Poštnina platana v gotovini. IZHAJA VSAK TOItEK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 17>U. TRGOVSKI UST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. mu Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za Va leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. iiKTO IX. Telefon Sl. 552. LLJUBLJANA, 31. avgusta 1926. Tolefon St. 552. ŠTEV. 101. Izdelki slovenskih opekani. (Iz instituta tehnične mehanike na univerzi v Ljubljani poroča prof. A. Kral.) Splošna gospodarska kriza, ki jo občutijo skoro vse evropske države, tutdi one, ki vsled svetovne vojne niso bile neposredno prizadete, sili vsepovsod k štedl ji vesti. Štediti ne pomeni pa, izdajati manj denarja; pravi smoter štedenja mora biti stremljenje, da se z uporabo ali investicijo gotove eneržije doseže največji efekt. Investirati eneržijo se pa pravi delati, in sicer v smislu temeljnih zahtev narodnega gospodarstva, delali produktivno po 'kvantiteti in po kvaliteti (po količini in po kakovosti). Noben produkt se ne izdeluje samo radi samega sebe: vsak produkt je določen, da služi nadaljnjim namenom in -ti nameni so zopet neposredno ali posredno produktivni. Ako torej dvignemo pri uporabi (investiciji) enake eneržije efekt gotove produkcije ali glede količine ali glede kakovosti, dvignemo s tem efekt nadaljnjega delovanja, ki se naslanja na prvi produkt. Izdelek ali blago, vse to predstavlja gotovo investirano eneržijo, denar je le tehnično sredstvo za izmenjavo blaga, za izmenjavo investirane eneržije. Štediti pomeni torej, da se ne sme trošiti po nepotrebnem eneržijo, 'bodisi ono, ki jo pravkar za ta ali oni namen investiramo, ali pa ono, ki je že investirana v folagu. Na vsem svetu je največ eneržije investirane v stavbarstvu. Na stavbarstvo! se tudi najbolje zrcali vsa naša današnja gospodarska mizerija: pomanjkanje stanovanj, propadanje obstoječih prometnih in industrijskih zgradb, pomanjkanje sredstev za zgradbo prepotrebnih novih naprav, vse to dokazuje opravičenost gornje trditve. Radi tega se tudi na vsem svetu posveča posebna pažnja preiskavi stavbenih materijalijev z namenom, da se temeljito spoznajo njih lastnosti in da se te lastnosti čim najbolj racijo-naljio izrabijo za svoje namene, popolnoma v smislu uvodnih besed: da se iz enkrat investirane eneržije doseže največji efekt. Med stavbenimi materijali igra posebno važno vlogo opeka, ki spremlja ljudstvo od najstarejših kulturnih etap do danes v nezmanjšani važnosti: predivo za obleko, opeka za stanovanja, 'kovine — danes predvsem železo za orodje — to so najbolj važni produkti — najbolj važne oblike investirane eneržije, ki jo človeštvo poleg hrane največ potrelbuje in porablja. Slovenija ima v svojem območju na razpolago bogata stojišča surovine za izdelavo opeke — čeprav me povsod v prvovrstni kvaliteti. Ugodni gospodarski razvoj in ž njim zvezana živahna stavbena delavnost predvojnih časov je dala povod za ustanovitev cele vrste več ali manj moderno opremljenih opekamskih obratov. Proizvodi teh tvomic so bili in so še danes precej različne kvalitete in ni bilo povsem neutemeljeno, ako so merodajne oblasti skeptično presojevale zanesljivost naše opekamske produkcije. Zlasti glede zunanje oblike zidakov in strešnikov gotovo naše slovenske opekarne — * malimi izjemami — niso dosezale kvalitete izdelkov, na katere smo bili navajeni v severnih deželah. Radi tega so se tudi resni strokovnjaki po prevratu branili pre- več popuščati pri strogih stavbenih predpisih, katere smo dobili iz prejšnjih časov. Na podlagi preiskav, katere so se izvršile ob raznih prilikah v institutu za tehnično mehaniko na ljubljanski univerzi, danes lahko izjavim, da prej omenjena skeptična presoja slovenskih epekarnskih izdelkov ni 'bila povsem utemeljena. Najbolj važna lastnost opeke je trdnost. Po avstrijskih normah je bila za navadno opeko predvidena trdnost od 60 do 120 kg/cm2, za dobro žgano opeko od 150 do 250 kg/cm2. Novi in moderni predpisi nemške industrije predvidevajo za navadne zidake I. vrste povprečno trdnost 150 kg/cm2, za zidake II. vrste 100 kg/cm2, pri čemur ne sme noben poskusni komad imeti manjšo trdnost nego 90 kg/cm2; za trdo žgano opeko zahtevajo trdnost 250 kg/cm2, pri čemur ne sme imeti noben poskusni komad manj kot 200 kg/cm2. Koledar »Graditelje, ki ga izdaja jugoslovensko udruženje gradbenikov, navaja kot normo minimalno trdnost navadnih zidakov 70 kg/cm2. Kot dopustna napetost je bil po avstrijskih — pri nas še veljavnih normah, določen za navadno zidno opeko pritisk 5 do 7 kg/cm2, za trdo žgano opeko pa 7 do 10 kg/cm.2 Iz navedenega je razvidno, kake kvalitete se zahtevajo od običajnih opekarnskih izdelkov ki kako se izrabljajo dotične lastnosti praktično. V sledečem priobčujem rezultate preiskav navadnih zidakov osmih domačih opekrn, h katerim moram pripomniti, da se nanašajo na materijal, ki je bil deloma od asistentov mojega instituta, deloma od drugih uradnih ali nepristranskih oseb rigorozno izbran kot povprečni izdelek. Preiskava se je izvršila v enem slučaju na treh, v ostalih slučajih na štirih do šestih poskusnih komadih. (Konec prih.) DRAŽBENI OKLICI. Zadnji Uradni list vsebuje skoraj dve strani samih dražbenih oklicev. S temi oklici se razpisuje prisilna prodaja nič manj nego 17 posestev v cenilni vrednosti 936.410 Din 38 p. — Tudi znamenje časa! OCENA SVETOVNE ŽETVE V L. 192G. Zadnje mesečno poročilo mednarodnega ooljedelskega zavoda v Rimu ocenju-je žetev za 1. 1026, kakor je razvidno iz nastopne tabele na 1285.3 milj meterskih stotov napram 1364.8 mili. v 1. 1925 in naipram 1248.6 milj. v povprečju razdobja 1020—1924. Povprečie 1920 1925 1920-1924 Pšenica: v milijonih met. stotov Evropa (15 držav) 197.3 211.5 166.6 Kanada in Zdr. drž. 314.7 293.5 319.8 Azija (4 c!"zavel 99.2 101.4 104.3 Sev. Afrika (4 države) 26.2 28.5 28.5 Skupaj (25 držav) 037.4 034.9 014.2 Rž: Evropa (14 držav) 93.3 113.0 86.1 češke banke v 1. 1925. 15.8 Kanada in Zdr. drž. 41.0______________ Skupaj (16 držav) 109.3 128.8 Ječmen: Evropa (16 držav) 82.6 Kanada in Zdr. drž. 61.5 Ajzija (3 države) 24.9 23.1 109.2 81.1 73.3 71.9 55.0 29.0 26.1 20.1 15.3 202.1 169.7 Sev. Afrika (3 države)_13.1_ Skupaj (24 držav) 182.1 Oven: Evropa (15 držav) 101.0 Kanada in Zdr. drž. 253.4 Sev. Aifrika (3 države) 2.1 Skupaj (20 držav) 356.5 399.0 35FL5 Celota držav, ki so v tej tabeli upo- števane, so pridelale v severni polobli 97.6 86.7 298.6 266.7 2j8 2.1 V zadnjem času so zadnje praške banke objavile svoje računske zaključke za 1. 