ŠTEV. 2 LET« IV ★ FEBRUAR 19 6 8 GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE Mnenje predsednika SP o novem delovnem času V zadnjem času smo slišali in brali mnogo različnih mnenj o novem delovnem času. Najprej si pridimo na jasno s samim imenom: »novi« ali »deljeni« delovni čas? Samo prvi izraz ustreza in časopisi so z debelo tiskanimi naslovi »Deljen delovni čas« povzročili veliko zmedo. Deljen delavni čas bi bil na primer od osmih do dvanajstih in od štirih do osmih. Novi delovni čas Pa je le pomaknjen z jutranjih na dnevne ure. Pri tem prihajanju na novi delovni čas, pa si postavljamo vprašanja, kako bo z družbeno prehrano, otroškim varstvom in ne nazadnje celodnevnim bivanjem otrok v šolah? Čeprav prehaja po posameznih kolektivih na novi delovni čas le manjše število ljudi iz upravnih in režijskih služb, je potrebno urediti tudi taka vprašanja. O vsem tem še ni bilo večjih javnih razprav v okviru našega kolektiva. Tako ljudje ne vedo, kateri bodo delali po »novem« in kateri ne,. Kdor gleda na povečanje produktivnosti kot na osnovo za dvig življenskega standarda prav gotovo n« zanika možnosti, da utegne biti novi delovni čas eden izmed pripomočkov za njeno povečanje. Hkrati pa se, bo seveda vprašal ali bo takšna sprememba pozitivno vplivala konkretno nanj in na njegovo delovno organizacijo in ali se bo z novim umikom produktivnost zares povečala. Zato bi bilo prav, da sindikalna podružnica in samoupravni organi temeljito razpravljajo o uvedbi novega delovnega časa. Pri tem bi se opirali na priporočilo plenuma ObSS, da posamezni kolektivi prehajajo na novi delovni čas postopoma, po pogojih in ne kampanjsko ter nepremišljeno. Prane Perše BESEDA O Dr. France Prešeren Se je rodil v Vrbi — prijazni gorenjski vasici leta 1800, umrl pa je v Kranju star komaj 49 let. V tej kratki življenski dobi je kot izredno nadarjen doktoriral na Dunaju, tako da je postal doktor prava. Kot odvetnik je dolgo služboval v Ljubljani, zadnja leta pa v Kranju. Že kot študent je gledal na družbo drugače kot drugi ljudje in svoja zapažanja prelil v pesmi, za katere je imej vedno dovolj nasprotnikov, ki so ga ovirali pri njegovem delu. V svojih pesmih je izpovedoval življenje in misel svobodne človečnosti, bratstva in enakopravnosti med ljudmi in narodi. Bil je velik nasprotnik takratnih družbenih, narodnostnih, rasnih in drugih predsodkov, ki utesnjujejo človeka. V družbi z duhovno sorodnim prijateljem — učenjakom, estetom in knjižnim zgodovinarjem Matijo Čo- PREŠERNU pom je spoznal potrebo, da dobijo Slovenci svojo besedno umetnost, ki bi ustrezala slovenskemu narodu. Prvo svojo pesnitev je objavil v »Ilirskem listu« pod naslovom »Deklcam«. Pozneje je objavljal svoja dela v »Kranjski Čbelici« in nazadnje v »Rokodelskih Novicah«. Največ svojih del je napisal v poslednjih letih svojega življenja. Leta 1846 je napisal svoje slovite Poezije, ki so bile prva slovenska pesniška zbirka. V svojih pesmih je opeval neuslišana ljubezenska čustva, zaostalo družbeno okolje, domače literarne in kulturne odnose. Najbolj dovršeno njegovo delo pa so bili Soneti nesreče ali Sonetni venec, katere je posvetil Primčevi Juliji. Krst pri Savici in Zdravljico pa je posvetil slovenskim ljudem, v katerih jih je učil ljubiti svoj narod, na katerega je bil tako ponosen in na Slovence,' katere