Posamezna Številka 12 vinarjev.
Siev. 198.
V UHM f CeK JO. avpsla !SI7.
Leto XLV.
== Velja po pošti: = za celo leto naprej.. K 30-— za en mesoc „ .. „ 2-50 za Hemčl]o oeloletno. n 34'— ga ostalo Inozemstvo. „ 40'—
V	Ljubljani na dom:
Za oelo leto napre].. K 28*— sa en meeeo „ . . K 2-3C
V	opravi projeman meseCna „ 2-—
= Sobotna izdaj?.: = Za oe o leto ..... K 7-— za Nemčijo celoletno. „ 9'— za ostalo Inozemstvo. „ 12 —
_ Uredništvo Jo v ropltarjevl nlfol štor. O/III. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana plsm? se ne e=s sprejemajo. — Drednlškopa te!oiona Stev. 74. an
Političen list za si Dvenski narod.
Ljubljana, 30. avg. 1917. Zadnje čase je pričelo nemško nacijo-nalno časopisje hud boj proti življenjskim zahtevam avstrijskih Slovanov. Posebno so se vrgli na Jugoslovane, na Jugoslovan-club in na našo jugoslovansko državno no deklaracijo. Že vsak najmanjši za-
i nemško nacijonalni listič se smatra canega, da v službi vsenemštva plju-ri nas. Očitajo nam javno da stojimo s i jugoslovansko državnopravno de-icijo v službi sporazuma, ko mora • ar vedeti daneg že vsak otrok, da
;ni danes, v dobi demokratizma, ures-ije naših življenjskih zahtev po pra-jsti nasproti nam, po združenju vseh slovanov monarhije v svobodni dr-opravni obliki, v zvezni državi svo-rin avstrijskih narodov pod habsbur-dinastijo »biti ali ne biti« res močne trije, življenjski predpogoj Avstrije velesile z zdravim, krepkim jedrom, oriti danes o nas, da smo »ententarji«, vedno hočemo narodno tudi živeti in ' azvijati, je naravnost blaznost. Saj ni a daleč segati. Le berite zadnja urad-oročila z italijanskega bojišča! Ali se junaško bijejo in umirajo slovenski, ilovanski polki naroda, ki je sovraž-Iržave? Toda ni vredno, da bi človek i\ več izgubljal besede. Toda človeka boli srce, ker so vpregli naši »vsenemški« prijatelji, grobokopi Av-!, zadnje čase posebno še v sloven-i jeziku pisano zakotno vsenemško lo »Štajerc« v najpodlejši boj proti Priredili so shod. To še ni nič hu-. Ravno tako še ni satpo. na sebi nič ga, da so govorili v imenu 100.000 encev, da so mistificirali cesarja in ust. Saj to je danes že njihova obrt.
3 je samo to, da imamo danes še tako kovidne državnike, ki so to mistifi-jo cesarja in javnosti dopustili in so c. :orespondenčni urad vpregli za razšir-■e laži.
Nekaj cvetk vsenemštva v slovenskem ku.
»Štajerc« z dne 26, t, m. piše med iim:
»Jugoslovanstvo«. Nekaj je treba iz ga pribiti! Gotovo prvaško časopisje tako, kakor da bi se porodila misel že rja slovenskih, hrvatskih in srbskih 1 v ljudstvu samem, kakor da bi bila to ies na|iskrenejša želja ljudstva. To je seveda zvijača in laž. Naše slovensko ljudstvo hoče ostati na Štajerskem, v Avstriji ne mara nobenih državnopravnih iz-prememb, si ne želi druzega nego skorajšnji zmagoviti mir, ki mu bo omogočil
dobri gospodaiski razvitek. Za »jugoslovanstvo« b" se med preprostim ljudstvom nobena mačka ne zmenila, ko bi izvestni hujskači pod toleranco dostikrat res precej zaspane oblasti ne delali vedno iz nj-vtga krčevite poskuse za uprizarjanje ne-volje. Seveda, ljudje, ki se upajo na Dunaju z revolucijo groziti, so vsega zmožni... »Jugoslovanske« ni v ljudstvu in med ljudstvom nastalo. Pa tudi nobena kultu-Jelna ali gospodarska potreba ni. (Zaplenjeno.)
