Nagrajenci natečaja o zamejskih Slovencih Mlada Vilenica Jacymu Topolu S kolesom iz Gradeža do Tržiča
JCPrimorski
* ^^	dnevnik
št. 122 (21.359) leto LXXI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
ČETRTEK, 28. MAJA 2015
tudi na družbenih omrežjih
primorskiD £ orimorski soort 3 U
primorskijport
postani naš sledilec—
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
771124 666007
50 5 28
Gabrovec, SSk in »premična« manjšina
SandorTence
Slovenski volivci v Furlani-ji-Julijski so že dolgo precej »premični« volivci. Vse manj je tako imenovanega izrazito pri-padnostnega glasu, ki je slonel na ideoloških osnovah (slednjih itak ni več), drugačno vrednost na volitvah pa pridobiva tudi narodnost. Če temu dodamo stalno padanje volilne udeležbe in pojav novih strank in gibanj, vidimo, da se zgoraj omenjena »premičnost« ne le poglablja, temveč tudi spreminja.
Skratka to so pojavi, ki - poleg vsega - pogojujejo primerjave s prejšnjimi volitvami, saj se v teh časovnih presledkih tudi pri nas razmere tako spremenijo, da je vsakršna primerjava tvegana. S časom se je spremenil tudi sam pojem slovenskega volivca, kot lahko izluščimo iz številnih raziskav Slovenskega raziskovalnega inštituta (Slori). Tudi iz tistih, ki obravnavajo našo šolsko populacijo.
Narodnostno mešano volilno od Trbiža do Milje je torej vse prej kot statično, rekli bi, da postaja vse bolj dinamično in zaradi tega neprevidljivo. Slovenci volimo čustveno in hkrati racionalno, izbiramo kandidate ne samo po njihovih programih, temveč tudi po njihovih človeških in drugih značilnostih. Glasujemo za Mattea Renzija, čeprav nam lahko ni všeč njegova stranka, volimo za Beppeja Grilla, čeprav nas Gibanje 5 zvezd malo upošteva, ne gremo na volitve, ker mislimo, da so vsi politiki (vključno s slovenskimi) skorumpirani ali nesposobni.
V razmerah, ki se spreminjajo iz meseca v mesec, je Slovenska skupnost za novega deželnega tajnika izbrala Igorja Gabrovca. Pred sedmimi leti je bila njegova kandidatura prava senzacija, danes se je nekdanji tajnik Slovenske kulturno-go-spodarske zveze povzpel na vrh SSk, ki se še vedno ima za zbirno stranko Slovencev v Italiji. Gre za spremembo, ki ne zadeva le SSk, temveč vso manjšinsko politično sceno.
Na kongresu v Gorici je Ga-brovec napovedal velike spremembe. Njegova ambicija je, da bi SSk postala vse bolj stranka skupnosti, ohranila bi sicer prednostni narodni predznak, ki pa ne bi bil več prevladujoč. To pot je sicer v drugačnih razmerah že ubrala Južnotirolska ljudska stranka, ki je radikalno zamenjala in pomladila svoj vodilni kader. Za Gabrovca in SSk je to zahtevna, morda tvegana, a nedvomno privlačna pot.
EVROPSKA UNIJA - Sprejem beguncev iz Afrike
Tudi Slovenija je dolžna pomagati Italiji in Grčiji
NOGOMET
Zvezo FIFA pretresa doslej
•	Vf VI	I I
največji škandal
BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj predstavila predlog za razporeditev Sircev in Eritrejcev, ki potrebujejo mednarodno zaščito ter so se zatekli v Italijo in Grčijo, po celotni Evropski uniji. Slovenija naj bi sprejela 297 teh oseb iz Italije in 198 iz Grčije. V okviru sheme za preselitev beguncev iz tretjih držav naj bi jih sprejela še dodatnih 207, torej skupaj 702 begunca.Pravna podlaga za razporeditev prosilcev za azil, upravičenih do mednarodne zaščite, je pogodba EU, ki v primeru izrednih razmer zaradi nenadnega pritoka tretjih državljanov omogoča uvedbo začasnih ukrepov v pomoč najbolj obremenjenim članicam.
Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je v prvem odzivu dejal, da se bo Slovenija odzvala solidarnostni akciji, odločilno besedo pa bo pri tem imela vlada Mira Cerarja.
NARAVNA NADLOGA - Nevarnost
Dolina: 12 dni z divjimi prašiči na dvorišču
ZÜRICH - Švicarska policija je v Zürichu po nalogu ameriških preiskovalcev aretirala sedem predstavnikov nogometnih organizacij, med njimi podpredsednika mednarodne nogometne zveze Fifa Jef-freyja Webba in Eugenia Figuereda. Obtožujejo jih korupcije, podkupovanja, izsiljevanja in pranja denarja. Joseph Blatter, ki bo na jutrišnjih volitvah še petič kandidiral za predsednika FIFA, ni med preiskanimi osebami, vendar njegov položaj po 17 letih vladavine na čelu bogate zveze ni več tako trden.
Tržaški župan Cosolini na obisku na Dunaju
Na 5. strani
Morje: zaščita želv, kitov in delfinov
Na 5. strani
Pri Gradežu umrl 71-letni ribič
Na 12. strani
Izšla je nova Beneška pesmarica
Na 3. strani
HUDA KRIZA
V Italiji vse več mladih brez dela
RIM - V Italiji močno narašča mladinska brezposelnost. To je razvidno iz raziskave Organizacije za kooperacijo in gospodarski razvoj (OECD), iz katere izhaja, da je od Italije na slabšem le Grčija, ki se sicer že dalj časa utaplja v hudi finančni in ekonomski krizi. Iz raziskave izhaja, da se le nekaj manj kot 53 odst. Italijank in Italijanov med 25. in 29. letom starosti lahko ponaša z zaposlitvijo, ostali pa nanjo čakajo. V državah OECD odstotek zaposlenih v tem starostnem obdobju znaša 73,3 odst., kar pomeni, da Italija krepko nazaduje za povprečjem.
Na 11. strani
GORICA - Palača pokrajine na Korzu Italia
Obnova zaključena
V poletnih mesecih se bodo vanjo ponovno vselili uradi, 12. junija vodeni ogledi za občane
GORICA - Obnova palače goriške pokrajine na Korzu Italia je zaključena. Pred koncem poletja se bodo vanjo ponovno vselili vsi uradi, ki so bili v zadnjih štirih letih razpršeni po mestu, še pred začetkom selitve pa bo uprava priredila praznik. Otvoritvena slovesnost, je včeraj povedala pokrajinska odbornica Donatella Gironcoli, bo 12. junija. Dopoldne bo na sporedu uradni del programa z nagovori in vodenim ogledom za goste, popoldne pa bodo palačo odprli občanom. »Priredili bomo tri tematske vodene oglede. Prvi bo posvečen zgodovini stavbe, drugi freskam in restavratorskemu posegu, tretji pa ljudem, ki so v palači živeli,« je pojasnila odbornica.
■I i ;		
		IT ■
	-	
/^12
2
Četrtek, 28. maja 2015
ALPE-JADRAN
/
LJUBLJANA - Minister Gorazd Žmavc
Nagrade zmagovalkam natečaja o zamejstvu in izseljenstvu
Med nagrajenkami tudi Maja Smotlak iz Doline (Univerza na Primorskem)
LJUBLJANA - Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je včeraj slovesno podelil sedem nagrad XIII. nagradnega natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovenci v zamejstvu in v izseljen-stvu. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je s to slovesno razglasitvijo in podelitvijo priznanj zaključil že trinajsti nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu. Minister Žmavc je na podlagi ocene strokovne komisije za ocenjevanje nalog v ljubljanski Vili Po-drožnik podelil sedem nagrad.
Žmavc je ob tej priložnosti izpostavil, da je glavni cilj in namen Urada spodbuditi dodiplomske in podiplomske študente k raziskovanju slovenstva in tematik, povezanih s Slovenci zunaj Slovenije. Poudaril je tudi, da na tak način želimo spodbujati informiranost, poznavanje teh tem med raziskovalci, znanstveniki in študenti, s čimer se krepi tudi njihova zavest o pomembnosti ohranjanja slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja.
Minister je med drugim poudaril tudi: »Veseli me dejstvo, da zanimanje za tematiko ne pojenjuje, ampak se število prispelih del že trinajsto leto ohranja na
Minister Gorazd Žmavc z nagrajenkami nagradnega natečaja na temo Slovenci v zamejstvu in izseljenstvu
približno isti ravni. Na 13 nagradnih natečajev Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je od leta 2002 pa do zaključka tokratnega natečaja prispelo skupno 225 diplomskih, magistrskih oziroma doktorskih del.«
To po ministrovih ocenah pomeni, da si je tovrstno temo za svojo nalogo
vsako leto izbralo najmanj 17 študentk in študentov. »Številka se na prvi pogled morda ne zdi visoka, a glede na to, da širša slovenska javnost o tovrstni problematiki ne ve veliko, je tak podatek spodbuden in optimističen. Želeli bi si seveda še večjo pozornost medijev, kajti prebivalci matične domovine bi morali po-
znati tudi dele lastnega naroda zunaj naših državnih meja,« je poudaril še Žmavc. Med nagrajenkami je tudi Maja Smotlak iz Doline (Univerza na Pri-morskem-Fakulteta za humanistične študije) z nalogo Narodna identiteta v sodobnem slovenskem romanu v Italiji (1991-2011).
Čez koprsko pristanišče tudi odpadki iz Italije
LJUBLJANA - Slovenska okolj-ska inšpekcija in republiška finančna uprava (Furs) sta med 11. in 15. majem v Luki Koper izvedla tri koordinirane akcije nadzora pošiljanja odpadkov prek meja. Skupaj so pregledali 20 kontejnerjev, pri fizičnem pregledu pa je bil v enem primeru podan sum o nezakoniti pošiljki odpadkov. Nadzor, ki je potekal v okviru projekta Evropska mreža za izvajanje in uveljavljanje okoljske zakonodaje, je obsegal pregled dokumentacije in fizični pregled tovornih vozil in kontejnerjev na vstopno-iz-stopnemu mestu, kontejnerskem terminalu ter starem kontejnerskem terminalu Luke Koper.
Pregledali so devet kontejnerjev na vstopno-izstopnemu mestu in 11 na kontejnerskem terminalu ter starem kontejnerskem terminalu. V 17 primerih se je prevažala odpadna plastika, v dveh primerih odpadne ribiške mreže (uvoz v Slovenijo), v enem primeru pa odpadne kovine.
V šestih primerih so se odpadki izvažali iz Slovenije na Kitajsko oz. v Hongkong, v dveh primerih je šlo za uvoz odpadkov iz Vietnama in Irske v Slovenijo (odpadne ribiške mreže na predelavo), v 12 primerih pa so odpadke pošiljali iz Italije in Madžarske na Kitajsko oz. Hongkong.
Kot omenjeno, je bil pri fizičnem pregledu v enem primeru podan sum o nezakoniti pošiljki odpadkov, in sicer so ugotovili, da se iz Italije v Hongkong prevaža mešanica odpadkov namesto odpadne plastike. (STA)
BRUSELJ - Vprašanje beguncev postaja vse bolj pereče
»Tudi Slovenija naj pomaga Italiji in Grčiji«
Na slovenskem ozemlju naj bi sprejeli 495 migrantov, ki prihajajo v glavnem iz Sirije in Eritreje, nato še 207 iz drugih držav
BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj predstavila predlog za razporeditev Sircev in Eritrejcev, ki potrebujejo mednarodno zaščito ter so se zatekli v Italijo in Grčijo, po celotni Ee-vropski uniji. Slovenija naj bi sprejela 297 teh oseb iz Italije in 198 iz Grčije. V okviru sheme za preselitev beguncev iz tretjih držav naj bi jih nato še sprejela 207, torej skupaj 702 begunca.
Pravna podlaga za razporeditev prosilcev za azil, upravičenih do mednarodne zaščite, je 78. člen pogodbe EU, ki v primeru izrednih razmer zaradi nenadnega pritoka tretjih državljanov omogoča uvedbo začasnih ukrepov v pomoč najbolj obremenjenim članicam.Komisija je sploh prvič predlagala uporabo tega mehanizma za krizno odzivanje v pomoč Italiji in Grčiji z razporeditvijo Sircev in Eri-trejcev, ki potrebujejo mednarodno zaščito ter so se zatekli v ti državi po 15. aprilu letos oziroma se še bodo po sprožitvi mehanizma.
V Bruslju predlagajo prerazporeditev 40.000 Sircev in Eritrejcev, in sicer 24.000 iz Italije in 16.000 iz Grčije, v druge članice unije v prihodnjih dveh letih. To je približno 40 odstotkov vseh prosilcev za azil, ki potrebujejo mednarodno zaščito in so vstopili v ti državi v letu 2014. Komisija je v primerjavi s prvim predlogom, ki ga je predstavila pred dvema tednoma, spremenila razdelitveni ključ. Slovenija naj bi po bruseljskih izračunih sprejela 1,24 odstotka teh oseb iz Italije in Grčije, kar pomeni 297 oseb iz Italije in 198 iz Grčije.
Sprememba razdelitvenega ključa je le posledica dejstva, da sta iz izračuna izvzeti Italija in Grčija, sicer merila ostajajo enaka: velikost države, bruto domači proizvod, raven brezposelnosti in število beguncev, ki jih je
Skoraj vsakdanji prizor z italijanske obale
država že sprejela; in sicer v razmerju 40 : 40 : 10 : 10. Članice bodo iz evropskega sklada za azil, migracije in integracijo (Amif) prejele 6000 evrov za vsako osebo, ki jo bodo sprejele v sklopu sheme. V podporo tej dveletni shemi bo iz proračuna EU namenjenih 240 milijonov evrov.
Komisija je predstavila tudi podroben predlog za preselitev 20.000 oseb, upravičenih do mednarodne zaščite, ki so trenutno zunaj unije, prav tako v prihodnjih dveh letih, pri čemer pa razdelitveni ključ ostaja enak.Slo-venija naj bi po bruseljskih izračunih sprejela 1,03 odstotka ali 207 teh oseb.
V Bruslju želijo, da bi bili obe shemi zavezujoči. V primeru sheme za pomoč Italiji in Grčiji gre za zakonodajni predlog v obliki sklepa Sveta, o katerem bodo članice odločile s kvalificirano večino. V primeru druge sheme gre le za priporočilo. V prvem primeru tako komisija predlaga zakonodajno obvezo, v drugem primeru priporoča politično zavezo.
ansa
Namen predlogov je zagotoviti solidarnost pri soočanju s perečim pritokom beguncev, zlasti Sircev, Eritrejcev, Nigerijcev in Somalcev, ki poskušajo čez Sredozemlje ubežati nasilju in revščini. Samo letos je morje terjalo več kot 1800 življenj.
A članice v glavnem niso naklonjene kvotam in napovedujejo temeljito razpravo o predlogih, s katerimi je komisija ob podpori Evropskega parlamenta in Nemčije pošteno prekoračila okvir, ki so ji ga aprila začrtali voditelji članic unije. Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos se je na kritike članic danes odzval z besedami, da komisija predlaga pravično delitev bremen na podlagi objektivnih meril ter da so komentarji na splošno pozitivni in da se v javnosti pojavlja veliko napačnih tolmačenj predlogov. (STA)
www.primorski.eu]
BEGUNCI - Prvi odzivi Cerarjeve vlade
V Ljubljani za sedaj precej previdni
LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Karl Erjavec meni, da je prav, da Slovenija v imenu solidarnosti sprejme določeno število beguncev, a o konkretnih številkah v tem trenutku ne more govoriti. Kot je poudaril, so konkretne številke v pristojnosti ministrstva za notranje zadeve. Vodja slovenske diplomacije po včerajšnji predstavitvi predloga v Bruslju o konkretnih številkah ni želel govoriti, je pa ponovil, da Slovenija mora biti solidarna in je do zdaj tudi bila solidarna, saj je med drugim Italiji pomagala s sodelovanjem v operaciji Mare Nostrum (ladja Triglav). Obenem je minister ponovil nedavno izjavo premierja Mira Cerarja, da bo Slovenija sprejela določeno število beguncev, a v okviru zmožnosti, ki jih ima.
»Ali bo ta številka tista, ki jo predlaga Bruselj oziroma komisija, v tem trenutku težko govorim. Mislim pa, da je prav, da nekaj beguncev sprejmemo že zaradi solidarnosti, ki jo moramo krepiti tudi znotraj Evropske unije,« je še dodal Erjavec v odgovoru na novinarsko vprašanje ob robu obiska v Severnoprimorski regiji.
Na slovenskem notranjem ministrstvu bodo medtem temeljito preučili včerajšnje predloge Bruslja za razporeditev beguncev po EU, v skladu s katerimi naj bi
Minister Karl Erjavec
arhiv
Slovenija v prihodnjih dveh letih sprejela skupaj 702 begunca. Pripravili bodo stališča, ki bodo temeljila na upoštevanju zmožnosti Slovenije in ohranjanju ravni notranje varnosti države, so še pojasnili za Slovensko tiskovno agencijo. Notranje ministrstvo je ob tem poudarilo, da se Slovenija zavzema za uveljavljanje načela solidarnosti in pomoči med državami članicami.
Namen predlogov (kot poročamo na drugem mestu) je zagotoviti solidarnost pri soočanju s perečim pritokom beguncev, zlasti Sircev, Eritrejcev, Nigerijcev in Somalcev, ki poskušajo čez Sredozemlje ubežati nasilju in revščini. Samo letos je morje terjalo več kot 1800 življenj.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Četrtek, 28. maja 2015
3
ljubljana - Na 30. mednarodnem literarnem festivalu
Nagrado kristal Vilenice bo prejel Jachym Topol
LJUBLJANA - Na 30. mednarodnem literarnem festivalu Vilenica bo nagrado kristal vilenice prejel češki pisatelj, prozaist, esejist in novinar Jachym Topol. Jubilejne Vilenice, katere tema bo Odzven prostora, se bo udeležilo okrog 25 avtorjev z vsega sveta. Avtor v središču bo pesnik, pisatelj in dramatik Milan Jesih, v ospredju pa bo književnost Indije. Predsednik žirije za nagrado vilenica Andrej Blatnik je za STA povedal, da Topolovo pisateljevanje odlikuje zelo elokventen, domiselni, barvit jezik, ki meša visoke lege s povsem uličnimi. Ta jezik pa vendarle ni sam sebi namen, ampak, tako Blatnik, prikazuje določeno družbeno situacijo socialistične represije in postsocialistične depresije.
Avtor v fokusu letošnje Vilenice bo Jesih, čigar pesmi so, kot so zapisali organizatorji, poleg umetniške občutljivosti vedno polne tudi valujoče magičnosti jezika. Jesih bo nastopil na več festivalskih dogodkih, pri ameriški založbi Dalkey Archive Press pa bodo v skladu s tradicijo festivala v angleščini izšle njegove Izbrane pesmi v prevodu Nade Grošelj.
Festival Vilenica, ki bo na Krasu in v Ljubljani potekal od 1. do 6. septembra, s temo Odzven prostora tudi tokrat odpira konstruktivni dialog o aktualnih literarnih, kulturnih in družbenih vprašanjih. Blatnik je pojasnil, da se tema nanaša na to, kako določen prostor vpliva na literaturo, in se vprašal: »Kje je mogoče to bolje dokazovati kot na Krasu, ki ga povezujemo s poezijo Srečka Kosovela?« Izpostavljeno bo, kako prostor vpliva na literaturo drugod.
Med tujimi književnostmi bo letos v ospredju indijska, ki so ji posvetili tudi festivalsko antologijo, naslovljeno Kavita. Pripravila sta jo Evald Flisar ter K. Satchida-nandan. Slovenski bralci po Blatnikovih besedah poznajo predvsem indijsko literaturo, pisano v angleščini, antologija pa prinaša avtorje, ki pišejo v katerem od v 24 uradnih indijskih jezikov. Nekaj indijskih avtorjev prihaja tudi v goste Vilenice. Med ostalimi vabljenimi avtorji so številni znani literati, kot so italijanski pisatelj Stefano Benni, priznani izraelski pisec kratkih zgodb Etgar Keret ter bosanski avtor Aleksandar Hemon.
Stalnice festivala so okrogla miza Srednjeevropske pobude in mednarodni komparativistični kolokvij. Okrogla miza bo odprla debate o letošnji glavni festivalski temi Odzven prostora, tema kolokvija pa bo Znakovne prakse poetičnega in/ali strategije reprezentacije v literaturi. Vile-nico določajo še številni drugi kulturno-literarni dogodki. Ključno je druženje s pri-
znanimi avtorji in spoznavanje v Sloveniji manj znanih pisateljskih imen.
Skupna vrednost festivala se giblje okoli 160.000 evrov, od katerih 80.000 evrov prispeva Javna agencija za knjigo RS. Letošnja izdaja je finančno podkrepljena tudi z evropskimi sredstvi, ki jih je organizator festivala, Društvo slovenskih pisateljev (DSP), pridobilo skupaj s hrvaško založbo Fraktura in istoimenskim festivalom. To obeta sodelovanje med Vilenico in festivalom Fraktura že letos in vnaprej, tako v smislu izmenjave gostujočih avtorjev kot tudi glede pridobivanja novega občinstva.
Predsednik DSP Ivo Svetina je na včerajšnji novinarski predstavitvi dejal, da je Vilenica vseh teh 30 let ostala, kljub druž-beno-gospodarskim spremembam, ki so določale to obdobje: »Vilenica je v vseh teh letih prerasla srednjeevropski okvir in postaja eden najpomembnejših evropskih literarnih festivalov, ki se ga udeležujejo avtorji z drugih kontinentov.« (STA)
špeter
Nagrajenec festivala Vilenica Jachym Topol je uveljavljen češki pisatelj, prozaist, esejist in novinar. Kot je v utemeljitvi nagrade zapisala Alenka Jensterle Doležal, je Topol v 30-letni pisateljski karieri dokazal, da je mojster jezika, ki z bogato fantazijo oblikuje tako obsežne pripovedne tekste kot
krajše forme.
Planinska družina izdala pesmarico
Tradicionalne pesmi Beneške Slovenije ne bodo šle v pozabo
ŠPETER - Benečija ne bo izgubila bogate kulturne dediščine, ki jo predstavljajo njene pesmi. Planinska družina Benečije je namreč sestavila in izdala pesmarico in v njej zbrala 170 ljudskih in avtorskih pesmi, 19 partizanskih in 23 cerkvenih pesmi. Žepna knjižica ima naslov „Strani Matajurja" in so jo predstavili v soboto v Slovenskem kulturnem domu v Špetru.
"Za naše doline bi bila velika škoda in izguba, če bi vse te pesmi, ki so se oglašale pri nas, za vedno zaspale," je povedal Igor Tull, ki je bil med prvimi ustanovitelji društva beneških planincev. Po uvodnem pozdravu predsednice Planinske družine Benečije Luise Battistig je Tull številni publiki razložil, zakaj so se člani društva sploh odločili, da sestavijo pesmarico. Pobuda se vključuje v kulturno delovanje slovenskih društev v Benečiji, preko katerega želijo ohraniti slovenski jezik in navade na tem območju. Tudi sam naslov knjige ima simbolni pomen: "Na vrh Matajurja, gore, ki zaznamuje Nadiške doline, lahko namreč pridemo z dveh strani, okrog njega pa vsi govorimo slo-
Naslovnica pesmarice
nm
venski jezik in vsi poznamo in pojemo iste pesmi, tako v cerkvi kot na trgu," je povedal Tull.
Največ pesmi, ki jih je Planinska družina Benečije vključila v knjigo, je ljudskih. Žal nekaterih med njimi Benečani skoraj ne poznajo več, saj se je to ustno izročilo iz generacije v generacije postopoma izgubilo, kar še posebno velja za zadnja leta. Zato da bi se
Beneški Slovenci spet naučili nekaterih pesmi, so člani društva uporabili tudi zvočno gradivo, ki ga je pred štiridesetimi leti v Nadiških dolinah posnel et-nomuzikolog Pavle Merku.
Te pesmi so tudi dober odgovor tistim upraviteljem „ki trdijo, da se je naš jezik rodil v Landarski jami, med medvedi in kačami," je v svoji pridigi med slovensko mašo povedal mons. Marino Qualizza. "Če res nimamo nič skupnega z ostalimi Slovenci, kako je mogoče, da smo peli in še danes pojemo iste pesmi," se je vprašal.
Na predstavitvi nove pesmarice je Igor Tull tudi poudaril pomen in vlogo, ki jo je v tem prostoru odigral (in jo še ima) Senjam beneške pesmi. Prav zato so v prvi del knjige vključili tudi pesmi, ki so nastale v okviru beneškega glasbenega festivala in jih vsi poznajo. Sicer pa pesmarica povezuje vse doline videmske pokrajine, saj so v njej tudi pesmi iz Rezije in Kanalske doline.
Večer so obogatili mešani pevski zbor iz Kobarida Planinska roža in pevci novega zbora staršev in učiteljev dvojezične šole. (NM)
Na letališču v Ronkah težave brez posledic
RONKE - Z letališča v Ronkah je včeraj okrog 16. ure vzletelo tovorno vojaško letalo Saudske Arabije, ki je pol ure pozneje opozorilo kontrolni stolp, da ima nekatere težave na motorjih in da izgublja gorivo. Posadka letala (trije člani), ki je takrat letelo nad Jadranom, je zaprosilo za vrnitev v Ronke, kjer so se medtem pripravili na prisilni postanek. Ta ni bil potreben, ker so saudsko letalo zaradi slabih vremenskih razmer v Ronkah preusmerili na beneško letališče Marco Polo. Letalo vrste C130 je poldrugo uro kasneje brez težav pristalo v Benetkah. Gre za vojaško letalo, ki po neuradnih podatkih prevaža manjša brezpilot-na bojna letala Falco, ki jih proizvaja tovarna Selex.
V	Koper priplula ameriška vojna ladja
KOPER - V koprsko pristanišče je včeraj priplula ameriška ladja USS Simpson (FFG-56), ki bo v Sloveniji ostala do nedelje. Namen obiska je nadaljevanje vojaškega sodelovanja med Slovensko vojsko in oboroženimi silami ZDA. Fregata sicer v dolžino meri 138 metrov, v širino 14 metrov, njen ugrez je devet metrov. Na krovu pa je 230 članov posadke.
Koprčan obžaloval napad redarja
KOPER - Razjarjeni občan, ki se je zaradi oglobljenega vozila pred dvema dnevoma, kot smo poročali, spravil nad občinska redarja Mestne občine Koper in enega od njiju celo napadel z nožem, se je včeraj za svoje dejanje tudi osebno opravičil. Kot je povedal in to tudi zapisal kot pisno opravičilo, svoje dejanje obžaluje in redarjema ponuja roko sprave. Pojasnil je, da je v zadnjem času že trikrat v celoti poravnal globo za napačno parkiran avtomobil in ko so ga v ponedeljek vnovič oglo-bili, je očitno izgubil nadzor nad sabo. Svoj napad in dejanje globoko obžaluje in obljublja, da se to ne bo več ponovilo.
V	tajništvu SSk tudi Maurizio Vidali
Iz včeraj objavljenega seznama nove deželnega tajništva Slovenske skupnosti je pomotoma izpadlo ime predsednika tržaškega pokrajinskega sveta Maurizia Vidalija. Za napako se opravičujemo.
1 2 Četrtek, 28. maja 2015
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
divji prašiči - Župan Sandy Klun si želi, da bi pristojne ustanove ukrepale
Divji prašiči ogrožajo tudi občane Doline
V teh dneh so divji prašiči vroča tema v vseh tržaških občinah. Če smemo uporabiti prispodobo, je s ponedeljkovo tragedijo v Podlonjerju duh ušel iz steklenice. Oglašajo se krajani različnih krajev, ki opozarjajo, da divji prašiči lomastijo podolgem in počez. Aktivirala se je Pokrajina Trst, ki bo v kratkem organizirala zeleno omizje, kjer se bodo udeleženci dotaknili problema divjih prašičev. Dogodki pa bodo bržkone predramili Deželo FJK, ki je dolgo časa podcenjevala namnožitev ščetinarjev.
Populacija divjih prašičev se je drastično povečala tudi v dolinski občini, kjer so obiski teh živali postali pogosti tudi na dvoriščih hiš. Dolinski župan Sandy Klun je potrdil negodovanje krajanov, ki se pritožujejo, da so se divji prašiči pri njih udomačili. »Iz izkušenj lah-
Župan Klun pravi, da se je populacija divjih prašičev preveč namnožila
fotodamj@n
ko povem, da pri nas te živali lomastijo sredi vasi. Na lastnem dvorišču sem jih pred kratkim okrog 23. ure naštel osem, neko drugo noč okrog treh ponoči pa sem jih naštel kar 12,« je povedal župan in pristavil, da so merjasci postali nevarni tudi v lokalnem prometu. Na cesti med Boljuncem in Borštom je pretekli ponedeljek avtobus mestne linije do smrti povozil divjega prašiča. Po županovi oceni so te živali vedno bolj predrzne, domačini pa vedno bolj prestrašeni. Kot nam je zaupal, se domačini, vključno z njim samim, bojijo za svoje otroke, katerim ne dovolijo več, da bi se v večernih urah sami vračali z različnih dejavnosti.
Ker je eden od vzrokov za nenadzorovano namnožitev divjih prašičev tudi dejstvo, da jim hrano dajejo ljudje, smo župana vprašali, če je ta altruistični duh prisoten tudi pri njih. Župan je odgovoril, da se to pri njih ne dogaja, saj divji prašiči na njihovem koncu dobijo obilico hrane v vinogradih in vrtovih. Dodal je tudi, da si želi, da bi bila ponedeljkova tragedija v poduk vsem tistim, ki so odgovorni za ukrepanje. Po županovi oceni bi namreč problem divjih prašičev lahko rešili le s sistematičnim odstrelom, čemur pa odločno nasprotujejo naravo-varstveniki, ki so, kot je dejal Klun, preveč naklonjeni divjim prašičem. »Vedeti moramo, da so to divje živali, zaradi katerih se je popolnoma spremenila naša gozdna favna. Srnjadi sploh ne vidimo več«, je spomnil dolinski župan, ki je prepričan, da ima v tej zadevi škarje in platno v rokah Dežela. (sč)
Pohod za javni prevoz
Na železniški postaji na Opčinah se bodo danes ob 9. uri zbrali udeleženci pohoda »za javni prevoz«. Ob 10. uri bodo prispeli na tržaško železniško postajo, od koder se bodo sprehodili do železniškega muzeja pri Sv. Andreju.