je nad vse spoštoval. (Nadaljevanje na 2. strani) Določene enote civilne zaščite podjetja V smislu določil republiškega zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je bil objavljen v Ur, listu SRS štev, 42 66 in Odloka Občinske skupščine Domžale, s katerimi je naše podjetje uvrščeno med tiste delovne organizacije, ki morajo formirati Štab in enote CZ, je delavski svet podjetja določil: V Štab civilne zaščite so imenovani; Vodja štaba — Rožič ing. Franc namestnik — Požek Mirko član — Breznik ing. Helena namestnik — Grlica Vida član — Borštnar Dušan namestnik — Merkužič Danica član — Vulkan Jurij namestnik — Rosulnik Slavko član — Zarnik Ciril namestnik — Teran Anton član — Mihelčič Ivan namestnik — Vehovec Andrej član — Juhant Slavka namestnik — Šorn Eli član — Cerar Ivan namestnik — Pirnat Vinko Za primer hudih naravnih ali drugih nesreč so imenovane sledeče službe: — služba obveščanja, alarmiranja, in zvez, — tehnično reševalna služba, — sanitetna služba, — služba za javno varnost in — RBK služba V službo obveščanja, alarmiranja in zvez so imenovni naslednji: vodja službe — Laznik Toni oec. namestnik — Rosulnik Slavko vodja ekipe za alarmiranje — Laznik Toni dipl. oec. namestnik — Štrukelj Štefka član — Kuhar Danica Vodja eikipe za žične zveze — Štrukelj Jože namestnik — Juteršek Vida član — Rosulnik Slavko Vodja ekipe za kurirske posle — Jeretina Franc namestnik — Kvas Martina član — Žebovec Pepca član — Jarc Tončka član — Ocvirk Iva član — Rogelj Marjana član — Žebovec Helena član — Rebolj Milica član — Kerč Milka član — Glavinac Ivanka član — Kraševec Milena član — Vrenjak Elica član — Mihelčič Julka V tehnično reševalno služho so imenovani; Vodja službe — Cerar Franc namestnik — Gaberšek Viktor Vodja tehnično reševalnega oddelka — Juteršek Dano namestnik — Belcjan Franc član — Kump Ciril član — Jamšek Franc član — Dolinšek Jože član — Kočar Peter član — Požar Anton član — Bernot Janez član — Vulkan Jurij član — Pavlič Andrej varilec — Bokal Franc Vodja ekipe za vzdrževanje in popravilo instalacij — Volkar Ivan namestnik — Tič Jože član — Kepec Pavel član — Kotnik Jože član — Svetlin Vinko član — Korant Jaka član — Rems Janez član — Andrejka Anton V požarno varnostno službo se imenujejo; Vodja službe — Drolc Ivan namestnik — Judež Alojz desetar — Gaberšek Rok član — Prašnikar Franc član — Kovač Janko član — Cerar Ivan član — Pižem Janez član — Vehovec Andrej član — Pemuš Jane,z član — Nakrst Avgust član — Klopčič Nada član — Volmajer Helena član — Prosenc Marica član — Žavbi Angelca član — Kerč Olga V sanitetno službo se imenujejo: Vodja službe — Petkovič Vlado. dipl. ph. namestnik — Juhant Slavka Vodja ekipe za prvo pomoč — Kokovec Justi namestnik — Polajnar Anica bolničar — Stare Majda pom. bolničarja — Udovč Marija bolničar — Vodnik Vencelj pom. bolničarja — Brenčič Marija bolničar — Pavlič Reginca pom. bolničarja — Kepic Urška Vodja ekipe za transport ranjencev — Kerč Joža šofer — Ravnikar Ciril šofer — Kos Ivan V službo reda in varnosti se imenujejo: Vodja službe — Mihelčič Ivan poveljnik straže — Debevc Marjan član — Pirnat Vinko član — Štrukelj Ivan član — Štiftar Franc član — Teran Anton član — Vidmar Jože član — Bizilj Franc V službo RBK se imenujejo: Vodja službe — Pavšek Viktor namestnik — Presekar Marija Vodja