To si želijo le tisti, ki so s pomočjo vseh mogočih f-£z izsesavali kri kranjskemu ljudstvu in k; si iščejo zdaj nove žrtve svoje požrešnosti. Zato so iznašli besedo, da morajo pasti reeje habsburških kron«?-vin in d-, se mor,'io združiti vsi Slovenci. Ja, to bi bilo ^združenje« pod klobukom panslavističnega farštva, ki se danes igra z vero in patriotizmom. Pravijo, da so Slovenci v 4 ali 5 kronovinah razcepljeni. Dobro! In Nemci? Nemce imamo na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, v Trstu, na Primorskem, Tirolskem, Zgornjem in Spodnjem Avstrijskem, na Češkem, sploh z eno besedo: v vseh avstrijskih kronovinah in v velikem delu južne Ogrske. Kako pa Nemce združiti kajti kar je meni prav, mora biti tebi milo., Pa kaj bi o tem govorili, ko jc vendar jasno in očitno, da se pri »jugoslovanstvu« ne gre za politične, kulturne in gospodarske zahteve, marveč le huiskarijo. Ta hujskarija pa stoji v službi naših sovražnikov. To, kar zahtevajo naši »Jugoslovani« doma, to je šele zadnjič zahteval <irokoustno srbski minister Pasič, eden gla^ nih povzročiteljev te krvave vojske. To ie zahteval Francoz Ribot, to je zahteval angleški minister George, to zahtevajo veleizdajalci Massaryk in Gregorin ter vsi drugi agenti naših sovražnikov. Jugos'ovansko gibanje se je torej vsekakor porodilo v sovražnem inozemstvu, tam se še zdaj podpihuje in redi. »Jugoslovanstvo« je kakor plevel, ki ti jo je sovražni sosed na tvoje polje zasejal. Tega se ne sme nikdar pozabiti.«
Tako »Štajerc«, glasilo klicarjev »Proč od Rima«. Polrg njegovih denuncijacij, po-tvorb in laži - >e najlepša nova tvorba »združenje pod klobukom panslavističnega farštva«. Pričal.uiemo, da bo »Štajerc«, ki je napisal v isti številki na drugem mestu besede, »da preliva tisočero nemškin vojakov svojo kri, da ne bi prišle slovenske dežele v italijansko roko«, pričel pisati, kako zatira Ntmce slovensko uradništvo, kako se Nemcem v naših krajih hudo godi, da nimajo šol, nikjei narodnih pravic itd.
Pri Vsenemcih je danes vse mogoče! — Tako si želi danes ves svet miru. Ves svet občuduje našega mladega, povsod
Inserati:
Enoatolpna petltvrata (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 30 v za dva- ln večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru.
■ Poslano: -
Enostolpna petltvrsta po 60 t
Izhaja vsak dan Izvzemši nedelje ln prazulhe, ob 5. nri pop.
Redna letna priloga vozni red,
tlpravnlStvo Je t Kopitarjevi nllol St 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hsro. št. 7568. — Dpravnlškega telefona St. 188.