1925. Razlike napram zaključkom 1. 1924 niso velike. Povojni pojavi, posledice inflacije in deflacije v zvezi s slabim gospodarstvom so posameznim zavodom povzročili precejšnje izgube. Najmanj šestnajst bank, med katere se ne prištevajo manjši zavodi na Slovaškem, je zaprosilo in tudi prejelo večje ali manjše prispevke iz sanacijskega fonda, ki večinoma ne zadostujejo, da bi se mogla izvršiti popolna sanacija. Na inicijafcivo finančnega ministra si zaradi tega posamezni srednji zavodi prizadevaijo, da si ustvarijo z medsebojno fuzijo ugodnejše eksistenčne pogoje, na male zavode, ki so z nastopajočo konsolidacijo izgubili svojo eksistenčno upravičenost, pa vlada naravnost pritiska, da čimprej izvedejo ozurao likvidacijo. Da se pri takih razmerah malih in srednjih bank ne godi najboljše tudi velebankam, je jasno. Trpelo je dolgo časa, predno so se posamezni veliki zavodi odločili, kako dividendo naj letos izplačajo. Neodločnost v tem oziru kaže, da so imele vsaj posamezne velebanke zadosti povoda misliti na manjšo dividendo, kakoršno so do sedaj izplačevale. Razne pomisleke pa so razpršili razlogi prestiža, ki so brez ozira na manjše davke in potrebno okrepitev rezerv dovedli večino zavodov, da izplačajo letos dividendo vsaj v lanski izmeri, za kar se bodo večinoma morale načeti tudi tajne rezerve. Medsebojno razmerje bank se je v 1. 1925 izboljšalo v prvi vrsti z dogovorom o obrestovanju, ki je preprečil medsebojno konkurenco, posebno po-podružnic , katerih se je pojavilo v povojni dobi vsekakor preveč. Podružnice večine bank obremenjujejo režijo banke v preveliki meri. Kljub temu se pa posamezni zavodi iz razlogov prestiža ne morejo odločiti, da bi jih opustili, d asi poslujejo z izgubo ali vsaj ne donašajo nobenega dobička. Med take podružnice spadajo v prvi vrsti podružnice v kopališčih, katere se namerava dogovorno likvidirati. Bilance praških velebank kažejo v milijonih kron za 1.1925 sledečo sliko: delu. glav. tuja čisti I)iv. v % in rezerve sredstva dobiček režija deln. glav. Češka Union banka 330.5 2677.77 32.97 75.72 12 Češka esk. banka in kred. zav . 325.57 2705.93 33.53 69.19 12 Živnostenska banka 371.77 4072.79 38.97 79.18 12 Češka industrijska banka 273.70 1844.37 18.24 45.35 5 Banka za trgovino in industr. 176.50 1115.52 20.79 28.58 10 Anglo-češkoslovaška banka 181.62 1375.70 17.11 46.81 Praška kreditna banka 166.77 1600.— 18.31 38.37 10 Prvi dve banki, -ki sta nemška zavoda. ne izkazujeta bistvenih izpre-memb napram prejšnjemu lelu. Uni-onbarika ima močnejše rezerve, ki ji izdatno pomagajo, da se more v tra-dicijonelni meri držati na površju Po deflaciji je sicer pri-cej izgubila, a vendar ne toliko, da bi iz lastne moči ne mogla izvesti sanacije. Češka es-komptna banka je skoro preveč angažirana z industrijskimi krediti. To je za banko precej nevarno, ker češkoslovaška težka industrija se ne smatra še za sanirano in slučaji po vzgledu Broške strojne tovarne vzbujajo nezaupanje. Tekoči denar nalagata banki v državne vrednostne papirje ali na žirokonto Narodne banke in ste v zadnjem času zelo previdni pri drugačnem nalaganju odnosno posojanju. Najtrdnejša med vsemi zavodi v državi je Živnostenska banka, ki v deflacijski dobi ni ničesar izgubila, ampak še pridobila. Pač pa ni imela sreče pri udeležbah na novih ustanovitvah, ki so ji donesle precej izgub. Živnostenska banka je v ozkih poslovnih stikov s Češko eskomptno banko, s katero delata skupne inozemske kupčije. Pri Živnostenski je režija med vsemi velebankami najvišja in dosega preko 200% izkazanega dobička. Treba bo torej misliti na znižanje, kar se izraža v poročilu v tem, da se na- 1. 1025 : 66% pšenične, 30% ržene, 58% ječmenove in 60% ovsene žetvei Ako se upošteva še države, katere so poslale samo informativna poročila, ne pa tudi številnega imaterijala, se »me smatrati, da letošnja letina pšenice ne bo bistveno zaostala za lansko in da bo prekoračila povprečje zadnjih 10 let. Za ječmen, in rž velja isto. Iz južne zemeljske poloble dohajajo iz Argentinije neugodna, iz Avstralije pa jako ugodna poročila. Letina sladkorne pese obeta biti dobra, vinska pa bo predvidoma bistveno slabša. KONFERENCA 0 LESNI INDUSTRIJI. Ministra dr. Krajač in dr. Nikie sta se sporazumela, da se skliče sredi septembra velika konferenca gospodarskih krogov in zastopnikov obeh ministrstev, na kateri se bo razpravljalo o krizi lesne-industrije in trgovine. Na to konferenco bodo povabljeni gospodarski krogi in strokovnjaki iz vse države. ENOTEN KRUH V ITALIJI. V Italiji se bo začel s 1. septembra t. 1. izvajati zakon o enotnem kruhu, ki je izšel v nizu odredb v svrho štedenja, o katerih smo že govorili v našem listu. Novi zakon predpisuje, da so bo morala delati v bodoče moka na ta način, da se porabi kot moka vsaj 85% žita. Pri žitu, katerega ld ne dosega težine 78 kg, bo dovoljeno mletje na 80%. Zakon prepoveduje pečenje in prodajanje kruha iz drugačne moke, nego jo predpisujejo nove določbe. Kruh se bo pekel v komadih, ki ne bodo smeli tehtati nad 200 gr. Finejša moka se bo smela uporabljati le za testenine. Izdelovanje slaščic in finega kruha je prepovedano, a dovoljeni bodo tudi v bodoče prepečenci u enotne moke. Moka za izdelovanje kruha se bo prodajala v plombiranih vrečah. Na vrečah mora biti naveden mlin, iz katerega prihaja moka, ter odstotek moke, ki se je dosegel pri mletju. Posebne komisije so ugotovile v svrho priprav za izvajanje zakona, koliko bele moke imajo v zalogi mlini, pekarne, slaščičarne tfir zaloge in prodajalne. Komisije bodo morale skrbeti tudi za to, da se ugotovljena moka razdeli v razmerju s potrebo med posamezne pekarne, tako da ne ostanejo nekatere bre«z moke. TARIFA ZA DIREKTNI BLAGOVNI PROMET MED TKST0M ALI REKO NA ENI IN POSTAJAMI NAŠE DRŽAVE NA DRUGI STRANI. Od 1. oktobra 1926 dalje se vozarina za gornji promet namesto po stavu br. 22 računa po stavu br. 20. miguje na opust dunajske podružnice, ki Jako slabo posluje. Češka industrijska banka je kljub teinu, da se jo prišteva med veleban-ke, debila prispevke iz sanacijskega fonda, vsled česar po zakonu ni smela izplačati višje nego 5% dividende. Po svoji delniški glavnici izkazuje sorazmerno niziki dobiček. Njene delnice notirajo precej pod nominalno vrednostjo. Banka za trgovino in industrijo je lani zvišala delniško (glavnico od 80 na 120 