Dolinčan ima že 12 noči zapored
■	t v v	I * *	v» v
na dvorišču divje prašiče
Čeprav v Dolini še ni poročil o žrtvah ali večjih nesrečah, ki bi jih povzročili divji prašiči, se jih domačini po dogodkih v Podlonjerju bojijo. To je potrdil domačin Do-riano Paoli, ki že dvanajst dni zapored beleži nočne obiske teh živali. »Do nedavnih dogodkov v Pod-lonjerju nisem niti pomislil, da bi lahko bil merjasec tako nevaren in krvoločen. Ko slišim, da merjasci lomastijo po mojem dvorišču ali v vinogradu, običajno vzamem vile in z njimi spodim nadležneže,« je osebne izkušnje opisal Dolinčan in opozoril, kako požrešne so te živali. Na njegovem vrtu pojedo celo cikorijo, v tej sezoni pa si postrežejo tudi s češnjami. Seveda s tistimi, ki so na dosegu njihovih tac.
Gospod Paoli je pozval pristojne, naj ne čakajo nove nesreče, morda s še bolj tragičnim epilogom. »Odgovorni naj ukrepajo zdaj,« je
zahteval sogovornik in dodal, da je treba proti sivim »nadležnežem« nastopiti z dobro akcijo. Po njegovi oceni je rešitev odstrel, ki pa je kompleksna operacija. Kot je povedal, se je lani obrnil na lovce, ki so mu pojasnili, da niso pristojni za odstrel v naseljenih območjih. Nato se je Paoli obrnil na pokrajinsko policijo in njihovega gozdnega čuvaja, ki je nemudoma ukrepal. A žal ta ukrep ni zadostoval. Po Dolinčano-vi oceni bi morali vsi prebivalci, ki imajo opravka z divjimi prašiči, dvigniti svoj glas in zahtevati takojšnjo rešitev problema. »Domačini se bojimo, v večernih urah otrokom ne dovolimo več hoditi ob robu vasi, naši psi so vznemirjeni, saj ponoči glasno lajajo,« je ponovil Doriano Paoli, ki je po nedavnih dogodkih v Podlonjerju prišel do zaključka, da s takimi mrcinami res ni dobro češenj zobati ... (sč)
divji prašiči - Igor Gabrovec
»Dežela žal zelo zamuja«
Zastopnik SSk je o tem opozoril že Tonda
»Vsi dosedanji posegi in ukrepi za zajezitev divjih prašičev so bili neprimerni in so ostali brez vsakršnih stvarnih učinkov,« ugotavlja deželni svetnik Igor Gabrovec. Pri tem ima v mislih zlasti razmere na Tržaškem, v svojem tiskovnem sporočilu pa omenja tudi Goriška Brda.
Podpredsednik deželnega sveta izpostavlja, da je že prejšnjo deželno vlado predsednika Renza Tonda večkrat opozoril na hude težave, ki jih tržaškim kmetom povzročajo divji prašiči, njegovi pozivi pa so ostali dejansko brez odziva. Gabrovec pravi, da bi se lahko Furlanija-Julijska krajina na tem področju zgledovala po Sloveniji. To stališče sta zagovarjali tudi pokrajinski upravi v Trstu in Gorici, Dežela pa praktično ni naredila ničesar.
Gabrovec je svoj čas med drugim podprl predlog (zagovarjal ga je tudi podpredsednik Pokrajine Trst Igor Dolenc), da bi na Tržaškem ali Goriškem izvedli načrt za klavnico za divjad, ki je propadel tudi zaradi ostrega nasprotovanja naravovar-stvenikov in medijske kampanje.
Odškodnine za škodo, ki jo povzroča divjad, predvsem divji prašiči, so po mnenju slovenskega deželnega svetnika prenizke, kdaj pa kdaj celo smešne. Dežela, ki je v prvi osebi pristojna za divjad, mora nujno in čim prej ukrepati, pravi Gabrovec. Deželni upravi in pristojnemu odborništvu je včeraj izročil vso dokumentacijo v zvezi s problemom divjih prašičev, ki jo je pred štirimi leti pripravil za tedanjo Tondovo upravo. Seveda v upanju, da bo tokrat kaj zaleglo.
Dolenc odgovarja Lonjercu
Podpredsednik Pokrajine Trst in odgovorni za kmetijstvo Igor Dolenc je re-pliciral na izjavo krajana iz Lonjerja, ki je za naš dnevnik opisal izkušnje s pokrajinsko policijo, ko ga je pred približno tremi leti v sadovnjaku ranil divji prašič. Lonjercu naj bi takrat pojasnili, da ne morejo streljati, ker naj bi do dogodka prišlo »preblizu hiš«. Igor Dolenc je želel izpostaviti, da je pokrajinska policija pristojna izrecno za odstrel na naseljenih območjih. Podpredsednik je dejal, da bodo preverili, kako je gozdni čuvaj v dotičnem primeru ukrepal. Dolenc je ob tem napovedal, da bo v kratkem prišlo do sestanka s krajevnimi občinami in stanovskimi organizacijami, na katerem se bodo med drugim pogovarjali tudi o tem, kako pritisniti na Deželo, ter o »provizoričnih« ukrepih, med katere spada tudi čiščenje goščav, kamor se te živali podnevi zatekajo. »Če bi grmovja in robidovje očistili, bi divje prašiče prisilili, da se umaknejo v svoje naravno okolje,« je prepričan Dolenc. Ker so nekateri krajani namignili, da pokrajinska policija sme divje prašiče streljati le ob določenih urah, smo podpredsednika Pokrajine vprašali, če je to res. Pojasnil je, da je tržaška pokrajina izvzeta iz tega določila. »Naši gozdni čuvaji lahko streljajo vsak dan, ob vsaki uri, tudi sredi noči,« je zatrdil Dolenc, ki je pozval krajane, naj v primeru divjih prašičev v urbanih okoljih pokličejo pokrajinsko policijo, ki bo v skladu z razpoložljivim osebjem nemudoma ukrepala. (sč)
občina trst - Politične zdrahe v Ljudstvu svobode zavirajo delo v mestni skupščini
Rovis vztraja, Furlanič tudi
Jasnost, korektnost in spoštovanje. To so besede oziroma načela, ki so nujni za dialog in torej uspešno sodelovanje med različnimi strankami in gibanji v tržaški desni sredini in morajo postati tudi vodilo, če se hoče ta uveljaviti na občinskih volitvah prihodnje leto. Notranje zdrahe je potrebno skratka čim prej premostiti, ker bodo drugače hudo oškodovale desnosredinsko
koalicijo.
To je povedal tržaški občinski svetnik Ljudstva svobode Paolo Rovis, ki je včeraj skupaj z občinsko svetnico Alessio Rosolen skušal razložiti, kako se lahko v Trstu povrne desni sredini nekdanji blišč. V njej so skupni interesi, vendar so različna gledanja in predlogi glede na način za njihovo uresničevanje, kot to dokazuje tudi razpršenost des-nosredinskih strank v tržaškem občinskem svetu. Zato je nujno delati na tem, da nastane v desni sredini spet uigrana ekipa, ki jo bodo sestavljali ljudje z različnimi gledanji, a bodo znali sodelovati in zasledovati skupne cilje, pravi Rovis, ki sicer po eni strani zagovarja enotnost in sodelovanje, po drugi pa prispeva k netenju notranjih sporov.
Povod za tiskovno konferenco Rovisa in Rosolenove je bilo nedavno imenovanje novega vodje svetniške skupine stranke
Paolo Rovis
Ljudstva svobode (LS) v tržaškem občinskem svetu Lorenza Giorgija (ta je Berlusconijev pristaš, medtem ko sodi Rovis med t.i. Al-fanovce). Rovisu očitno ni šlo v račun, da je bil v LS preglasovan in ga je na čelu skupine nadomestil Giorgi (v njej so Rovis, Gior-gi in Manuela Declich). Zaradi tega je prišlo do žolčnih polemik, v katere so bili vpleteni domala vsi občinski svetniki, ali vsaj vodje skupin. Problem je že skušal rešiti predsednik občinskega sveta Iztok Furlanič, ki je na zadnji seji mestne skupščine predlagal, naj Giorgi ostane na tem mestu, saj je bilo to odločeno - demokratično - v svetniški skupini LS. Zadeva je zdaj po Furlaničevem mnenju zaključena. Seja načelnikov skupin, ki so se v ta namen že večkrat sestali (zadnjič so

1
Alessia Rosolen
se nekateri tudi dodobra spričkali), pa nima s tem kaj opraviti, poudarja Furlanič. Skratka, dogajanje v svetniški skupini je domena njenih članov in se druge stranke nimajo kaj vmešavati. Furlaničevo stališče je potrdila tudi občinska tajnica Filomena Falabella. Gior-gi pa je dodal, da če skuša kdo ponovno poenotiti desno sredino, ne more postavljati nobenega veta.
Rovis in nekateri drugi (na zadnji seji vodij skupin so ga podprli Roberto An-tonione, Maurizio Ferrara, Franco Bandel-li in tudi Marco Toncelli) sicer razmišljajo drugače. Giorgi je postal član skupine Ljudstva svobode v decembru. Nadomestil je svetnika stranke Forza Italia Maurizija Buccija, vendar je prešel v LS, ker je bil iz-
Iztok Furlanič
É I
voljen z glasovi te stranke. Sredi aprila sta Giorgi in Declicheva izglasovala novega vodjo skupine, se pravi Giorgija. Rovis je skušal zadevo rešiti s tem, da povabi v skupino Alessio Rosolen in zahteval novo glasovanje, a mu to ni uspelo.
Furlanič je namreč na osnovi pravilnika ugotovil, da Rosolenova lahko postane članica Ljudstva svobode samo s privoljenjem vodje skupine Giorgija, ki tega seveda ni sprejel. Giorgi je torej ostal načelnik skupine, vprašanje pa je, ali se bo kdo odločil za pravno pot. Upati je vsekakor, da se bo občinski svet ukvarjal z za mesto pomembnejšimi vprašanji, čeprav po vsej verjetnosti zadeva še ni zaključena.
A.G.
/
TRST
Četrtek, 28. maja 2015
5
črna kronika - Preluknjali gume in zarezali v karoserijo
Slovenskim ribičem poškodovali avtomobile
Ali se je med domačimi, amaterskimi tržaškimi ribiči in ribiči iz bližnje Slovenije začela »bitka« za sipe in kalamare? Ali pa so poškodovani avtomobili slovenskih ribičev na tržaški obali, od Ribiškega naselja do Grljana, le »delo« neprištevnega zlikovca?
Ta vprašanja se zastavljajo po vrsti vandalskih dejanj nad vozili s slovensko registrsko tablico, s katerimi so se bili slovenski državljani iz bližnjih krajev pripeljali na tržaško obalo, da bi si privoščili urico ali dve oddiha z ribarjenjem. V dveh letih so neznanci prerezali kakih 40 (štirideset!) pnevmatik slovenskih avtomobilov in s ključi ali kakimi drugimi kovinskimi predmeti poškodovali karoserijo vozil.
Do včeraj so slovenski državljani le
znanec je s ključem ali izvijačem začrtal vanjo. Škode je za kakih 800 do 900 evrov.
To ni bilo prvič, da so se neznanci znesli nad njegov avtomobil, ko je prišel na tržaško obalo loviti ribe. Podobno pa se je zgodilo tudi številnim njegovim znancem, in to na več lokacijah: v Ribiškem naselju, ko so parkirali vozila na parkirišču ob obali; v Sesljanskem zalivu, prav tako na parkirišču; v kriški Bro-jenci, in sedaj v Grljanu.
Taki izpadi se nadaljujejo že dve leti. Do pred enim letom so avtomobilom slovenskih ribičev preluknjali po eno gumo; od zime sem so začeli vandali preluknjati po dve pnevmatiki, da so morali lastniki poklicati na pomoč avtovleko. Povzročena škoda je bila velika, ker so zlikovci preluknjali gume na bočni strani, da so postale neuporabne in so jih morali lastniki zamenjati. Pozimi se je to zgodilo trem voznikom-ribičem iz Ajdovščine, ki so bili pustili avtomobile na parkirišču v Se-
Avtomobilu so preluknjali dve pnevmatiki
sljanskem zalivu.
Kljub povzročeni škodi niso slovenski ribiči doslej prijavili vandalskih dejanj. Krajevnim karabinjerjem in policiji je sicer prišla zadeva na uho, da so z izvidnicami poostrili nadzor na tržaški obali od
Ribič na preži
fotodamj@n
nergali nad temi izpadi. Včeraj je eden od njih, D.B. iz kraja nekaj kilometrov za nekdanjo mejo, zadevo prijavil devinskim ka-rabinjerjem.
Moški se je v torek dopoldne ob 10.30 pripeljal v Grljan, parkiral avtomobil, vzel iz prtljažnika ribiško palico in ostali ribiški pribor ter se odpravil na čeri tamkajšnjega portiča. »Na sipe,« je včeraj pripovedoval, »ker se je sezona kalamarov marca končala.« Po slabi poldrugi uri se je vrnil k avtomobilu in opazil, da je bila vsa leva bočna stran poškodovana: ne-
okolje - Projekt Netcet za boljše poznavanje Jadrana
Občina Trst pristopila k mreži za zaščito želv, kitov in delfinov
Da je varstvo kitov, delfinov in morskih želv pomembno tudi za Občino Trst, kaže njen pristop k mednarodnemu projektu Netcet, ki ga financira EU. Namen projekta je boljše poznavanje biologije in obnašanja želv, kitov in delfinov v Jadranu, kar je osnova za učinkovito zaščito teh ogroženih vrst. Občina Trst verjame, da je za te živalske vrste treba načrtovati učinkovito dolgoročno strategijo varstva.
To je na včerajšnjem srečanju z novinarji izjavil občinski odbornik za okolje Umberto Laureni, ki se veseli sodelovanja z odgovornim za Miramarski morski park Mau-riziem Spotom in odgovornim za morje pri organizaciji WWF Marcom Costantinijem. Slednji je razložil, da projekt Netcet koordinira Mestna občina Benetke. S 13 partnerji iz Italije, Slovenije, Albanije, Črne gore so vzpostavili mrežo obmorskih mest
Želva, ki plava v našem morju
za povečanje vloge jadranskih mest pri varstvu kitov, delfinov in morskih želv ter tehnično mrežo za izmenjavo strokovnega znanja. Sestavili so tudi skupno podatkovno bazo in identificirali kritične habitate. Co-
mestno središče - Kip tržaškega pesnika
Saba ima spet pipo
Zvarili so jo tudi na revir plašča, da je ne bo mogoče zlahka odlomiti
Bronasti kip Umberta Sabe, delo tržaškega umetnika Nina Spagno-lija, ki ga je Dipiaz-zova občinska uprava pred desetletjem namestila v Ul. S. Caterina, je bil že večkrat tarča vandalov. Odtrgali so mu palico in kar nekajkrat so mu »ukradli« pipo.
Cosolinijeva uprava se je sedaj postavila po robu
vandalom. Včeraj je trojica izvedencev »vrnila« največjemu tržaškemu pesniku pipo, in to tako, da jo bo odslej težje odlomiti ali sploh odstraniti. Mauro Vita in Alberto Fiori, obrtnika iz kraja Trivignano Udinese, sta pripravila pipi nekakšen podstavek, in sicer tako, da sta plašču »dvignila« rever, kot da bi se skušal pesnik ubraniti pred sunki burje, in na dvignje-
L. De Tommaso je zvaril pipo kipu Umberta Sabe fotodamj@n
ni rever je varilec Luciano De Tommaso naslonil novo bronasto pipo in jo zvaril, potem ko jo je bil že »pritrdil« na ustnice. Vsej nekajurni operaciji je pozorno sledila direktorica tržaških mestnih muzejev Maria Massau Dan. Delo je bilo odlično opravljeno, upati je le, da se vandali ne bodo več znesli nad pesnikov kip.
M.K.
občina trst - Cosolini in D'Agostino
Trst na Dunaju
Avstrijsko glavno mesto gleda z zanimanjem na tržaško pristanišče
Trst in Dunaj se spet zbližujeta. Če je Avstrija za marsikoga v Trstu naravni trgovski partner in so se v preteklosti razvila že mnoga sodelovanja, pa lahko Trst postane zanimiv za Dunaj, predvsem pa njegovo pristanišče. Dunaj gleda namreč že spet z zanimanjem na tržaško luko.
O tem in še drugem so razpravljali včeraj na Dunaju. Tržaški župan Roberto Cosolini in tržaški občinski odbornik za razvoj in za gospodarske dejavnosti Edi Kraus sta bila na obisku pri lokalnem županu Michaelu Hauplu, s katerim sta se že nekajkrat sestala z namenom utrjevanja gospodarskih stikov, še posebej iz turističnega vidika. V delegaciji je bil prvič komisar tržaške Pristaniške oblasti Zeno DAgosti-no, ki je predstavil tržaško luko in si ogledal pristanišče na Donavi.
Predstavniki tržaške občinske uprave, ki so bili v spremstvu italijanskega veleposlanika na Dunaju Giorgia Marapodija, so poleg županu predstavili Trst tudi avstrijskim medijem. Tržaški župan Cosolini je govoril med drugim o mestu kave in o sodelovanju z raznimi srednjeevropskimi mesti, med ka-
Drevi pokrajinski kongres SKGZ v Trstu
fotodamj@n
Ribiškega naselja do Grljana. Kar pa ni zaustavilo vandala (ali vandalov).
Po včerajšnji uradni prijavi povzročene škode bodo morali sedaj uvesti preiskavo, da bi iztaknili storilca (ali storilce).
M.K.
stantini je poudaril, da so resno obravnavali tudi predlog za vzpostavitev jadranske delovne skupine za nujne primere, ki bi skrbela za odziv na morebitna nasedanja, poginule želve in druge izredne primere.
Več o teh morskih bitjih je povedal Maurizio Spoto iz Miramarskega morskega parka. V Jadranskem morju prebiva med 18 in 25 tisoč morskih želv, skoraj dve tretjini jih plava v severnem Jadranu (Od Ri-minija navzgor), in šest do sedem tisoč kitov in delfinov. V Tržaškem zalivu na leto opazijo od 10 do 15 morskih želv, je dejal Spoto in izpostavil pomen aplikacije Ter-reeMare, s pomočjo katere jih občani obveščajo o svojih opažanjih. Ta so za Spota pomembna, ker lahko z njimi locirajo živali in preverijo njihovo stanje, v primeru ranjenih in nasedlih živali pa se njihova ekipa lahko odzove in na terenu posreduje. (sč)
Edi Kraus
terimi je seveda tudi Dunaj. V tem okviru so napovedali ustanovitev Evropskega združenja zgodovinskih kavarn. Med turističnimi znamenitostmi in športnimi pobudami so med drugim omenili prireditev Color Run, ki bo 20. junija v Trstu, in jesensko Barcola-no. Komisar Pristaniške oblasti DAgostino je navezal prve stike z avstrijskim glavnim mestom, po obisku dunajskega rečnega pristanišča pa so se dogovorili za prihodnje srečanje. Sicer je obisk po Krausovi oceni zaznamovalo prijateljsko vzdušje, z njega pa je izšla izrazita želja po utrjevanju sodelovanja.
A.G.
Drevi ob 20. uri bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20 pokrajinski kongres SKGZ. Poročilo o delovanju v triletnem mandatu bo imel pokrajinski predsednik Marino Marsič. Delegati bodo na kongresu izvolili pokrajinskega predsednika, poleg tega pa še delegate za deželni kongres, ki bo oktobra. Poleg tega bodo volili tudi za kandidate v deželni svet krovne organizacije.
Rajonski svet proti jugoslovanski zastavi
Rajonski sosvet za Novo mesto, Novo mitnico, Sv. Vid in Staro mesto je sprejel resolucijo, ki obsoja prisotnost jugoslovanskih zastav med zadnjim prvomajskim sprevodom po tržaških ulicah. Predsednik Luca Bressan (Demokratska stranka) je ocenil, da je prav obsoditi izoliran dogodek, ki spominja na zgodovinsko obdobje, ki je ločevalo ljudi. Poleg tega to ni imelo kaj opraviti s praznikom delavcev, je dodal Bressan in spomnil, da so prisotnost zastav in drugih simbolov že obsodili tržaški župan Roberto Cosolini in drugi javni upravitelji.
V	gledališču Miela javno srečanje o šolski reformi
V	gledališču Miela bo jutri ob 17.30 javno srečanje na temo Naša šola: reforma po odobritvi v poslanski zbornici in pred razpravo v senatu. Na srečanju, ki ga prireja tržaška Demokratska stranka, bo o dogajanju v parlamentu govorila poslanka in članica komisije za kulturo, znanost in izobraževanje Tamara Blažina. Sledila bo razprava, ki jo bo ob udeležbi šolskih in sindikalnih predstavnikov povezoval Franco Del Campo. Srečanje bo zaključil govor tržaške občinske od-bornice za vzgojo, šolo, univerzo in raziskovanje ter deželne tajnice DS Antonelle Grim.
Na sedežu SEL srečanje o svobodi in participaciji
Na sedežu stranke Svoboda, ekologija in levica v Ul. Martiri della liberta bo danes ob 18.30 javno srečanje na temo Svoboda in participacija. Na zasedanju bo poudarek na sodelovanju občanov pri pomembnih odločitvah, ki jih morajo sprejemati javne uprave glede javnega dobrega. Predavatelji bodo posredovali primere v Milanu in v Miljah, kjer so pri pripravi novega prostorskega načrta upoštevali mnenje občanov. Na srečanju bodo govorili profesor na univerzi v Benetkah Giu-lio Ernesti, miljska podžupanja Laura Marzi in strokovnjakinja Claudia Fer-luga. Zaključno misel bo podala pokrajinska koordinatorka SEL Sabrina Morena.
V	Miljah končno wi-fi
Občina Milje oziroma miljski občinski uradi so se končno posodobili. Kot je poudarila miljska občinska uprava v tiskovni noti, se je po dveh letih zaključila posodobitev računalniškega sistema in še predvsem internetne povezave, ki bo odslej mnogo hitrejša. V tem okviru bo občinska uprava lahko ponudila občanom tudi javno brezžično spletno povezavo wi-fi, ki ni odslej zadoščala niti za notranje urade.
Srečanje o Botticelliju, Tizianu in Veroneseju
V	kavarni San Marco bo danes ob 18. uri javno srečanje, posvečeno zgodovini umetnosti. Predaval bo strokovnjak Luca Bellocchi, ki bo posvetil posebno pozornost Botticelliju, Tizianu in Veroneseju.
e
Četrtek, 28. maja 2015
TRST
/
skd barkovlje - Večer poezije in glasbe
Zlati prah
Ob pianistu Juretu Ivanušiču bo nastopila Maja Blagovič
Slovensko kulturno društvo Bar-kovlje redno sodeluje s Slovenskim stalnim gledališčem, saj vsako leto uvršča v program njegove komorne (ali otroške) uprizoritve. V sozvočju z lepim okoljem v bližini morja bo tokrat na sedežu društva v Ul. Bonafata 6 gostoval intimni večer glasbe in poezije.
Morje, ljubezen, kraški kamen, burja, so sestavni del poezije Miroslava Košute, ki sta jo igralca Maja Blagovič in Jure Ivanušič izbrala kot snov glasbeno gledališkega projekta. Zlati prah v očeh je komorna uprizoritev Slovenskega stalnega gledališča, sestavljena iz recitiranih in zapetih verzov nekdanjega umetniškega vodje SSG in Prešernovega nagrajenca, ki jih ženska in moški prepletata v poetični impresiji dvoglasnega speva drobnih in globokih misli. Protagonista
predstave izvajata namreč uspešne, zimzelene songe, ki so nastali po Košutovih poezijah. Ivanušič je klasični pianist, hkrati gledališki in filmski igralec z mednarodno dejavnostjo, Maja Blagovič pa je večletna članica igralskega jedra SSG.
Predstava se bo pričela ob 20.30. Blagajna ob vhodu bo odprta uro in pol pred začetkom predstave.
Klavirski koncert
V gledališču Franca in France Basaglia pri Sv. Ivanu bo v okviru prireditve Rože, knjige, glasba in vino pianist Claudio Crismani izvajal skladbe Bartoka, Liszta in Skrjabina. Začetek ob 19.15.
Včeraj danes
Danes, ČETRTEK, 28. maja 2015
AVGUŠTIN
Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.43 - Dolžina dneva 15.22 - Luna vzide ob 15.23 in zatone ob 3.10.
Jutri, PETEK, 29. maja 2015
MAGDALENA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 24 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 85-odstotna, veter 2 km na uro ju-govzhodnik, nebo spremenljivo, morje skoraj mirno, temperatura morja 17 stopinj C.
Q Kino
AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.15 »Il racconto dei racconti«.
ARISTON - 16.00, 21.00 »Leviathan«; 18.30, 20.00 »Educazione affettiva«.
CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 20.00 »Bellas mariposas«; 18.15, 21.30 »St. Vincent«.
FELLINI - 16.50, 19.10, 21.40 »The Tribe«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 20.00 »Mia madre«; 18.15, 21.50 »Survi-vor«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.10, 18.00, 20.20, 22.10 »Lo straordinario viaggio di T. S. Spivet«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.10, 18.15, 19.45, 21.45 »Youth - La giovinezza«.
KOPER - PLANET TUŠ - 18.30, 20.50 »Dežela jutrišnjega dne: Svet onkraj«; 16.00, 18.25, 21.00 »Pobesneli Max: Cesta besa«; 17.30, 20.00 »Pobesneli Max: Cesta besa 3D«; 16.30, 18.50, 20.45 »Prava nota 2«; 16.10, 17.50, 20.15 »Prelomnica Svetega Andreja«; 15.55, 17.00 »Spuži na suhem 3D«; 19.00, 21.10 »Vroči pregon«;
15.40 »Zvončica in legenda o Nikol-izveri«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 18.40, 21.45 »Mad Max: Fury Road«; 16.30, 18.10, 20.00 »Il libro della vita«; Dvorana 2: 16.30, 21.00 »Tomorrowland - Il mondo di domani«; Dvorana 3: 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Pitch Perfect 2«; Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »San Andreas«; 16.30, 19.30, 21.30 »Faber in Sardegna & l'ultimo concerto di Fabrizio De Andre«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 19.00, 21.30 »Faber in Sardegna & l'ultimo concerto di Fabrizio De Andre«; 16.40, 19.10 »Mad Max: Fury Road«; 16.20, 21.40 »Il racconto dei racconti«; 16.00 »Doraemon«; 16.35, 19.00, 21.25 »Youth - La giovinezza«; 16.25, 19.05, 21.45 »Tomorrowland - Il mondo di domani«; 18.15, 20.15 »Survivor«; 22.15 »The Lazarus effect«; 16.40, 19.05, 21.30 »San Andreas«; 16.15, 19.00, 21.45 »Avengers - Age of Ul-tron«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.10 »San Andreas«; Dvorana 2: 17.15, 22.00 »Il racconto dei rac-conti«; 19.45 »San Andreas 3D; Dvorana 3: 17.10, 19.50, 22.00 »Youth - La giovinezza«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.10 »Pitch Perfect 2«; Dvorana 5: 17.20, 22.15 »Tomorrowland - Il mondo di domani«; 20.15 »Faber in Sar-degna & l'ultimo concerto di Fabrizio De Andre«.
H Šolske vesti
NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo v ponedeljek, 1. junija, uradi zaprti.
RAVNATELJSTVO DIZ J. STEFANA
obvešča, da bo v ponedeljek, 1. junija, šola zaprta.
URADI LICEJA F. PREŠEREN bodo zaprti v ponedeljek, 1. junija.
Naš mali VASILIJ bo danes ugasnil 1. svečko! Vsi, ki ga imamo radi bomo z njim praznovali.
Danes jih v Barkovljah naša MAJNA kar 30 na vsaki nogi slavi. Da bi še mnogo let po škalah gor in dol hodila in na »škojih« zlato sonce lovila ji voščimo prav vsi, prijatelji od Klape Dobre Pustolovščine.
0 Prireditve
DRUŠTVO »LUNA E L'ALTRA« in »Una casa tutta per noi« vabita danes, 28. maja, ob 16.30 na sedež mikro območja, Ul. del Pane 6, na predstavitev fotografske razstave o ženski topo-nomastiki v Sloveniji. SKD BARKOVLJE in SSG vabita danes, 28. maja, na predstavo: Miroslav Košuta »Zlati prah v očeh« - glasbeno gledališki projekt Maje Blagovič in Jureta Ivanušiča v dvorani društva, Ul. Bonafata 6. Začetek ob 20.30. 51. RAZSTAVA VIN V ZGONIKU: 29. maja: ob 10.30 v občinski stavbi 40 let šolskega glasila Veverica, ob 18.30 v občinski stavbi odprtje razstave Iz globine/Dal profondo Tanje Kralj (predstavitev Ani Tretjak), ob 19.00 na razstaviščnem prostoru pod šotorom glasbeni aperitiv z MePZ Cominum, ob 20.00 ples z dalmatinsko klapo Nevera; 30. maja, na razstaviščnem prostoru pod šotorom ob 16.00 turnir v briškuli (v organizaciji SKD Rdeča zvezda) in ex-tempore za osnovnošolce (v organizaciji SKD Drago Bojan), ob 19.00 plesna točka s skupinama Srebrna - Senožeče, Občina Divača in Plesne skupine SKD Rdeča zvezda, ob 20.00 ples s skupino Nebojsega; 31.ma-ja, ob 9. uri 25. pokal Zgonik AŠD Shinkai cluba v ŠKC v Zgoniku, ob 10.00 turnir v šahu na razstaviščnem prostoru pod šotorom, ob 14.30 pohod Po poti mlekaric - start pri Latniku evropskega prijateljstva v Pliskovici (v organizaciji RD Pliska), ob 17.15 na raz-staviščnem prostoru pod šotorom koncert GD Prosek, ob 18.00 nagrajevanje vinogradnikov in oljkarjev, ob 20.00 ples s skupino Zvita feltna. KD IN MEPZ FRAN VENTURINI prirejata koncert zbora Camerata Slove-nica SKD Ivan Cankar iz Sarajeva, ki bo v petek, 29. maja, ob 19. uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Bo-ljuncu. Nastopali bodo še plesalci TFS Stu ledi in MePZ Fran Venturini. Toplo in vljudno vabljeni. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA, Ul. S. Francesco 20, vabi na odprtje fotografske razstave Valentine Cunja »Nudanima« v petek, 29. maja, ob 18. uri. Predstavitev Nika Fur-lani, glasbeni utrinek Carlo Venier -flavta, Alessio Bergamasco - klarinet. VZPI - ANPI Naselje sv. Sergija, Sv. Ana in Kolonkovec, vabi v petek, 29. maja, ob 18. uri v Ljudski dom Palmiro Togliatti, Ul. Di Peco 14, na predstavitev knjige »Non era una donna era un bandito - Rita Rosani una ragazza in guerra«, ki jo je napisal Livio Isaak Sirovich. Z avtorjem se bo pogovarjal novinar Luciano Santin. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM in Mladinska dramska skupina Tamara Petaros vabita na ogled premiere igre »Večerja s presenečenjem« v soboto, 30. maja, ob 20. uri v dvorani Fin-žgarjevega doma na Opčinah. Besedilo in režija Manice Maver. GLASBENA MATICA vabi na zaključne akademije v baziliko sv. Silvestra v Trstu: v soboto, 30. maja, nastop učencev in podelitev priznanj; v po-
nedeljek, 1. junija, klavirski recital in podelitev spričeval videmskega kon-servatorija; v sredo, 3. junija, nastop učencev solistov in komornih skupin. Pričetek ob 20.30.
REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB ZSKD in JSKD vabijo na koncerte 21. revije: v soboto, 30. maja, ob 20. uri v večnamenski dvorani R. Cvetka v Senožečah (nastopajo PO Divača, Brkinska godba 2000, PO Kras Doberdob in Postojnska godba 1808); v nedeljo, 31. maja, ob 18. uri v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici (nastopajo PO Ilirska Bistrica, GD Viktor Parma Treb-če, PO Komen in GD Nabrežina); v soboto, 13. junija, ob 20.30 na Kon-tovelu oz. v primeru slabega vremena v Kulturnem domu Prosek Kon-tovel (nastopajo GD Prosek, PO Breg, PO Ricmanje in KPG Sežana).
SDD JAKA ŠTOKA vabi na ogled predstave »Polovične resnice«, v izvedbi igralske skupine Povratniki KPD Smi-helj v režiji Gregorja Geča, v soboto, 30. maja, ob 20. uri v Kulturnem domu Prosek - Kontovel.
SKD DRAGO BOJAN organizira v soboto, 30. maja, ob 16. uri v sklopu občinske razstave vin v Zgoniku, likovni ex-tempore na temo »Trta in Kras« za otroke otroških vrtcev in osnovnih šol. S sabo prinesite svoje barvice, tehnika je prosta. Pričakujemo vas na razstaviščnem prostoru v Zgoniku.
SLOVENSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST pri Sv. Jakobu vabi na zaključni koncert v okviru »Glasbenih večerov pri Sv. Jakobu« v soboto, 30. maja, ob 21. uri. Pel bo zbor »Musica Insieme« fundacije Brusutti, sodeloval bo znani komponist mons. Marco Frisina.
ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP. IN MECPZ SV. JERNEJ vabita na tradicionalni koncert Marijinih pesmi, ki bo v nedeljo, 31. maja, v župnijski cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah. Po sklepnih šmar-ničnih pobožnostih ob 19.30 sledi koncert. Nastopili bodo: OPZ in MlVS Vesela pomlad (vodi Andreja Štucin Cergol), MoKPZ Stane Malič (vodi Walter Lo Nigro), MeCPZ Sv. Jernej (vodi Janko Ban), Neža Peterle (sopran) in Tereza Podlogar (orgle). Priložnostna misel prof. Majda Artač Sturman.
KDO PA SO TI MLADI FANTJE? V društvenem baru n'G'rici v Boljuncu je na ogled fotografska razstava, posvečena 70-letnici osvoboditve, ki so jo pripravile članice Skupine 35-55 SKD F. Prešeren.
SKD PRIMORSKO vabi na koncert ob 20-letnici Noneta Primorsko v nedeljo, 31. maja, ob 18. uri v športnem centru Zarja v Bazovici. Nastopajo: zborovodja Aleksandra Pertot, glasbeni intermezzo Marino Zobin (harmonika), Edvin Križmančič (kontrabas) in Renzo Počkar (kitara).
DSI, v sodelovanju z društvom Toponomastica femminile - Ženska topo-nomastika, vabi v ponedeljek, 1. junija, v Peterlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3, na otvoritev razstave na temo »Na poti enakopravnosti: ženska toponomastika v Sloveniji«. Uvodni nagovor bo imela prof. Marija Pirje-vec. Začetek ob 20.30.
SKD IGO GRUDEN - Baletna skupina Relevé, vabi prijatelje in ljubitelje baleta na zaključni večer z glasbo iz Hre-stača v sredo, 3. junija, ob 19. uri v društveni dvorani v Nabrežini.
ZALOŽBA MLADIKA vabi v sredo, 3. junija, na srečanje s pisateljem Miroslavom Košuto in z grafikom Marjanom Kravosom v Mavhinje št. 49 (Fa-bec). O najnovejšem delu Dnevnik, o lastovičjem gnezdu in o izbranih spisih Zapisi na orošeno okno, se bo z njima pogovarjala Poljanka Dolhar. Začetek ob 20. uri.
MOŠKI ZBOR FANTJE IZPOD GRMADE sporoča, da bo na sedežu do sobote, 6. junija, na ogled razstava stripov Remigija Gabellinija »Tolminski punt 1713«. Urnik: od 18. do 20. ure ob prireditvah ter ob petkih, sobotah in nedeljah.
UNINT - Šola umetnosti vabi na ogled razstave velikana fotografije S. Salgado »Profumo di sogno« z umetnikom Leonardom Calvom v nedeljo, 7. junija. Za ostale info na tel. 338-3476253.
V	GALERIJI V TRSTU, Trg Piazza Vecc-hia 6, razstavljata slikarja Evgen Pan-crazi in Maria Pancrazi do petka, 12. junija. Urnik: ob delavnikih 10.00-12.30 in 17.00-19.30; nedelja 10.00-12.00. Petek popoldne in ponedeljek zaprto.
0 Mali oglasi
1. MAJA se je na Opčinah izgubil majhen psiček svetlo rjave barve. Najditelju bogata nagrada. Tel. 040-213856.
DAJEM V NAJEM opremljeno stanovanje (60 kv.m.) na Lonjerski cesti. Tel. št. 040-576116 (ob uri obedov).
GOSPA z 10-letno delovno izkušnjo pri isti družini išče delo kot negovalka starejših oseb. Tel. št.: 040-225968 (ob uri obedov).
IŠČEM zazidljivo zemljišče ali hišo (tudi ruševino) v Bazovici. Tel. št. 3923572104.
NA OPČINAH prodamo stanovanje. Tel. št. 040-213385.
PODARIM simpatične tigraste muce. Tel. št.: 339-5472406.
PRODAM HIŠO z vrtom v Prebenegu. Tel. št.: 331-7114399.
PRODAM ford fiesta 1.3 (letnik 1999). Prevoženih pribl. 145.000 km, v dobrem stanju, za 490,00 evrov. Tel. št. 338-4688850.
RESEN GOSPOD išče katerokoli resno zaposlitev. Tel. št.: 327-7409432.
SKRBNA IN ZANESLJIVA gospa išče delo kot čistilka ali negovalka starejših oseb. Tel. št.: 329-3227075.
SMART FORTWO bele barve, l. 2014, s popolno opremo, prodam za 8.900 evrov. Tel. št. 335-8045700.
V	MAČKOLJAH damo v najem na pol opremljeno stanovanje sestavljeno iz dnevne sobe, dveh dvoposteljnih sob, dvojne kopalnice in shrambe. Tel. št.: 348-3667766.
Id Osmice
BORIS IN SILVANA KOCIJANČIČ sta
odprla osmico v Prebenegu. Tel št.: 040-232223. NA JEZERU je družina Zobec odprla
osmico. Vabljeni! Tel.: 040-228043. OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623.
OSMICO je Skupek odprl v Koludrov-
ci. Tel. 040-2296038. SIDONJA RADETIČ je odprla osmico v Medji vasi št. 10. Tel. št.: 040208987.
V	PRAPROTU ŠT. 15 ima odprto osmi-co Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. št.: 349-3857943.
V	REPNU sta pri Branovih odprla osmico David in Miloš. Vsi toplo vabljeni.
SiVince Tutto 27 maja 2015 Super Enalotto Št. 204
30 35 45 50 54 70
Nagradni sklad	498.420,00 €
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
2 dobitnika s 5 točkami	83.136,46 €
21 dobitnikov s 4 točkami	1.993,68 €
561 dobitnikov s 3 točkami	348,09 €
7.985 dobitnikov z 2 točkama	11,89 €
Darujte
za
KD
Bubnič
^HE	J* ^
Magajna
www.primorski.eu/bubnicmagajna/
/
TRST
Četrtek, 28. maja 2015
7
LJUBEZENSKI INŠALJIVI OGLASI AL FRESCO...
Kaj je to? GLEDALIŠKA PREDSTAVA MLADIH
Kdaj? DANES, 28.5.2015 OB 20.30 V SSG
Zakaj? KER RADI IGRAMO, TUDI ZA VSE VAS
Kdo? STUDIO ART, režija Luka Cimprič
I K Lekarne
Od ponedeljka, 25. do nedelje, 31. maja 2015: Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. dell'Orologio 6 - 040 300605, Ul. Pasteur 4/1 - 040 911667, Milje - Ul. Maz-zini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. dell'Orologio 6, Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Drevored XX. septembra 6 - 040 371377.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
M Izleti
OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet z avtobusom v Zagreb v torek, 2. junija. Urnik odhodov avtobusa: s trga Oberdan ob 6.00; iz Sesljana ob 6.15; iz Nabrežine ob 6.20; iz Sv. Križa ob 6.25; s Proseka ob 6.30; z Opčin ob 6.40. Prijave najkasneje do petka, 29.
Primorski mobile
Spletne novice
maja, na tel. 347-9322123 (sestra Angelina) ali 340-139507 (gospa Erika).
EXPO s Kru.tom od 25. do 27. septembra: avtobusni izlet z dvodnevnim doživljanjem Svetovne razstave, na soboto tudi v večernih urah, ko se vrstijo številne prireditve in koncerti. Tretjega dne sledi vodeni ogled Ber-gama, antičnega centra in novega dela mesta. Informacije, program in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, (2. nadstropje) tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
KLUB PRIJATELJSTVA in Vincencije-va Konferenca vabita v petek, 12. junija, na avtobusni izlet v Labin: ogled mesteca in njegovega zanimivega muzeja, kosilo, nato spust do morja v Rabac z možnostjo sprehoda po obmorski promenadi. Info v večernih urah na tel. 040-225468 (Vera).
LETNIKI 1960 vabljeni na izlet, ki bo 13. junija. Info in vpis na tel. 0402171334, 335-6407258 (Nives) ali 349-4133919 (Marinka).
KRU.T obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko bivanje v Termalnem centru Radenci od 14. do 24. junija, z možnostjo individualnega prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje. Info in prijave v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
SKD RDEČA ZVEZDA organizira enodnevni izlet na Blejski grad s kosilom v soboto, 27. junija, z odhodom ob 9.30 iz Zgonika. Info in prijave do 15. junija na tel. 340-8940225 (Madalena) ali skd.rdecazvezda@gmail.com.
KRU.T obvešča člane, da se zaključuje vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Špadičih pri Poreču od 20. do 30. junija. Info in prijave v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Termah Dobrna od 23. avgusta do 2. septembra, z individualno prilagojenim paketom za zdravje ali dobro počutje. Info in prijave v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
Ü3 Obvestila
POKRAJINSKI PREDSEDNIK SKGZ
sklicuje 8. pokrajinski kongres SKGZ za Tržaško danes, 28. maja, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. S.Francesco 20/II.
RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal danes, 28. maja, ob 20. uri na svojem sedežu na Proseku št. 159.
NORDIJSKA HOJA - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da bosta naslednji dve srečanji za začetnike pod vodstvom Loredane Kralj potekali v petek, 29. maja, od 15.00 do 17.00 ter v soboto, 30. maja, od 14.30 do 16.30. V primeru močnega deževja tečaj odpade.
SPD MAČKOLJE prireja 53. Praznik češenj v Mačkoljah, na prireditvenem prostoru »na Metežici«: v petek, 29. maja, ob 20.00 ples s skupino Klapa z Brega; v soboto, 30. maja, ob 20.00 ples s skupino Alterego; v nedeljo, 31. maja, ob 18.00 zabavni glasbeni program s skupino Domači zvoki, ob 20.00 ples z ansamblom Nebojsega; v ponedeljek, 1. junija, ob 18.00 glasbeni program s skupino Rock n'Bndime, ob 20.00 ples s skupino Alterego; v torek, 2. junija, ob 19.00 ples s skupino Kraški muzikanti. Odprtje kioskov: ob 18. uri v petek, soboto in ponedeljek, ob 16. uri v nedeljo.
»GURNCE - DULNCE« Bazovica 2015, v soboto, 30. maja, ob 17.30 v športnem centru Zarje v Bazovici. Tekmo bo povezoval duo Marucelli & Ar-duini. Nastop navijaške skupine Che-erdance Millenium. Poskrbljeno bo za pijačo in jedačo.
JK ČUPA vabi osnovnošolske otroke in njihove starše na dan odprtih vrat, ki bo 30. maja v dveh izmenah od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure v Sesljan-skem zalivu, na sedežu društva. Predstavili bomo jadrnice razreda Optimist in se spustili v morje z večjo jadrnico FIV555. Ne pozabite na kopalke, brisačo, primerno obutev in seveda dobro voljo!
OBČINA ZGONIK vabi društva, predstavnike kmetijskih, gostinskih in obrtnih dejavnosti ter posameznike, da se v soboto, 30. maja, ob 18. uri v dvorani občinskega sveta v Zgoniku udeležijo informativnega sestanka za ustanovitev krajevne »Pro loco«.
SKD LIPA BAZOVICA Kamnite pastirske hiške na B'zovskem in v okolici: 2. pohod z ogledom pastirskih hišk bo v nedeljo, 31. maja, ob 15. uri. Zbirališče pri naravoslovnem centru v Bazovici. Pohod traja približno tri ure. Po pohodu ogled razstave slik v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici. Vodi Vojko Ražem. Urnik razstave: sobota, 30. maja, in 6. junija od 19.00 do 21.00; nedelja, 31. maja in 7. junija od 19.00 do 20.30.
SKD SLOVENEC vabi vaščane v soboto, 30., od 14.30 dalje in v nedeljo, 31. maja, od 9.00 dalje v park Hribenca na pripravljalna dela za »45. Praznik vina«, ki bo od 5. do 7. junija.
JASLI v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel: nadaljujejo se vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2015/16. Info in vpisi v pisarni, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure (tel. 040-573141) ali na urad@dijaski.it.
OBČINA DOLINA, za ovrednotenje Naravnega rezervata doline Glinšči-ce, organizira v nedeljo, 31. maja, zadnji brezplačni vodeni izlet ciklusa »Pomlad v dolini Glinščice« - Dolina Glinščice med apnencem in peščenjakom. Primerjalo se bo apnenčasto krajino hriba Stena z dolino Draga, sestavljeno pretežno iz peščenjaka. Za odrasle in družine (otroci od 8. leta starosti). Zbirališče pred cerkvico na Jezeru. Odhod ob 10.00. Za informacije in prijave info@riservavalrosan-dra-glinscica.it ali na tel. št. 0408329237 (od pon. do pet. 9-13).
OBČINE OKRAJA 1.1 Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor ter zadruga La Quercia obveščajo, da bo ludo-teka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih 16.00-18.00 in ob sobotah 10.00-12.00. Namenjena je otrokom od 1 do 6 let. Predvidena delavnica za maj: Rdeči maj. Info na tel. 040299099 (ponedeljek-sobota 8.0013.00).
POLETNI CENTRI v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel: pričeli so se vpisi otrok, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole (do 12. leta) s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v Ul. Gin-nastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure (tel. 040-573141) ali na urad@dijaski.it.
SEKCIJA VZPI-ANPI Prosek Kontovel Anton Ukmar-Miro, v sodelovanju z vaškimi organizacijami, prireja v nedeljo, 31. maja, svečanost ob 71. obletnici usmrtitve deset obešenih talcev ob 10. uri na travniku pred spomenikom na Proseški postaji. Slavnostna govornika bosta predsednik zahodno-kraškega rajonskega sveta Roberto Cattaruzza in predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Fur-lanič. Komemoracija bo ob vsakem vremenu.
KMEČKA ZVEZA in Patronat INAC obveščata člane, da bodo v ponedeljek, 1. junija, uradi zaprti.
OBČINSKA KNJIŽNICA Nada Pertot v Nabrežini bo zaprta v ponedeljek, 1. junija.
LETNIKI 1955 Lonjer Katinara Rovte se dobimo v sredo, 3. junija, ob 20.30 v ŠKC v Lonjerju, da se pogovorimo o praznovanju naše 60-letnice. Info na tel. št. 333-3443017 (Ervin).
AŠD SK BRDINA vabi vse člane na redni volilni občni zbor v petek, 5. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu društva na Opčinah, Repentabrska ul. 38.
TPK SIRENA, v sodelovanju z ZSŠDI, vabi na predstavitev knjige »V šoli jadranja - Jadranje na Optimistu«, ki bo v petek, 5. junija, ob 18.30 na društvenem sedežu, Miramarski drevored 32.
UČENCI OŠ GRBEC - STEPANČIČ,
bodoči šolarčki OV iz Škednja in učitelji, vas toplo vabijo na zaključno prireditev, ki bo v petek, 5. junija, ob 14.00 v Ukmarjevem domu v Škednju.
ZELENA VREDNOST - AcegasAp-sAmga in Rajonski svet za Zahodni Kras prirejata zbiranje vrtnih odpadkov (trava, vejevje, listje, lesni pepel, slama, žagovina, zemlja idr.) v soboto, 6. junija, od 10. do 13. ure in od 14. do 19. ure v Križu, na sedežu civilne zaščite. Vsak bo prejel vrečo 8 kg komposta.
SPLOŠNO KMETIJSTVO: v teku so vpisovanja na 150-urni osnovni tečaj za pridobitev spretnosti, potrebnih za vodenje kmetije. Tečaj v priredbi Ad Formanduma bo pričel 8. junija in se bo odvijal ob ponedeljkih in sredah od 18. do 22. ure v Trstu. Za informacije tel. 040-566360 ali info@adfor-mandum.org.
AŠZ SLOGA in ZSŠDI prirejata odbojkarski kamp od ponedeljka 15. do srede, 24. junija. Kamp bo potekal v telovadnici openske srednje šole in je namenjen deklicam in dečkom med 6. in 13. letom. Prijave in informacije do 10. junija na tel. 040-635627, slo-ga.info@gmail.com.
OBČINA DOLINA obvešča, da je do torka, 30. junija, potrebno predložiti prošnjo za koristenje šolskih kosil za š.l. 2015/16. Za občinski šolski prevoz pa najkasneje do srede, 10. junija, s predhodno prijavo za koristenje storitve. Obrazci in informacije na www.sandorligo-dolina.it in na Uradu za izobrazbo in šolske storitve na tel. 040-8329281, 040-8329239, po fa-xu na tel. 040-228874 ali scuole-sol-stvo@sandorligo-dolina.it.
OBČINA DOLINA obvešča, da bodo od do 12. junija (od ponedeljka do petka, 10.00-12.00; ob ponedeljkih tudi 15.00-16.30) potekale v občinskem Uradu za izobrazbo in šolske storitve vpisovanja v občinski športni center - kamp nogometa, odbojke, košarke v konvenciji z AŠD Breg, ki se bo odvijal od 15. do 26. junija za otroke od 6 do 14 let in od 29. junija do 3. julija za otroke od 3 do 14 let. Obrazci in podrobnosti o vpisovanju na www.sandorligo-dolina.it. Info na tel. št. 040-8329281/239, scuole-sol-stvo@sandorligo-dolina.it.
ASD CSD SOKOL, pod pokroviteljstvom ZSŠDI, prireja kamp minivol-leya za punčke in fantke letnikov 2008/2004 v nabrežinski telovadnici od 15. do 19. junija od 8.30 do 13.00. Za info na tel. 348-8850427 (Lajris) ali 040-200941; csdasdsokol@gmail.com.
MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ organizira pod pokroviteljstvom MIBACT - Nadzorništva Dežele FJK v bivših kuhinjah Miramar-skega gradu glasbene poletne centre od 15. junija do 3. julija. Predvidenih je veliko dejavnosti vezanih na svet glasbe in gledališča. Poletni center je namenjen otrokom od 6. do 14. leta. Info in vpisnine: na tel. 349-7730364 (Desire) ali 347-1621659 (Mojca), in-fo@accademialiricasantacroce.com.
NK KRAS prireja športno-nogometni kamp od 22. do 27. junija na nogometnem igrišču v Repnu za dečke in deklice letnikov 2002/2009. Vpis do 15. junija. Prijave in info na tel. 0402171044, 334-1258848 (Ester) 3332939977 (Roberta).
NOGOMETNI KAMP od ponedeljka, 15. do sobote, 20. junija, organizira na Proseku F.C. Primorje, namenjen letnikom 2002-2008. Urnik: 8.00-17.30. Poskrbljena malica, kosilo in razne dejavnosti. Info po tel.: 329-6022707 (Roberto), 333-4239409 (Aleksander).
SOMPD VESELA POMLAD vabi vse otroke od 5. do 11. leta na celodnevni poletni center Smrkci ustvarjajo (likovna delavnica, plesne urice, igre na prostem, družabne igre, glasbene in kuharske dejavnosti). Od 6. do 10. julija od 8. do 16. ure v Finžgarjevem domu na Opčinah, Dunajska cesta 35. Prijave do 15. junija na vesela.po-mlad@yahoo.it; 335-7869448.
TENIŠKA SEKCIJA ŠZ GAJA - Padriče organizira od 15. junija do 3. julija za-četniški in nadaljevalni tečaj za osnovnošolce in srednješolce. Pojasnila in prijave na tel. 389-8003486 (Mara).
TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata jadralne tečaje za otroke od 6 do 14 let: od 15. do 26. junija, od 29. junija do
10.	julija ter od 13. do 24. julija, od ponedeljka do petka, od 8. do 17. ure. Info in vpisi v tajništvu kluba, Mira-marski drevored 32 (ob torkih 10.0012.00; ob petkih 18.00-20.00), tel. 040422696, info@tpkcntsirena.it, www.tpkcntsirena.it.
ZDRUŽENJE TERRA SOPHIA obvešča, da so na razpolago še nekatera mesta za poletni center »Poletni čas« za otroke od 3. do 12. leta, ki bo v Dolini od 15. junija do 4. septembra. Za info na tel. 348-0459772.
ZSKD sporoča članom in mladim med 16. in 17. letom, da lahko kandidirajo za deželno prostovoljno civilno službo. Na voljo so tri mesta. Predvideno je zakonsko določeno nadomestilo za prostovoljno delo v trajanju 360 ur. Rok prijave do 19. junija do 14. ure. Informacije na sedežu ZSKD v Ul. S. Francesco 20 (II. nad.) tel. 040-635626, trst@zskd.eu ali na ARCI Servizio civile, Ul. F. Severo 31, tel. 040-761683.
NOGOMETNI KAMP za osnovnošolce in srednješolce od 22. junija do 3. julija prirejata AŠD Zarja in ŠC Melanie Klein. Vpis na www.melanie-klein.org ali v društvenem uradu (ob ponedeljkih 15.00-19.00, ob sredah 9.00-13.00 in ob četrtkih 14.30-18.30). Info na info@melanieklein.org ali 345-7733569. Število mest omejeno.
POLETNI CENTER PIKAPOLONICA
od 22. junija do 4. septembra v Bazovici, za otroke od 3 do 13 let. Vpis do
11.	junija na www.melanieklein.org ali v društvenem uradu (ob ponedeljkih 15.00-19.00, ob sredah 9.00-13.00 in ob četrtkih 14.30-18.30). Info na in-fo@melanieklein.org ali 345-7733569. Število mest omejeno.
SKLAD MITJA ČUK prireja angleško -slovenski teden od 22. do 26. junija namenjen otrokom od 6 do 10 let. Info na tel. 040-212289, urad@skladmc.org.
SPDT, v sodelovanju z ZSŠDI, organizira od ponedeljka, 29. junija, do sobote, 4. julija, planinski tabor za otroke na Planini pri Jezeru nad Bohinjem. Infor in vpis na mladinski@spdt.org ali katjastarec@yahoo.it.
POLETNI CENTER pri Skladu Mitja Čuk, od 6. do 10. julija teden zabave z Mašo in medvedkom ter od 13. do 17. julija teden prijateljstva z ovčko Shaun. Vpisi na Proseški ul. 131, Opčine. Tel. 040-212289, urad@skladmc.org.
CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira tečaj plavanja za začetnike od 3 do 6 let, v okviru poletnega centra v Grljanu, od ponedeljka, 20. do petka, 24. julija, v jutranjih urah. Omejeno število mest. Info in prijave: center.harmonija@gmail.com ali 320-7431637.
PREDŠOLSKI PROGRAM »Šolski zvonec že zvoni« v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel od 31. avgusta do 11. septembra za otroke, ki obiskujejo osnovno in nižjo srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom. Dnevni program predvideva utrjevanje učne snovi in kvalitetno pripravo na novo šolsko leto ter razne delavnice. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure (tel. 040-573141) ali na urad@dijaski.it.
Prispevki
V	spomin na Kristino Ukmar darujeta Laura in Livio 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
V	spomin na Ladita Pertota, Milana Trobca in Berto Carli daruje družina Širca 50,00 evrov za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Draga Bojana, ob smrti ljubljene hčerke Patrizie Don vsi pevci iskreno sočustvujemo s Tabo in domačimi.
Rojanski cerkveni pevski zbor
8
Četrtek, 28. maja 2015
TRST
/
prireditev - Uvodni koncert v Senožečah, v nedeljo v Ilirski Bistrici
Od sobote 21. revija kraških pihalnih godb
Letos se bo odvijala že 21. revija kraških pihalnih godb in obeta se kar nekaj novosti. Koncerti bodo v zgodnjem poletnem času in v treh različnih lokacijah. Organizatorji so Zveza slovenskih kulturnih društev in Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Sežana, Ilirska Bistrica in Postojna skupaj z vsemi dvanajstimi godbami, ki sodelujejo na reviji.
Priprave so se pričele že novembra 2014, ko so se srečali predstavniki vseh soudeleženih godb in organizatorjev, da bi se skupaj odločili o izbiri programa in lokacij. Predvsem so si vsi obetali, da bi se izbiralo različne lokacije kot prejšnja leta, da bi bili posamezni koncerti čimbolj obiskani. Izbira za prvi koncert, ki bo v soboto, 30. maja, ob 20. uri, je padla na novo večnamensko dvorano Rudolfa Cvetka v Senožečah, ki so jo odprli decembra lani. Tam bodo nastopali Pihalni orkester Divača, Brkinska godba 2000, Pihalni orkester Kras Doberdob in Postojnska godba 1808. V nedeljo, 31. maja, ob 18. uri bo v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici drugi koncert, na katerem bodo poleg domačega Pihalnega orkestra Ilirska Bistrica zaigrale še God-beno društvo Viktor Parma iz Trebč, Pihalni orkester Komen in Godbeno društvo Nabrežina. Zadnji koncert bo v soboto, 13. junija ob 20.30 v zamejstvu in sicer na odprtem, na Kontovelu, kjer bodo nastopili domače Godbeno društvo Prosek, Pihalni orkester Breg, Pihalni orkester Ricma-nje in Kraška pihalna godba Sežana. V primeru slabega vremena se bo koncert odvijal v Kulturnem domu Prosek Kontovel.
Na vsakem koncertu bodo kot prve nastopile domače godbe, ki bodo zaigrale v pozdrav publiki in ostalim godbam, s katerimi sodelujejo tudi izven revije kraških pihalnih godb in s katerimi so spletle plodne prijateljske stike.
Organizatorji so se letos odločili, da bo revija posvečena 70-obletnici osvoboditve, zato bodo nekatere godbe zaigrale slovenske pesmi vezane na to tematiko. Podobno so se organizatorji odločili, ko so snovali prvo revijo februarja 1995. Tako je napisal eden izmed ustanoviteljev revije, Leander Pegan, v uvodniku knjižice, ki so jo tiskali za lansko okroglo 20. revijo: »Sklenili smo, da bo prva revija v Kulturnem centru S. Kosovela v Sežani že junija istega leta, posvečena 50-letnici zmage nad fašizmom. Sprejet je bil tudi moj predlog, naj bi bil častni dirigent revije skladatelj in dirigent, mojster Bojan Adamič.« Nekatere godbe bodo letos zaigrale tudi njegove skladbe, saj poteka letos tudi 20 let skladateljeve smrti. (mv)
slovensko
stalno
gledališče
Miroslav Košuta
ZLATI PRAH V OČEH
glasbeno gledališki projekt Maje Blagovič in Jureta Ivanušiča
Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč bo nastopilo v soboto v Senožečah
fotodamj@n
mačkolje
Od jutri Praznik
v v	•
češenj
Na prireditvenem prostoru Na Metežici se bo jutri pričel že 53. Praznik češenj, ki ga prireja Slovensko prosvetno društvo Mačkolje, potekalo pa bo do torka. Obiskovalci, ki se bodo v prihodnjih dneh podali v Mačkolje, bodo dobrote pri kioskih lahko uživali jutri, v soboto in ponedeljek od 18. ure dalje, v nedeljo in torek pa od 16. ure dalje, prav tako se bodo v večernih urah lahko zavrteli ob zvokih raznih ansamblov. Tako bo jutri ob 20. uri ples s skupino Klapa z Brega, v soboto ob isti uri pa s skupino Alter Ego.
V nedeljo bo ob 18. uri zabavni glasbeni program s skupino Domači zvoki, od 20. ure dalje pa bo ples z ansamblom Nebojsega. V ponedeljek bo ob 18. uri stekel glasbeni program s skupino Rock n'Bndime, ob 20. uri pa bo ples s skupino Alter Ego, praznik pa se bo zaključil v torek, ko bo od 19. ure dalje ples s skupino Kraški muzikanti.
gm - Zveza primorskih glasbenih šol
Flavte in tolkala
Nastop flavtistov in učencev tolkal na dveh prireditvah v Kopru
Nastop skupine tolkal v Kopru
Glasbena matica je že desetletja članica Zveze primorskih glasbenih šol, ki na pedagoškem in organizacijskem področju skrbi za uveljavljanje glasbene vzgoje in izobraževanja. Zato prireja razna srečanja učencev in glasbenih pedagogov, izpopolnjevanja, koncerte in večkrat združi učence raznih primorskih šol v skupne orkestre, oz. skupine.
