Katoličani! Velikonočni kresovi nam gorč že petikrat v osvobojeni domovini ter nas vabijo k duhovnemu vstajenju, prerojenju in novemu življenju. Ob teh vclikončnih ognjih vas vabimo na katoliiki shod v Ljubljani, ki nam naj bo velikonočni ogenj, oznanjajoč duhovno narodno vstajenje, nravno narodno prerojenje ter novo in srečno narodno življenje. Dne 31. avgusta 1922 je preteklo 30 let, odkar se je zaključil I. katoiiški shod v Ljubljani in dne 27. avgusta t. 1. bo minulo 10 let od zadnjega Ijubljanskega katoliškga shoda. Globoke brazde je začrtal I. katoliški shod na njivo slovenske kulture ter verskega in socijalnega življenja; bogata scmena so posejali naslednji trije ljubljanski shodi. Vzklilo je iz njih lepo, krepko se razvijajoče katoJiško gibanje. Krvava burja svetovne vojne je ulomila to aežno cvetko, je razrahljala in deloma uničila aiarsikatere verske, nravne in kulturne vrednote. Doba po svetovni vojni nas je postavila z novo državo v celo nov položaj. Da zopet mogočno dvignemo prapor svoje katoliške zavesti ter si ustvarimo smemice za novo kulturno delo v bratski slogi s svojimi novimi sodržavljani, za to vas kličemo na V. katoliški shod v Ljubljani, ki se bo po inicijativi presvetlega gospoda knezoškofa dr. Antona B. Jegliča vršil od 25. do 28. avgusta 11. Potrebo katoliških shodov živo čutijo vsi katoiičani po celi Jugoslaviji- Zato se je vršila v zadnjih treh ietih že cela vrsta manjšifa shodov v tej ali oni oblikL Bratje Hrvati so priredili meseca avgusta ianskega leta v Varaždinu pokrajinski evharistični shod, katerega smo se udeležili tudi Slovenci. Ker je ta shod sijajno uspel, je zaželel in povzročil gospod nadškof dr. Anton Bauer, da se obhaja 18. in 19. avgusta 1.1. v Zagrebu evharistični kongres za vse katoličane v naši državi. Slovenci z veseljem pozdravljamo ta kongres in se ga bomo udeležili v kar mogoče velikem številu; zasigurana uam je že posebna cerkev, kjer bodo verske pobožnosti vršili slovenski duhovniki. Mi smo Hrvatom hvaležni za priliko, da moremo prihiteti na veličastno manifestacijo verske skrivnosti, ker se dobro zavedamo pomena takejja javnega izraza vcrske misli. Slovenci pa smo že dovršili veliko predpriprav za katoliški shod v Ljubljani. V poletnih mesccih se je obhajalo veliko pokrajinskih katoliških shodov na Kranjskem. Lansko leto so se vršili enaki shodi na različnih krajih po štajerskem in aa koroški meji. Ti pokrajinski shodi so se povsod ebnesli nad vse pričakovaje dobro. Kot naravni zaključek teh pokrajinskih shodov pa bo letos katoliški kongres v Ljubljani. Ker je slovenski narod na predlanskib in )anskih katoliških shodih pokazal smisel za ka- toliški idealizem, za to bo udeležba slovenskegaIjudstva na V. katoliškem shodu v Ljubljani go-tovo mogočna- Prepričani smo tudi, da bodoHrvati in drugi katoličani iz cele Jugoslavije pri-šli v veiikem številu na ta kongres. Posebej upa-mo na prihod naših bratov iz Koroške, Goriške,Trsta in Istre, če jim bodo le razmere dovoljevale.Na shod pričakujemo istotako številne zastop. iz Čehoslovaške, Poljske in Francije, ki so se nam žc dozdaj pridruževali kot 1 jubi gostje ob enakih prilikah. Nadejamo pa se tudi gostov iz Švice, BelUije in Nizozemske ter zastopnikov našega naroda v Ameriki. Zakaj nam ie katoliški shcd v sedcnjih razmerah prav posebni potrebenl Vojna in njene posledice so zadale našemu narodu globoke rane. Gospodarske težave nas pritiskajo k tlom. Razredni boji povzročajo socijalno razkrojenost. Slabi življenski pogoji nam povzročajo resne skrbi za bodočnost. Še bolj opasna, ko gospodarska nevarnost pa je 2a naš narod razrvanost v pojmovanju in udejstvovanju krščansko nravnih načel. Povsod nam reži nasproti goli materijalizem, nebrzdano uživanje po «željenju oči, mesa in napuhu življenja.