milijonov kron in -svoje delnice z uspehom uvedla na borzo. Svoje stališče je mogla vzdrževati le na ta način, da je tu in tam v precejšnji meri kršila določila kartela. Presenetljivo je, da je pri tej banki, iki ima razmeroma izdatne posle, režija najnižja. Anglo - češkoslovaška banka stoji ugodno. V zadnjem letu se je otresla marsikaterih skrbi. .S češko eskompt-no banko je preko kreditnega zaveda v tako ozkih stikih, da se že govori o fuziji, katere pa poučeni krogi še ne pričakujejo za dogleden čas. Za okrepitev svojega stališča banka tudi letos ne izplača nobene dividende, ampak: preodkaže celoten dobiček rezervnemu fondu. S to taktiko pridobiva banka na zaupanju. Pri Praški kreditni banki razmere niso jasne. Banka je v zadnjih letih utrpela precejšnje izgube, posebno pri sladkorni industriji. Želela je okoristiti se s prispevkom iz sanacijskega fonda, a je to imisel na zahtevo inozemskih delničarjev opustila, ker ti niso bili zadovoljni, da se prejšnja 12^ dividenda zniža na 5%, Razmere so jo pa kljub temu primorale, da je znižala dividendo na 10%. Vsled tega so njene delnice tudi precej izgubile na borzni vrednosti. V splošnem se presoja položaj bank jako previdno. To se kaže v tem, da interesenti delnice ponujajo na prodaj ali jih zamenjujejo za druge, ni pa interesentov, ki bi bili pripravljeni kupovati delnice bančnih zovodov. Sporazum o ureditvi obmejnega prometa med našo državo in Avstrijo. Z namenom, da se v obmejnih krajih uredi promet v soglasju z lokalnimi potrebami ter zahtevami obmejnega prebivalstva, t. j. onih, lci imajo v obmejni coni ene ali druge države 'svoje redno 'bivališče, se je med našo državo in avstrijsko republiko sklenil sporazum, ki je stopil v v&ljavo obenem s trgovinsko pogodbo dne 22. t. m. Sporazum vsebuje naslednja glavna določila: Za obmejno cono je smatrati pas do 10 Jun na obeh straneh meje med našo kraljevino in Avstrijo. Z naše strani spadajo v obmejno cono naslednji kraji: občina Madjaševci, Martinje, Boreča, Su-linci, Petrovci, Stanjevci, Kovačevci, Po-znanovci, Bodonci, Šalamenci, Pucinci, Markušovci, Murska Sobota, Krog, Veliki Bakovci, Vučja Ves, Bučičovci, Okoslavci, Sv. Jur na Ščavnici, Grabonoš, Ivanjci, Negova, Sv. Benedikt, Bočica, Kremberg, Ledinek, Gasteraj, Maina, Partinje, Šenjtakovski dol, Vukovski dol, Jarenina, Krčevina, Kamnica, Studenci, Pekre, Limbuš, Bistrica pri Rušah, Buše, Selnica ob Dravi, Činžat, Rudeči breg Janžov vrh, Sv. Anton na Pohorju, Sv. Primož na Pohorju, Vuzenica, Trbonje, Otišni vrh, Št. Janž nad Dravogradom, politični okraj Prevalje z izjemo kata-sti»alne občine Podgora, nadalje občine: Solčava, Jezersko, Kokra, Sv. Katarina, Sv. Ana, Leše>, Begunje, Breznica, Lesce, Zgornje Gorje, Dovje, Kranjska gora, Rateče. V vzajemnem obmejnem prometu so prosti od vseh uvoznih in izvoznih carin in dajatev ter od vseh taks naslednji, v obmejni coni producirani predmeti in poljedelski produkti: 1. seno, slama, zelena živalska krma in. (barska trava, 2. sveže sadje, med katero spada tudi grozdje, 'posušeno sadje, sveža povrtnina, oglje, leseno oglje, 4. kamenje za tlakovanje, otesano in neotesano kamenje, razen plošč izpod 16 cm debeline, šmir-gel v komadih, pesek, aipno, gips, ilovi-na in navadna zemlja vsak© vrste, 5. pepel, priprosta in umetna sredstva za gnojenje, drožje kvasa, tropine, ostanki, ki se dobivajo pri prešanju sadja in oljnatih semen, 6. moka, kruh in navadno pecivo v količini do 5 kg, 7. jajca do 50 komadov, 8. meso do 4 kg, sir, maslo in smetana v količini do 2 kg. Carinska osvoboditev ne velja za primer pošiljanja blaga po pošti. Predmete, naštete v točki 1 do 5, se sme prenesti tudi v večjih količinah, za kritje potrebe za daljši čas, ako se ta potreba dokaže carinskim organom. Žito, oljnata semena in okrogli les, prenesen iz obmejne cone ene države v drugo, da se tu zmelje, spreša, odnosno ostruži in da se v predelanem stanju zopet vrne, je prosto carine in drugih dajatev (razen manipulacijskih taks) pri uvozu in izvozu, kakor tudi pri povratku in to pod pogoji, ki so predpisani za pro- j met v svrho predelave toda brez pola- j ganja denarja v gotovini. Za ta promet j ne bo treba predhodnega dovoljenja centralne oblasti, toda dovoljen bo samo pod pogojem, ako v rajonu 5 km lastne obmejne cone ne bo mogoče izvršiti omenjene vrste predelave. Prenos in povratek se ima izvršiti po istem potu. Prosti uvoznih carin so tudi lekarniški predmeti, katere uvažajo obmejni prebivalci iz ene cone v drugo pod pogojem, da uvoz teh predmetov ni prepovedan ali da je zanj predpisano posebno dovoljenje. Ravnotako so prosti uvoznih in izvoznih carin in drugih takih daja- tev: uporabljeni zavoji (vreče, sodi, vrči, koši in temu enako) in transportna sredstva, ki služijo za prenos in promet v obmejni coni. Tudi bo oproščeno uvozne in izvozne carine poljedelsko, gozdno in drugo orodje za vsakodnevno uporabo, ki se prenaša iz ene cone v drugo v svrho uporabe in se nato zopet v gotovem roku vrača. Ravnotako je v smislu sporazuma dovoljen carine prost uvoz in zopetna vrnitev iz ene države v drugo, živine za zdravljenje itd. Prehod preko meje bo dovoljen samo na mestih, ki se bodo določila sporazumno med obema državama. Sporazum vsebuje druge, še širše olajšave za prebivalce v obmejni coni, ki imajo svoje stalno bivanje v coni ene države, a imajo nepremičnine tudi v obmejni coni druge države. Za prehod preko meje se bodo izdale obmejnim prebivalcem posebne obmejne karte, na podlagi katerih se bodo smeli v obmejnih conah prosto gibati. Prehod meje bo dovoljen samo od vzhoda do zahoda solnca. Uro bodo določile vzajemno carinske oblasti, ki bodo smele ob času poljskih del za primer nujne potrebe dajati tudi specijelna dovoljenja. Sporazum vsebuje tudi določila, po katerih bo dovoljeno zdravnikom in ži-živinozdravnikom iz ene obmejne cone izvrševati prakso v drugi coni in to v nujnih, zlasti v nezgodnih slučajih. Ravnotako bo tudi dovoljeno obrtnikom, kj so sedaj naseljeni v obmejni coni in ki so tudi sedaj tam izvrševali kako obrt, izvrševati posle, Ivi so v zvezi s to obrtjo, v obmejni coni druge države. V te svrhe bodo smeli prenositi preko meje prosto uvoznih in izvoznih carin svoje «prodje in pomožni materijah Tudi bodo smeli vsi, ki se ba-vijo v obmejni coni ene države s prevozom oseb in blaga, vršiti svojo obrt tudi v drugi coni. Za izvrševanje svojega obrta ne bodo obrtniki podvrženi v drugi državi