Tako je pred dnevi v dvorani Sv. Frančiška v Kopru nastopil Orkester flavt Zveze primorskih glasbenih šol pod taktirko prof. Alenke Zupan. Pri izvedbi zelo zanimivega programa, ki je zaobjemal tako klasične skladbe kot tudi lahko glasbo, so sodelovali tudi učenci Glasbene matice iz razreda prof. Erike Slama, in si-
cer Valentina Jogan, Jan Kalc, Metka Ze-riali, Urška Petaros in Tjaša De Luisa.
Prejšnji teden pa je v Taverni Koper potekala 6. revija tolkalnih skupin iz cele Slovenije, na kateri se je predstavilo petnajst skupin, od Kopra do Beltin-cev. Med temi se je predstavila tudi Tol-kalna skupina ZPGŠ, ki je nastala leta 2014 na pobudo učiteljev tolkal primorske regije z namenom, da bi se najboljši učenci tolkal primorskih glasbenih šol lahko srečevali in igrali zahtevnejši repertoar. V skupini, ki jo je za to priložnost vodil Tržačan prof. Tomislav Hme-ljak, sta sodelovala tudi učenca Glasbene matice, in sicer Gabriele Cappellini in Lorenzo Dari.
glasbeno šolstvo - Od sobote dalje
Zaključne akademije Glasbene matice
Na tržaškem sedežu Glasbene matice je vse pripravljeno za letošnje zaključne akademije najboljših učencev slovenske glasbene šole. Prva bo na sporedu v soboto, 30. maja, ob 20.30 v baziliki sv. Silvestra v Trstu in bo po tradiciji revija perspektivnih predstavnikov različnih oddelkov. V pestrem zaporedju se bodo oglasili trobenta, harmonika, flavta, klavir, kitara, violina, tolkala, harfa. Med izvajalci bodo tudi učenci, ki so se v letošnjem šolskem letu izkazali zaradi tekmovalnih ali koncertnih dosežkov in bodo zato prejeli posebna priznanja. Druga zaključna akademija bo na sporedu v ponedeljek, 1. junija, v istem okviru, kjer bo ob 20.30 celovečerni recital pianista Maxa Zulianija s skladbami Mozarta, Škerjanca, Liszta in Rachmaninova. Ob tej priložnosti bo potekala tudi podelitev spričeval videmskega konservatorija vsem učencem, ki so opravili izpite v okviru pomembne konvencije, ki jo je Glasbena matica pred nekaj leti podpisala z razsvetljenim vodstvom videmskega konservatorija.
Solisti in komorne skupine bo naslov (in vsebina) tretje in zadnje zaključne akademije v sredo, 3. junija, ko bo publika lahko prisluhnila dodatnemu izboru talentov in dosežkom učencev, ki so združili moči v skupnem muziciranju. Med temi bodo tudi učenke solopevskega razreda. Vse večere je omogočila podpora Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Zadružne kraške banke. (ROP)
V Zgoniku danes uradno odprtje 51. občinske razstave vin
V Zgoniku se bo danes začela tradicionalna razstava vin. Občinska uprava želi s to prireditvijo ovrednotiti kmetijski sektor in predvsem krajevne proizvode, kot sta vino in olje. Ze 51 let je razstava vin pomemben trenutek za krajevno vi-
danes, 28. maja, ob 20.30 v dvorani SKD Barkovlje {ulica Bonafata, 6)
Blagajna na sedežu društva bo odprta uro in pol pred začetkom predstave - www.teaterssg.com
Keltska in irska glasba skupine Wooden Legs
Skupina Wooden Legs je izdala drugi album What are you looking for? in to štiri leta po svoji prvi produkciji If it doesn't last forever, ki ji je omogočila nastope na odrih najpomembnejših festivalov keltske in irske glasbe v Italiji ter ji dala možnost, da so jo spoznali tudi v tujini: v Avstriji, Nemčiji, Hrvaški in Sloveniji, kamor jo vse pogosteje vabijo.
Izid albuma, ki ga je posnela pri Urban Recording Studios v Trstu, so finančno delno omogočili ljubitelji s kampanijo crowdfundinga.
Na Cd-ju je osem originalnih posnetkov in trije iz irske glasbene tradicije, po kateri se skupina stalno navdihuje, čeprav dopušča pojavnost velikega spektra vplivov, od klasične glasbe do energičnega in agresivnega rocka v potrditev oznake Extreme Irish Band,
ki si jo je prislužil tudi po zaslugi njihovih doživetih performansov.
Giovanni Settimo (kitara, glas), Andrea Monterosso (violina), Alice Porro (flavte), Giovanni Gregoretti (električni bas, kontrabbas, mandolina)
in Anselmo Luisi (tolkala, bobni) (na sliki Nikolaja Kovačiča) bodo predstavili ploščo na koncertu v soboto,30. maja, ob 20.30 v prostorih Stazione Rogers, riva Grumula 14 v Trstu, pred pestro poletno turnejo.
nogradništvo, v kolikor proizvajalci skupno predstavljajo vinsko proizvodnjo ob bogati kulturni in družabni ponudbi.
Uradno odprtje prireditve bo danes ob 19.30 v občinski vino-teki v Zgoniku, za glasbeni utrinek bo poskrbel mladi harmonikar Matej Emili, sledilo bo uradno odprtje, nato (ob 20. uri) pa bo pogovor z izvedencem Miranom Vodopivcem na temo kraških vin in njihovega potenciala, nakar bo steklo ljudsko ocenjevanje razstavljenih vin.Zgo-niško razstavo vin je večkrat zmotilo (in zmočilo ...)neugodno vreme, zato bodo tudi letos postavili na prireditveni prostor pred županstvom v Zgoniku šotor, da bo bogat program stekel nemoteno.
V nedeljo v Bazovici ogled pastirskih hišk
V nedeljo bo izpred naravoslovnega centra v Bazovici krenil pohod z ogledom kamnitih pastirskih hišk na bazovskem koncu in v okolici. Odhod ob 15. uri, pohod, ki ga prireja SKD Lipa iz Bazovice, bo trajal predvidoma tri ure, vodil pa da bo domači strokovnjak za kamnite hiške Vojko Ražem.
/
MNENJA, RUBRIKE
Četrtek, 28. maja 2015
9
GLOSA
Spomin na vojno, ne poveličevanje
Jo2e Pirjevec
Prejšnji teden sem imel dvakrat priliko, da se spomnim italijanskega vstopa v prvo svetovno vojno, ki se je zgodil pred točno sto leti. V četrtek zvečer me je Piero Purini, moj bivši študent, povabil na recital, naslovljen »Odpor proti vojni - Pacifisti, vojaški oporečniki, dezerterji, uporniki: velika vojna s strani tistih, ki so se ji skušali izogniti«. Mislil sem, da grem na amatersko predstavo, izkazalo pa se je, da je šlo za nastop na visoki ravni, tako glede glasbene izvedbe, kot veznega besedila. Poleg Purinija so večer oblikovali še Paolo Ve-nier (pevec), Aljoša Starc - Čada (klavir, harmonika, klarinet) in Olivia Scara (fagot). Predstavili so devet pesmi v raznih jezikih, ubranih na vojno oporečništvo in trpljenje, in še »Sveto noč«, v spomin na tisti nenavadni Božič leta 1914/15, ko so vojaki v jarkih na eni in drugi strani fronte na svojo roko oklicali nekakšno premirje.
Pesmi, ki jih je podajal Paolo Venier s klenim moškim glasom, so bile v svoji jedki spo-ročljivosti zelo pretresljive. Še najbolj lirična se mi je zdela naša »Oj Doberdob«, ki je izzvenela bolj kot žalostinka kot protest proti neodpustlji-vemu klanju. Tudi iz profesionalih razlogov sem seveda posebno pozorno prisluhnil zgodovinski razlagi prve svetovne vojne, kakor sta jo podala Paolo in Olivia, pri čemer je bilo jasno, da je bil prvi avtor teksta. Moram reči, da sem bil ponosen na svojega nekdanjega študenta, kajti tako dobro argumentirane in občutene denunciacije prve svetovne vojne še nisem slišal. »Ti mladi ljudje,« sem si dejal, »so s svojim družbenim an-gažmanom res sol tržaške družbe. Brez njih bi bila tu ena sama puščoba.«
Naslednjega dne, v petek, sem v avli Fakultete za humanistične študije v Kopru imel uvodno predavanje k filmu o prvi svetovni vojni, ki ga je pripravil režiser iz Trevisa Leonardo Tiberi in ga naslovil »Blato in slava«. Nepričakovano me je k temu povabil italijanski generalni konzulat, kar sem z veseljem sprejel, predvsem zato, da dokažem svojo naklonjenost italijanski manjšini v Sloveniji, obenem pa da poudarim nujo prijateljskega sodelovanja med našima narodoma in državama. V svojem posegu se seveda nisem mogel izogniti ugotovitvi, da je bil prva žrtev vstopa kralje-
vine Italije v vojno, za keterega se je odločila peščica oblastnikov, sam italijanski narod. Pozanimal sem se, kolikšen je bil analfabetizem v Italiji leta 1915. Glede na leto 1861, ko je bilo nepismenih okrog 70 odstotkov prebivalstva, so se razmere nekoliko izboljšale. Analfabetov je bilo »samo« okrog 50 odstotkov, kar pomeni, da so v klavnico vojne poslali milijone, ki niso vedeli, zakaj in kam jih vodijo v smrt. S temi dvajsetletnimi nesrečneži so vojaške oblasti ravnale kot z živino, brez kakršnegakoli spoštovanja njihovega človeškega dostojanstva. Kar seveda ni bilo značilno samo za italijansko fronto, temveč tudi za vse ostale. Dejstvo je, da je bila Evropa na začetku prejšnjega stoletja v primežu shizofrene situacije: na eni strani so se vodilne elite še oklepale fevdalne miselnosti, na drugi se je s socialnimi in nacionalnimi zahtevami rojeval nov svet, ki je bil v znamenju velikega vzpona tehnike in znanosti. Ob relikvijah preteklosti, kot so bili razni Franci Jožefi, Wilhelmi, Nikolaji, Viktorji Emanueli in drugi njim podobni od Boga maziljeni mogočneži, je Albert Einstein, da citiram eno samo ime, odkrival dimenzije vesolja. Ni čudno, če je spoj teh kontradikcij povzročil veliko katastrofo.
Toda vrnimo se k filmu »Blato in slava«, ki sem ga v Kopru videl prvič. V sozvočju je z načinom letošnjih proslav prve svetovne vojne, za katere se je odločila uradna Italija. Kot je dejala gospa konzulka, ne gre za poveličevanje, temveč za spominjanje. Film je zloženka fikcije in originalnih posnetkov iz arhivov instituta »LUCE«, ki so seveda zelo zanimivi, a še daleč ne tako zgovorni glede vojnih strahot kot Purinijev recital. Igrani del filma, ki pripoveduje zgodbo mladega beneškega oficirja, služi kot ogrodje za omenjene zgodovinske posnetke. V svoji antiretoriki se mi je zdel sprejemljiv, razen na koncu, ko pade v patetiko. Izkaže se namreč, da je protagonistu usojena vloga »neznanega vojaka«, čigar ostanke nekaj let po vojni odpeljejo v Rim in tam pokopljejo na »oltarju domovine«. Kot za živega tudi po smrti protagonist nadaljuje s pripovedovanjem svoje zgodbe, ki se sklene z ugotovitvijo, da je s tisto ceremonijo dosegel svoj mir. Mir je dosegel po krčeviti agoniji na kraški gmajni.
VREME OB KONCU TEDNA
Jugozahodni tokovi prinašajo nestanovitnost
Darko Bradassi_
Vremenska fronta, ki je vplivala na vreme pri nas v torek in v noči na sredo, je prispela oslabljena in je bila najbolj aktivna onstran Alpskega grebena. Vseeno pa je padlo še nekaj dragocenega dežja, dobrodošlega zlasti v kmetijstvu. Padavine so bile v minulem koncu tedna in ob prehodu torkove oslabljene vremenske fronte zelo nehomogeno porazdeljene, iz kraja v kraj so bile količine različne. Tako je, denimo, od preteklega četrtka v Boljuncu skupaj padlo 29,8 litra dežja na kvadratni meter, po podatkih deželne meteorološke opazovalnice FJK pa v Trstu 17,1 litra na kvadratni meter, v Zgoniku 22,9 ter v Koprivi 18,6 litra na kvadratni meter.
V Boljuncu je v celotnem mesecu maju doslej padlo 53,2 litra dežja na kvadratni meter, v Trstu 46,2, v Zgoniku 71,9 ter v Koprivi 95,5 litrov dežja na kvadratni meter. Zlasti južni predeli dežele povečini zaostajajo za dolgoletnim povprečjem. Evapotranspiracija tal pa je bila, kot smo že pisali, povečini velika in marsikje presega 100 litrov vode na kvadratni meter. Vodni obračun je bil torej v maju doslej povečini negativen.
Nova oslabljena vremenska fronta, ki se pomika preko srednjeevropskih držav proti vzhodu, bo najbližja Alpskemu grebenu v soboto, toda ne bo uspela občutneje vplivati na vreme pri nas. Zaradi ciklonskih območij, ki nastajajo nad Britanskim otočjem pa bodo višinski tokovi postopno obrnili od jugozahoda in bo proti nam pritekal nekoliko bolj vlažen zrak. Kljub odsotnosti vremenskih front bo zato vseeno ponekod in občasno nestanovitnost večja, kar ravno zaradi jugozahodnika zlasti velja za alpski in predalpski svet v popoldanskih urah. Drugod bo ozračje povečini bolj umirjeno, toda občasna krajevna nestanovitnost ne bo povsem nemogoča. Predvsem v popoldanskih urah bo nastajala kopasta oblačnost, iz nje pa mestoma posamezne plohe in nevihte.

Oslabljena vremenska fronta je včeraj zapustila naše kraje, prehodno je zapihala šibka burja, ozračje pa se je tudi rahlo ohladilo. Sicer pa ne ravno visoke temperature bodo skupni imenovalec tega zadnjega obdobja v maju, ki bo precej hladnejši od začetka meseca.
Danes, jutri in v petek bo prevladovalo precej sončno vreme z le občasno spremenljivostjo. Postopno bo nekoliko topleje.
V	petek, ko bodo višinski tokovi že obrnili od jugozahoda, bo proti nam začel pritekati nekoliko bolj vlažen zrak, zato bo predvsem v goratih predelih, deloma pa lahko tudi drugod, nekaj več oblačnosti.
Vpliv vlažnega jugozahodnega zraka bo, kot kaže, nekoliko večji v soboto in nedeljo, po sončnem jutru se bo v popoldanskih urah povečini povečala spremenljivost, najobčutneje v goratih predelih, nekoliko manj pa drugod. V popoldanskih urah bo prevladovalo spremenljivo oblačno vreme, nastajale bodo posamezne krajevne plohe in nevihte, ki bodo verjetnejše in pogostejše v gorah, obrobno pa bodo lahko segale tudi do ostalih predelov.
V	začetku tedna bo, kot kaže, prevladovalo precej sončno vreme z občasno spremenljivostjo pred morebitnim prehodnim poslabšanjem sredi tedna.
Na sliki: zračni tlak nad Sredozemljem se je včeraj krepil
PISMA UREDNIŠTVU
TITO - zapis volje ljudstva po priključitvi Primorske
Ponovno napenjanje mišic ob napisu Tito na Sabotinu in drugod je nenavadno in zaskrbljujoče. Tito je bil komandant zavezniške partizanske vojske, zato nosi breme njenih napak, a tudi slavo njenih uspehov. Priključitev Primorske domovini je za nas, ki tu živimo, dogodek neprecenljivega pomena, in upam, tudi za vse Slovence. Tito je v zahtevni mednarodni situaciji, ki so jo po vojni že krepko zaznamovali novi spori in napetosti, uspel izpeljati uresničitev sklepa Zbora odposlancev slovenskega naroda in drugega zasedanja AVNOJ-a o priključitvi Primorske matični domovini. Tako je njegovo ime postalo eden pomembnejših simbolov tega boja.
Velikega dela demokratične javnosti v sosednjih krajih Italije (pa tudi širše), kolikor vem, ne motijo napisi njegovega imena, saj izražajo iskrena občutja časa, v katerem so nastali in današnjega človeka opominjajo na okoliščine vsaj delne poprave krivic, ki so se zgodile našim ljudem pod fašizmom. Italijanski demokrati razumejo, kaj se je z Rapallom (in že pred njim) v resnici zgodilo, zato sprejemajo razmejitev med državama, nastalo po drugi svetovni vojni. Italijanski demokrati tudi dobro vedo, kaj je pomenil Tito v boju proti fašizmu in nacizmu.
So pa v Italiji tudi ljudje, ki priključitve Primorske še po toliko letih ne odobravajo in ji odkrito nasprotujejo. Celo v vojno bi šli po »svoja« iz-
gubljena ozemlja. V prvih vrstah teh skupin so različne skrajno desničarske, zlasti fašistične organizacije. Zadnji dogodki, če omenimo le dogajanja v Gorici in porušitev napisa Tito na hribu Kokoši pri Sežani, so to dejstvo ponovno dodobra osvetlili.
Tudi v Sloveniji so ljudje, celo na Primorskem, ki bi te napise rušili oz. so jih že. To je nenavadno dejstvo, ki govori o nerazumevanju. Še bolj žalostno in zaskrbljujoče pa je, da so domači nasprotniki napisov in italijanski fašisti glede uničenja napisov Tito praktično poenotili mnenja in kot kaže tudi dejanja.
Radivoj Pahor Renče
Svojevrsten »volilni molk«
Bilo je pred četrt stoletja. Na hodniku radijske palače v Trstu mi je prišla nasproti Lidija Debeljak (prej Debelli) Turk in me s solzami v očeh objela. Zahvaljevala se mi je za zakon, po katerem si je končno povrnila izvirni slovenski priimek.
Zakon, ki smo ga pozneje še izpopolnili in poenostavili v okvirnem zakonu za manjšine (482/99) in zaščitnem zakonu za Slovence (38/01) sva v senatu predlagala goriški senator Nereo Bat-tello in jaz, ki sem ga na plenarni seji tudi orisal in utemeljil preden so ga izglasovali. Mnogi so si zapomnili moj poseg, ker sem namesto pravnih citatov preprosto povedal, kako je potekal moj prvi dan šole, ko je učiteljica brala po-italijančena imena in večina sošolcev sploh ni vedela, da so to prav oni. Tudi mnogo let pozneje so mi kolegi iz dru-
gih krajev Italije priznali, da jih je tisti prvi dan šole prepričal, da so zakon podprli in je bil odobren.
Tematiki vračanja spremenjenih priimkov bo posvečena oddaja, ki sta jo skupaj pripravila slovenski programski oddelek RAI iz Trsta in koprska TV, vendar v oddaji pobudnika zakona o vračanju priimkov sploh nisva omenjena. Okrožnica vodstva RAI je namreč določila, da naju z Battellom sploh ne smejo omeniti, češ da je v teku "volilni molk" zaradi občinskih volitev v Čedadu. (!)
Avtorjem oddaje sploh ne zamerim, ker se tudi sam spominjam, da se kot poročevalec iz Rima v teku volilnih kampanj nisem smel pojavljati, kakor če bi tako vplival na voljo volil-cev. Gledalci in poslušalci naj sami presodijo, kako dosledno se ta „volil-ni molk" s prepovedjo navajanja imen nekdanjih in sedanjih politikov v naši deželi sploh spoštuje.
Meni je vsekakor dovolj, da gledalci vedo, česa ne bodo videli ali slišali in zakaj. Ganjenost in poljub Lide De-beljak pa so mi najlepša nagrada za tedaj vložen trud. Drugega ne potrebujem.
Stojan Spetič
Izkrivljena resnica
Kot neposredno omenjen v članku (12. 5. na strani goriški prostor) se moram zaradi insinuacij in laži, ki so v prispevku navedene ustrezno odzvati.
G. Marjan Petrič v času od oktobra 2014 dalje pač ne opušča prilik, da bi v medijih ne podajal izkrivljeno resnico o funkciji zastopnika pacien-
tovih pravic za območje severnopri-morske regije in me v teh izjavah blatil in predstavljal kot nekompetent-nega za opravljanje te funkcije.
Kot zaposlen v zdravstvu že 20 let delam s pacienti in ves čas skrbim za njihovo zastopanje. To je tudi osnovna naloga medicinskih sester in to bi počenjal tudi, če ne bi bil imenovan za funkcijo, ki jo opravljam. Iz tega tudi izhaja, da na tem področju (zastopanju/zagovarjanju pravic pacientov oz. bolnikov) imam krepko več neposrednih izkušenj, kot jih je imel bivši zastopnik pacientovih pravic - g. Petrič.
Priporočam, da se mediji na Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije pozanimate, zakaj se g. Petriču ni več podaljšalo mandata zastopnika, kako je vodil postopke pacientov in koliko brezplačna je ta pomoč bila. Sam se ne bom spuščal na nivo komuniciranja, ki ga od oktobra lani zoper mene uporablja g. Petrič. Je pa stopnja njegove komunikacije nedvomno pokazatelj ustreznosti za opravljanje tako pomembne funkcije, kot je zastopnik pacientovih pravic ali morda zagovornik pravic pacientov.
G. Petrič naj pa ne bo čisto nič v skrbeh. da bi zaradi moje zaposlitve v šempeterski bolnišnici ta zavod kakorkoli favoriziral ali neustrezno zastopal paciente, ki se pritožijo čez bolnišnico v Šempetru. Če je on to počenjal, potem naj svojih grehov ne stresa name. Arhiv obravnav pritožb iz obdobja njegovega delovanja je namreč glede teha precej zgovoren.
Pozdravljam sicer ustanovitev alternativne pomoči ljudem, katerim
Nifi
kot zastopnik pacientovih pravic zaradi nepristojnosti ne morem pomagati. nekaj sem jih tudi napotil na g. Petriča, katerega sicer smatram kot dovolj strokovnega, da jim bo pomagal v segmantu, kjer jim sam ne morem, kjer zadeve niso v korelaciji z zakonom o pacientovih pravicah.
Sam sem 18.4.2015 tudi organiziraj dan odprtih vrat, a se mediji nanj niste odzvali. Morda bo vaš odziv pri g. Petriču bolj uspešen.
S prijaznimi pozdravi.
Klemen Šuligoj zastopnik pacientovih pravic
Pripis novinarke PD
S člankom, ki ga izpostavljate, smo želeli v prvi vrsti seznaniti javnost z ustanovitvijo Društva za pravično pravno mnenje. V članku, ki sem ga napisala, niste imenovani z imenom in priimkom, posredno ste omenjeni v izjavi predsednika omenjenega društva, Marjana Petriča, da je prišlo z imenovanjem nekoga, ki dela v bolnišnici, do nasprotja interesov pri opravljanju funkcije zastopnika pacientovih pravic. Z žaljivkami, ki jih omenjate in ki naj bi jih g. Pe-trič navajal v medijih v zvezi z vami, pa nisem seznanjena.
S spoštovanjem,
novinarka Katja Munih
10
Četrtek, 28. maja 2015
KULTURA
/
koncerti - V Trstu pestra poletna in jesenska ponudba
Nutini, Fedez, Il Volo, Pezzali, predjed za legendarne Scorpionse
Koncert nemške hard & haevy skupine, kije v 50 letih prodala 100 milijonov plošč, bo 13. novembra
Poletna in jesenska glasbena ponudba bo letos v Trstu posebno bogata tokrat s posebnim poudarkom na italijanski glasbi, a nikakor ne gre zamuditi koncerta resnično legendarne skupine Scorpions, ki bo Trst obiskala novembra.
Paolo Nutini - Serijo zanimivih koncertov bo začel škotski pevec in tek-stopisec Paolo Nutini v torek, 23. junija ob 21.30 na Velikem trgu. Paolo Nutini
Paolo Nutini
je bil lansko poletje med najbolj zvenečimi imeni raznih angleških festivalov, ravno tako uspešna pa je bila njegova svetovna turneja, ki se je Italije dotaknila le z nastopom v Milanu. Koncert je bil izredno uspešen, njegovo nastopanje pa mu je tudi omogočilo, da si je izboril kandidaturo za najboljšega moškega solo izvajalca na angleških glasbenih nagradah BRITS 2015. Zaznamujejo ga globok glas in funk, blues ter soul ritmi. Paolo Nutini bo gotovo navdušil tudi tržaško občinstvo, kjer bo predstavil vse najlepše uspešnice svojega tretjega albuma Caustic Love.
Fedez - Zadnje čase je njegova popularnost na višku zaradi političnega po-lemiziranja zlasti z liderjem Severne li-
FEDEZ
ge Salvinijem. Vsekakor je Fedezova turneja Pop-Hoolista med najbolj uspešnimi ne glede na te razprtije. Po številnih nastopih okrog po Apeninskem polotoku prihaja Fedez tudi v Trst, kjer bo nastopil prav tako na Velikem trgu v petek, 10. julija ob 21.30. Fedez je eden izmed simbolov t.i. underground glasbe in med najbolj popularnimi reperji. Širša publika ga je spoznala zlasti po zaslugi njegove vloge v žiriji osme izvedbe tv oddaje X-factor. Njegov zadnji album Pop-Hoolista, po katerem nosi ime tudi turneja, je že prejel dvojno platinasto ploščo.
Il Volo - Osrednji tržaški trg bo edino prizorišče najbolj pomembnih pole-
Il Volo
tnih glasbenih dogodkov. To velja tudi za zmagovalce letošnjega glasbenega festivala v San Remu (s pesmijo Grande amo-re), trojico Il Volo, ki bo nastopila v Trstu v soboto, 11. julija ob 21.30. Piero Baro-
ne, Ignazio Boschetto in Gianluca Gin-oble so trije glasbeniki, ki sestavljajo skupino in so že kot petnajstletniki, še preden bi sploh izdali prvo ploščo, navdušili s svojimi nastopi. Podpisali so pogodbo z ameriško glasbeno hišo Geffen in nastopili na dobrodelnem koncertu We Are The World for Haiti, skupaj z 80 svetovnimi glasbenimi zvezdami (med temi Celine Dion, Bono, Lady Gaga, Carlos Santana, Barbra Streisand, Enrique Iglesias, Usher, Natalie Cole, Will.i.am član skupine Black Eyed Peas idr.).
Max Pezzali - Max Pezzali se je pred dvema letoma podal na trideset etap dolgo in zelo uspešno turnejo Max 20, ki je zabeležila skoraj izključno razprodane koncerte. 1. junija naj bi zagledal luč njegov nov album - gre za dvanajstega po vrsti, šestega odkar se je odločil za solo kariero - z naslovom Astronave Max. Po radiu lahko že prisluhnete pesmi E' Venerdi', ki je predjed junijskega albuma. Od septembra meseca se bo Max Pezzali znova podal na dvomesečno turnejo, ki je predvidevala dvajset koncertov, a je v Milanu že moral podvojiti nastope. V Trst bo nekdanji pevec skupine 883 prispel v nedeljo, 1. novembra, nastopil pa bo ob 21. uri v športni palači PalaTrieste.
Scorpions - Petdeset let kariere. Malo je pevcev, še manj pa skupin, ki se lahko ponašajo s tako dolgim nastopanjem. Ena izmed teh skupin bo novem-
mladinska revija
Skupina Scorpions, pol stoletja hard rocka in haevy metal glasbe
bra obiskala Trst. Gre najbrž za naj dogodek letošnjega glasbenega dogajanja v Trstu. Govorimo o nastopu skupine Scorpions, ki bo gotovo napolnila športno palačo PalaTrieste v petek, 13. novembra ob 21. uri. Od daljnega prvega nastopa v letu 1965 je minilo natanko 50 let, a člani skupine sploh ne mislijo na upokojitev oziroma konec kariere, med katero so prodali skupno več kot 100 milijonov izvodov raznih plošč in cd-jev. Nepozabne uspešnice Still Loving You in zlasti Wind of Change zagotavljajo Scor-pionsom, da bodo ostali v zgodovini svetovne glasbe, kar nakazuje že sam naslov turneje Return to Forever - 50th Anniversary.
Cesare Cremonini - Pregled tržaških koncertov zaključujemo s Cesare-jem Cremoninijem, nekdanjim liderjem skupine Lunapop, ki bo nastopil v tržaški športni palači Palatrieste v nedeljo, 22. novembra, ob 21. uri. Tudi Cremo-nini se bo podal na turnejo nekaj mesecev po izidu plošče Piu che Logico (Live). To je trojni cd, na katerem so vse največje uspešnice mladega italijanskega pevca in štiri nove pesmi, ki jih je Cre-monini napisal letos. Turneja, ki bo sledila in se bo imenovala Piu che Logico Tour 2015, se bo dotaknila nekaterih mest, ki so Cremoninija gostila že lani, tem pa se pridružujejo nova, kot na primer Trst. (I.F.)
v soboto
Perpetuum
v Kopru
Luka Koper, Mestna občina Koper in Koda events bodo zadnjo soboto v maju priredili koncert mednarodno uveljavljene vokalne skupine Perpetuum Jazzile.
Nekdo je nekoč po njihovem koncertu izjavil: »Perpetuum Jaz-zile je vokalna skupina, kjer pevci jemljejo edino glasbo zares.« No, tu je kar nekaj resnice o njih... močni ritmi, bogate harmonije in energični zvoki so tisto, kar neizmerno radi proizvajajo in dajejo publiki skozi (običajno) »a cappella« skladbe. Povezuje jih prijateljstvo in ljubezen do petja. »Zakaj instrumenti, ko pa imajo glasove«, se sprašujejo. Ko instrument postane glas, slišiš utrip svežine ritmov in zlitje harmonij Perpetuum Jazzile. Njihov repertoar ne bi bil njihov brez značilne brazilske bossa nove, swinga, brez gostih harmonij close harmony in brez funka, popa in gospela. Danes, ko se glasba seli v digitalni svet, jo oni strastno vračajo v analognega! Nasmehi na obrazih ljudi pa so tisto, k čemur stremijo. Koncert skupine Perpetuum Jazzile - organizatorji so ga poimenovali kar Vokalna ekstaza -bo na Titovem trgu v Kopru.
Vstopnice so na voljo na vseh Eventimovih prodajnih mestih, prodajajo pa jih tudi v Barbapapa baru v Šalari. Kar jih bo ostalo, bodo na voljo na blagajni ob prizorišču koncerta. V primeru slabega vremena bodo koncert izpeljali v veliki dvorani OŠ Koper.