iljubljenega, res ljudskega cesarja Karla, kf si noč in dan prizadeva, da bi ustavil tft strašno klanje, te vojne grozote, da bi vrnil avstrijskim narodom tako težko za-željeni mir. In kako je ves pameten svet, ki hoče res miru, pozdravil z vso dušo in srcem mirovni korak svetega očeta, ki hoče doseči sporazum med državami in narodi na podlagi samoodločevanja narodov, ha podlagi načela: »pravica je nad silo«, ne pa »sila nad pravico«. Prvi, ki co nastopili preti mirovnemu koraku sv, očeta, so bili Vsenemci. Pri nas si niso upali povsod tako javno, razen v izrazito vsenem-Skih glasilih kot je dunajski »Alldeutsches Tagblatt«, ki piše v zadnji številki (28. t, mes.}:
»Vom Rheine bis zum Donaustrand, Von Riga bis zum fernsten Siiden, »Durch bis zum Sieg!« dem deutschen Land,
Dem deutschen Volk, ein d e u t s c h c r Frieden,«
(Od Rena do bregov Donave, od Rige daleč tja na najskrajnejši jug: naprej clo zmage! Nemški deželi, nemškemu ljudstvu nemški mir.) Toda jasno in odkrito je napadlo sv. očeta vsenemško časopisje v Nemčiji z znanim baronom Rewentlowom na čelu. Žal, da se ne more še nemški državni kancler otresti vpliva tega vsenem-škega, Avstriji in Nemčiji tako nevarnega časopisja. Kako morejo ljudje zavzeti drugačno stališče, ki so nedavno zapisali v ravnoistih »Alldeutschc Blatter« besede: »Notvvendigkeit der Deutschreligion, Be-seitigung des verweichlichenden Christen-tums, Stabilierung einer Weltanschaung der riicksichtslosen Kraft und Machten-faltung«. (Potreba nemške religije, odstranitev pomehkuženega krščanstva, poglobitev svetovnega naziranja o brezobzirnem vporabljanju sile in moči.) Vsenemci (Dr. Fuchs: Weil wir nicht kriegsbereit sind 1914) so pozivlja.li k vzgoji do sovraštva, k organizaciji do spoštovanja sovraštva, k organiziranemu sovraštvu, ki so klicali: Proč z nezrelo bojaznijo s ponarejeno sramoto pred brutalnostjo in fanatizmom (Dr. Fuchs ravnotam.).
Jasno je, kje tiči notranji sovražnik države. Ne pri nas, ki stremimo po miru v smislu stremljenj našega ljudskega miroljubnega cesarja in sv, očeta, pri nas, ko hočemo pravičnosti in enakopravnosti med narodi, pri nas, ki kažemo svojo zvestobo s krvjo na vseh bojiščih, ampak pri onih, ki hujskajo proti miru, ki poživljajo k sovraštvu, ki so proti sporazumu med narodi. To jc »plevel«, katerega je treba s korenino izruvati.
Tako si želimo miru, svobodnega obstoja in razvoja. Toda predpogoj zunanjega
miru je mir na znotraj, mir v monarhiji sami, mir med posameznimi narodi. In največjo korist bi prinesel Avstriji, najbolj nas bo približal miru oni avstrijski državnik, ki bi imel dovolj korajže nastopiti proti našim notranjim sovražnikom, vsenemškim hujskačem, in se lotil s krepko roko in sicer koj notranje državne preureditve Avstrije v zvezno svobodno državo svobodnih! avstrijskih narodov pod habsburško dinastijo, S tem bi bila odbita vsaki agitaciji o<l strani naših sovražnikov najhujša konica.
V tej vojni so Jugoslovani pisali svojo zvestobo s krvjo, z orožjem, z dejanjem* Notranji sovražnik Avstrije, brezvestno vsenemško časopisje, pa je polno kričavih' besed.
Pot Jugoslovanov začrtana v deklaraciji, je jasna. Od te poti ne smemo in ne moremo kreniti in ne bomo krenili. Zahteva po združitvi avstrijskih jugoslovanov svobodni državnopravni celoti pod habsburškim žezlom pa jc vkoreninjena globoko v naši ljudski duši.
Slaiče tržaških Slovencev in Hrvalov isproli iialijislim
Pretekli torek jc slovensko politično društvo »Edinost« v Trstu priredilo vele-pomemben shod, na katerem so tržaški Slovenci in Hrvatje zavzeli jasno in odr ločno stališče proti laškemu pohlcipil pj} naši zemlji.
Zbor je otvoril društveni predsednik dr. Josip W i 1 f a n, ki je izvajal, da je društvo sklicalo ta občni zbor z namenom, da tržaško Slovanstvo zavzame svoje stališče nasproti italijanskim aspiracijam, ki so bile že desetletja in desetletja naperjene proti našim pokrajinam, ki so pred dvema letoma dovedlc clo krvave vbjne in so sedaj prignale sovražne čete v najbližjo bližino našega mesta. Naš narod je sicer majhen, pa tako toplo ljubi svojo domovino, kot malokateri drug narod, pripravljen je žrtvovati zanjo vse, da bi ta pridni, marljivi, nadarjeni narod nc prišel v roke sovražnega tujca! Sedaj, ko se govori toliko o samodoločbi narodov, je pač čas, da povzdignemo svoj glas in povemo naravnost, da so tisti, ki nas prihajajo reševat, roparji, ki nas hočejo oropati naše lasti, da ta zemlja ni njihova, temveč naša! Slovenski narod tržaški, ki je tudi del jugoslovanskega plemena, stoječ v ospredju dogodkov, naj pove danes svoje mnenje.