plačan ju nobenih davkov. Taki obrtniki bodo morali imeti poleg legitimacijske karte, tudi še posebno uverenje obrtne oblasti države, v kateri živijo. Za primer, da bi ena izmed pogodbenih strani izdala kako prepoved, ki je proti zgornjemu sporazumu, mora o tein takoj obvestiti drugo pogodbenico. Ravnotako mora oblast ene države obvestiti oblast druge države, ako je izdala kako prepoved glede zgornjih olajšav za posamezne osebe. J8&HAv uspešne pomoči proti nedopustnim mahinacijam gotovih prekupčevalcev. Državna pravdništva morajo pazno zasledovati gibanje cen in najostrejše zasledovati morebitne zlorabe in prestopke. Trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Anglijo. Kakor poroča ministrstvo za zunanje zadeve, je jugoslovenska delegacija v Londonu končala pogajanja z zastopniki angleške vlade glede trgovinske pogodbe. Pogodba je parafirana in bo v najkrajšem času ratificirana. Jugoslovenska delegacija je po zaključitvi pogajanj odpotovala v Bruselj, da tudi tam prione pogajanja za zaključitev sbč-ne trgovinske pogodbe z Belgijo. LISTEK. Borza, nje pomen in praktična navodila za trgovanje na Bor/j. (Nadaljevanje.) Izguba ali poškodovanje blaga med prevozom. § 43. Če se blago izgubi ali poškoduje popolnoma ali deloma med prevozom do kraja izpolnitve brez krivde prodajalčeve, gredo kupcu pravice, naštete v § 77, točke b), d), e) in f). Te pravice mu gredo ob delni poškodbi blaga, če je razvidno iz dotičnega sklepa, da se izpolnitev more razdeliti, toda samo glede dotične količine. Prodajalec je upravičen, toda ne dolžan, izgubljeno ali poškodovano blago tekom dobavnega roka nadomestiti z drugim, dogovoru ustrezajočim blagom. Če pa zadene krivda prodajalca, ostanejo kupcu nedotaknjene vse pravice, naštete v § 77, točke a) do f). Te določbe pa veljajo tudi, če je blago, shranjeno v onem skladišču, ki sta ga označila kupec in prodajalec v svojem dogovoru, vsled višje sile (slučaj, na katerega človek ne more vplivati, kakor strele, potres, ogenj, povodenj) popolnoma ali deloma propadlo ali se poškodovalo. To velja tudi v slučajih, ako je blago namenjeno za industrijsko predelavo (pšenica za mletev, les za žaganje) pa dotično podjetje ne more obratovati ali proizvajati tega blaga (moko, deske itd.) zaradi kakršnekoli zapreke v obratu. Obračun voznine. § 44. Za podlago obračuna voznine (železniške) služi navedba voznoparitet-ne postaje. Če leži paritetna postaja v carinskih mejah države, se lahko preda blago na vsaki tuzemski postaji, če pa leži zunaj teh mej, pa se lahko preda blago na vsaki postaji izven doticne države. Na primer: Prodajalec Ivan Koren v Novem Sadu proda kupcu A Rojniku v Kranju 100 q, to je en 10 tonski vagon pšenice po ceni Din 300.— pariteta Novi Sad. Prodajalec Koren pa naloži to blago v Subotici in ga odpošlje kupcu v Kranj. Kupec Rojnik plača torej samo voznino od Novega Sada do Kranja. Prodajalec ni dolžan naložiti blaga v 'Novem Sadu. Če nista dogovorili stranki kaj drugega, se smatra, da je nakladalna postaja, to je ona železniška postaja, kjer se blago natovori, kraj izpolnitve. Dobaviti se sme blago, katerekoli pro-venijence (porekla, izvora, pokrajine), ako se nista kupec in prodajalec dogovorila, kakšne provenijence blago se mora dobaviti. Če pa je paritetna postaja obenem označena za kraj, iz katerega blago izvira, se lahko dobavi blago iz tega 'kraja na vsako postajo tega kra- j ja. Določitev provenijence pa je pri kup-! čijah z blagom velikega pomena, ker pri j nekaterih blagovnih vrstah pomeni 'vred-j nost, to je kvaliteto blaga. Posamezne ! vrste blaga se razlikujejo po svoji vred-! nosti različno, to velja zlasti za deželne pridelke, žita, vina itd. Zato kupec lahko zahteva, da se mu dobavi blago iz gotovega kraja — kar imenujemo proveni-jenco. Tako imamo na primer: pšenico, domačo, slavonsko, sremsko, bačko, banatsko, bosansko, srbsko. Tudi druga žita, koruzo in moko se trguje z navedbami teh provenijenc. Pri' vinu ločimo, bizeljska, ljutomerska, dolenjska, vipavska, dalmatinska vina itd. Tudi les se deli v podrobni označbi v koroški, slavonski, 'bosanski. Vsled različnosti in vrednosti blaga ga označujemo torej z navedbo izvora, provenijence. Če kupec in prodajalec nista dogovorila smeri odpreme, trpi kupec stroške za prevoz od paritetne postaje blaga do oddajne postaje. Če je bilo blago naloženo na drugi postaji (glej primer: v Subotici) in je vsled tega voznina od te postaje do oddajne postaje blaga (glej primer do Kranja) višja nego voznina od paritetne postaje do oddajne postaje (glej primer od Novega Sada do Kranja), mora to razliko plačati prodajalec. Ako pa je voznina manjša, mora to razliko plačati kupec prodajalcu. Če pa sta kupec in prodajalec dogovorila smer, kamor je blago odpremiti, obremenja voznina od paritetne do dogovorjene namembne postaje vedno kupca, in sicer tudi, če je blago odprem-ljeno dejanski v drugo smer. Če je voznina od faktične nakladalne postaje do dogovorjene namembne postaje 'višja nego voznina od paritetne do dogovorjene namembne postaje, mora plačati razliko prodajalec, če pa je voznina manjša, gre razlika v njegovo korist. Če so določile stranke, kupec in prodajalec paritetno postajo istočasno za namembno postajo, lahko zahteva kupec od prodajalca, da mu odpremi blago na katerokoli drugo namembno postajo. Tudi v tem slučaju mora prodajalec povrniti kupcu razliko v voznini ali narobe. Na primer: A. Rojnik kupi cd Ivana Korena v Novem Sadu vagon pšenice po ceni 345 Din postavljene paritetna postaja Kranj. Ker pa je Rojnik 'prodal to pšenico mlinu v Zidanem mostu in dal prodajalcu nalog, da mu odpremi ta vagon pšenice na postajo Zidani most, mora prodajalec razliko voznine od postaje Zidani most do postaje Kranj povrniti. Ako pa bi kupec Rojnik prodal to pšenico takoj v Novem Sadu in bi prodajalec naloženi vagon pšenice oddal po nalogu kupca Rojnika v Novem Sadu, povrniti mu mora prodajalec vso razliko voznine od oddajne do paritetne postaje, to je, od postaje, kjer prodajalec blago nalaga do paritetne postaje, v tem slučaju pojita ja Kranj. (Dalj® sledij Industrija. Seznam strojev in strojnih dolov, ki 'e izdelujejo v naši državi. Ministrstvo trgovine in industrije je v smislu točke 4. splošnih opoonenj k XV. delu predlo^ ga T.ak o na o splošni cariniki tarifi izdalo seznani strojev in strojilih delov, ki se izdelujejo v naši državi. — S teni je izpolnilo nujno željo gospodarskih