GREMO V KINO
Aprilski Pastirček
Prihodnje šolsko leto bo revija praznovala 70-letnico življenja
Aprilska številka revije Pastirček je praznično obarvana. Vstop v aprilski Pastirček je v znamenju pirhov, ki smo jih barvali na začetku meseca. Na uvodni strani se nahaja dvojno voščilo urednika Marijana Markežiča, ki je mlade uporabnike spomnil, da bo prihodnje šolsko leto Pastirček stopil v 70-le-tnico življenja. Urednik je spomnil, da je Pastirček ob tolikih letih izhajanja še vedno poln energije. Ob tem je vse bralce povabil, naj začnejo pripravljati naslovnico za Pastirčkov častitljivi jubilej. Podrobnosti o Pastirčkovi naslovni strani so navedene na 13. strani, kjer so napisana vsa navodila.
Vstop v aprilski Pastirček je pisan: tu je pesmica Pirhi, ki je nastala pod peresom Vojana Tihomirja Arharja. Pesem Cvetici, ki pripoveduje o muhastem aprilu, je tudi napisal Vojan Tihomir Arhar, ilustrirala pa jo je Danila Komjanc. Duhovno vsebino ima rubrika Zgodbe iz svetega pisma ... , v kateri Walter Grudina tokrat piše o Kristusovem praznem grobu. Paola Bertolini Grudina je pripravila rubriko Spoznavajmo Sveto pismo, ki prinaša križanko, dopolnje-vanko in pobarvanko. Zabavna in poučna je potopisna zgodba Marijana Markežiča, ki je tokrat predstavil Avče nad kanalom, kjer so leta 1908 zabeležili padec meteorita, ki je edini meteorit, ki je v vsej zgodovini padel na slovenska tla. Medvedka Metka se je v aprilskem Pastirčku odpravila na izlet v park Miramarskega gradu. Pripoved Danile Komjanc je lep učni pripomoček za najmlajše bralce. Kot učna priprava lahko služi prispevek Ksenije Šoster-Olmer o živalskem seštevanju. S pomočjo tega prispevka se najmlajši lahko naučijo zabavno živalsko poštevan-ko. Mladim uporabnikom pa bo prav
prišel tudi prispevek o varni poti v šolo, v sklopu katerega je moč spoznati najpomembnejše cestno-prometne znake in predpise.
V vsakem Pastirčku se najdejo zanimive zgodbe. Mariza Perat je napisala zgodbico o medvedku Godrnjavčku, ki se je znašel v mestu lutk. Vojan Ti-homir Arhar pa je avtor Spomladanske pravljice, ki je zamišljena kot otroška enodejanka, v kateri nastopajo sonce, snežak, zvonček, trobentica in muren. Pravljico je ilustrirala Danila Komjanc. V likovni delavnici otroci vsak mesec ustvarjajo in se učijo novih tehnik. Tokrat je Tatjana Ban postregla z nasveti, kako izdelati velikonočna jajca iz lepenke in kolaž papirja. Na zadnjih straneh - kot veleva tradicija - se nahaja rubrika Pastirčkova pošta, v kateri so otroci tokrat pisali o tem, kako preživljajo nedeljo. Na risbicah pa so upodobili pisan rastlinski in živalski svet. (sč)
Pitza e datteri
Režija: Fariborz Kamkari
Igrajo: GiuseppeBattiston, MaudBuquet, MehdiMe-
skar, Hassani Shapi in Giovanni Martorana
Italija 2015
Ocena: ★★★
Ko po Italiji in svetu odmeva polemika v zvezi z beneško mošejo, ki že od začetka maja buri duhove, ker jo je v sklopu Bienale, v Benetke postavil islandijski umetnik kot provokacijo in hkrati dokaz, da o strpnosti večkrat zelo radi govorimo, a je ne gradimo, tudi na filmska platna prihaja zgodba o beneški muslimanski skupnosti.
Komedija Fariborza Kamkarija, v Iranu rojenega kurdskega režiserja, ki že vrsto let živi in dela v Italiji, pripoveduje prav o številnih Muslimanih, ki v Benetkah na lepem ostanejo brez verskega sedeža. To se zgodi, ker se v njihovo mošejo preseli frizerka in kraj kmalu spremeni v barvan in svetlikajoč salon. Novost seveda spravi muslimanske vernike v obup. Po pomoč se zatečejo k Sala-dimu, mlademu afganskemu verskemu voditelju, ki ga je njegov imam poslal v Veneto, da bi pomagal krajevni verski skupnosti. Z njimi pa potegne tudi Bepi, Benečan, ki se je pred časom odločil za islamsko vero, se preimenoval v Mustafo in zdaj hoče na vsak način popraviti krivico in hkrati kaznovati lepo frizerko Zaro. Kamkarijev film je nekakšna nova verzija italijanske komedije in nastop dobrega Giuseppeja Battistona pri tem seveda zelo pomaga. Film na zabaven način pripoveduje o integraciji, tudi fundamentalizmu in hkrati površnosti tistih, ki zelo radi govorijo o sprejemanju različnosti, a na to kmalu pozabijo. Tudi Benetke s kanali in vijugastimi, ozlimi prehodi, seveda odigrajo pomembno vlogo in nas za trenutek prisilijo, da se vrnemo za desetletje nazaj, ko je takrat deset let mlajši Battiston fasciniral publiko v vlogi detektiva v Soldinijevem Pane e tulipani.
Delo kurdskega režiserja je tokrat lahkotna in tudi filmsko prijetna zgodba, brez velikih ambicij, ki simpatično pripoveduje o svetu in prostoru v katerem živimo, s tem, da nam o njem pripoveduje avtor, ki na vse to gleda iz drugačnega zornega kota. Film bo od jutri na sporedu v kinodvorani Ariston.(Iga)
/
ITALIJA, SVET
Četrtek, 28. maja 2015
1 1
bruselj - Generalni sekretar ZN o boju proti tihotapcem v Sredozemlju
Ban Ki Moon zadržan do vojaške operacije
london - Kraljica
Napoved referenduma o članstvu v EU
LONDON - Britanska kraljica Elizabeta II. je včeraj v govoru v britanskem parlamentu, v katerem je predstavila program nove vlade pod vodstvom premierja Davida Camerona, napovedala, da bo Velika Britanija referendum o članstvu v EU izvedla do konca leta 2017. »Vložena bo zakonodaja za izvedbo referenduma o članstvu v EU pred koncem leta 2017,« je dejala kraljica v tradicionalnem govoru ob začetku novega parlamentarnega mandata. Dodala je, da si bo Velika Britanija »prizadevala za reformo EU v korist vseh držav članic«.
Predlog zakona o referendumu bo v parlamentu predstavljen v četrtek, že včeraj pa je Cameron začel mini turnejo po evropskih prestolnicah, na kateri je voditelje Danske, Nizozemske, Francije, Poljske in Nemčije prepričeval v nujnost reforme EU.
Kraljica, odeta v kraljevsko ogrinjalo in s krono na glavi, je tudi napovedala, da bo vlada predlagala zakon o zamrznitvi treh glavnih dajatev za obdobje petih let. Gre za davek na dohodek, davek na dodano vrednost in prispevke za socialno zavarovanje. Premier Cameron je njihovo zamrznitev obljubljal med predvolilno kampanjo, vlada pa bo morala tudi v tem mandatu precej varčevati in zmanjšati izdatke za socialno varnost za 12 milijard funtov (17 milijard evrov).
89-letna Elizabeta II. je v govoru, ki ji ga tradicionalno pripravi vlada, napovedala zakonodajni predlog podelitve novih pristojnosti Škotski, ki je na lanskem referendumu zavrnila neodvisnost. Vlada po njenih besedah načrtuje tudi nove pristojnosti za Wales. Vlada bo predlagala tudi prepoved skrajnih organizacij, ki naj bi bile po mnenju oblasti odgovorne za radi-kalizacijo ljudi, in omejitve za skrajneže, ki poskušajo vstopiti v državo, je povedala kraljica.
Ban je imel včeraj v Bruslju predvidena srečanja z Junckerjem, predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom in predsednikom Evropskega parlamenta Martinom Schulzem
ansa
BRUSELJ - Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je včeraj v Bruslju pozdravil predlog za razporeditev 40.000 beguncev iz Italije in Grčije po EU, do načrtovane vojaške operacije za boj proti tihotapcem v Sredozemlju pa je zadržan. Uničevanje plovil lahko ima negativne posledice, morda obstajajo tudi drugi načini, je opozoril.Ge-neralni sekretar ZN je včeraj v Bruslju znova opozoril na kompleksne migracijske izzive ter pozval k celovitemu pristopu k reševanju krize v Sredozemlju s poudarkom na reševanju ljudi v morju in odpravljanju vzrokov za migracijske pritiske.
Pozdravil je včerajšnji predlog Evropske komisije za razporeditev 40.000 Sircev in Eritrejcev, ki so se zatekli v Italijo in Grčijo, po celotni EU. To je po njegovih besedah »korak v pravo smer«, ki bi ga morale članice unije podpreti. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je ob tem članice, ki večinoma niso naklonjene kvotam za razporeditev beguncev, pozval, naj bodo pozorne na besede generalnega sekretarja ZN in naj preidejo od besed k dejanjem na podlagi komisijinih predlogov.
Pogovori z Banom v Bruslju so bili včeraj osredotočeni tudi na načrte EU za vzpostavitev vojaške operacije za boj proti tihotapcem z ljudmi v Sredozemlju, saj želi unija operacijo utrditi s podporo Varnostnega sveta ZN, pri čemer se zapleta. Generalni sekretar je zadržan do uničevanja plovil in izpostavlja, da »morda obstajajo drugi načini« ukrepanja. Uničevanje plovil se lahko konča z negativnimi posledicami za ljudi, ki imajo že tako zelo omejena sredstva za preživetje, je opozoril.
Odločitev o vojaški operaciji je v rokah članic Varnostnega sveta ZN, a sam menim, da je učinkovitost vojaških operacij omejena, je še izpostavil. K temu je dodal, da sicer podpira krepitev vojaških zmogljivosti za operacije iskanja in reševanja.
Ban je imel včeraj v Bruslju predvidena srečanja z Junckerjem, predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom in predsednikom Evropskega parlamenta Martinom Schulzem, udeležil pa se je tudi kolegija komisije in plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta.
V Italiji narašča mladinska brezposelnost
italija - Zaskrbljujoči podatki organizacije OECD
Vse več mladih brez dela
Na slabšem le Grčija, ki se utaplja v finančni in gospodarski krizi - Slaba situacija tudi v Španiji
RIM - V Italiji narašča mladinska brezposelnost. To je razvidno iz raziskave Organizacije za kooperacijo in gospodarski razvoj (OECD), iz katere izhaja, da je od Italije na slabšem le Grčija, ki se sicer že dalj časa utaplja v hudi finančni in ekonomski krizi. Iz raziskave izhaja, da se le nekaj manj kot 53 odst. Italijank in Italijanov med 25. in 29. letom starosti lahko ponaša z zaposlitvijo, ostali pa nanjo čakajo. V državah OECD odstotek zaposlenih v tem starostnem obdobju znaša 73,3 odst., kar pomeni, da Italija krepko nazaduje za povprečjem. V nekoliko boljšem položaju v primerjavi z Italijo je Španija (58 odst, mladih, ki imajo zaposlitev), ki po hudem kriznem obdobju počasi, a vztrajno premošča gospodarske težave.
Medtem ko je OECD objavil te za Italijo skrajno negativne podatke, je politična pozornost v državi namenjena nedeljskim delnim deželnim volitvam. Vzporedno z volilno kampanjo naraščajo tudi polemike med strankami, seveda posebno tam, kjer bodo ljudje šli na volišča. Matteo Ren-zi vztraja, da volilni izidi ne bodo vplivali na njegovo vlado, res pa je, da bodo volitve pomemben pokazatelj političnega razpoloženja v državi.
Nicola Porro, voditelj televizijske oddaje RAI Virus, je upal, da bo danes v svojem studiu gostil Renzi-ja in Silvia Berlusconija. Sprva je kazalo, da bo do soočenja prišlo, včeraj pa so iz Forza Italia sporočili, da bo Berlusconi res gost v oddaji Virus, a ne skupaj s predsednikom vlade in voditeljem Demokratske stranke. Šlo bo torej za predvolilno soočenje »na razdaljo«, ki vsekakor zadovoljuje Porra, ki je sicer, kot rečeno, računal na istočasni pogovor s političnima liderjema.
Predvolilne ankete napovedujejo zmago leve sredine v Markah, Um-briji, Apuliji in Toskani, prevlado desne sredine v Venetu ter še kar negotova rezultata v Kampaniji in v Li-guriji.
vatikan - Irski referendum
Rezultat označen kot »poraz človeštva«
VATIKAN - Vatikanski državni tajnik Pietro Parolin je referendum, na katerem so Irci v petek legalizirali poroke istospolnih partnerjev, označil za poraz za krščanska načela, deloma pa tudi za poraz za človeštvo, včerajšnje poročanje vatikanskega radia povzema nemška tiskovna agencija dpa. Parolin, ki je drugi človek v Vatikanu za papežem Frančiškom, je slednje izjavil v torek na neki slovesnosti.
»Ti rezultati me zelo žalostijo. Cerkev mora seveda, tako kot je dejal dublinski nadškof, upoštevati to realnost, a v tem smislu, da mora, po mojem mnenju, še podvojiti svoje zaveze in si prizadevati za evangeliza-cijo,« je še dejal.
Vatikanski uradni časnik Osser-vatore Romano je pred tem v odzivu na irski referendum sporočil, da se katoliška cerkev nanj ne bo odzvala z ana-temo - kar je najostrejši izraz, ki ga Cerkev lahko uporabi v zvezi z izobčenjem, da pa se mora lotiti izziva, ki ga
je prineslo glasovanje Ircev.
Na Irskem, eni najbolj katoliških državna svetu, kjer so šele leta 1993 de-kriminalizirali homoseksualnost, so v petek izvedli referendum, na katerem se je 62,1 odstotka volivcev izreklo za legalizacijo istospolnih porok. Izid irskega referenduma je dal nov zagon borcem za pravice homoseksualcev tudi drugod po Evropi.
V Italiji je trenutno v parlamentu osnutek zakona o istospolnih civilnih zvezah, ki ga je prejšnji teden že ostro kritiziral vodja italijanske škofovske konference, kardinal Angelo Ba-gnasco. Poudaril je, da je cilj tega zakona istospolnim parom dati skoraj enake pravice kot zakoncem. Katoliška cerkev homoseksualnost obravnava kot greh in ne kaže, da bi to stališče lahko spremenila, navaja dpa, pri čemer pa dodaja odmevno Frančiškovo izjavo iz leta 2013, ko se je vprašal, kdo je on, da bi lahko sodil nekoga, ki je homoseksualec in išče boga.
Dosmrtna ječa za tihotapca ljudi
RIM - V Italiji so prvič obsodili kakega tihotapca ljudi na dosmrtno ječo. Sodišče v Catanii na Siciliji je v torek pozno zvečer 23-let-nega Tunizijca spoznalo za krivega za brodolom, v katerem je maja lani umrlo več kot 200 ljudi, so včeraj poročali italijanski mediji. Drugega tihotapca - 23-letnega Maročana - je sodišče obsodilo na deset let zapora. Tunizijec Haj Hammouda Ra-douan in Maročan Hamid Bouchab sta po mnenju sodišča odgovorna za brodolom, ki se je zgodil 12. maja lani okoli 50 morskih milj (93 kilometrov) od obale Libije in sto milj (186 kilometrov) od obale italijanskega otoka Lampedusa.
Italijanska mornarica je po tragediji na morju rešila 206 preživelih, iz vode pa so potegnili tudi 17 trupel. Med smrtnimi žrtvami sta bila tudi dva otroka. Po navedbah preživelih je bilo na prenatrpanem plovilo več kot 400 prebežnikov.
Tožilstvo v Catanii je odločitev sodišča pozdravilo in poudarilo, da gre za precedens. Za zdaj ni znano, ali se bosta Tunizijec in Maročan na razsodbo pritožila.
Štirje partizani pokopani v Panteonu
PARIZ - Francija je včeraj štirim pripadnikom odporniškega gibanja iz druge svetovne vojne izkazala najvišjo čast, saj so jih simbolično pokopali v slovitem pariškem mavzoleju Panteon, kjer počivajo največji francoski junaki. Med štirimi borci proti nacizmu sta dve ženski - prvi ženski po Nobelovi nagrajenki Marie Curie, ki ju je doletela ta čast. Dva moška in dve ženski - Pierre Brossolette, Germaine Tillion, Genevieve de Gaulle-Anthonioz in Jean Zay - so bili vsak na svoj način aktivni borci proti nacistični okupaciji Francije in kolabo-rantom t.i. Vichyjske Francije med drugo svetovno vojno.
Kot je v čustvenem govoru poudaril francoski predsednik Francois Hollande, četverica »uteleša duh odpora. Soočeni z okupacijo, podreditvijo, so odgovorili enako: rekli so ne, nemudoma, odločno, jasno,« je dejal. Obenem je posvaril, da se v Franciji danes, 70 let po koncu vojne, ponovno krepi sovraštvo do demokracije, Judov in »svobodomiselnih«.
ZLATO
(999,99 %%) za kg
34.973,55
-53,08
SOD NAFTE
(159 litrov)
I
62,47$ -1,96
■ EVRO
1,0863 $ -0,60
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
27. maja 2015		
valute	evro (povprečni tečaj) 27. 5. 26. 5.	
ameriški dolar	1,0863	1,0926
japonski jen	134,37	134,07
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	27,404	27,407
danska krona	7,4565	7,4549
britanski funt	0,70700	0,70960
madžarski forint	308,80	309,17
poljski zlot	4,1335	4,1391
romunski lev	4,4480	4,4598
švedska krona	9,2708	9,1867
švicarski frank	1,0331	1,0351
norveška krona	8,4255	8,3685
hrvaška kuna	7,5755	7,5598
ruski rubel	56,4100	55,0995
turška lira	2,8848	2,8751
avstralski dolar	1,4089	1,4020
braziljski real	3,4335	3,4121
kanadski dolar	1,3531	1,3520
kitajski juan	6,7338	6,7785
indijska rupija	69,5788	69,8445
mehiški peso	16,6550	16,7097
južnoafriški rand	13,1620	13,1248
1 2 Četrtek, 28. maja 2015
OW
APrimorski
r	dnevnik
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 E?^ tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
gorica - Sedež pokrajinske uprave na Korzu Italia
Dela so zaključena, palačo vračajo mestu
ronke - Delo
Flextronics bo rešil tovarno MW
Ameriška multinacionalka Flextronics bo proizvodnjo elektronskih komponent, ki danes poteka v romunskem mestu Temišvar, preselila v Ronke. Doslej je bil govor le o selitvi proizvodnje družbe Flextronics v Trst, kjer bo glavni sedež, novost pa je, da bo prevzem tovarne Alcatel-Lucent imel pozitivne učinke tudi na Goriškem. Proizvodnja bo potekala v prostorih podjetja MW v Ulici Stoppani, ki je od lanskega leta v hudih težavah. Po besedah pooblaščenega upravitelja družbe Alcatel-Lucent Roberta Loiole bo nova dejavnost v Ronkah ustvarila približno 50 delovnih mest.
»Prevzem tržaške tovarne lahko postane razvojna priložnost za Trst in Furlanijo Julijsko krajino,« je dejala predsednica dežele FJK Debora Serracchiani in napovedala ustanovitev posebnega omizja, preko katerega bo deželna uprava po-bliže sledila razvoju industrijskega načrta skupine Flextronics v Furla-niji Julijski krajini ter spodbujala naložbe in inovacije.
Prihod družbe Flextronics v FJK bo ob tržaški tovarni rešil tudi ronški obrat podjetja MW v Ulici Mario Stoppani, ki je dobavitelj družbe Alcatel-Lucent. Kriza trga elektronike in posledičen padec naročil je vodstvo ronške tovarne lani prisililo, da je 350 delavcev vpisalo v redno dopolnilno blagajno. Podjetje in sindikati so sklenili dogovor, ki je za 40 delavcev predvideval samostojno vključitev v program mobilnosti pred koncem februarja. Predvidene so bile denarne spodbude, ki so se razlikovale glede na starostno skupino delavcev. Junija se bo iztekla tudi dopolnilna blagajna, ki je bila povezana s prestrukturiranjem podjetja; le-to je lani napovedalo, da želi v ronško tovarno vlagati.
Stavbo goriške pokrajine na Korzu Italia še vedno obdajajo mreže in drugi ostanki gradbišča, dela pa so v bistvu zaključena. Pred koncem poletja se bodo v objekt postopoma vrnili vsi uradi, ki so bili v zadnjih štirih letih razpršeni po drugih sedežih, še prej - 12. junija - pa bodo palačo slovesno odprli mestu.
Z deželnim denarjem je pokrajina obnovila tako zunanjost stavbe, ki je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja, kot tudi notranjost, kjer so med drugim odkrili zanimive freske. »Konservatorsko restavratorski poseg, v katerega smo vložili 5.300.000 evrov, je dobro uspel. Dela so trajala dlje od predvidenega, kljub temu pa smo zadovoljni, saj vračamo občanom lepo obnovljeno palačo,« je povedala pokrajinska odbornica za javna dela Donatella Gironcoli in spomnila, da so gradbišče odprli oktobra 2011, med prvim in drugim sklopom pa so bila gradbena dela ustavljena skoraj eno leto. »Za-
muda je bila precejšnja, odgovornost zanjo pa ni naša. Krive so bile omejitve pakta stabilnosti,« pravi Gironcolijeva, po kateri so urad za protokol že začeli seliti v obnovljeno stavbo, ostali uradi pa mu bodo sledili po 15. juniju. »Prvi na vrsti bo urad za lov in upravljanje z divjimi živalmi, saj se najemna pogodba za prostore v Ulici Rossini izteče že konec prihodnjega meseca. Pred koncem poletja bodo vsekakor zaključena selitev vseh uradov,« napoveduje Gironcolijeva.
Na vprašanje, kaj se bo z obnovljeno palačo na Korzu Italia zgodilo prihodnje leto, ko bodo pokrajine ukinjene, je Gironcolijeva dejala, da to ni odvisno od pokrajinske uprave. »Stavbo bomo predali deželi. Lahko pa povem, da je deželna uprava že sprejela predlog predsednika pokrajine Enrica Gherghette glede urada za zaposlovanje. Pristojnost zanj bo s prvim julijem prevzela dežela, urad pa bo še naprej deloval v tej stavbi.
Obnovljeno pročelje pokrajinske palače v Gorici
bumbaca
Namenili mu bomo del pritličnih prostorov,« je pojasnila Gironcolijeva.
Odbornica je včeraj predstavila tudi program otvoritvene slovesnosti obnovljene stavbe, ki bo 12. junija. Dopoldne bo na sporedu uradni del programa z nagovori in vodenim ogledom za goste, popoldne pa bodo palačo odprli občanom. »Priredili bomo tri tematske vodene oglede. Prvi bo posvečen zgodovini stavbe, drugi freskam in restavratorskemu posegu, tretji pa ljudem, ki so v palači živeli. Med temi je bil nekaj časa tudi psihiater Franco Basaglia. Zato se bo dogodka udeležila tudi njegova hči Alberta, ki bo prebirala odlomke iz knjige, v kateri opisuje svoje otroštvo v Gorici,« je povedala Gironcolijeva. Prvi vodeni ogled se bo začel ob 15.30, drugi ob 16.30, tretji pa uro kasneje. Vodenih ogledov se bo lahko udeležilo omejeno število ljudi: za rezervacije je na voljo tel. 335-6881247. (Ale)
gorica - SKGZ
Namesto Semoliča David Peterin
David Peterin
bumbaca
Slovenska kulturno-gospodarska zveza ima na Goriškem novega predsednika. Livia Semoliča, ki je to mesto zasedal petnajst let, je nasledil 33-letni David Peterin, dosedanji član pokrajinskega tajništva, goriški občinski svetnik Demokratske stranke in profesor na višjih srednjih šolah.
Peterina, ki je bil edini kandidat, so izvolili na včerajšnjem pokrajinskem kongresu v goriškem Kulturnem domu, kjer so se zbrali tudi nekateri gostje. Pozdravili so župan Ettore Romoli, pokrajinska odbornica Vesna Tomsič, deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič, pokrajinska predsednica SSO in števerjanska županja Franka Padovan, deželni svetnik in predsednik ezulskega združenja ANVGD Rodolfo Ziberna, predstavnik VZPI-ANPI Ivan Bratina in predsednik Kulturnega doma Igor Komel. Rezultat tajnega glasovanja so razglasili sinoči. Prisotnih je bilo 45 od skupno 51 delegatov, Peterin pa je prejel 39 glasov; dva sta bila proti, trije vzdržani, en glas je bil neveljaven.
gorica - Javno opravičilo jih je dodatno razburilo
Forum pripravil pritožbo zoper občinsko odbornico
»Vse ima neko mero. Če je namen pomiritev duhov, potem je nujno potrebno vsaj zavedati se izrečenih besed.« Tako se začenja ogorčeno sporočilo članov goriškega Foruma, ki jih opravičevalne besede občinske odbornice Silvane Romano niso pomirile, temveč razburile, zaradi česar celo pripravljajo pritožbo na državno tožilstvo.
»Odbornici Romano se ni zdelo dovolj, da je bila lažniva in žaljiva. Namesto da bi se opravičila občanom, je svoj položaj še dodatno poslabšala z zatrjevanjem, da na noben način ni podprla sprevoda gibanja CasaPound, da je "svetlobna leta oddaljena od vsakega ekstremizma" in da je le izrazila zadovoljstvo nad mirnim potekom dogodka,« se zgražajo pri Forumu: »Ni podprla njihove pobude? V svojem niti ne dvominutnem govoru z odra je osemkrat, tudi z ganjenim glasom, uporabila besedo "hvala", prisotne je pozvala, naj "bodo enotni" in "naj se ne dajo tistim, ki jih nočejo!": če to ni "podpora", kaj pa je? Je res tisoč svetlobnih let oddaljena od gibanja CasaPound? Če je že tako, zakaj je z očitno samovšečnostjo sprejela ploskanje in vzklike "brava!" kameradov in zakaj je šla z deželnim svetnikom Rodolfom Ziberno na predstavitev političnega projekta Sovranita, ki sta ga skupaj priredila CasaPo-und in Severna liga v goriškem Palace Hotelu v soboto pred dvema tednoma? Ali ni res, da je tam bila? Z
odra naj bi samo izrazila zadovoljstvo nad potekom dogodka? Od kdaj pa izražamo zadovoljstvo z besedama "psihološki terorizem", ki ga je pripisala tem, ki so si upali izraziti zaskrbljenost zaradi sočasnosti kompleksnih pobud v mestu. Poziv "naj ne odgovorijo podležem" (trgovcem, novinarjem, politikom, upraviteljem, varnostnim silam ...), ki so predlagali, naj se vsaj spremeni datum, je znamenje nedopustnega nespoštovanja, zaradi katerega bi javna oseba morala odgovarjati tudi pred sodnikom. Zato je pripravljena pritožba zaradi suma javne žalitve in obrekovanje. Bila je lažniva, neprevidna in žaljiva do svojih someščanov: to so zadostni razlogi ne le za zahtevo po opravičilu, temveč predvsem za zahtevo po takojšnjem odstopu Silvane Romano.« Pri Forumu so takšno stališče zavzeli po torkovem srečanju, ko so se vsi prisotni strinjali s pritožbo, ki je pripravljena, vendar bodo še odločili, če jo bodo vložili.
Na sorodno temo se je včeraj odzvala tudi pokrajinska odbornica Ilaria Cecot, ki ji je občinski odbornik Francesco Del Sordi očital udeležbo na sobotni protimanifestaciji. Pojasnila je, da je sicer ni bilo, ker je bila na videmskem pogajalskem omizju zaradi zapiranja tovarne Carraro, ko pa bi bila prosta - je poudarila -, bi se je gotovo udeležila. Zaradi žaljivega odborniko-vega podtikanja je še omenila možnost, da bo zoper njega ubrala sodno pot.
gradež - Usodna slabost
Ribič umrl
71-letni Gianfranco Tessarin je šel lovit ribe s sinom
Pri Gradežu je včeraj zgodaj zjutraj izgubil življenje 71-letni ribič. Gianfranca Tessarina je usodna slabost obšla na čolnu, s katerim se je v torek zvečer odpravil lovit ribe. Z njim je bil tudi sin, ki je takoj poklical reševalce, ob prihodu na kopno pa je bilo za Tessarina že prepozno.
Ribiča iz Gradeža je srčna kap zadela okrog 5. ure, ko je plul po odprtem morju. Bil je izkušen ribič in sta se s sinom Marcom neštetokrat odpravila na ribolov. Ko se je oče zgrudil, je sin poklical rešilno službo in nemudoma usmeril čoln proti obali. Reševalci in gasilci goriškega poveljstva so ribiča pričakali na pomolu Riva Brioni. Nesrečnega 71-letnika so dalj časa oživljali, vendar zanj ni bilo več pomoči. Moški je umrl nekaj minut po prihodu na kopno.
/
GORISKI PROSTOR
Četrtek, 28 . maja 2015 1 5

goriška - Gradnja kolesarske poti
Še zadnji odsek steze od Tržiča vse do Gradeža
Proti koncu poletja se bo začela gradnja kolesarske steze, s katero bodo povezali Gradež in Tržič. Gre za drugi del širšega projekta, ki ga je goriška pokrajina začela uresničevati v prejšnjih letih z ureditvijo kolesarske steze med vojašnico finančne straže v kraju Caneo in kanalom Isonzato. Prvi del steze, ki so ga financirali z evropskimi sredstvi iz projekta In-terbike, so odprli lani poleti, drugi del projekta - povezavo od mosta nad kanalom Isonzato do tržiške industrijske cone - pa je doslej oviral pakt stabilnosti.
»Denar smo imeli že dalj časa na razpolago, vendar ga nismo mogli uporabiti. Deželni odbor Furlanije Julijske krajine pa nam je s sklepom, ki ga je sprejel 22. maja, omogočil, da do konca tekočega leta porabimo 350.000 evrov, s katerimi bomo lahko začeli dela, preostali denar pa bomo porabili prihodnje leto,« pravi pristojna pokrajinska odbornica Donatella Gironcoli, arhitektka Lara Carlot pa je pojasnila, da bodo v gradnjo kolesarske povezave - dolga bo približno 25 kilometrov - skupno vložili 1.980.000 evrov. Denar je pokrajini zagotovila dežela Furlanija Julijska krajina. »Zahvaljujemo se deželni upravi in predvsem odbornici Santorovi, ki izkazuje pozornost do tega projekta in podpira naša prizadevanja za razvoj sistema traj-nostne mobilnosti; v tem vidimo tudi priložnost za gospodarski in predvsem turistični razvoj,« je poudarila Gironcolijeva.