« Pojema volja za vestno izpolnjevanje dolžnosti, autoriteta ne uživa dolžnega priznanja in spoŠtovanja. Vse to razjeda narodno telo in izpodkopava narodne moči. K ozdravljenju teh razmer nam more pomagati le vera s svojimi kamenitimi tablami deseterih božjih zapovedi. Socijalno ne moremo dvigniti naroda brez poboljšanja njegovega duševnega, nrav-nega stanja. Oživeti se mora zopet vera v Boga ia v odgovornost pred Bogoni, okrepiti se mora krščanska Ijubezen do bližnjega, udušiti poganska sebičnost ter užgati v srcih plamteča božja ljubezen. Krščanska svetost v zakonu in družinsko življenje mora zopet vzcveteti, se poglobiti, ukoreniniti v vseh plasteh našega naroda. V luči sv vere hočemo o vseh teh nalogah premišljevati ter sklepati o primernih sredstviii za nravni preporod našega Ijudstva, za obnoviiev krščanskega družinskega življenja, za okrepitev socialnega blagostanja. Z vidika našega katoliškega naziranja hočemo pregledati in urediti našt vzgojne in kulturne organizacije, si želimo pojasniti vprašanja, nazore in potrebe modernega sveta na polju znanosti in umetnosti. Vsa naša prizadevanja pa ostanejo bre2 pravega uspeha, ako nimamo krščanskih šol. Pripravljajo se šolski zakoni za celo državo. Katoliški starši, ki so odgovorni pred Bogom za časni in večni blagor svojih otrok, imajo kot davkoplačevalci pravico in dolžnost zahtevati od države za svoje otroke Ie take šole, kakor jih za vzgojo katoliške mladine Cerkev predpisuje po svojem pravu. Bog, Cerkev in starši imajo svoje neoporečne nravice do otrok. Bilo bi brezvestno nasilje, ako bi kaka svetna oblast izruvala to, kar je očetovska hiša posadila v mlada nežna srca. Katoliški shod je poklican, da povzdigne mogočno svoj glas v šolskem vprašanju ter izdela načrt za naše šolstvo, ki ne sme biti brez Boga in brez verskonravne vzgoje. V državni politiki je na dnevnem redu razrrierje med Cerkvijo in državo. V veliki meri je odvisna usoda našega naroda in usoda naše države od tega, kako se reši to vprašanje. Ne zahtevamo za katoliško Cerkev nikakih predpravic. Zahtevamo pa svobodo, da lahko neovirano vrši svoj božji poklic. In kakor ves naš katoliški shod ni naperjen proti kakemu drugemu veroizpovedanju v naši državi, tako tudi pri razmerju med Cerkvijo in državo ne zahtevamo več, pa tudi ne raanj, kakor priznavamo drugim veroizpovedanjem, namreč: svobodo in enakopravnost. KatoHčani! Velike so naloge in svet pretre sujoča so vprašanja, ki natn jih nudi novi čas in nova država. Zato vas vabimo na V. katoliški shod v Ljub Ijani, da }ih spoznamo in jih skušamo rešiti z zdru ženimi močmi. Vabimo vas, da si skupno naberemo novih tnoči in novih nagibov za spolnjevanje svojih krščanskih dolžnosti v zasebnem in javnem življenju- Vabimo vas, da pokažemo svoj katoliški verski program, svojo zvestobo do Cerkve, svojo požrtvovalno Ijubezen pri delu za koristi naroda in procvit države. V Ljubljani, dne 1. aprila 1923. Za Pripravljalni odbor za V. katoliški shod v Ljubljani: Univ. prof. dr. Matija Slavič kot predsednik. Univ. docent dr. Janez Fabijan kot tajnik. Odvetnik dr. Janko Brejc kot načelnik odseka za cerkvenopolitična, poiitična in narodna vprašanja. Kaplan Jernej Hafner ko( načelnik odseka za zunanje priprave. Kanonik Ignacij Nadrah kot načelnik odseka za šolsko vprašanje. Profesor-knjižničar dr. Josip Puntar kot načelnik odseka za prosvetne organizacije- Profesor Bogumil Remec kot načelnik finančnega odseka. Univ. prof. dr. Josip Srebrnič kot Bačehiik odseka za versko življenje in nravni preporod. Konservator dr. Fran Steli kot načelnik odseka za slovstvo in umetnost. Univ. prof. dr. Josip A. UjčiČ kot načelnik socialnega odseka.