krogov, da se poenostavi in pospeši carine prost uvoz takih strojev, kakoršnih ne izdelujemo doma. (Notica je posneta iz beograjskega Trgovinskega Glasnika«.) Obrt. Kongres jugoslovenskih gradbenikov. Peta redna' glavna skupščina Udruženja jugoslovenskih gradbenikov bo v Splitu v dneh 5., 6., 7. in 8. septembra. Denarstvo. Obtok bankovcev Narodne banke. Po stanju dne 22. avgusta t. 1. je imela Narodna banka v obtoku za '5405.3 milj. dinarjev bankovcev. Zadnjih sedem dni se je obtok zmanjšal za 41.2 milj. Din. Ogrska išče industrijskih kreditov v inozemstvu. Ogrski finančni minister se pogaja z neko angleško bančno skupino glede 4 milijonskega posojila v funtih za namene, ogrske industrije. Porast hranilnih vlog na Dunaju. Pri devetih dunajskih velebankah in pri dunajskih hranilnicah so se tekom meseca julija t. 1. hranilne vloge zvišale od 513 na 535 milj. šilingov. Porast hranilnih vlog se pojavlja v vseh državah: tako n. pr. tudi na Ogrskem, kjer znaša 12 milijonov zlatih kron. Izenačenje meničnega prava. Gospodarski komite Zvezen narodov proučava že dalje časa vprašanje izenačenja različnih zakonodaj meničnega in čekovnega prava. Namerava iz tega razloga sklicati anketo pravnih ekspertov, kateri hoče predložiti rezultate dosedanjih študij komiteja. Na anketi se bodo obravnavale tudi težave, ki spričo različnih meničnih in čekovnih zakonov ovirajo trgovski promet. Po dosedanjih dispozicijah se anketa skliče za dan 15. novembra t. 1. Udeleže se je poleg zastopnikov gospodarskega komiteja tudi zastopniki raznih držav. Prepoved prodajanja deviz v svrho plačila kupljenih inozemskih srečk in ostalih vrednostnih papirjev. Finančni minister je odredil, da za devizne posle pooblaščene banke ne smejo prodajati inozemska plačilna sredstva in tudi ne prejemati na račun inozemstva zneske do 1000 Din enkrat mesečno, ako se na .ta način vršijo plačila za kupljene inozemske srečke oziroma ostale vrednost- ; ne papirje. Izplačil.) dobjtkov turških srečk. Dobitki na turške srečke se izplačujejo brez ozira na državljanstvo, le nekaj časa se je izplačevanje avstrijskim, ogrskim, nemškim in bolgarskim državljanom zadrževalo. Do 268. žrebanja so se dobitki izplačevali v polni vrednosti v francoskih frankih. Od 269. do 300. žrebanja, ki se je izvršilo dne 1. februarja 1920, so se dobitki izplačevali v dveh obrokih, prvi z 9%, drugi s 16%, skupaj torej s 25%. Od 301. do 315. žrebanja so se dobitki izplačevali zopet v polni vrednosti \ francoskih čekih na Pariz. Dobitki poznejših žrebanj, od 316. žrebanja dalje se za enkrat sploh ne izplačujejo. Za vzrok se navaja pomanjkanje v ta namen potrebnih sredstev, katere je preje stav-l ja la na razpolago uprava otomanskih dolgov. Hipotekarni krediti. Denarne zavode in druge dajalce kreditov si dovoljujem opozoriti, naj pravočasno računajo z dejstvom, da imajo ob razdelitvi največjega ponudka nepremičnin, prodanih na prisilnih sodnih dražibah, prednostno pravico pred vsemi hipotekarnimi upniki tie le davki, doklade itd., ki se plačujejo od nepremičnin, temveč pravtako tudi prispevki za pokojninsko zavarovanje nameščencev pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani in za bolniško in’ nezgodno zavarovanje delavcev pri Okrožnih uradih za zavarovanje delavcev, če so uradniki ali delavci zaposleni pri podjetju, s katerim je nepremičnina v zvezi. Ker imajo taki prispevki za poldrugo leto od dneva eksekutivne prodaje nepremičnine nazaj prednostno pravico tudi če še niso vknjiženi, da so le na drafbenem naroku prijavljeni, ne zadostuje vpogled v zemljiško knjigo in se lahko zgodi, da dajalec kredita izgubi pri posojilih velikim podjetjem sfotisoča- j ke, ker z nevknjizehimi terjatvami razen j morda z državnimi davki sploh ni raču- I nal. Očitki proti Pokojninskemu zavodu \ AlUokrožnemu uradu radi takih izgub ! seveda niso na mestu. Upnik se lahko zavaruje na ta način, da od dolžnika ali še bolje že od reflektanta na kredit zahteva dokazilo, da so razen zadevnih davkov plačani tudi zgoraj navedeni prispevki, in lahko pravočasno določi potrebne posojilne pogoje. V tem vprašanju zakoni žal na prvi pogled morda res niso zadosti jasni, tako da je bilo izdanih /.e mnogo pomotaih sodnih razdelilnih sklepov, glede prispevkov za Okrožni urad za zavarovanje delavcev žal celo po stolu sedmorice v Zagrebu, a prednostni pravici teh prispevkov nasprotno stališče ne bo moglo obveljati. Natančnejšo obrazložbo z dokazi sem skušal podati v posebnem sestavku, ki izide v »Slovenskem pravniku«. Dr. Janko Vrančič, pod-direktor Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani. Davki In takse. Kaldrmina za stavbeni los pri izvoz«. Minister za finance je odredil, da se kaldrmina na stavbeni les po tarifni postavki 24. izvozne carinske tarife pobira po čl. 2., točke 2. a) zakona o kaldr-mini po kubični prostornini, iker je izraz »gradja« identičen z izrazom stavbeni les, kar se vidi iz čl. 2. točke g) zakona o kaldrmini, kjer zakon navaja: »gradja iz br, 93. carinske tarife«, v br. 93. tarife pa navaja »drvo za gradju«. Znižanje davčnih zamudnih obresti v Avstriji. Izmero davčnih zamudnih obresti določa v Avstriji minister za finance naredibenim potoni v sporazumu z glavnim odborom Narodne skupščine v okvirju zakona, ki določa, da obresti za en mesec ne smejo biti nižje nego 'A% m ne višje nego 1 'A %. Za čas od 1. oktobra 1925 do konca junija 1926 so znašale zamudne obresti 1%, s 1. julijem 1926 pa so se znižale na 0.85%. Zaradi enostavnejšega računanja se splošno pričakuje, da se obrestna mera še nadalje zniža in sicer na 0.8%. Promet Otvoritev telefonskega prometa z avstrijsko .centralo v Ehronhauscn. Dne 5. avgusta se je otvoril promet med (našimi centralami Celje, Maribor in Ptuj in avstrijsko centralo Ehrenhausen. Pristojbina za navadno govorilno enoto je v vseh primerih 2 zl. franka ali po sedanji enakovrednosti 22 Din, za navadno po-zovnico pa 1 zl. fr. ali 11 Din. Za nujne pogovore in pozovnice je pristojbina trikrat tolika. Iz naših organizacij. Trgovski gre mi j v Slov. Bistrici ima svoj redni občni zbor v četrtek, dne 9. septembra 1926 ob 14. uri popoldne v dvorani hotela »Beograd« v Slov. Bistrici s sledečim dnevnim redom: 1. Naznanila načelstva. 2. Poročilo o delovanju gremija v letu 1925/1926. 3. Računski zaključek za leto 1925 in poročilo pregledovalcev računov. 4. Proračun in določitev letne gremijalue doklade za leto 1926. 