na Dunaj 10. jan. 1874: 43. 04 2. i 51. 14. 8G. 23 13. 24. % t ojím Priliodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 24. januarija Odgovorni vrednik : Alojzi Majer. — Založnik : Jožeí Blazuiko\i dědici v Ljubljani.