Tehnični urad pokrajine že pripravlja razpis za izbiro izvajalca, ki bo objavljen v prihodnjih dneh. Do imenovanja bo predvidoma prišlo čez nekaj mesecev, Car-lotova pa računa na to, da se bodo konec poletja dela lahko začela, zaključila pa pred prihodnjo poletno sezono. »Upamo, da nam bo nov del kolesarske steze uspelo predati namenu pred zaključkom mandata oz. ukinitvijo pokrajin,« je pristavila Gi-roncolijeva.
Kolesarska steza bo delno potekala daleč od prometnic in po bregovih Soče, ponekod pa jo bodo morali speljati ob cesti. Kjer bodo morali kolesarji prečkati cesto, bo poskrbljeno za varnost, pri gradnji bodo uporabili okolju prijazne materiale. »Ograje ne bodo lesene, ampak iz recikliranega materiala. Na ta način bomo
znižali stroške vzdrževanja, morda pa se bomo tudi izognili tatvinam: ob prvem delu kolesarske steze je namreč zmanjkalo več delov lesene ograje,« je povedala Carlotova.
Zadovoljstvo nad projektom je izrazila pokrajinska svetnica iz Gradeža Eli-sabetta Medeot, po kateri je med grade-škimi turisti vse več kolesarjev. »Vse več gostincev in hotelirjev se je začelo prilagajati potrebam teh obiskovalcev, na primer s posebnimi jedilniki. Gradež stavi na trajnostni turizem,« je poudarila Elisabetta Medeot.
ronke - Občina
Ulica ponovno dvosmerna, steza varnejša
Ulica bo spet postala dvosmerna, kolesarsko stezo pa bodo zavarovali. Tako je sklenil občinski svet v Ron-kah, kjer že dalj časa razpravljajo o prometni ureditvi v Ulici San Lorenzo, kjer so pred nekaj leti sredi polemik uvedli enosmeren promet. Župan Roberto Fontanot je v uvodnem delu razprave pojasnil, da je uprava že pred časom napovedala, da bo v Ulici San Lorenzo promet ponovno potekal dvosmerno, pred tem pa bo nujno izpeljati nekaj strukturnih ukrepov, ki bodo zagotovili varnost vseh udeležencev v prometu. Že leta 2011 je namreč poveljnik mestnih redarjev opozoril, da kolesarska steza ni v skladu s prometno zakonodajo: promet po kolesarski stezi bi moral potekati v isto smer kot promet na enosmerni cesti, v tem primeru pa poteka obratno. Mnenja v odboru so bila deljena - nekateri so bili za ohranitev enosmernega prometa in ohranitev kolesarske steze, drugi za dvosmerni promet -, na koncu pa je uprava sklenila, da bo kolesarsko stezo zavarovala, avtomobili pa bodo ponovno vozili v obe smeri.
Na učni poti skozi gozd Panovec
Na izlet so se odpravili tretješolci z družinami in učiteljicama
Učenci tretjega razreda osnovne šole Fran Erjavec iz Štandreža so se prejšnji teden z družinami in učiteljicama odpravili na odkrivanje gozda Panovca ob Novi Gorici. Podali so se po učni poti, ki jih je vodila mimo znanih in nepoznanih dreves, raznih podrasti, kjer so opazovali žuželke, v mlakah in potočku pa so iskali žabe. Med starši so se tkale prijateljske vezi, otroci pa so sproščeno doživljali gozd, kamor radi zahajajo rekreativci z obeh strani meje. Izlet šolarjev in spremljevalcev se je zaključil s prijetnim druženjem v objemu narave.
Kolesarska pot v Ulici Grado v Tržiču
bonaventura
gorica - Polemika
Policist preprečil dečku, da bi se vkrcal na vlak
Na omrežju Facebook v teh dneh odmeva novica, da je železniški policist na goriški postaji preprečil petletnemu dečku, ki ima hudo metabolno bolezen, da bi se vkrcal na vlak. Njegova mama je na svojem profilu napisala, da sta bila z otrokom v zamudi (z vlakom bi se morala ob 8.18 odpeljati proti Vidmu, kjer malega Emanueleja zdravijo), ko sta se počasi spuščala po stopnicah železniške postaje pa jima je policist dejal, naj se umakneta, ker ovirata prehod. Novica je sprožila val ogorčenja, s kvesture pa so sinoči sporočili, da je prišlo do nesporazuma. Pozornost policistov naj bi priklical otrokov jok, ko so se približali pa naj bi mama ne povedala jasno, da je deček prizadet in da tvegata zamuditi vlak. Ko so se sporazumeli, je bilo že prepozno, zato so ženski in otroku kupili novo vozovnico in se oprostili. Drugače je stvar doživela Emanuelejeva mama, ki pravi, da je namesto opravičila dobila miloščino.
nova gorica - Velik turistični potencial
Šport je »zlata ruda«
V osemdesetih letih so se zgodaj spomladi po mestu sprehajali skandinavski atleti v kratkih hlačah in majicah
Rolkarski park v Novi Gorici, kajakaška proga pri Solkanu in vlečnica na Lokvah k.m.
Novogoričani srednjih let se še spominjajo, kako so se v osemdesetih letih zgodaj spomladi po mestu sprehajali skandinavski atleti v kratkih hlačah in majicah in na bledo kožo lovili sončne žarke, medtem ko so bili prebivalci mesta še odeti v topla oblačila. Pa ne le oni, na priprave so na Goriško hodili tudi športniki iz Jugoslavije, Bolgarije ..., skratka, od Skandinavije do Balkana. Da bi zamrlo dejavnost športnega turizma na Goriškem lahko ponovno obudili, so prepričani pri listi Goriška.si, kjer v sodelovanju z lokalnimi športnimi poznavalci, društvi in posamezniki, skušajo združiti ideje za oživitev panoge, ki ima po njihovem mnenju izjemne potenciale.
»Na našo pobudo, ki nastaja "od spodaj navzgor", so se odzvali kompetentni ljudje, odziv je nad pričakovanji. Občani si želijo biti aktivno soudeleženi pri razvoju športnega turizma, ki je zlata ruda Goriške,« poudarja Simon Rosič, nekdanji športnik, sedaj pa mestni svetnik liste Goriška.si in koordinator skupine za športni turizem znotraj liste. Po njegovem mnenju je na Goriškem dovolj dobre infrastrukture in ustreznega kadra, od trenerjev do fizioterapevtov, da se začne projekt odvijati, za nadaljnji, dolgoročnejši razvoj pa bi bilo treba vložiti tudi več sredstev, in sicer v izgradnjo novih športnih objektov, povečanje nastanitvenih zmogljivosti, v ureditev logistične povezave ter v ponudbo visokokakovostnih storitev.
»To območje se ponaša s pestrostjo naravnih danosti, kot jih imajo malo kje. Na majhnem prostoru imamo tu štiri podnebne raznolikosti, kar so zelo dobri pogoji za športni turizem. Marsikje v Evropi, kjer se tudi odvijajo priprave športnikov, ni takšnih naravnih danosti. Gre za razvoj ekološko neoporečne dejavnosti, od katere Goričani lahko dobro živimo. Cilj je po mojem mnenju sicer zelo ambiciozen in ne bo zlahka uresničljiv, zato bi se ga bilo treba lotiti postopoma,« opozarja Oliver Batagelj, nekdanji
športnik, sedaj pa atletski trener in eden od koordinatorjev omenjene skupine za športni turizem pri Goriška.si.
Idejni dokument, ki je v nastajanju, zajema šest glavnih elementov, na katerih bi temeljila ponudba: na Trnovsko-Banjški planoti, Soči, Skate parku, Lijaku, Športnem parku v Novi Gorici in Goriški kot destinaciji za tekaštvo, kolesarstvo in pohodništvo. K predlogom so vabljeni vsi, ki si želijo sodelovati. Pobudniki poudarjajo, da projekt ne sme poznati ne občinskih ne državnih meja. »Zbiranja predlogov smo se lotili primerno času, v katerem živimo. Zbiramo jih v elektronski obliki na povezavi http://skrci.me/goriskast, kjer vsakdo lahko prispeva svoj pogled na katerokoli od naštetih elementov, na katerih bo temeljila ponudba športnega turizma na Goriškem,« pojasnjuje pobudnik gibanja Goriška.si, Luka Manojlovič.
»To sicer ne sme biti še ena tistih strategij, ki bo končala v predalu. Pod to strategijo skušamo zbrati politični konsenz. Postati mora politična prioriteta župana in mestnega sveta, ne uradnikom, kar je ena od bolezni
te občine, zaradi česar že 20 let tavamo na mestu,« je odločen Klemen Miklavič, mestni svetnik liste Goriška.si.
Da gre pobuda, predvsem kar se tiče razvoja športnega turizma, v pravi smeri, priznava tudi novogoriški župan Matej Arčon. »Zadeva sovpada s konceptom, ki ga tudi sam zagovarjam, in sicer z ustanovitvijo Zavoda za turizem, ki bi ga ustanovili za področje šestih goriških občin. Športni turizem ima vsekakor perspektivo,« je prepričan župan Arčon, ki od bodočega direktorja Zavoda za turizem pričakuje povezovalno vlogo z Zavodom za šport. »Občina bo s svojimi službami sodelovala v vmesnem času, predvsem s pripravo analize stanja in potencialnih priložnosti na tem področju,« zagotavlja Arčon. Zavod za turizem bo mestnim svetnikom predvidoma predstavil na julijski seji, pri tem računa na podporo vseh šestih goriških občin. Do konca leta bi bil lahko že formalno ustanovljen. Naslednji korak je imenovanje sveta zavoda in direktorja. V letu 2017 bi pripravili natančno vizijo in strategijo razvoja turizma in jo potrdili na občinskih svetih sodelujočih občin. (km)
1 4 Četrtek, 28. maja 2015
GORIŠKI PROSTOR
/
anhovo - Civilna iniciativa nad Salonit zaradi skladiščenja gum
Podatkom ne verjamejo
»Moti nas aroganca Salonita do ljudi in do zakonov,« pravi Mitja Bernik v imenu somišljenikov iz pred kratkim ustanovljenega društva Eko Anhovo in dolina Soče, ki je nastalo iz civilne iniciative Zagotovimo vsaj našim otrokom čisto in zdravo okolje. Proizvajalcu gradbenih materialov, podjetju Salonit, očitajo, da pri skladiščenju odpadne gume kršijo pravilnik o skladiščenju in da se te nahajajo na lokacijah, za katere ni pridobilo dovoljenja. »Pojavlja se smrad po plinu, pršenje, za katerega nam Salonit še ni podal razlogov, zakaj do tega prihaja,« našteva Bernik.
Člane društva, ki so v zadnjem času prejeli več kot 1.000 podpisov podpore, moti tudi dejstvo, da Salonit nadzor obremenitve okolja izvaja kar sam. Podjetju, ki je v preteklosti proizvajalo izdelke, ki so vključevali smrtonosni azbest, kratko malo ne zaupajo. »To nam vzbuja sum v kredibilnost rezultatov. Glede na analizo, ki jo je za občino Kanal ob Soči leta 2009 opravila Goriška lokalna energetska agencija, je razvidno, da je Salonit Anhovo generator kar 98 odstotkov izpustov iz nepremičnih virov v naši občini,« navajajo v društvu, kjer se zavzemajo, da bi nadzor nad izpusti opravila institucija izven Slovenije.
»Po pregledu IPPC dovoljenja Salonita Anhovo za skladiščenje gum, ki ga je ARSO izdal marca 2014, smo ugotovili, da Salonit do tega datuma sploh ni imel dovoljenja za skladiščenje izrabljenih gum,« izpostavljajo v društvu. Salonitu v zvezi s tem očitajo, da se je, čeprav je podjetje, kot navajajo, pred kratkim omenjeno dovoljenje pridobilo, 'ponovno postavljalo nad zakon in prebivalce. »Katastrofalna ugotovitev je tudi ta, da je Salonit do leta 2001 kar 20 let sežigal izrabljene gume brez vsakršnih do-
voljenj,« opozarjajo v društvu Eko Anhovo in dolina Soče. S tem v zvezi opozarjajo tudi na zatrjevanje odgovornih v Salonitu, da je skladiščenje izrabljenih gum ustrezno ter da ni potrebe po zaščitnih ukrepih pred komarji in mrčesom z vidika preprečevanja. »Ob tem nas je prestrašila informacija, ki je pricurljala od zaposlenih v salonitu Anhovo, da je podjetje izvedlo cepljenje nekaterih zaposlenih, ki v delovnem procesu manipulacije z odpadki prihajajo v stih z le-te-mi. Cepljeni so bili proti določenim hudim virusnim obolenjem, ki jih prenašajo komarji. Mnenja smo, da Salonit Anhovo krajanom prikriva vnos virusno oziroma bakterijsko kontaminiranih odpadkov v cementarno,« opozarjajo.
Po pojasnila smo se obrnili na predsednika uprave družbe. Julijan Fortunat je v zvezi z domnevnim cepljenjem proti hudim virusnim obolenjem pojasnil: »V sklopu akcije Promocija zdravja, smo se v Salonitu odločili, da omogočimo vsem zaposlenim možnost cepljenja proti tetanusu in hepati-tisu. Kdorkoli je želel, se je na to cepljenje lahko prijavil. Tako da tu okrog gum ni posebne zgodbe.« V zvezi z drugimi očitki je še zatrdil, da Salonit redno posluje v skladu z zakonodajo in z vsemi dovoljenji, ki so jim bila izdana s strani države. »Nikdar nismo šli preko teh napisanih papirjev,« zatrjuje in glede nezaupanja v meritve izpustov odgovarja: »Seveda si vsakdo lahko omogoči svojo lastno meritev, mi smo, če nič drugega, vključeni tudi v mrežo agencije Republike Slovenije za okolje. Naše meritve s tem, sem prepričan, dobivajo tudi pravo verodostojnost.« Fortunat zavrača tudi trditve o nepravilnem skladiščenju gum: »Skladiščimo jih v skladu s pravilniki, ki veljajo za celotno področje Slovenije. Ne gremo preko zakonov!« (km)
V letošnjem šolskem letu se v vrtcu Ringaraja v Gorici izvaja didaktični načrt »Naše telo in gibanje«. Omogočila ga je in finančno podprla Fundacija Goriške hranilnice, ki se ji otroci, vzgojiteljice in starši zahvaljujejo za nakup telovadnega orodja, ki nedvomno pripomore k izvedbi specifičnih motoričnih didaktičnih dejavnosti. Otroci vsakodnevno uporabljajo gibalno orodje in urijo psihofizične in logično-matematične sposobnosti, kot so ravnotežje, orientacija v prostoru, skladnost gibov, usvajanje pojmov ... Obenem usvajajo pravilno terminologijo v slovenskem jeziku. Uporaba specifičnega gibalnega orodja je pomembna didaktična strategija, ki omogoča vsestransko otrokovo rast in razvoj, avtonomijo in pozitivno samopodobo.
V društvu so prepričani, da v Salonitu gume skladiščijo neustrezno
foto km.
Kaj je na dnu kanala?
Tržiška pristaniška družba preverja značilnosti inertnega materiala, ki so ga odkrili med izkopom kanala, ki vodi v pristanišče. Tako je deželna odborni-ca Sara Vito odgovorila na vprašanje svetnice Gibanja 5 zvezd Ilarie Dal Zo-vo ter ji zagotovila, da bodo preverili morebitno prisotnost strupenih snovi.
Skrivnosti možganov
V astronomskem observatoriju pri Fari bo nocoj ob 20.30 o skrivnostih človeških možganih predaval Piero Battaglini, docent fiziologije in koordinator centra Brain v Trstu.
Predavanje o dagerotipu
Ob razstavi »Onkraj pogleda« bo danes ob 18. uri na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gorici umetnik Ros-sano Bortolo predaval o dagerotipih.
Gradišče, pol stoletja vina
»Gradišče, pol stoletja vina« je naslov letošnjega dogodka, ki ga prirejajo ob 50-letnici nagrade Noe. Nagrajevanje bo v soboto v občinskem gledališču.
gorica - Uredili grobova Frana Erjavca in Karla Lavriča
Bila sta zanemarjena
Komel: »Osrednje organizacije iz zamejstva in Slovenije naj negujejo slovenske spomenike in obeležja v Italiji«
Na Goriškem so delovali vidni književniki ter politični in družbeni delavci, ki so se zapisali v zgodovino slovenskega naroda. Na Goriškem so tudi umrli in dobili kraj zadnjega počitka. Po teh osebnostih nemalokrat nosijo ime društva ali šole, nemalokrat pa se tudi dogaja, da se s tem zadovoljimo in spomina na njihove zasluge ne negujemo tudi s skrbjo za njihove grobove. Po zaslugi posameznikov - za to bi sicer morale skrbeti organizirane skupine - so na goriškem glavnem pokopališču uredili groba Frana Erjavca in Karla Lavriča.
Erjavčev grob so v torek obiskali učenci petega razreda osnovne šole iz Štandreža, ki je poimenovana ravno po omenjenem pisatelju in naravoslovcu. Rojen je bil v Ljubljani leta 1834, v Gorici je poučeval na slovenski realki, tu je umrl leta 1887. Grob, ki je med starejšimi na glavnem pokopališču, je bil zanemarjen, zato so se našli ljudje, ki so zbrali denar in poskrbeli za korenit vzdrževalni poseg na nagrobnem kamnu in napisu na njem. Pobudo je dal Dino Roner iz Štandreža, pristopili pa so še goriški Kulturni dom, SKGZ, Dijaški dom in seveda osnovna šola iz Štandreža. Zraven Erjavčevega groba je še starejši grob, v katerem je pokopan Karel Lavrič (18181876), pravnik, politik in vsestranski kulturni delavec. Tudi tega so prostovoljci uredili in očistili; dela na obeh spomin-
Učenci s pobudniki obnove pred grobovoma Erjavca in Lavriča
fotok.d.
skih obeležjih je opravil kamnarski mojster Rado Martinuč iz Gorice.
V spremstvu svojih učiteljic so se štandreški šolarji poklonili spominu na pisatelja s prebiranjem krajših spisov, ki jih je Fran Erjavec zbral v knjigi Domače in tuje živali v podobah. Bil je namreč velik poznavalec živalskega sveta, ki mu je posvetil veliko raziskav in izsledke objavil v revijah in knjigah. Po odhodu s po-
kopališča so se učenci obvezali, da bodo Erjavčev grob občasno obiskovali in skrbeli, da bo vselej urejen. S tem v zvezi je predsednik Kulturnega doma, Igor Komel, med krajšo svečanostjo na pokopališču pozval osrednje slovenske organizacije v zamejstvu in Sloveniji k negovanju slovenskih spomenikov in obeležij v Italiji, saj sodijo v kulturno dediščino slovenskega naroda. (vip)
gorica - Mladi v odporništvu
Odreagirali tudi na krivice režima
Tudi letošnji festival eStoria je mimo. Ker so na njem bile predstavljene številne tehtne vsebine, smo ga temeljito spremljali. Poročila z dogodkov in predavanj, ki so se nam zdela posebno zanimiva, bomo objavljali tudi v prihodnjih dneh.
O mladih v odporništvu so razpravljali ob prisotnosti skoraj petdesetih poslušalcev v prostorih muzeja Sv. Klare, ki je urejen v nekdanjem samostanskem kompleksu in je bil eno izmed festivalskih prizorišč. Na tehtne iztočnice povezoval-ke Simonette Fiori so odgovarjali Simone Pell, Tommaso Piffer in Marina Rossi. Razčlenili so stanje in okoliščine, ki so botrovale odhodu velikega števila mladih v
partizanske enote zunaj mest v neoblju-dene, poraščene in gorske predele. Velika večina je bila politično in miselno nebogljenih, niti niso takoj množično zapustili družine in domove.
Politični kadri KPI so predstavljali srž, hrbtenico oboroženega gibanja, a njihovo število je bilo omejeno. Organiziranim oblikam so se pridružile spontane odločitve, v veliki meri zaradi odklanjanja in umika pred prisilnim naborom v vrste na novo oblikovane fašistične vojske. Če so se že morali odločiti, kje naj tvegajo življenje, potem so se v veliki večini opredelili za protifašistični upor, ker jim je režim povzročil veliko krivic. Sicer pa je odigralo pomembno vlogo odklanjanje so-
Mladi v odporništvu
delovanja z nemškim okupatorjem.
Poleg domovinskega občutka dolžnosti je v tedanji generaciji mladih, ki se je rodila okrog leta 1920, vzklila tudi potreba in zahteva po socialnih spremembah. V tem smislu je oborožen upor pomenil tudi »revolucijo«. Po zaključku vojne so si pričakovali pravičnejšo druž-
beno ureditev. Če pa je kdo odšel z doma tudi z mladostnimi pustolovskimi vzgibi, je v pogojih partizanskega bojevanja prej ali slej razsodno dojel, za kaj pravzaprav gre.
Na vzhodnih območjih države so politične dinamike bile dokaj drugačne. Po prvi svetovni vojni je zavladala vojaška oblast. Prva »snopovska« združenja (beri »Fasci«) so se pojavila že leta 1919, zato tudi zgodnji odpor proti njim. Prebivalstvo se je politično ozaveščalo mnogo hitreje, in sicer v smeri socialistične in komunistične ideje. Mladi, vključno z dekleti, so bili prisotni v organiziranih oblikah odpora že od leta 1927 dalje, saj je bilo v javnosti prepovedano celo govoriti slovensko.
Med drugo vojno se je vse to še poglobilo, zlasti med Slovenci, kjer se je oborožen odpor začel že leta 1941, posebno pa leta 1943, ko je ob italijanskem razsu-lu dozorela oborožena vstaja. Dekleta so postala kurirke in dogajalo se je, da so celo otroci dejavno sodelovali v uporu. Na terenu so bili pastirji in hkrati obveščevalci. Že med vojno in zlasti po njej pa se je de-
kletom dogajala krivica v ocenjevanju njihove vloge. Plastično povedano: v operativnih in zalednih enotah je bil kuhar, če je bil moški, dojet kot »partizan«, kurir-ke pa so ob veliko večjih tveganjih ostale le pomožna, zaledna služba.
Posebnost predstavlja tudi ne dovolj poudarjeno dejstvo, da so naši kraji postali sestavni del nemškega Reicha, niso več bili Italija. V zavesti ljudi je bila že prej zelo prisotna Sovjetska zveza. Predstavljala je upanje in ob vesteh, da bo morda Moskva padla v nemške roke, so ljudje s strahom mislili na prihodnost. Ko se to ni pripetilo, so se še z večjim zanosom vključevali v uporniško gibanje. Knjiga, ki so jo predstavili, nosi v tem smislu pomenljiv naslov: Soldati dellArma-ta Rossa al confine orientale (Vojaki Rdeče armade na vzhodni meji).
Govor je bil tudi o skupinah GAP (Gruppi di azione patriotica), ki so jih sestavljali mladi uporniki, a o tem smo še poročali pred nekaj tedni, ko je goriški kulturni Forum predstavil izčrpno knjigo s to vsebino. (ar)
/
GORISKI PROSTOR	Četrtek, 28 . maja 2015 1 5
gorica - Gorazd Kocijančič »pod lipami
Pomen tradicije, vloga mediacije
«
Današnje srečanje »pod lipami« bo posebno. Potekalo bo dvojezično s simultanim prevajanjem, protagonist pa bo slovenski katoliški mislec, pesnik in prevajalec Gorazd Kocijančič. Soorga-nizatorji srečanja so ob »tradicionalnih« Kulturnem centru Lojze Bratuž in Krožku Anton Gregorčič še Inštitut Jacques Maritain iz Trsta in goriška nadškofija. Pred nekaj meseci je namreč pri omenjenemu inštitutu in v okviru projekta Jezik-Lingua izšel italijanski prevod Ko-cijančičevega dela Posredovanja z italijanskim naslovom La sapienza tra-smessa. Knjiga je bila že predstavljena v Rimu, poseben študijski seminar ji je bil posvečen tudi v Trstu.
Ob vsebinah omenjenega dela bo stekel pogovor na temo Pomen tradicije, vloga mediacije. Uvodno misel bo prisotnim posredoval nadškof Carlo Redaelli, s Kocijančičem se bo pogovarjal profesor z Univerze v Padovi Giovanni Grandi; večer bo vodila Francesca Zaccaron z Inštituta Jacques Maritain.
Gorazd Kocijančič je Ljubljančan, njegovo temeljno delo je prevod celotnega opusa grškega filozofa Platona, ki obsega več tisoč strani, sicer pa Kocijančič prevaja iz desetih jezikov, med katerimi so antični grščina, latinščina in hebrejščina. Sodeloval je tudi pri slovenskem prevodu Svetega pisma, prevedel in komentiral je več cerkvenih očetov. Je avtor več zbirk esejev, v svojem opusu šteje tudi štiri pesniške zbirke.
Knjiga Posredovanja je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi leta 1996, prinaša pa uvod v krščansko filozofijo skozi besedila mislecev iz različnih obdobij od Irene-ja Lyonskega do Evagrija Pontskega, Dio-nizija Areopagita, Janeza Hrizostoma, Maksima Spoznavalca, Janeza Skota Eriu-gena, Nikolaja Kuzanskega, Erazma Rot-terdamskega in Franza Xavra von Baadra. Filozofsko razmišljanje, globoka duhovnost in poetična dimenzija sporočilnosti so temelji, na katerih gradi omenjeno delo, o katerem bo govor na današnjem večeru v centru Bratuž ob 20.30.
goriška - Ženski zbor Društva upokojencev
Prepevali v Idriji
Pevsko revijo prireja pokrajinska zveza Društev upokojencev Severne Primorske
Skupna pesem v dvorani osnovne šole v Idriji
Pokrajinska zveza Društev upokojencev Severne Primorske s sedežem v Novi Gorici že več let prireja Revijo pevskih zborov Društev upokojencev, ki vsako leto poteka v drugem kraju. Lani je bila na vrsti Bu-kovica, letos pa Idrija.
Tudi letos se je te odmevne revije udeležil Ženski pevski zbor Društva goriških upokojencev s skupino spremljevalcev. Društvo upokojencev (DU)
Idrija je 15. maja z vso zavzetostjo poskrbelo za pevski praznik z geslom Naj zadoni vesela pesem s poudarkom na vsebini Kekčeve pesmi Kdor vesele pesmi poje, gre po svetu lahkih nog. V večnamenski dvorani osnovne šole v Idriji so sprejeli deset prijavljenih zborov. S pozdravno pesmijo je nastopil Mladinski pevski zbor OŠ Idrija. Sledili so pozdravni nagovori predsednika DU Idrija, predsednika DU Severne Pri-
morske in župana občine Idrija. Zvrstili so se nato MePZ Cerkno, ŽePZ Društva slovenskih upokojencev za Goriško, MePZ Slavec iz Solkana, ŽePZ Strmica Rožna Dolina, MePZ Klasje Bukovica-Volčja Draga, VS Nepozeb-nice Tolmin, ŽePZ Večernice Ajdovščina, ŽePZ Sanje Nova Gorica, MoPZ Šempeter in MePZ Idrija. Revijo sta sklenila nastop MlPZ OŠ Idrija in skupna pesem Vstajenje Primorske. (ed)
EI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879.
DEŽURNA LEKARNA V FARI
BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel.
0481-60140.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
REDENTORE, Ul. IX Giugno 36, tel.
0481-410340.
DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER
VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.00 »Youth - La giovinezza«. Dvorana 2: 17.20 »Tomorrowland - Il mondo di domani«; 20.30 »Atraves da obra«; 22.15 »Mad Max: Fury Road«. Dvorana 3: 17.15 - 19.45 - 22.15 »Il racconto dei racconti«.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »San Andreas«. Dvorana 2: 17.15 - 22.00 »Il raccon-to dei racconti«; 19.45 »San Andreas« (digital 3D). Dvorana 3: 17.10 - 19.50 - 22.00 »Youth - La giovinezza«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Pitch Perfect 2«.
Dvorana 5: 17.20 - 22.15 »Tomor-rowland - Il mondo di domani«; 20.15 »Faber in Sardegna & l'ultimo concerto di Fabrizio de Andre«.
Koncerti
SNOVANJA 2015 v organizaciji SCGV Emil Komel: 29. maja ob 19. uri »Glasbene promenade v parku« v vili in parku Coronini v Gorici so zaključna akademija vseh oddelkov SCGV E. Komel.
FESTIVAL DVORNE GLASBE: 30. maja ob 21. uri bo v goriškem gradu koncert »Res-vellies vous. Missa di Gulillaume Dufay«, nastopa ens. Resvellies vous in 31. maja ob 11.30 bo koncert ens. Protempore.
V GABRJAH: Kulturno društvo Skala prireja v soboto, 30. maja, ob 20.30 ob zaključku pevske sezone tradicionalno srečanje zborov in vokalnih skupin »Koncert na borjaču -...nocoj je pa lep večer«. Na večeru sodelujejo moški pevski zbor Skala iz Gabrij, mladinska vokalna skupina Neokortex (Glasbena Matica - Skala) iz Gabrij; mešani pevski zbor Rupa-Peč iz Rupe in oktet Vrtnica iz Nove Gorice.
~M Gledališče
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU V NOVI GORICI: 29. maja ob 20. uri ob podelitvi nagrade Tan-tadruj »Postani obcestna svetilka« (Srečko Kosovel) bp koncert Kosovelovih poezij orkestra Nova; informacije na blagajna@sng-ng.si ali po tel. 003865-3352247.
V	SOVODNJAH: v Kulturnem domu Jožef Češčut bo v ponedeljek, 1. junija, ob 20.45 gledališka predstava dramske družine SKPD F.B. Sedej iz Števerjana »Aulularia«. Prireja Kulturno društvo Sovodnje.
fi Razstave
MUZEJ AŠD SOVODNJE v Sovodnjah je odprt vsak torek in četrtek 18.0020.00.
VISOKA ŠOLA ZA UMETNOST UNIVERZE V NOVI GORICI vabi v petek, 29. maja, med 18. in 21. uro v prostore šole v Ul. Diaz 5 v Gorici na letno razstavo del študijske produkcije vseh letnikov študentov prve in druge stopnje.