5. Trgovska šola. 6. Volitev novega predsednika. 7. Poročilo o transportu lesa. 8. Slučajnosti. Ako bi ne bil občni zbor ob napovedanem času sklepčen, se vrši po § 17. gremijalnih pravil eno uro pozneje, t. j. ob 15. uri drug občni zbor ravnotam in z istim dnevnim redom, ki pa sklepa neglede na število navzočih članov. — Pinter, načelnik.____________ RAZNO. Vprašanje ratifikacije nettunskih konvencij. V političnih krogih govore, da uettunskih konvencij ne bo mogoče ratificirati, dokler se dr. Ninčič ne povrne iz Ženeve. Zato ratifikacije še ne bo ves prihodnji mesec, tudi če bi se narodna skupščina v tem času sestala. Kritičen položaj gospodarstva na severnem češkem. Tkalska industrija na Češkoslovaškem je v skrajno slabem položaju. Pomanjkanje dela vpliva jako občutno na celokupno gospodarstvo. Denarja pomanjkuje in ga je sploh težko dobiti. Hokodelci, trgovci in obrtniki imajo pri ljudeh ogromne vsote, ki so neizterljive. Ker nihče ne dobi denarja, tudi nihče ne more ničesar plačati. Kriza se dnevno poostruje. V industrijskem centru severne Češke dela samo v tekstilni stroki preko 4000 delavcev s skrajšano delovno dobo. Tudi strojna in- | dustrija je obrat skrčila za 50%. Tudi j čevljarska in steklarska stroka je bila j primorana obratovanje omejiti. Prebi-! valstvo s strahom pričakuje zime. Pomanjkanje v delavskih slojih vpliva na rokodelce, trgovce in obrtnike. Celo kmetje že občutijo, da delavci premalo zaslužijo. Pokrajinska razstava »Ljubljana v jeseni«, ki jo priredi uprava Ljubljanskega velesejma od 4. dio 13. septembra 1926, fbo zelo pestra in zanimiva. Obsegala bo špecijehie raaistave kmetijstva, vrtnarstva, umetnosti, hi-gijene, avtomobilov, radio aparatov in potrebščin ter industrijskih proizvodom. 5. septembra se priredi obsežna razstava plemenskih konj, 8. Ln 9. septembra pa mednarodna razstava psov, kjer bo razstavljenih prelko 700 najlepših živali. Kmetijska razstava bo med drugim obsegata tudi mlekarstvo in sirarstvo, pri čemur sodeluje 26 mlekaren ob. -siraren iz Slovenije. Obratovala 'bo ves čaB razstave tudi moderna mlekarna v polnem obsegu. Dalje bodo tu razstavljena butelj-ska vina, preko 40 različnih vrst iz vseh slovenskih vimorodnih goric, in bodo vina občinstvu po kozarcih kot poskuSnja na razpolago. Kmetijski stroji in orodje bo zanimalo gotovo vsakega našega gospodarja. Na razstavi bo pri&lo do veljave tudi naše umetno vrtnarstvo. Vrtnarslka razstava bo prvič prirejena ‘V tako velikem obsegu. Nadvse zanimiva bo umetniška razstava, kjer bodo postavljena na-ogled novejša dela slcoro vseh islovenskih upodabljajočih umetnikov. Mnogo poučnega too nudila higijeniska razstava, ki "bo za to priliko popolnoma preurejena in povečana. Avtomobilska razstava ima namen interesentom nazorno predočiti najmodernejše tipe avtomobilov. Z ozirom na vse večji pomen ki ga zavzema radio v gospodarskem in kulturnem življenju današnjega časa, se priredi tudi radio razstava, da se tako ugladi temu izumu pot v najširše kroge naroda. Radio aparat je dobrodošel prijatelj tako posamezniku, kakor družbam v dolgih zimskih večerih. Na pokrajinski razstavi pa bode tudi zastopana naša industrija, trgovina in obrt z vsemi predmeti, ki pridejo v poštev za jesensko in zimsko isezijo. V splošnem bo ta razstava nudila vsakemu posamezniku toliko zanimivega, poučnega in koristnega, da bi ne smelo biti nikogar, ki je ne bi posetil. Legitimacija, s katero je zvezan poljuben vstop iv vse razstave in polovična vožnja na železnici, stane Din 30.— in se nahaja že v prodaji pri vseh večjih denarnih zavodih, trgovskih in tujskoprometnih ustanovah, pri župnih uradih in županstvih ter pri podružnicah Kmetijske družbe za Slovenijo. Enkratni ogled razstave stane Din 10.— in se bodo vstopnice dobile pri vhodih na razstavo. Mednarodni velesejem na Dunaju. Jesenska prireditev dunajskega velesejma bo letos od 3.—12. septembra. S sejmsko legitimacijo, ki jo je dobiti pri avstrijskih konzulatih in v potniških pisarnah, in s potnim listom je posetnikom velesejma dovoljeno prekoračiti meje in ni potreba posebnega vizuma v potnem listu. Pri prireditvi sodelujejo vse panoge gospodarstva. Stanovanjski urad dunajskega velesejma posreduje za stanovanja v hotelih in privatnih hišah. Razstava psov v Ljubljani. Zanimanje za to razstavo je zelo veliko, tako v krogih, ki se bavijo s hišnimi ali domačimi psi, kakor tudi v lovskih krogih. Med lovskimi psi bodo seveda prevladovali braki. Lov z braki je v Sloveniji glavni aačin lova, zato ni čudno, če ima Slovenija lepo število brakov različnih pasem. Povečini so ti psi v rokah lovcev na deželi. Ker pa poznamo zavednost naših lovskih krogov, tudi oni z dežele, smo uverjeni, da se bodo tudi ti krogi s svojimi lepimi /braki razstave udeležili. Krivo bi bilo pa misliti, da spada na razstavo le tak brak, ki je vpisan v rodovni knjigi in se more izkazati z redovnikom. Klub ljubiteljev brakov deluje komaj 2 leti, zato še ni mogel materijala razčistiti. Imamo še na stotine in stotine brakov, ki po svoji zunanjosti zaslužijo, da se vpišejo v rodovno knjigo. Naj torej noben lovec, ki ma količkaj čistokrvnega braka, ne zamudi te prilike in naj psa razstavi. S tem bo: 1. izvedel nepristransko strokovnjaško oceno svojega psa; 2. pa tudi sam videl lepe brake drugih lovcev. Zato vsi braki na razstavo! Gospodarske vesti. Provizorični trgovski dogovor med Nemčijo in Francijo ureja približno polovico vseh tekočih vprašanj. V veljavo 1m> stopil 30. t. m. — Vsled sijajnega zaključka letine je sklenil rumunski ministrski svet, da se zniža izvozna carina za pšenico od 13.000 lejev na 8000 lejev za vagon. — V Varšavo sta prišla dva zastopnika velikih angleških tvidk, da nakupita sovjetsko-ruske menice, podpisane od predstavnikov sovjetskoruske republike; z njimi hočejo urediti obveznosti angleških im-porterjev. — Ford namerava po poročilih iz Newyorka začeti izdelovati na debelo nov tip aeroplana, ki ga je znašel neki Nemec. Novi aeroplani bodo tehtali samo 250 funtov in bodo leteli z brzino 125 do 130 km na uro. — Obtok bankovcev na Poljskem je znašal 31. julija 511 milijonov 466.000 zlatov in se je bil na-pram zadnji dekadi dvignil za 56 milijonov. Kovinsko kritje* obtoka bankovcev je znašalo 36.19%. — Na Ogrskem se je ustanovila zveza tistih, ki imajo vojna posojila; organizacija se je iz Budimpešte razširila že daleč po deželi naokoli. V spomenicah zahtevajo od vlade višje ocenjevanje