opazovalno izvidniško RBK ekipe — Breznik ing. Helena namestnik — Kraševec Marica član — Grošelj Ciril Vodja RBK ekipe za dekontaminacijo — Grlica Vida namestnik — Merkužič Danica član — Kovič Vida Tisti člani, ki so imenovani v enote civilne zaščite naj ta izvod glasila hranijo, da ne bo kasneje izgovora, da niso vedeli, da so imenovani v določene enote oz. službe. Iz sekretariata BESEDA O PREŠERNU (Nadaljevanje s 1. strani) Di'. France Prešeren ie uvedel v slovensko književnost nove pesniške oblike. Prešernova pesem je zaradi vsebinske in oblikovne popolnosti, prvi neizpodbitni dokaz slovenske narodne samobitnosti in naprednih prizadevanj. Ob njej so se učili vsi poznejši rodovi izobraženci in preprosti Slovenci. Zato v februarju vsako leto praznujemo in bomo praznovali rojstni dan genija slovenske pesmi in poezije Dr. Franceta Prešerna. I. K. Proizvodnfa v mesecu januarju 1968 Oddelek Enota mere Planirana količina Proizvedena količina •/. 1. Trakotkalnica 000 vot 78.694 80.159 102 2. Tkalnice širokih tkanin 000 vot 411.004 361.314 88 3. Mikalnica kg 71.984 79.448 110 4. Konfekcija N din 3,037.188 2,967.379 98 Vložki pkt 510.334 495.420 97 5. Cigaretni filtri 000 kom 50.850 48.876 96 Zahvala kolektivu in samoupravnim organom podjetfa Tosame V dolžnost mi je, da se v last- smo, da nam vse to omogočate ter nem imenu in v imenu ostalih upokojencev, zahvalim za topel in prisrčen sprejem v podjetju, v katerem smo dočakali zasluženo upokojitev. Marsikdo si je mislil, da so se z upokojitvijo zaprla za njim vrata podjetja in da bo lahko opazoval razvoj podjetja le od zunaj, ne bo pa mogel videti notranjega razvoja, tehničnih izpopolnitev in napredka za stenami podjetja. Presenečeni se zavedate, da smo tudi mi bili nekdaj tam in dej n o pripomogli k temu, kar imate sedaj vi. Se več, našli ste tudi sredstva, ki ste jih ustvarili sami in nam jih poklonili. Zahvaljujem se tov. direktorju Pogačniku, tov. Babniku in tov. Cerarju, ki jim ni bilo odveč preživeti nekaj prijetnih uric z ndmi. Vsem še enkrat najlepša hvala ter obilo uspehov v novem letu 1968. Lojze Juteršek Prijetno razpoloženi, so nas letos obiskali naši upokojenci Pomen krvi ob nesrečah Letošnja krvodajaska akcija za območje občine Domžale se bo vršila, dne 6, 7, 8, 12, 13 in 14 marca z namenom zbirati kri za potrebe naših bolnišnic. Danes si ne moremo zamisliti nobene sodobne bolnišnice, ki ne bi imela urejene transfuzijske postaje, kajti za normalno delo bolnišnice je kri nujna bolj kot vsaka druga naprava. Vsak dan smo priče, kaj pomeni kri krvavečemu, poškodovanemu človeku. Kolikokrat se zdi, da smo docela nemočni ob različnih krvavitvah, dokler ne damo krvi, ki naglo vrača življenje in zdravje. Veliko primerov bi lahko navedli, ko nam je bledega bolnika s komaj iskro življenja v sebi, s transfuzijo krvi uspelo v kratkem času rešiti. Prav tako mora kri vedno biti na voljo materi ali novorojenčku ob porodu. Ne samo v kirurgiji, ginekologiji, temveč tudi interni medicini in otroškem zdravstvu pomeni včasih transfuzija krvi edino mogoče zdravilo in sredstvo. Za krvaveče razjede na želodcu in črevesju, obolenje požiralnika, jeter, kostnega mozga ter za slabokrvnost predstavlja kri edino pomoč. Če ne bi bilo tega dragocenega zdravila — naše krvi, bi veliko bolnikov moralo umreti. Velikokrat smo