V NAŠI DRŽAVI. Predsednik vlade dr. Stojadinovič po- vdarja v senatu, kako neustrašen nacijonalist je bil dr. Korošec pod rajno Avstrijo. Državni proračun je na razpravi v senatu. Proračunskih sej v senatu se udeležujejo člani vlade. Dne 18. marca je bila v senatni razpravi interpelacija JNS senatorjev o splošni politiki sedanje vlade. Na interpelacijo je obširno odgovoril predsednik vlade in je zavrnil vse neosnovane očitke. Naše čitatelje bo zanimalo, kako je dr. Stojadinovič vpričo zbranih senatorjev naglasil dr. Koroščev nacijonalizem z besedami: »Ali smemo reči, da ni jugoslovanski nacijonalist dr. A. Korošec, ki je v dunajskem parlamentu Ieta 1907 rekel v brk avstrijski vladi tele besede: »Na Balkanu vse sovraži Avstrijo. Če hočete voditi zdravo balkansko politiko, morate spoznati pomen jugoslovanstva.« Nekaj let pozneje je v svetovni vojni v istem avstrijskem parlamentu na Dunaju rekel dr. Korošec 12. jun. 1917: »Želimo, da iz prelite krvi vzklije jugoslovanska svoboda. Mi hočemo svobodo.: Če je to, kar mi hočemo, veleizdaja, potem vam rečem, da nimate zadosti vešal, da bi mogli obesiti vse veleizdajalce, in da nimate zadosti pušk, da bi mogli vse pobiti, zakaj vsi Slovenci, Hrvati in Srbi hočejo svobodo, hočejo skupno življenje in v tej skupnosti delati za svoje blagostanje. In naposled, malo pozneje, je v istem parlamentu rekel dr. Korošec te-le besede: »Jugoslovanski narod hoče svojo jugoslovansko državo.« — če je dr. Korošec dajal takšne izjave v času, ko ni bilo lahko biti jugoslovanski nacijonalist, s kakšno pravico mu morete odrekati ta jugoslovanski nacijonalizem danes? Roko na srce, kako težko in neodpustljivo žalitev ste prizadeli takšnemu patrijotu, kakršen je dr. Korošec« Med zastopniki naše države in Nemčije se vršijo v Zagrebu gospodarska pogajanja za odstranitev vseh težkoč, ki so se doslej pojavljale pri izvajanju trgovinskih pogodb med nami in Nemci. Konierenca Balkanske zveze odgodcna. Konferenca Balkanske zveze, katero tvorijo zunanji ministri Jugoslavije, Rumunije, Turčije in Grčije, je bila sklicana prvotno za 23. rnarca v Belgrad. Zaradi splošnega raednarodnega položaja, ker je večina zunanjih ministrov Balkanske zveze zaposlenih na zasedanju Društva narodov, je omenjena konferenca odgodena do začetka -aprila. V DRUGIH DBŽAVAH. V Eimu so se zbrali in imeli posvetovanja: Mussolini, avstrijski kancler z zunanjim ministrom in madžarski predsednik vlade z zunanjim ministrom. Znameniti grški državnik unirl. Na posledicah pljučnice je preminul v Parizu 18. marca t. 1. v visoki starosti znameniti grški državnik Venizelos. Rodil se je na otoku Kreta leta 1846. Njegovo politično življenje je bilo zelo burno. Leta 1897 je zanetil takozvani kretski upor proti Turčiji in je bil nato od 1899 do 1904 na čelu kretske vlade. Leta 1910 je izvedel v Grčiji ustavno rcformo. Od leta 1910 do 1915 je bil predsednik grške vlade in je stopil na stran Srbije proti Bolgariji. Temu se je tedaj protivil grški kralj Konstantin. Venizelos je zanetil upor in leta 1917 kralja pregnal. Pri volitvah 1. 1932 je ostal v manjšini in se je nekaj časa umaknil iz političnega življenja. Toda že lansko leto je spet nastopil in zanetil znaai upor, ki je končal z njegovim porazom. Venizelos je bil obsojen v odsotnosti na smrt. Po povratku kralja Jurija II. na grški prestol je bil pomiloščen in se je zadnjih volitvah dne 26. januarja t. 1. pripravljal na povratek v domovino. Smrt tnu je te račune prekrižala. Komunistična divjanja na Španskem. Od 10. marca naprej divja po Španiji komunistična revolucija z vsemi najhujšimi grozotami in opustošenji. Proglašeno je sicer obsedno stanje, a levičarska Azanova vlada mirno prepušča komunističnim tolpam, da gospodarijo po svoje. V enem tednu so požgali komunisti 20 cerkev, 15 samostanov in bogznaj koliko katoliških šol in raznih drugih ustanov. Najhujše so razsajale podivjane delavske tolpe po španski prestolici Madridu. Vodstvo upornikov jc dalo 4000 oboroženim delavcem povelje za prodiranje po Madridu v treh smereh. Druhal je nastopala uničevalno z bencinom, katranom, z bombami in ročnirai granatami. Predvsem so zadivjali nad cerkvami, samostani in nad hišami ter zgradbami katoličanov. V Madridu so porušili devet najlepših cerkev in so sprcmenili v razvalinc 50 hiš. Končno je bilo tudi vladi dovolj opustošenja n je razgnala komuniste z vojastvom in s/saj delno vzpostavila red ter mir na .-azvalinah nečuvenih opustošeni. Radi Itomunistične vstaie je odstopil notrajni minister. Notranje ministrstvo bo prevzel dosedanji delovni minister Ramos, za deiovnega ministra bo imenovan poslanec Aneo.