vojnih zadolžnic. Te dni se vrši v Budimpešti shod vseh, ki so v zvezi organizirani. — Kakor smo že govorili, namerava petrolejska družba Shell Co zgraditi v Jugoslaviji veliko rafinerijo petroleja. Beremo, da bodo zgradili tovarno v bližini Zagreba. Hkrati hočejo zgraditi tudi tovarno iza izdelovanje železnih petrolejskih sodčkov. — V češkoslovaškem justičnem ministrstvu so dovršili dela za reformo poravnalnega in konkurznega postopanja. Predlog bodo dali v presojo merodajnim činiteljem. Novo postopanje ima strožje pogoje kot doslej, poravnalna kvota se bo zvišala. — Češkoslovaški državni statistični urad je razposlal vsem okrajnim oblastim in gozdnim upravam vprašalne pole v svr-ho ugotovitve dobave lesa v letih 1919 do 1925. — Direkcija poljskih državnih železnic je dobila od direkcije češkoslovaških državnih železnic 10.000 vagonov v najem. Porabili jih bodo za transport premoga v inozemstvo, v prvi vrsti v Italijo. Najemninska pristojbina se ravna po določilih mednarodne konvencije o vagonih iz leta 1924. — Z velikanskimi načrti se bavita nižjeavstrijska Eskompt-na družba in pa Bodenkreditanstalt. S pomočjo ameriškega kapitala hočeta zajeziti Donavo pri Korneuburgu nad Dunajem iu napraviti tam ogromno elektrarno. Za delo bo potrebnih 40 milijonov delovnih ur. Načrt je popolnoma izgotovljen in ministrstvu preložen. — Avstrijski tekstilni industriji se ne godi dobro, in mora od dne do dne več obratov delo skrčiti. Predilnice bombaža delajo splošno s 50 odstotki, tkalnice včasih celo samo dva dni — 25%. Posebno huda je konkurenca češkoslovaške tekstilne industrije, ki se ji še slabše godi kot avstrijski in ki dela zato z nizkimi cenami, zlasti v Rumuniji in Jugoslaviji. — AIpiii£ Montan je prosila za sprejem v trust nemškega surovega jekla. Na zadnjem občnem zboru trusta so prošnjo vrnili. — Nemški jekleni trust je vpeljal svoje akcije na berlinski borzi. Na nove akcije je tak naval iz Nemčije in iz inozemstva, da so jih mogli dodeliti le majhen odstotni .del. — Dresdener Bank bo zvišala glavnico za 22 milijonov mark, »d 78 na 100 milijonov. Nove akcije bodo ponudili starim delničarjem v razmerju 4:1. Oddajni kurz bo menda 110%. — Eksport poljskega premoga je v veliki meri pripomogel k stabilizaciji zlata. To se pozna tudi pri zasebnih bankah; Poljska banka more devizno potrebo zasebnih bank popolnoma kriti in se zgodi, da je ponudba višja kot povpraševanje. TRŽNA POROČILA. , Mariborski trg (28. avg. 1926). Na trgu je bilo 27 s svinjskim mesom, 50 s krompirjem in zelenjavo in 30 s sadjem naloženih voz. Meso in slanina, pa tudi mesni izdelki so bili malo ceneji kakor pretečeni teden. — Perutnine in domačih živali je bilo okoli 1000 komadov. Cene so bile piščancem 10 do 25, kokošem 25 do 50, racam, gosem in puranom mladini 30 do 60, starim 60 do 100 Din, domačim zajcem 5 do 25, angorskim zajcem 30 do 100 Din, domačim golobom in grlicam 25 do 30, kanarčkom 50 do 100 Din komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Krompir se je prodajal po 4 do 5 Din mernik (7 in pol kg) oziroma 0.75 do 1.75 Din kg, solata, ohrovt, zeljnate glave 0.50 do 3 Din, kumarice 0.25 do 2 Din, buče 3 do 5 iDin komad, kislo zelje 2 do 3, maslo surovo 38 do 44, kuhano 44 do 46, čajno 50 do 60, paradižniki 6 do 7, fižol v stročju 7 Din kg, čebula 1 do 4, česen 3 do 8 Din venec; mleko ‘2 do 2.50, smetana 12 do 14, oljčno olje 32 do 36, bučno olje 18 do 22 Din liter, jajca 0.75 do 1.25 Din kom., sirček 1 do 8 Din hlebček, paprika 0.50 do 2 Din komad. Sadje: hruške in jabolka so se zelo pocenile 2 do 5, češplje in slive 1.50 do 5, breskve 16 do 18, grozdje 14 do 16, ringloti 3 do 4, limone 0.75 do 1.50, pomaranče, ki so zelo redke 2 do 4 Din komad. Cvetlice: 0.50 do 5, z lonci Stran 4. TRGOVSKI LIST, 31. avgusta 1926. n« iin——iTffna«——iwiiiiin(i«minni«i—w niBOTim iriimi iih •irniiTirrf nirrm r n-~r- r Štev. 101. vred 10 do 25 Din komad. — Lesena in lončena roba 1 do 100 Din, brezove metle 2.25 do 5, lesene grablje 6 do 8, lesene vile 5 do 6, cepci 8 do 10 Din kom. Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo 25. avgusta je bilo 11 voz sena in 7 voz slame, v soboto 28. avgusta pa 17 voz sena in 6 v o/, slame na trgu. Cene so bile senu 70 do 100, slami pa 35 do 45 Din za 100 kg. Obakrat se je v kratkem času vse prodalo, ker vojaška uprava nakupuje mnogo sena in slame. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 27. avgusta 1926 se je pripeljalo 297 svinj, 2 ovci; cene »o bile -sledeče: imladi prašiči, 5 do 6 tednov stari, 50 do 100, 7 do 9 tednov 125 do 150, 3 do 4 mesece stari 250 do 320, 5 do 7 mesecev 420 do 450, 8 do 10 mesecev 525 do 580, 1 leto 1000 do 1200; 1 kg žive teže 10.50 do 12.50, mrtve 15 do 17. Prodalo se je 138 svinj. Tržne cene v Ljubljani (28. avg. 1926). Kg govejega mesa 15 do 19, jezika 18 do 19, vampov 9 do 10, pljuč 6 do 8, jeter 18 do 19, ledic 15 do 19, možganov 18 do 19, loja 10 do 12.50, kg telečjega mesa 17.20, jeter 26—30, pljuč 20, prašičjega mesa 22 do 25, pljuč 10, jeter 15 do 20, ledic 25, glave 7.50 do 10, parkljev 5 do 7.50, slanine trebušne 20, slanine ribe in sala 22, slanine mešane 21, slanine na deibelo 20, masti 25, šunke 35, prekajenega mesa 30 do 32, prekajenih parkljev 10 do 12, glave 12.50 do 15, jezika 35, koštrunovega mesa 13 do 14, konjskega mesa 6 do 8, krakovskih klobas 45, debrecinskih 45, hrenovk in safalad 35, posebnih in tlačenk 30, polpre- kajenih kranjskih 32 do 35, suhih kranjskih 67, prekajene slanine 28 do 30, piščanec 12 do 25, kokoš 30 do 40, petelin 25 do 35, raca 25, domač zajec 10 do 25, leg 'karpa 25 do 30, linja 25, ščuke 35, postrvi 55 do 60, klina 15 do 20, mrene 25, pečenke 15, liter mleka 2.50 do 3, kg surovega masla 45 do 50, čajnega 60, masla 45, bohinjskega isira 38, sirčka 9 j do 10. par jajc 2.25 do 2.50, liter vina j 14 do 20, čaša piva 3.25, vrček piva 4.50 j do 4.75. steklenica piva 5.25 do 5.75, kg belega kruha 6.50, črnega 5.50, rženega j 5.50, luksuznih jabolk 10, jabolk I., II. j in III. vrste 2 do 8, luksuznih hrušk 10, j hrušk L, II. in III. vrste 3 do 8, kg j fig svežih 10, orehov 12, luščenih ore-i hov 34, češpelj 4 do 6, suhih češpelj 10, V Mariboru, Magdalensko predmestje, Kralja Petra trg, ob državni cesti, blizu Dravskega mostu bodo oddani gostilniški prostori LkdSH8MC^MITBtWW^TIfTIWtt^RK.MnEK i i1H 'I ■1,ll limUMIIIIII III >1 lili 2 večja, dva manjša gostilniška lokala (skupno za ca 122 gostov), vrtni prostor na dvorišču za približno 90 oseb, točilnica, kuhinja, shrambe, automatična hladilnica, pralnica, kleti, 9 sob za tujce, 6 sob za samce, kopalnice, podstrešje, stanovanje za gostilničarja s posebnim vhodom in 3 sobami, sobe za služinčad, hlev za 8 konj s sobico za hlapca in shrambo za krmo, 3 garaže. Gostilniški prostori, sobe za tujce in 4 sobe za samce s primerno opremo. Vselitev letos v jeseni. Le resni, kavcije zmožni reflektanti pridejo v poštev. Pojasnila (ustmena ali pismena) daje »Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani", Aleksandrova cesta. ■suhih hrušk 12, grozdja 8 do 14, breskev 15 do 16, liter brusnic 9, kg malin 7 do 7,50, kg kave 48 do 76, pražene kave 56 do 100, kristalnega sladkorja 13.50, sladkorja v kockah 15.50, kavne primesi 22, kg riža 8 do 12, liter olja 18 do 20, vinskega kisa 4.50, navadnega kisa 2.50. 