V	GALERIJI LEG ANTIQUA na Korzu Verdi 73 v Gorici bo v petek, 29. maja, ob 18. uri bo odprtje razstave z naslovom »Gillo Dorfles. Opere grafic-he 1952-2010«.
M Izleti
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem izleta v Prlekijo in Varaždin, da bo v soboto, 30. maja, odpeljal avtobus ob 6.10 iz Gorice s trga Medaglie d'oro - z Go-riščka, nato s postanki pri vagi, v Pod-gori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču, v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi ter v Doberdobu. Organizatorji riporočajo točnost.
MEDNARODNI POHOD MIRU po sledeh prve svetovne vojne bo v nedeljo, 31. maja, v organizaciji KŠD Kras Dol-Poljane. Start bo med 8. uro in 9.30, možna bo izbira kratke (8 km) ali dolge proge (13 km). Zaželena je prijava do 29. maja po tel. 338-3176605 ali 335-5421420 in na pohodmi-ru2015@krasdolpoljane.it; več na www.krasdolpoljane.it. Pohod bo ob vsakem vremenu.
DRUŠTVO PRIMORSKIH ARHITEKTOV prireja od 13. do 16. septembra izlet v Milan z dvodnevnim obiskom sejma EXPO (ponedeljek, torek) in ogledom drugih stavb v Milanu in bližnji okolici (nedelja, sreda). Informacije in prijave na drustvo.primorskih.arhi-tektov@gmail.com do 28. maja.
SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA iz
Gorice prireja večdnevni avtobusni izlet od 20. do 24. avgusta v deželo Apu-lijo; informacije in vpisovanje najkasneje do 15. junija po tel. 3289181685 (Ana Saksida) ali tel. 0481536807 (Katerina Ferletič).
□ Obvestila
OBČINA DOBERDOB sporoča, da bodo v ponedeljek, 1. junija, vsi uradi občine zaprti javnosti. Za prijave smrti tel. 348-7795064.
AŠZ DOM prireja do 12. junija mesec odprtih vrat za učence osnovnih šol, ki želijo poskusiti minibasket, basket ali cheerleading. Vadbe v mesecu maju-juniju bodo brezplačne (obvezno zavarovanje); informacije po tel. 329-2718115 ali na domgorica@gmail.com (David Am-brožič).
AKŠD VI PAVA v sodelovanju z ZSŠDI-jem organizira poletni kotalkarski kamp na Peči (Sovodnje) za otroke vrtcev od 29. junija do 3. julija med 8. in 12. uro ter za otroke in mlade osnovnih in nižjih srednjih šol od 15. do 19. in od 22. do 26. junija med 8. in 13. uro. Informacije po tel. 3339353134 (Elena).
KD SOVODNJE vabi na redni občni zbor nevolilnega značaja danes, 28. maja 2015, ob 20. uri v prvem in 20.30 v drugem sklicu v Kulturnem domu Jožef Češčut v Sovodnjah.
GOKTOBERFEST bo potekal pod pokritim šotorom v nekdanji tržnici v Ul. Boccaccio 8 v Gorici od 29. maja do 2. junija: 29. maja ob 18. uri odprtje fotografske razstave »Gorizia e provincia su Instagram 2015«, ob 20.30 glasba s skupino Kapuziner Bier Band; 30. maja ob 12. uri odprtje kioskov, med 15. in 17.30 laboratoriji nemščine za otroke, ob 18. uri glasbeni sprevod, ob 18.45 nastop folklornih skupin, ob 19. uri nastop skupine tolkal Tamburini de Gorizia, ob 20.30 glasba s skupino Kapuziner Bier Band; 31. maja ob 11. uri ex-tempo-re za otroke na temo GOktoberfesta in nabirka za Alessandra, med 15. in 18. uro slaščičarski laboratorij za otroke, ob 17.30 kviz »Il Cervellone«, ob 18.30 DJ Luca Perso, ob 20.30 glasba s skupino Kapuziner Bier Band; 1. junija ob 12. odprtje kioskov, med 15. in 17. uro otroški laboratorij za izdelavo bavarskih klobukov, ob 17.30 DJ Luca Perso, ob 21.30 glasba s skupino The Mc Chicken; 2. junija ob 12. uri odprtje kioskov, med 12. in 16. tekmovanje v pripravi sladic »GOk-toberCake«, med 15. in 17. uro otroški laboratoriji, ob 18. uri plesni na-
stopi, ob 19.30 glasba s skupino Fi-loacustico. Informacije in rezervacije miz na info@go4events.net ali po tel. 334-3333404.
PRAZNIK ŠPARGLJEV V ŠTANDREŽU v župnijskem parku med lipami: 30. maja ob 20.30 ples z ansamblom Souvenir; 31. maja ob 19. uri nastop plesne skupine AKŠD Vipava - Peč, vedra igra »Gremo v teater«, nagrajevanje ex- tempore, ples z ansamblom Hram.
KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Termah Dobrna od 23. avgusta do 2. septembra z individualno prilagojenim paketom za zdravje oziroma dobro počutje; informacije in prijave na društvenem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, 2. nad. - tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
KRUT obvešča člane, da se zaključuje vpisovanje za skupinsko obmorsko letovanje v Špadičih pri Poreču od 20. do 30. junija; informacije in prijave na društvenem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, 2. nad. - tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko bivanje v Termalnem centru Radenci, od 14. do 24. junija, z možnostjo individualnega prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje; informacije in prijave na društvenem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, 2. nad. - tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
SS Prireditve
MAŽORETNA SKUPINA KRAS iz Doberdoba vabi na zaključno prireditev, ki bo v občinski telovadnici v nedeljo, 31. maja, ob 17.30. Nastopajo gojenci godbeniške šole iz Brd, mažoretne skupine iz Prvačine, otroci iz domačega vrtca Čricek, ki obiskujejo glasbene urice, duo Ivan in Tomaž, gojenci godbeniške šole Kras in mažo-retni skupini Kras iz Doberdoba.
MUZIKAL »VESNA - THIS IS IT!« bo danes, 28. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. Nastopalo bo preko 50 učencev Dijaškega doma in je prirejen po znanem slovenskem filmu »Vesna« z glasbo Michaela Jack-sona. Režijo je podpisala vzgojiteljica Andreja Benedetič, pesmi je priredila in prevedla v slovenščino Damjana Golavšek, za koreografijo plesov je poskrbela vzgojiteljica Danjela Simčič.
V GORICI: v Katoliški knjigarni bo danes, 28. maja, ob 10. uri predstavitev knjige »Sidrišče spomina« Eveline Umek v sklopu srečanj »Na kavi s knjigo«. Prirejata Goriška Mohorjeva družba in založba Mladika.
V NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja bo danes, 28. maja, ob 18. uri bo predstavitev knjige Toma Podstenška »Sredi pajkove mreže«.
OBČINSKI PRAZNIK V SOVODNJAH 2015 - Junijski večeri: 29. maja ob 19. uri v občinski telovadnici slavnostna proslava 60. obletnice ustanovitve AŠD Sovodnje; 30. maja ob 20.30 na sedežu društva v Gabrjah Koncert na borjaču; 31. maja na nogometnem igrišču v Sovodnjah 2. Green Volley SO & SO od 9.00 do 21. ure; 1. junija ob 20.45 v Kulturnem domu Jožef Češčut v Sovodnjah gledališka predstava »Aulularia« (Titus Maccius Plautus) - nastopa dramska družina SKPD F.B. Sedej iz Števerjana; 7. junija piknik na sedežu ribiškega društva Vipava; 10. junija ob 20.30 na sedežu društva v Gabrjah predvajanje dokumentarca »Ujeta voda«, Anje Medved in Nadje Velušček (projekt Living fountains); 11. junija ob 20.30 v centru KŠD Danica na Vrhu zgodovinska razstava in predstavitev knjige »Vrh 19152015«, prireja KD Danica; 16. junija ob 20. uri na Frnaži v Rupi (v primeru slabega vremena na sedežu društva) literarni večer s pesnikom in novinarjem Jurijem Paljkom; 20. in 21. junija šagra na Peči; 21. junija ob 9. uri na Vrhu pri Jamarski koči predstavitev delovanja Kraških krtov in ogled jame Kraljice Krasa ter arheološke jame »Pogriže«; 21. junija ob 18. uri v Kulturnem domu Jožef Češčut v Sovodnjah slavnostna seja občinskega sveta s kulturnim programom in podelitvijo priznanj; ob sv. Ivanu kresovanje na Largi na Vrhu v organizaciji PD Vrh sv. Mihaela; 27. junija tekmovanje v ribolovu v organizaciji ribiškega društva Vipava.
ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi na proslavo 60. obletnice ustanovitve v petek, 29. maja, ob 19. uri v občinski telovadnici v Sovodnjah.
Pogrebi
DANES V ŠTEVERJANU: 14.00, Alma Komjanc vd. Klanjšček (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.40) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V VILEŠU: 14.30, Gisella Rigo-nat vd. Sclaunich (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
Ob izgubi drage mame izrekamo kolegici prof. Mariji Klanjscek in družini iskreno sožalje.
Ravnatelj, učno in neučno osebje šol Cankar, Zois, Vega
1 2 Četrtek, 28. maja 2015
APrimorski
r	dnevnik
Favorita naprej
PARIZ - Švicar Roger Federer se je uvrstil v tretji krog odprtega teniškega prvenstva Francije. V drugem krogu turnirja za grand slam je drugi nosilec ugnal Španca Marcela Granollersa s 6:2, 7:6 (1) in 6:3. Federer je na Roland Gar-rosu že zmagal leta 2009. Med ženskami se je v 3. krog prebila tudi branilka naslova, Rusinja Marija Šarapova (na sliki). Vitalijo Djačenko je premagala s 6:3, 6:1. Izpadel pa je Italijan Fognini, Flavia Pennetta pa je zmagala.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
Udriha ne bo na EP
LJUBLJANA - Slovenska moška članska košarkarska reprezentanca bo na letošnjem evropskem prvenstvu nastopila brez Bena Udriha, ki je udeležbo na pripravah odpovedal zaradi napovedane operacije gležnja. DvaintridesetletnEGA UdrihA, ki igra za moštvo Memphis Grizzlies, po operaciji čakajo rehabilitacija in priprave za naslednjo sezono v ligi NBA. Udrih je sicer za reprezentanco nazadnje zaigral leta 2006 na SP na Japonskem.
nogomet - Blatterjeva FIFA pred doslej največjim škandalom
Ga bo spodnesel FBI?
ZÜRICH - Tik pred jutrišnjimi volitvami predsednika Mednarodne nogometne zveze Fifa je v zvezi s to organizacijo izbruhnil nov škandal, povrhu doslej največji. Švicarska policija je v luksuznem hotelu v Zü-richu aretirala podpredsednika Fife Jeffrey Webb in Eugenio Figueredo, člana izvršnega odbora Eduarda Li iz Kostarike, uradnika Fife za razvoj Julia Rocho, atašeja predsednika CONCACAF Costasa Takkasa, nekdanjega podpredsednik Fife Jacka Warnera iz Trini-dada in Tobaga ter do aprila letos predsednika brazilske zveze Joseja Mario Marina. Vsem grozi izročitev v ZDA, kjer devet članov Fife in pet drugih nogometnih uradnikov tožilstvo v New Yorku sumi korupcije, tudi pranja denarja v vrednosti 150 milijonov dolarjev, vse skupaj pa naj bi potekalo kar 24 let. Za aretacije je zaprosilo ameriško pravosodno ministrstvo, saj naj bi del plačil potekal prek računov v ameriških bankah. Sedež CON-CACAF je namreč v Miamiju. Osumljenci podkupovanja so bili udeleženi v shemi plačevanja nogometnim funkcionarjem, delegatom in drugim predstavnikom Fife. V zameno naj bi dobili medijske, marketinške in sponzorske pravice za nogometne dogodke v Latinski Ameriki. Med aretacijami so zasegli tudi dokumente in elektronske podatke, ki naj bi dokazovali nepravilnosti in podkupovanja pri dodelitvi svetovnih prvenstev v Južni Afriki, Rusiji in Katarju leta 2014, 2018 in 2022.
Kljub aretaciji njegovih najožjih sodelavcev bo predsednik Joseph Blatter, ki je »pozdravil« pobudo preiskovalcev, jutri še petič kandidiral za predsednika Fife, kar je že celih sedemnajst let. In nič ne kaže, da ima njegov edini protikandidat, jordanski princ Ali Bin Al Hussein, kaj več možnosti, da bi ga spodnesel s predsedniškega prestola. De-vetinsedemdesetletni švicarski polkovnik dobesedno sedi na kupu denarja. Pod njegovim vodstvom se je blagajna Fife napolnila preko vsake razumne mere. Z denarjem od televizijskih pravic, z marketingom in reklamo je Blatter dobro naoljil svoje privržence iz vrst afriških in ameriških zvez, ki so mu stoodstotno zveste, lahko pa na vsakih volitvah računa tudi na podporo dela azijskih in celo nekaj evropskih nogometnih zvez, čeprav je UEFA včeraj po izrednem zasedanju zahtevala njegov odstop in preložitev jutrišnjih volitev. Doslej so ga oplazili mnogi škandali, a ga nobena preiskava še ni zašila, a mnoge evropske zveze zdaj trdijo, da bi moral prevzeti odgovornost za afero in oditi. »Dogodki kažejo, da je korupcija globoko zakoreninjena v Fifino kulturo,« so zapisali. A ima UEFA le 53 od 209 glasov.
Paradoks je v tem, da je preiskavo, ki je privedla do včerajšnjih aretacij, v bistvu sprožil sam Blatter. Da bi se obvaroval pred obtožbo, da je dovolil podkupovanja pri dodelitvi svetovnega prvenstva 2022 Katarju (bogata država brez nogometne tradicije in z ek-stremnimi klimatskimi razmerami v času prvenstva), je dal sprožiti v ZDA obširno preiskavo, od katere pa se je ameriški preiskovalec Michael Garcia ogradil, ko je Fifa začela zatrjevati, da je preiskava dokazala korektnost Blatterjeve uprave. To je bilo povod, da sta lastno preiskavo sprožila ameriško sodstvo in FBI in kaže, da ju je na pravo pot usmeril sam Garcia, užaljen zaradi zaključkov Fife glede preiskave. Ključna priča preiskovalcev pa naj bi bil Charles "Chuck" Blazer, nekdaj najpomembnejši mož v nogometu v ZDA, ki se ga
Joseph Blatter je že 17 let predsednik svetovne nogometne zveze
je kmalu prijel vzdevek »Gospod 10 odstotkov", kar naj bi ponazarjalo njegove zahteve po večmilijonskih deležih pri poslih. V nogometu je nabral več kot 21 milijonov dolarjev. Leta 2013, ko so ga suspendirali, se je začel hiter padec možakarja, ki je zlorabil položaj za življenje na veliki nogi z zasebnimi le-
tali, hoteli s petimi zvezdicami in razkošnimi počitnicami. Nekdaj impozantnega Blazerja, zdaj pa 70-letnika, ki boleha za rakom, čakajo leta zaporne kazni, potem ko se jeizrekel za krivega več obtožb.
Čas bo pokazal, ali je Blatter s tem storil avtogol.
»Pokazali smo jim rdeči karton«
NEW YORK - »Zaradi lastnih interesov so pokvarili nogometni posel po vsem svetu,» je povedala ameriška državna tožilka Loretta Lynch. Obtožbe zadevajo skupno 14 nogometnih uradnikov in marketinških direktorjev. »Dve generaciji nogometnih uradnikov sta svoje položaje izkoristili za sprejemanje podkup-nin,» je dejala Lyncheva in dodala, da preiskava, med katero so odkrili na desetine milijonov dolarjev na «offshore» računih v Hong-kongu, na Kajmanskih otokih in v Švici, še ni končana.
»To je bilo svetovno prvenstvo goljufije. Danes jim kažemo rdeči karton. To je izjemen dan za globalni boj proti korupciji, pranju denarja in utaji davkov,» je povedal Richard Weber, šef preiskovalne skupine pri ameriški davčni agenciji.
košarka
Znani vsi polfinalisti končnice A1-lige
RIM - V košarkarski končnici A1-li-ge so znani vsi polfinalisti. V peti, odločilni tekmi četrtfinalne faze je beneška Uma-na z 88:73 premagal Cantu, Reggio Emilia pa je s 86:62 odpravil Brindisi. V obeh primerih je prevladala prednost domačega igrišča. Polfinala para sta Umana - Reggio Emilia in Sassari - Bologna.
Ancelotti, da ali ne?
MADRID - Zaupnik predsednika Berlusconija Adriano Galliani se je v španski prestolnici še četrtič v treh dneh srečal s Carlom Ancelottijem, da bi ga prepričal, naj se po koncu njegove poti v Real Madridu preseli na klop Milana. Srečala se bosta spet, a kaže, da z dogovorm ne bo nič.
NBA - Ekipa Cleveland Cavaliers je v finalu vzhodne konference doma visoko ugnal Atlanto Hawks s 118:88 in se brez poraza s 4:0 v zmagah uvrstila v veliki finale lige. Zvezdnik LeBron James je dosegel 23 točk, devet skokov in sedem podaj ter večino zadnje četrtine presedel na klopi. zmagovalcem dvoboja med ekipama Golden State in Houstnom, v katerem prva vodi s 3:1 v zmagah.
ROKOMET - Štiriinpetdesetletni Črnogorec Veselin Vujovič, eden najboljših rokometaše v vseh časov, je novi selektor slovenske moške rokometne reprezentance.
DOBIČEK - Švedski organizatorji so sporočili, da so letošnje svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju v Falunu končali s 4,7 milijona evrov dobička.
SMUČANJE - Ameriškega šampio-na z belih strmin Bodeja Millerja (37 let), ki se je v zadnjem času soočal s posledicami poškodb, je ameriška zveza vključila med kandidate za člane reprezentance za svetovni pokal tudi v novi sezoni.
nogomet - Finale evropske lige
Sevilla z rekordom
S četrto zmago so se uvrstili tudi v ligo prvakov prihodnje sezone
Sevilla - Dnjepr Dnjepropetrovsk 3:2 (2:2)
Strelci: 0:1 Kalinic (7.), 1:1 Krychowiak (28.), 2:1 Bacca (31.), 2:2 Rotan (44.), 3:2 Bacca (73.).
Sevilla: Rico, Tremoulinas, Daniel Carrico, Kolodziejczak, Krychowiak, Reyes (od 58. Moreno), Banega (od 87. Iborra), Vitolo, Aleix Vidal, Mbia, Bacca (od 82. Gameiro). Dnjepr: Bojko, Douglas, Fedeckij, Kan-kava (od 85. Šahov), Leo Matos, Čeber-jačko, Fedorčuk (od 68. Bezus), Rotan, Kalinic (od 78. Seleznjov), Konopljanka, Matheus.
VARŠAVA - Čeprav nogometašem Seville v domačem prvenstvu ni uspelo priti na mesta, ki vodijo v ligo prvakov v prihodnji sezoni, pa bodo izbranci Una-ija Emeryja v 2015/16 vseeno del evropske nogometne elite. To so si kot prva ekipa v zgodovini priborili z naslovom prvaka evropske lige.
Španci so bili že pred dvobojem veliki favoriti. A v prvem delu so jim Ukrajinci dihali za ovratnik (nepričakovano so tudi povedli, nato pa minuto pred odmorom tudi izenačili), v drugem pa so nogometaši Seville vendarle upravičili vlogo favorita in se veselili četrtega naslova v tem tekmovanju. S tem so se vpisali v zgodovino, saj so postali prvi klub s tolikšnim številom tovrstnih lovorik. Doslej so bili izenačeni z Juventusom, In-terjem in Liverpoolom.
Tik pred koncem tekme se je po močnem trku zgrudil igralec Dnejpra Matheus in moral z igrišča.
Odbojka: Italija v svetovni ligi 12. junija v Jesolu proti Avstraliji
Konec tedna se bo začela že 26. svetovna liga v odbojki. Letos so jo razširili kar na 32 reprezentanc. Debitanta sta Črna gora in Ka-zahstan, Sloveniji pa je uvrstitev na to tekmovanje spodletelo. Italija je obdržala svoje mesto v najvišjem tekmovalnem rangu. V skupini A so poleg nje še Brazilija, Srbija in Avstralija, pri kateri bo jutri in pojutrišnjem gostovala v prvem krogu. V skupini B so Rusija, ZDA, Iran in Poljska. Šest tekem bo tudi v Italiji. Najbližje nam bo dvoboj 12. junija v Jesolu proti Avstraliji. Proti njej bodo igrali tudi 14. junija v Veroni. Tekmi proti Srbiji bosta 5. junija v Pesaru in 7. junija v Bologni, tekmi proti Braziliji pa 19. junija v Rimu in 21. junija v Firencah. Za tekme svetovne lige je selektor Berruto poklical v reprezentanco 25 odbojkarjev, med njimi tudi mladega Tržačana Bossi-ja. To so podajalci Paolucci, Giannelli, Saitta in Travica, blokerji Men-gozzi, Buti, Piano, Birarelli, Anzani, Bossi in Alletti, tolkači Nelli, Raf-faelli, Vettori, Zaytsev, Lanza, Randazzo, Antonov, Sabbi, Galliani, Botto in Massari ter prosti igralci Rossini, Giovi in Colaci.
Zaključni šesterboj bo od 14. do 19. julija v Rio de Janeiru. Zmagovalec bo v blagajno svoje zveze prispeval milijon dolarjev.
kolesarstvo - Po Italiji
Modolo drugič, Mezgec tretji
Od danes zadnje tri razgibane etape
LUGANO - Ravninska etapa s ciljem v švicarskem Lu-ganu je udeležencem kolesarskega Gira omogočila, da so nekoliko zadihali po torkovi težki etapi in pred odločilnimi boji naslednjih dni. V sprintu glavnine je bil najhitrejši Italijan Sacha Modolo, ki je letos na dirki zmagal že v Jesolu. Blizu uspeha je bil tokrat tudi Luka Mezgec iz moštva Giant-Al-pecina. V cilj je privozil kot tretji, pred njim je bil še Giaco-mo Nizzolo. Mezgec ie sicer dejal, da priložnost za zmago vidi v nedeljskem zaključnem sprintu v Milanu. Moč mu od ponedeljka daje tudi prisotnost žene Renate. »Renata je bila tu, pica je bila, pivo je bilo, vse to mi je dalo novih moči. Upam, da si tudi v Milanu izborim dober položaj in poizkusim 'borbati' za najboljši rezultat,» je z nasmeškom dodal 26-letnik, ki je bil z včerajšnjim sprintom zadovoljen. »Pozicijo pred sprintom sem imel kar dobro. Sprintati sem začel nekoliko prej, kakšnih 250 metrov pred ciljem, ker so zapirali. Na koncu mi je malo zmanjkalo. Modolo je res močan, tako hiter še nikoli ni bil. Sem kar zadovoljen tudi s tretjim mestom,« je povedal Kamničan.
Do konca 98. Gira so še tri razgibane etape, a težji sta predvsem petkova (4.000 metrov višinske razlike) in sobotna z devetimi kilometri makadama proti vrhu Colle delle Fi-nestre. Zdi se vsekakor, da je torkova etapa pokazala, da nihče ne more ogroziti končne zmage Alberta Contadorja, druge po letu 2008. Doslej je vse napade odbil sam, praktično skoraj brez pomoči svoje ekipe. Kljub temu pa ga ni resni nihče ogrozil. Morda lahko to zdaj uspe le še Mikelu Landi.Tak-šen Contador res lahko utegne letos zmagati tudi na francoskem Touru, kjer pa bo konkurenca (Nibali, Quintana in Froome) vsekakor precej bolj močna.
Skupno: 1. Alberto Contador (Špa/Tinkoff-Saxo) 65.04:59; 2. Mikel Landa (Špa/Astana) + 4:02; 3. Fabio Aru (Ita/Astana) 4:52; 4. Andrey Amador (Kos/Movistar) 5:48; 5. Jurij Trofimov (Rus/Katjuša) 8:27; 6. Leopold König (Češ/Sky) 9:31; 7. Damiano Caruso (Ita/BMC) 9:52; 35. Grega Bole (slo/CCC Sprandi Polkowice) 1.30:45; 59. Jan Polanc (Slo/Lampre) 2.06:04.
/
ŠPORT
Četrtek, 28. maja 2015
17
vaterpolo - Končnica A2-lige
Pallanuoto Trieste v finalu za A1-ligo
Pallanuoto Trieste - Item Nuoto Catania 10:6 (2:1, 3:2, 1:2, 4:1)
Pallanuoto Trieste: Jurišic, Podgornik 2, Petronio 2, Ferreccio, Giorgi 5, Giacomini 1, Popovic , Mez-zaroba, Namar, Berlanga, Spadoni, Lagonigro, Vannella.
Nuoto Catania: G. Spampinato, B. Torrisi 1, Ric-cioli, Basile , Sparacino 1, M. Spampinato, G. Torrisi, Casasola 1, Kačar 2, Beltrame, C. Torrisi 1, Pel-legrino.
Izključitve: Ferreccio (T), Giacomini (T), Popovic (T) in Beltrame (C). Številčna premoč: Trieste 5/10, Catania 6/12. Gledalcev: 1500.
Tržaški vaterpolisti so še za korak bližji napredovanju v najvišjo ligo. Sinoči so se po zmagi v tretji polfinalni tekmi proti sicilski Catanii uvrstili v finale končnice, v katerem se bodo pomerili z moštvom Ortigia, prva tekma pa bo že v soboto v Trstu (igra se na dve zmagi).
Pred 1.500 gledalci, ki so zapolnili vse sedeže na tribunah tržaškega bazena Bianchi, so dosegli Tržačani prepričljivo zmago, saj so vodili od vsega začetka. Tretja četrtina, edina, ki so jo dobili gostje, se je sicer končala s tesnim vodstvom gostiteljev s 6:5, a so Tržačani zato popolnoma prevladali v zadnjih desetih minutah.
gorica - ŠZ Olympia
Danes zaključni prikaz znanja
Pri ŠZ Olympia bo danes napočil čas zaključnega nastopa skupin Gymplay, ritmične gimnastike, orodne telovadbe in show dance. Javnosti se bodo v dvorani Mirka Špacapana na Drevoredu 20. septembra predstavili ob 18. uri na prireditvi Olympia got talent, ki bo v vsem podobna znanemu televizijskemu šovu z napovedovalcem in tremi sodniki, svoje mnenje o nastopih pa bodo lahko izrazili tudi gledalci v dvorani. Predviden je nastop čez 80 otrok in mladostnikov, sledila pa bo zakuska.
□ Obvestila
AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI organizira poletni kotalkarski kamp na Peči (Sovodnje) za otroke vrtcev od 29. junija do 3. julija med 8. in 12. uro ter za otroke in mlade osnovnih in nižjih srednjih šol od 15. do 19. in od 22. do 26. junija med 8. in 13. uro. Informacije po tel. 3339353134 (Elena).
TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata dvotedenske jadralne tečaje za otroke od 6. do 14. leta starosti v terminih: od 15. do 26. junija, od 29. junija do 10. julija ter od 13. do 24. julija, od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure. Informacije in vpisi v tajništvu kluba v Trstu, Miramarski drevored 32, ob torkih od 10.00 do 12.00 ter ob petkih od 18.00 do 20.00, tel. 040-422696, info@tpkcntsirena.it in www.tpkcntsirena.it. JK ČUPA vabi osnovnošolske otroke in njihove starše na dan odprtih vrat, ki bo 30. maja v dveh izmenah od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure v sesljanskem zalivu, na sedežu društva. Predstavili bomo jadrnice razreda Optimist in se spustili v morje z večjo jadrnico FIV555. Ne pozabite na kopalke, brisačo, primerno obutev in seveda dobro voljo!
NK KRAS prireja športno-nogometni kamp od 22. do 27. junija na nogometnem igrišču v Repnu za dečke in deklice letnikov 2002/2009. Vpis do 15. junija. Prijave in info na tel. 040-2171044, 3341258848 (Ester) 333-2939977 (Roberta).
ŠD JUVENTINA organizira v soboto, 13. junija, od 10.00 dalje na igrišču Juventine v Štandrežu turnir 12 ur nogometa&greenvolley. Novosti: turnir v igri zadeni prečko in beer pong. Zvečer zabava z DJ Bestcompany Tour. Vpis do 7. junija. Info: Maja 3290913340 in Nikol 3297864633. MLADINSKI NOGOMETNI KAMP SOVODNJE 2015 na nogometnem igrišču v Sovodnjah in sicer od 15.06. do 19.06.2015 v jutranjih urah od 08.30 do 12.30 ure. Prijavijo se lahko dečki in deklice rojeni v l.2001 do l.2010. Prijave (do četrtka 11.06.2015) in informacije po elektronski pošti: asdsovodnje@libero.it; ali po telefonu: 0039 - 3283674301 (Rudi Devetak), 0039 - 3297411459 (Ljubica Butkovič), 0039335312083 (Aleksij Soban), 0039 - 3346691042 (Edi Pavletič), 0039-3897977416 (Luka Cijan), 00386 - 40607320 (Rok Černe). FC PRIMORJE organizira od ponedeljka, 15. junija do sobote, 20. junija nogometni kamp na Proseku. Namenjen je otrokom od letnika 2002 do 2008. Urnik od 8. do 17.30, poskrbljeno za malico, kosilo in razne dejavnosti. Vse informacije na tel.: 329-6022707 (Roberto) oz. 333-4239409 (Aleksander).
»GURNCE - DULNCE« Bazovica 2015, v soboto, 30. maja ob 17.30, v športnem centru Zarje v Bazovici. Tekmo bo povezoval duo Marucelli&Arduini. Nastop navijaške skupine Cheerdance Millenium. Poskrbljeno za pijačo in jedačo.
košarka - Pogovor s trenerjem Sokola Zoranom Lazarevskim
Kje so mladi?
Sokol še ni zaključil svojih letošnjih nastopov, a je vendarle dosegel glavni letošnji cilj: obstanek v ligi. Začetek prvenstva je bil zelo dober, po bo-žično-novoletnih praznikih pa je intenzivnost na treningih in tekmah popolnoma padla: »Da je to stalnica, sem ugotovil že v prejšnjih letih, odkar treniram tu. V tem obdobju se trenira zelo malo ali skorajda nič, prvenstvo pa se začne takoj po praznikih. Če dva tedna ne treniraš nič, pa se seveda pozna,« pravi trener Zoran Lazarevski.
Se je to potem nadaljevalo?
Potem so se začele kopičiti še poškodbe, službene odsotnosti in nikakor nismo mogli sestaviti niza dobrih tekem. In zato je bil konec slab.