priča trdi borbi med življenjem in smrtjo. Ali bomo uspeli pravočasno dobiti pravo kri, ki ste jo mogoče darovali vi ali pa bomo premagani zaradi tega, ker je zmanjkalo dobre človeške volje in zavesti o pomoči bolnemu, trpečemu ali morda umirajočemu sočloveku. Ko vidimo porast rakastih obolenj, se zavedamo da velikokrat pomeni ena sama transfuzija krvi podaljšanje življenja in da ostane bolna mati še naprej med svojimi. Morali bi se zavedati, da kri ne rešuje samo življenja na operacijski mizi, temveč očeta svojim otrokom in mater družini. Kadarkoli bi kdaj okleval ali bi dal svojo kri ali ne, naj pomisli na vse tiste, katerih življenje ugaša zato, ker v njihovih žilah ni zadosti krvi in da to zdravilo in pomoč nosi v sebi prav vsak človek. Ko se v teh dneh obračamo do krvodajalcev s prošnjo za kri v imenu vseh bolnikov poškodovancev, prosimo zanjo, morda tudi za vas. Občinski odbor RK Domžale Žena in današnji dan Opazujem življenje in njegov hiter tempo. Primerjam med moškimi in ženskami. Komu je sedaj lepše? Vsem? Ali samo še vedno »nekaterim«? Največ se mi zdi, da je danes v modernem XX. stoletju obremenjena žena, kljub temu, da ji prav ta družba največ daje. Vse visi na ženinih ramenih: služba, dom. Povsod mora biti pridna, natančna, smejoča in nikoli bolna. Toda. katera izmed žena, bi danes po tolikih letih službe rada ostala doma in postala popolnoma odvisna od moža? Malo-katera. Jaz ne bi želela, pa čeprav je lahko mož še tako dober. Toda, kaj mi prinese jutrišnji dan? Tega nihče ne ve in za tisti jutrišnji dan, se žena bori in vztraja. Poslušam in berem. Vedno se govori o športu največ samo pri moških, kot da bi ženske ne vedele zanj. O, prav dobro vemo in zelo si ga želimo! Predragi možje, kaj se ne bi še bolj potrudili, saj če hočete, tako lepo ustrežete svojim ženam. Pomagajte jim pri delu, pa bo tudi vaša žena kdaj prosta in se bo lahko ukvarjala s športom. Pa tudi me same moramo gledati nase, da prosti čas, kadar ga imamo, pametno izkoristimo. Ne smemo dopustiti, da bi nas ustaljena navada, če v službi pri delu sedimo, silila, da bi nas tudi v prostem času »vleklo na ta zadno«, kakor pravimo. Ženska ne sme nikoli pozabiti, da je ženska. Vedno mora skrbeti za svoj izgled, saj moški svet vse opazi in vsako spremembo že na zunaj dobro sprejme, v notranjosti pa sploh. Zato naj bi se vsaka zdrava žena, ukvarjala s športom, ki je zanjo mogoč in ki ji najbolj ustreza. L. M. UREDNIŠTVU TOMSAME PIŠEJO Kolektivu »Tosame« se iskreno zahvaljujem za novoletno darilo. Vojak Prvinšck Avgust V. P. 8097-7 VE 3 Subotica NASVET Ce se vam na potovanju obleka v kovčku zelo zmečka, pri roki pa nimate likalnika, navlažite brisačo in zavijte vanjo zmečkano obleko. Cez nekaj časa obesite obleko na obešalnik in že po nekaj urah bo popolnoma gladka. Ponosno, srebrno peč pa sedaj zopet grozijo zasuti odpadki in še pepel Stari kotelček iz KAMNIKA je dolgo izkuhaval v stari belilnici, nato je bil par let upokojen in je ležal na travniku. Potem so ga postavili na glavo in delali iz njega peč za sežiganje odpadkov. Ti odpadki so grozili nedograjeno peč zasuti zato smo jih s pomočjo furmana odstranili. Belilci se veselo in slovesno poslavljajo od okrašenega starega velikega kotlja, ki je pred leti zamenjal Kamniški koteljček. KOTLI Najnovejši Thiesov kotel obdaja nev