'kg soli morske 3.50, kamene 4.25, celega popra 52, mletega 54, paprike III. vrste 28, sladke paprike po kakovosti 56, liter petroleja 7, kg testenin 10 do 12, pralnega luga 3.75, čaja 75, kg moke St. 0 je 6.25, št. 1 je 5.75, št. 2 je 5.50, št. 3 je 5, št. 5 je 4, kg kaše 6 do7, ješprenja 6 do 8, ješprenjčka 10 do 13, otrobov 2.50, koruzne moke 3.50 do 4, koruznega zdroba 4 do 5, pšeničnega zdroba 7, ajdove moke 8 do 9, ržene moke 5, q pšenice 320 do 335, rži 210 do 250, ječmena 215 do 220, ovsa 220 do 260, koruze 220 do 230, ajde 225 do 350, fižola ribničana 350, prepeli-čarja 320, graha 400 do 500, leče 600. q premoga 43.50, kub. meter trdih drv 150, mehkih drv 75, q sladkega sena 100, polsladkega 80, kislega 75, slame 50, gl a' -nate solate 5 do 6 za kg, št mena te 5 do 7, ajserice 5 do 6, endivije 4 do 5. zgodnjega zelja 2, rdečega zelja 4, kislega zelja 5, ohrovta 2, karfijol 8, kolerab 3, kolerab podzemljic 1, kg špinače 6 do 7, paradižnikov 5 do 6, kumar 1.50 do 2, 100 kumaric za vkisavanje 15 do 17.50, buč 1.50 do 2, graha v stročju, 2 do 3, liter luščenega graha 10, fižola v stročju 2 do 3, luščenega 2.50 do 3, čebule 2, česna 6, krompirja 1.25 d p 1.50, repe 1, kisle repe 3, korenja 1 do 3, peteršilja 3, zelenjave za juho 3, zelene paprike 20 do 25 Din. LJUBLJANSKI ^POKRAJINSKA VELESEJEMRRAZSTAVA 4. —- 13. septembra 1926 ^Ljubljana v jeseni pod pokroviteljstvom NJ. Vel. Kralja. Kmetijska razstava. — Vrtnarska razstava. — Umetniška razstava. — Hlfjl-fenska razstava. — Radio razstava. — Automohilska razstava. — Industrijski proizvodi. 5. septembra: Razstava plemenskih konj. 8. in 9. sept.: Mednarodna razstava psov. Legitimacija, ki velja Din JO"—, upravičuje do polovične vožnje na osebnih in briovlekih. - Dobi sc v denarnih zavodih, kmetijskih in tujskoprometnih organizacijah Ud. NaJveCJn raislava -v naSl driavl. D** Oglejte sl JoT ; Ljubljanska žandarmerijska četa potrebuje v nabavo 18.630 kg ovsa, 22.525 kg sena, 7.590 kg slame in 6 kg 900 gr soli. Pismene ponudbe, kolekovane s 5 Din, je poslati do 12. septembra 1926 komandiru ljubljanske žandarm. čete, kjer zamorejo interesentje v rednih uradnih urah dobiti tudi druge tozadevne informacije. Pogoji za nabavo se nahajajo pri ljubljanski žandarmerijski četi. Ljubljanske žandarm. čete broj 5076 od 28. avgusta 1926. Edino Šivalni stroji in najboljši kolesa za rodbino, obrt in industrijo so lc JOS. PETELINCR Najnižje cene 1; Gritaner Adler Tudi na obroke! Ljubljana, blizu Prešernovega ipemenika Pouk v vezenju brezolačno. — Večletna garancijo. Komandi 8. žandarm. puka u Ljubljani potroban je sledeči papir: 100.000 pola boljeg koncept papira, S.lOO pola pakpaplra, 2.000 pola belog pisačeg papira veliki format, 2.000 pola plavog pakpapira. Ovaj materijal inia.de biti prvovrstan. Pozivaju se svi oni koji žele lifrovati da pošalju svoje ponude sa specificiranim cenama najdulje do 10. septembra 1926. god. 10 sati dopodne, blagajniku ovog puka. Najjeftinijem ponudjaču ustupit de se ova liforacija onda istom kada dodje odobrenje od komandanta žandarinerije iz Beograda. Liferant na kome ostane liferacija biti de dužan papir izničiti komisiji u štabu ovog puka odmah čim se to saopšti da je liferacija na njemu ostala i dužan je platiti sve takse i državne dažbine koje de onda postojati. Komanda 8. žandarmerijskog puka E broj 10.190, Veletrgovina kolonifalne In špecerijske robe IVAN JELAČIN, Ljubljana Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav In rudninske vode. Točna in solidna postreilm I Zahtevajte cenIKe PrBilniMlžSBMallJlinlani prodaja PREMOG Ib slovenskih premogovnikov vach kakovosti, v celili vagonih po originalnih cenah premo« govnlkov za domačo uporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo Inozemski premog in koks , j: :!$?■*?* vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaSki premog, črni premog in briketa Naslov: Prometni zavod za premog d.d.v Ljubljani Miklošičeva cesta št. 15, II. nadstr. Oglejte si bogato zalogo noga.lo In rokavic za dame, gospode In otroka, vezenine, nailvkov In čipk ter drugega modnega In toaletnega blaga, potreblčln za H> vlije, krojače in tevljarfe na veliko in malo po najniijl dnevni ceni pri: JOSIP PETELINC LJUBLJANA blizu Preiernovega spomenika, ob vodi levo. Iščemo za lamošnji okrog OFFICIAL DEALER (okrožnega zastopnika) Pripraven posel pri pisalni mizi. Brez strokovnega znanja. Znanje nemškega Jezika polrebno. Dohodek 100—200' dolarjev mesečno, in kol postranski posel. Tozadevne vloge pod »FORD-SY8TEM“ na oglasni zavod INTER-REKLAM d. d., Zagreb 1-78, Slrossmayerova 6. VSA V TISKARSKO STROKO SPADAJOČA DELA IZVRŠUJE NAJTOČNEJE TISKARNA MERKUR LJUBLJANA SIMON GREGORČIČEV A^,ULICA 13 TELEFON ŠT. 552 LASTNA KNJIGO-GS9 VEZNICA 6*9 ljubljanska kreditna banka ------I I— Ustanovljena lOOO- r""~” lelnia Dianin lil 58,888.880'-Staipe ima aal i 18,1811- Ljubljana, Dunajska c. (v lastni hiši) PODRUŽNICE: Breste«, Celje, Crnome«, Oorkm Kranj Maribor, Matkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, SpUt, Trut AOKNCIJA: Logatec. Poštni ček. račun Ljubljana 10.509 Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Tel. štev. 261, 413, 502, 503, 504. a Se priporočat aa vse v bančno stroko spadajočo cieSa. »niwnffiTiiiiBwmf«HHnIiiiimiTi^imTnnmHl8imi,,iiKMiimiin,,ki!l,iiiil9l,n?t»,?,,M,Silil!‘!Slli! ^»Mnttt)iiiMHifi:;{tninninr:iHti?i;!!?niif!;nninnnwiniiimKnwiBnHniBi Ureja dr. IVAN PLBSS. - Za Trgovike-induatrij.ko d. d >MERKUR> kot Mdajatelja in Uekarja: A. 9EVER, Ljubljana.