In prav zato ste se rešili šele skozi šivankino uho. Bi se lahko izognili play-outu?
Seveda. V prvem delu smo premagali tudi prvouvrščeni Gradež in drugouvrščeni Santos, v drugem pa se ni izšlo.
In tudi v play-outu ni bilo vse lahko. Ko smo izgubili proti Spilimbergu (zadnjeuvrščena ekipa, op.a.), nam je voda res tekla v grlo. Fantom smo dejali, da se moramo nujno zbrati, saj bomo sicer izpadli. Sanirali smo nekaj poškodb, tudi Saša Ferfoglia se je vrnil in šlo je v pravo smer.
Med nosilci so bili tudi mladinci, pa vendar ste na pomoč poklicali starejše igralce ...
Potrebovali smo jih. V bistvu smo bili zelo okrnjeni. V Spilimbergo smo odšli v osmih, med njimi so bili trije kadeti U17. Od 18 igralcev smo na koncu ostali v petih, šestih. Od starejših sta ostala le Hmeljak in Štokelj.
Se strinjate, da je tvegano sestavljati ekipe s starejšimi igralci?
Strinjam se. To smo že vedeli, zato smo si rekli, da moramo priključiti čim več mladih. In z nekaterimi smo zelo zadovoljni. Sardoč je konstantno igral, bil je eden najboljših, Kojanec je do poškodbe tudi vlekel voz, Ušaj ni dal vsega, izkazal se je bolj proti koncu prvenstva, a je to razumljivo, saj je bil na začetku sezone tri mesece na izmenjavi. Coloni ni imel resne minutaže, kar je dobil, pa je izkoristil in pokazal velik napredek. Vendar ti mladi igralci, brez pomoči starejših, ne bodo nikoli dozoreli.
V kolikor so starejši bili velikokrat odsotni, kakšen zgled so lahko za mlade?
Niso vsi starejši naenkrat zmanjkali, vendar so se izmenjavali. Tu pa je še drugi problem, da tudi mladih je premalo. Če bi bilo 12 mladih in tri starejši, ne bi bilo težav. Vendar mladih je pet, šest. Vsi bi radi, da bi tudi naši igralci šli v višje lige, s kom pa naj potem igra Sokol? Vsi pravijo, da smo stara ekipa, a kje so mladi, ki lahko igrajo? Tudi Breg in Bor nimata mla-
Zoran Lazarevski
fotodamj@n
dih, izjema je Kontovel. Med mladimi ni kvalitete. Nismo ekipa, ki išče stare igralce ... starejši pridejo, da hvala bogu lahko odigramo tekmo do konca. Tudi s samo sedmimi ali osmimi mladimi pa ne moreš igrati.
Zakaj je med mladimi tako malo kvalitete?
Otrok je manj. To opažam že pri U17, kjer štiri mesece nismo trenirali v popolni postavi: deset fantov trenira, tri do štirje pa so neredni. In prav zato, tudi tistih nekaj boljših igralcev ne trenira kvalitetno, zato smo jih povabili na članske treninge, da so vsaj trenirali intenzivneje.
Kakšna je lahko bodočnost te ekipe?
Mladi morajo igrati, priključiti bi morali še nekaj igralcev U17, preveliko breme pa bi bilo, ko bi ligo prepustili izključno mladim. Ta liga je še kar kakovostna, zato je dobro, da bi kdo od starejših ostal. Še naprej pa treba čim več priložnosti dajati mladim, saj starejši bodo prej ali slej končali.
Je kdo od mladih že pripravljen za kako ligo više?
Po pravici povedano višjih lig dobro ne poznam. Sigurno bodo, vendar mislim, da je dobro, ko bi še nekaj tekem odigrali v D-ligi, potem pa bo gotovo še priložnost za prestop v višjo ligo. Stopničko više bi se lahko preizkusili predvsem Sardoč, ki je v končnici pokazal zrelost, Kojanec, ki prednjači zaradi borbenosti, in Ušaj. (vs)
□ Obvestila
AŠD ZARJA IN Š.C. MELANIE KLEIN od 22. junija do 3. julija prirejata Nogometni kamp za osnovno - in srednješolce. Vpisovanja na: www.melanieklein.org ali v društvenem uradu ( ul. Cicerone 8 ) ob ponedeljkih od 15. do 19. ure, ob sredah od 9. do 13. ure in ob četrtkih od 14.30 do 18.30. Info na www.melanieklein.org, info@melanieklein.org, 3457733569 Število mest omejeno.
AŠZ SLOGA in ZSŠDI prirejata odbojkarski kamp od ponedeljka, 15. do srede, 24. junija. Kamp bo potekal v telovadnici openske srednje šole in je namenjen deklicam in dečkom med 6. in 13. letom. Prijave in informacije do 10. junija na tel. 040-635627, sloga.info@gmail.com. ŠZ BOR, Gimnastični odsek, vabi na zaključno akademijo, ki bo v nedeljo, 31 .maja 2015 ob 18.00 na stadionu 1. maja v veliki dvorani Bojana Pavletiča.
PLAVALNI KLUB BOR organizira intenzivni tečaj plavanja za otroke od 4. do 8. leta starosti v bazenu Bianchi v Trstu drugi, tretji in četrti teden v juniju. Za informacije in vpis pokličite na 04051377 (ob delavnikih v popoldansko-večernih urah) ali pa pošljite sporočilo na elektronsko pošto: urad.bor@gmail.com.
ŠD SOVODNJE organizira v nedeljo 2. Green Volley So&So od 9.00 do 21.00 na igrišču v Sovodnjah. Sledi nagrajevanje in glasba z DJ-ejem.
AŠD POLET, ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL in ZSŠDI organizirajo košarkarski kamp v Prosvetnem domu in na Pikelcu na Opčinah. Prva izmena od ponedeljka 22. junija do petka 26. junija 2015, druga izmena od ponedeljka 29. junija do petka 3. julija 2015. Kamp je namenjen dečkom in deklicam letnikov 2002 in mlajših. Info: Damjan Košuta - 348/3342397 ali Erik Piccini -340/4685153, e-mail: poletkosarka@libero.it
TPK SIRENA v sodelovanju z ZSŠDI vabi na predstavitev knjige V ŠOLI JADRANJA - Jadranje na Optimistu, ki bo v petek, 5. junija, ob 18.30 na društvenem sedežu, Miramarski drevored 32. AŠD SOKOL ,pod pokroviteljstvom ZSŠDI, prireja kamp minivolleya za punčke in fantke letnikov 2008 do 2004 v nabrežinski telovadnici od 15. do 19. junija od 8.30 do 13.00. Za info na tel. 348-8850427 (Lajris) ali 040-200941; csdasdsokol@gmail.com. ŠD BREG v okviru praznovanj ob 50-letnici društva bo v soboto, 20. junija (od 17.00 dalje), organiziral »revival« vseh nogometašev, ki so kdajkoli igrali pri Bregu. Za informacije in prijave: 3488833730 (Paolo) in 3358194395 (Livio). 27. junija pa bo v Dolini prijateljski nogometni turnir s pobratenim Kočevjem. TENIŠKA SEKCIJA ŠZ GAJA - Padriče organizira od 15. junija do 3. julija začetniški in nadaljevalni tečaj za osnovnošolce in srednješolce. Pojasnila in prijave na tel. št. 389-8003486 (Mara).
AŠD SK BRDINA vabi vse člane na udeležbo rednega volilnega občnega zbora v petek, 5. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu društva na Opčinah, Repentabrska ul. 38.
PLANINSKI SVET
Planinska šola
....Mladinski odsek Slovenskega planinskega društva Trst se aktivno ukvarja z uvajanjem mladine v spoznavanje narave, v odkrivanje kraškega ter gorskega sveta, saj se zaveda, da pomeni gibanje v naravi ne le fizično dejavnost in rekreacijo, ampak je istočasno tudi vir etičnih, estetskih, raziskovalnih, kulturnih in duhovnih vrednot, ki prispevajo k človekovi splošni izobrazbi in osebni rasti. Vtem prepričanju prireja od ponedeljka, 29. junija do sobote, 4. julija 2015, petnajsto izvedbo Planinske šole na Planini Pri jezeru nad Bohinjem, namenjeno osnovnošolski mladini. Med tednom se bodo udeleženci podajali na izlete različnih težavnostnih stopenj, prosti čas pa bodo izrabili za družabne igre v koči in v njeni bližini. Za vpis in formacije pišite na naslov: mladin-ski@spdt.org ali katjastarec@yakoo.it.
Skupina Drugače mladih
članov Slovenskega planinskega društva se bo podala v soboto, 30. maja 2015, na prijeten in zanimiv sprehod v naravo. Kot tokratni cilj si je izbrala grade-ško laguno; točneje podala se bo na ogled naravnega parka, "Isola della Cona". Sprehod, je primeren za vse, traja približno tri ure. Vodil ga bo Paolo Raseni. Po-hodniki se bodo zbrali ob 9.00predBow-lingom v Sesljanu in z osebnimi avtomobili nadaljevali pot do lagune. Za informacije pokličite na tel. št. 040 775312 (odgovarja Paolo Raseni).
Dan slovenskih planinskih doživetij 2015
Planinska zveza Slovenije in PD Kranj vabita v soboto, 13. junija 2015, na dan posvečen rekreaciji v naravi, na Dan slovenskih planinskih doživetij.
Letošnje srečanje bo na Krvavcu. Organizatorji so za priložnost pripravili vrsto pravih planinskih doživetji, za odrasle, mlade in najmlajše ter za turne kolesarje. Pohodom bo v zgodnjih popoldanskih urah sledil slovesni sprevod praporščakov ter slavnostna prireditev. Praznika se bodo udeležili tudi tržaški planinci. Predviden je prevoz z avtobusom. Prijave sprejemamo do ponedeljka, 8. junija. Za informacije in prijavo lahko pokličete na tel. št. 040 413025 (Marinka).
44. Srečanje obmejnih planinskih društev
Srečanja in druženja so med planinci zelo občutena saj pospešujejo izmenjavo mnenj in stikov, krepijo sodelovanje in tkanje prijateljskih vezi. Pred več kot štiridesetimi leti je med slovenskimi planinci z Jesenic, Celovca, Gorice in Trsta vzklila pobuda za vsakoletno srečanje. Pozneje so k pobudi pristopili tudi beneški planinci. Po prvem srečanju, ki je bilo leta 1972 na Golici, so se slednja vrstila, vsako leto v drugem kraju. Letošnje srečanje bo v nedeljo, 14. junija 2015, na Vrhu pri Gorici v organizaciji Slovenskega planinskega društva Gorica, in ob sodelovanju ŠKD Danica, Gospo-
darske zadruge Brajda Vrh ter Jamarskega društva Kraški krti.
Planinci se bodo zbrali ob 9.30 pred Kulturnim in športnim središčem Danica na Vrhu. Od tod bosta štartala dva pohoda (krajši in daljši) po Doberdobski planoti, mimo krajev, vezanih na najbolj krvava dogajanja med prvo svetovno vojno. Sledil bo uradni del srečanja in krajši kulturni program. Slovensko planinsko društvo Trst vabi svoje člane, da se srečanja udeležijo v čim večjem številu. Iz organizacijskih razlogov prosimo za potrditev prisotnosti na srečanju do vključno sobote, 6. junija na tel. številko 040 413025.
Potepanje po Črni gori
Planinsko društvo Integral iz Ljubljane organizira dvanajstdnevno pla-ninsko-kulturno potepanje po Črni gori od 19. do 30. avgusta 2015. Slovensko planinski društvo Trst se pridružuje mikavni pobudi pobratenega društva in vabi svoje člane, ki bi se želeli udeležiti izleta, da se čim prej javijo. Za informacije lahko pokličete na tel. številko 040 413025.
Primorski
dnevnik
f
Z vami, naprej.
Posebna naročniška akcija
za nove naročnike ob
70. letnici Primorskega dnevnika
Vsem, ki se bodo odločili postati naročniki na Primorski dnevnik, nudimo do konca meseca maja posebno ponudbo: 7-mesečno naročnino za samo 100 evrov. Vsak nov naročnik bo prejemal Primorski dnevnik na dom do 31. decembra 2015, do konca maja pa bo zanj časopis brezplačen!
A
A
A
A
A
A
M
APrimorski
r	dnevnik
za informacije: Trst: 040 7786300 - Gorica: 0481 356320
www.primorski.eu
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 28. maja 2015
19
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.00 Tv Kocka: Prvi odcep desno 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Film: Nekoč je bila dežela pridnih, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Sto-rie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Show: La prova del cuoco 14.05 16.35 La vita in di-retta 15.00 Torto o ragione? Il verdetto finale 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affa-ri tuoi (v. F. Insinna) 21.15 Stanotte al Museo Egizio 23.40 Aktualno: Porta a porta
RAI2
6.00 14.00 Detto fatto 7.10 Nad.: Streghe 8.30 Nad.: Il tocco di un angelo 10.0013.30 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 17.55, 18.20, 20.30, 23.50 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Ghost Whisperer 17.00 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: Blue Bloods 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.10 Virus - Il contagio delle idee 0.05 Obiettivo Pianeta
RAI3
RAI4
11.55 Heroes 12.40 18.35 Andromeda 13.45 20.15 Star Trek Enterprise 14.30 90210 1 5.15 Heartland 16.00 Joan of Arcadia 16.50 17.40 Novice 16.55 Streghe 17.45 The Lost World 19.25 Doctor Who 21.15 Teen Wolf 22.00 Supernatural 22.45 Film: Blitz (krim.)
RAI5
RAI MOVIE
12.45 Film: Il grande paese (vestern, '58) 15.35 Film: I cospiratori (dram., '70) 17.45 Novice 17.50 Film: Io sono con te (biogr.) 19.35 Film: The Clan (dram., '09)
21.15 Film: Amore senza confini -Beyond Borders (dram., '03, i. A. Jolie, C. Owen)23.25 Movie.Mag 23.55 Film: The Descent - Discesa nelle tenebre (horor, '05)
RAI PREMIUM
11.05 Nad.: Un posto al sole 12.10 Nad.: Terapia d'urgenza 13.0519.25 Nad.: Terra Nostra 13.50 23.10 Serija: Sule tracce del crimine 15.35 Aktualno: Anica - Appunta-mento al cinema 15.40 Film: William & Kate (rom.) 17.10 Nad.: Legami 17.50 0.05 Novice 17.55 Nad.: Batticuore 18.40 Nad.: La signora in rosa 20.20 Nad.: Provaci ancora prof! 21.20 Film: Paolo Borsellino - I 57 giorni (dram.)
RETE4
6.40 Serija: Miami Vice 8.45 Nad.: Cuore ri-belle 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportel-lo di Forum 15.30 Serija: Hamburg Di-stretto 2116.35 Ieri e oggi in Tv
6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tgr Buongior-no Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 18.55, 0.00 Dnevnik in vreme 12.25 Kolesarstvo: Giro mattina 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la sto-ria 14.50 Rubrike 15.10 Kolesarstvo: Giro d'Italia, prenos 18. etape 18.00 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 #TreTre3 20.30 Nan.: Il candidato - Zucca presidente 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: The Lincoln Lawyer (krim., '11, i. M. McConaughey) 23.15 Nad.: Scandal
16.50 Serija: Walker Texas Ranger19.30
Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Alive - Forza della vita
_CANALE5_
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Uomini e donne 16.10 Amici fase serale 16.20 Nad.: Il segreto 17.00 Pomerig-gio Cinque 18.45 Caduta libera 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'in-decenza 21.10 Nad.: Le tre rose di Eva 23.15 Supercinema
_ITALIA1_
6.40 Risanke 8.25 Nad.: Smallville 10.15 Nan.: Chuck 12.05 Cotto e mangiato 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 13.55 Nan.: Simpsonovi
14.15 La Terra vista dal cielo 15.15 Oceani 16.15 Cinque buoni motivi 16.25 Eduardo e il Novecento 17.40 Ples 18.25 Novice 18.30 20.45 Memo - L'agenda culturale 18.551 tesori perduti di Kabul 20.00 Divini devoti 21.15 Petruška 22.20 Paul Taylor Dance Company 23.15 David Letterman Show
14.50 Serija: The Big Bang Theory15.20
Serija: Merlin 16.15 Serija: The Vampire Diaries 17.10 Nan.: Love Bugs 17.30 Serija: Dr. House - Medical Division 19.00 Fat-tore umano 19.30 Notorius 19.55 Karaoke 20.30 Serija: N.C.I.S. - Miami 21.10 Shark Tank
_IRIS_
13.40 Film: L'infermiera nella corsia dei militari (kom.) 15.30 Film: L'amico del cuore (kom., It., '98, r. in i. V. Salemme) 17.15 Film: Fuori il malloppo (dram., '71) 19.10 Serija: A-Team 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Fuoco assassino (triler, '91, i. R. De Niro)
_laz_
7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 19.55 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Navarro 16.20 Serija: Le strade di San Francisco 18.05 Serija: Il commissario Cordier 20.30 0.15 Otto e mezzo 21.10 Anno Uno
_lazd_
6.301 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 Chef per un giorno 9.101 menù di Benedetta 11.00 20.05 Cuochi e fiamme 13.00 21.10 Nad.: Grey's Anatomy 16.00 Serija: Providence 17.00 19.00 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 0.50 La mala edu-caxxxion
TELEQUATTRO
7.00 Sveglia Trieste! 8.3013.00 Dodici minuti con Cristina 12.30 Rotocalco Adn-kronos 12.40 Le ricette di Giorgia 13.15
17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Trieste in di-retta 20.00 Qua la zampa 20.05 Happy Hour 21.00 Ring
_LAEFFE_
11.4518.35 Bourdain: Cucine segrete 13.35 20.00 Il cuoco vagabondo 15.40 Chef Sara sulle Alpi 17.35 Jamie: Menu in 15 minuti 19.35 Novice 21.00 Film: Thumbsucker -Il succhiapollice (dram.) 22.45 Nad.: Xanadu - A luci rosse...
_CIELO_
12.00 Junior MasterChef Australia 14.15 MasterChef USA 15.15 Junior MasterChef Italia 16.15 Buying & Selling 17.15 Case in rendita 18.00 Fratelli in affari 20.15 Dok.: House of Gag
21.10 Film: Bitch Slap - Le superdotate (akc.) 23.15 Film: Viol@ (dram.)
_DMAX_
12.30 Storage Wars 13.20 19.30 Rimozio-ne forzata 15.05 Nudi e crudi 15.55 Turt-leman 16.50 Airport Security 18.35 21.10 Affari a quattro ruote 22.55 Salt Lake 23.45 Most Shocking
SLOVENIJA1
6.00 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.2018.25 Kviz: Vem! 11.05 Nad.: Moji, tvoji, najini 11.50 Turbulenca 12.20 Kaj govoriš? = So vakeres? 12.35 Evropski magazin 13.00 15.00, 17.00, 18.50, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Odkrito 14.20 Slovenci utrinki 15.10 Mostovi - Hi-dak 15.45 18.10 Risanke in otroške serije 16.15 Točka preloma 17.30 0.35 Ugrizni-mo znanost 17.55 Novice 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.40 Sveto in svet
SLOVENIJA2
6.00 Zabavni infokanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.05 Kviz: Male sive celice 8.50 Infodrom 9.00 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 9.55 Odprta knjiga 10.15 Dobro jutro 12.45 Točka 13.25 Odd.: Bleščica 14.20 Dok. film: Hotel Palace 15.15 Dok. serija: Neokrnjeni kotički sveta 16.20 Pričevalci 17.55 Košarka: državno prvenstvo (m), Tajfun - Rogaška, finale, 4. tekma, prenos 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Film: Dragulj (dram.) 21.45 Nan.: Sodobna družina 22.15 Dok. film: Benjamin Britten - Mir in vojna
_KOPER_
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmenja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Nogomet: Europa league, finale 16.20 Dok. odd.: K2 16.50 Alpe Jadran 17.20 Webolu-tion 18.00 23.50 Izostritev 18.35 Vreme 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.05 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dogodki 19.45 22.15 Glasba zdaj 20.00 Zvočno klasični 20.45 City Folk 21.15 Istrska potovanja 22.30 Lynx magazin 23.20 Med valovi
_POP TV_
7.00 Risane in otroške serije 8.05 10.00, 11.10, 12.20 Tv prodaja 8.20 17.20 Nad.: Moje srce je tvoje 10.15 16.00 Nad.: Zaljubljen do ušes 11.25 15.00 Nad.: Dubrovni-ška zora 12.35 Serija: Lepo je biti sosed 13.35 20.00 MasterChef Slovenija 17.00 18.55, 22.25 Novice in vreme 21.20 Serija: Epilog 23.00 Serija: Na kraju zločina 23.55 Serija: Policijska družina
_KANAL A_
7.0018.00 Svet 7.55 Risanke 9.1011.40 Serija: Odvetnik z ulice 10.00 Pazi, kamera!
IP.IS
Četrtek, 28. maja Iris, ob 12. uri
VREDNO OGLEDA
Sbatti il mostro in prima pagina
Italija 1972
Režija: Marco Bellocchio Igrajo: Gian Maria Volonté, Laura Betti, Fabio Garriba in Carla Tato
V Milanu posilijo in ubijejo prikupno gimnazijko. Glavni urednik pomembnega neodvisnega časopisa zaneti ogenj proti skrajno levičarskemu parlamentarcu in ga osumi dekletovega umora. Urednikovo natolcevanje, ob pomoči bivše ljubimke, doseže dober uspeh, saj mu bralci in oblasti verjamejo, a nenadoma se nekaj zaplete.
Od realizacije Bellocchiovega filma, ki je ob izidu naletel na zelo različne kritike in mnenja, je preteklo že ena-inštirideset let, delo pa je kljub vsemu še vedno nadvse aktualno.
10.35 12.30, 12.45 Tv prodaja 10.50 Serija: Kamp razvajencev 13.0016.15 V živo iz hiše Big Brother 13.30 17.05 Serija: Komisar Rex 14.30 Film: Charliejevi angelčki (akc., '00) 16.35 18.55 Serija: Novo dekle 19.30 Film: Modeli (kom., '08) 21.20 Big Brother 22.50 Film: Maščevanje (akc., '90, i. K. Cost-ner)
PLANETTV
10.55 18.10 Nan.: Allo allo 11.35 Tv prodaja 12.10 17.10 Nan.: Preiskovalci na delu 13.05 Nad.: Sulejman Veličastni 14.15 Ellen 15.15 Nan.: V kritičnem stanju 16.10 21.00 Bar 19.00 Danes 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 22.00 Ta teden z Juretom Godlerjem 22.35 Nan.: Lov na osumljenca 23.30 Bar doma
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena, Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena, Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena, Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 12.15 Pesem morja, zemlje in ljudi - Bar-kovlje nekoč in danes; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Atilij Kralj: Uače naš - 7. del., sledi Music box; 18.00 Kulturne diagonale: Film, kamera, ekran, sledi Music box; 19.20 Napo-vednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Poslovne informacije; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Planinski vodnik; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Filmofil; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e societa; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 14.35 Glasba; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.35 Nel paese delle donne; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Glasba; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Tutti i topi vogliono ballare; 0.00 Notte-tempo.
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20 Četrtek, 28. maja 2015_VREME, ZANIMIVOSTI
/
100 let ameriškega pisatelja Hermana Wouka
NEW YORK - Ameriški pisatelj Herman Wouk je včeraj praznoval 100. rojstni dan. Wouk se je uveljavil z vojnim romanom Upor na ladji Caine (1951), v katerem je v realističnem slogu podal psihološko analizo konflikta med vojaško poslušnostjo in osebno odgovornostjo. Kot poroča spletni portal abcnews, namerava pisatelj jubilej proslaviti s knjigo, ki bo nosila naslov Sailor and Fiddler: Reflections of a 100-Year-Old Author (Mornar in goslač: Refleksije stolet-nika) in ki naj bi izšla decembra pri založbi Simon & Schuster. Knjiga se bo osredotočila na čas, ko je bil Wouk med drugo svetovno vojno v ameriški mornarici, v njej pa bodo tudi refleksije na njegove judovske korenine, tema, h kateri se pri svojem delu vedno znova vrača.
Za Broadway 2014/2015 najdonosnejša sezona doslej
NEW YORK - Sezona 2014/15 je bila za Broadway najdonosnejša v njegovi zgodovini. Beležili so kar 13,1 milijona gledalcev, ki so jim v blagajno prinesli 1,36 milijarde dolarjev, kar je skoraj osem odstotkov več kot leto prej. K temu so pripomogli predvsem muzikali, kot sta Levji kralj in Mormonova knjiga, pa tudi nastopi hollywoodskih zvezdnikov.Samo Levji kralj je prinesel 101,9 milijona dolarjev, zelo donosna pa sta bila tudi muzikal Wicked (Zlobna), s katerim so zaslužili 66,1 milijona dolarjev, in The Book of Mormon (Mormonova knjiga), katerega iztržek je bil 84,2 milijona dolarjev.
nairobi - Kenijski odvetnik
Za Obamovo hčer Malio ponudil čredo 50 krav
NAIROBI - Kenijski odvetnik je ameriškemu predsedniku Baracku Obami ponudil 50 krav in izbor druge živine v zameno za roko predsednikove 16-letne hčere Ma-lie, da bi tako uresničil svoje sanje o poroki s »prvo hčerjo«. Felix Kiprono je za kenijski časnik The Nairobian zatrdil, da je za poroko z Malio pripravljen plačati 50 krav, 70 ovc in 30 koz. Za Malio se je začel zanimati leta 2008, ko se je Obama potegoval za prvi predsedniški mandat, njegova hči pa je bila stara samo deset let.
»Od takrat nisem bil v zvezi z nikomer in obljubljam, da ji bom zvest. Željo sem delil s svojo družino, ki je pripravljena povišati ceno za nevesto,« je povedal. Ki-prono namerava svojo ponudbo predstaviti Obami, ko bo ta julija v Kenijo prišel na svoj prvi uradni obisk. Odvetnik upa, da bo Obama v Kenijo takrat pripeljal svojo hčer. V Keniji se je sicer rodil Obamov oče, na zahodu države pa še vedno živi predsednikova babica po očetovi strani, ki je stara več kot 90 let.
Mlad odvetnik, katerega natančna starost ni bila razkrita, je dejal, da je že naredil načrt, kako bo Malio zaprosil za roko. To bo storil na vrhu hriba blizu njegove vasi. Na poroki pa bo namesto šampanjca v potokih teklo tradicionalno kenijsko mleko mursik.
Istrski ipsilon med junijem in septembrom dražji
ZAGREB - Na avtocestah v hrvaški Istri, znanih kot istrski ipsilon, bodo med 1. junijem in 30. septembrom zvišali cestnine za deset odstotkov. Trenutno je treba za 77 kilometrov med Umagom in Puljem za osebni avtomobil odšteti 42 kun (5,60 evra). Podjetje Bina-Istra, pod katerega spada največji kon-cesionar, francosko podjetje Bouygues, je objavilo, da so se za zvišanje cestnin odločili zaradi nezadostnih prihodkov, ki so posledica težavnih gospodarskih pogojev. Manjši priliv v svojo blagajno je pripisalo septembrski uveljavitvi davka na dodano vrednost (DDV) tudi na znesek cestnine. Takrat koncesionarji v Istri niso zvišali cene uporabe avtocest, za katere skrbijo.
»Ne glede na zvišanje prometa, ki ga imamo, so stroški zaradi DDV povzročili znižanje prihodkov, ki jih potrebujemo za kritje stroškov, nastalih pri vzdrževanju infrastrukture. Med poletnimi meseci so ti zaradi večjega prometa občutno višji,« je po poročanju časnika Glas Istre dejal direktor Bina-Istre za upravljanje in vzdrževanje Christian Santaleza.
S poletnim zvišanjem cestnine bodo zagotovili finančno stabilnost do konca leta, kar je tudi predpogoj za nadaljevanje gradnje avtocestne mreže v hrvaški Istri, je še dejal Santaleza.
new york - Angela Merkel po Forbesovi lestvici
Ze peto leto prva na seznamu
najvplivnejših žensk na svetu
NEW YORK - Nemška kane-
lerka Angela Merkel je že peto leto zapored na vrhu Forbesove lestvice najvplivnejših žensk na svetu, za vrat pa ji diha Hillary Clinton. Sledijo jima soproga Billa Gatesa Melinda, predsednica ameriške centralne banke Janet Yellen in direktorica General Motorsa Mary Barra. Na šestem mestu lestvice je prva dama Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagard, sedma pa je brazilska predsednica Dilma Rousseff. Prvo deseterico sklenejo članica uprave Facebooka Sheryl Sandberg, izvršna direktorica YouTuba Susan Wojcic-ki in ameriška prva dama Michelle Obama.
Med novinkami na lestvici francoska tiskovna agencija AFP izpostavlja ameriško pop zvezdnico Taylor Swift, ki se je uvrstila na 64. mesto in je s 25 leti tudi najmlajša med stoterico. Clintonova, ki je aprila napovedala kandidaturo za Belo hišo, je bila lani na šestem mestu, v letih 2011 in 2012, ko je bila ameriška državna sekretarka, pa je bila na drugem, za Merklovo.
Kot piše Forbes, bi lahko Mer-klova po volitvah v ZDA prihodnje leto prvič po letu 2010 izgubila naslov. Clintonova ima namreč dobre možnosti, da prevzame vodenje »svobodnega sveta«. Forbes je v zadnjih 12 letih nemško kanclerko desetkrat uvrstil na lestvico, od tega je bila devetkrat na prvem mestu. Merklova je bila na položaj prvič izvoljena leta 2005, pred dvema letoma pa je osvojila že tretji mandat.
Sicer pa z geografskega vidika na lestvici prednjačijo ZDA. Na njej
je namreč 59 Američank. 18 jih je z azijsko-tihomorskega območja, pri čemer je najvišje, na 11. mestu, juž-nokorejska predsednica Park Geun-Hye, 12 jih je iz Evrope, po štiri iz Latinske Amerike in Bližnjega vzhoda ter tri iz Afrike.
Med novinkami so še zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini na 36. mestu, ameriška generalna tožilka Loretta Lynch na 34. in bodoča odgovorna urednica
časnika The Guardian Katharine Viner na 80. mestu.
Ameriška revija še navaja, da je na lestvici osem voditeljic držav in monarhinja, ki vodijo države s skupnim BDP 9100 milijard dolarjev. Med stoterico najvplivnejših je tudi 15 milijarderk, ki imajo skupaj pod palcem 73,3 milijarde dolarjev. Najvišje, na 12. mestu, je Oprah Winfrey, ki je »težka« tri milijarde, še navaja AFP.