Z ozirom na dogodke zadnjih dni je govornik v imenu političnega društva izrazil nato najgloblje sočustvovanje prebi-
LISTEK.
S Kanalskega.
(Vojni spomini iz leta 1915.) V. N.
Jiče Bajt iz Loga se jc naslonil na cvetočo dišečo brajdo in se žalostno ozrl po dolini, po svojem polju doli do Soče. Resna, ostra guba se mu je zarezala v sicer mil in krotak obraz. Tam na njegovi njivi ob parobku senožeti spuščajoče se v nižino doli do Soče so vojaški delavci — Bošnjaki rili po zemlji, usajevali droge in nategovali bodljikavo žico. Ob brajdi na sedlu klanca je bil izkopan dolg jarek, globok, cla se je velik m.ož popolnoma skril vanj. Oče Bajt je zmajal z glavo vzdibnil in sc mi približal počasi. Uravnaval sem instrument, da določim smer, kjer so imele priti žične ovire pred strelskimi jarki. ^Gospod, prosim, kako pa bom vozil seno, če mi cesto s •■-čukežem« zaprejo; tam po krompirju so mi tudi vse razrili. Kos brajde so pii izsekali...« »Veste oče, stvar je taka in taka ...« in začel sem mu razkladati in utemeljevati, zakaj moramo določili ravno to smer za naše naprave in vse drugo sem mu povedal. -Pa mislite, cla začnejo Itali-
jani?« »Dragi moj, tega pa sam ne vem; mi dobimo ukaz, da izvršimo to in to, danes tukaj, jutri drugod, treba nam je izvršiti, kakor veleva povelje.« —
Takrat smo imeli prve dneve v maj-niku. Prišli smo s kanalskega Vrha v Loge in Bodrež, Trije delavski oddelki. Vsi kmetje so nas takrat gledali nezaupno, češ, kaj kopljejo in rijejo po naših njivah. Ko so se pa jDolagoma prepričali, da je vse le v zaščito njihove posesti, njihovega domovja, so se sprijaznili z našim postopanjem in tudi z nami.
Z Bajtom in njegovo družino smo si postali iskreni prijatelji. Bošnjaki-delavci so imeli ležišča na njegovih hlevih in ka-ščah in oče Bajt jim je naložil najlepšega sena. Na večer sem večkrat stopil v kuhinjo k gospodinji in hčerkam. Tam so bili navadno zbrani moji ožji štajerski rojaki. Narednik Macher iz Rošpoha, Cvilak iz Št, Ilja v Slov. Gor. in Potočnik iz Vur-berga.
Domači so ugibali kaj storijo, ako začnejo Italijani vojsko, mi pa smo jih tolažili kakor smo vedli in znali. Poslovili smo se v trdi mrak. zunaj pa še stopili v krog in zaorila je v tiho lepo poletno noč slovenska pesem.
Tudi Bošnjaki na lcaščah so peli: »Služila sam cara, tri godinc dana ...«
Jaz sem potem odhajal v Kanal. Mesečina ie poliubovala prijazno krajino, V
daljini je umirala otožna pesem. Zapalil sem si smotko in imel same svetle misli.
V	ranem jutru, ko se še niti škrjančki niso vzbudili, bila sva s tovarišem inž. pl. Tamaszem že na poslu. Mokra od visoke rosne trave sva delala načrte in skice za naše naprave nad železničnim mostom ob Bodrežu. Utrjevali smo mostišče. Tostran Soče tvori ogromna skala visoko steno. V njo smo izklesali strelski jarek. Pri tem opravilu se nam je ubil Bošnjak, mlad fant iz Višjegrada. Pribuča' jc vlak po progi od Avč. Bošnjak se je iztegnil preko stene, pa izgubil ravnotežje. Padel je globoko in sc ubil pri priči.
S tovarišem inženirjem sva večkrat krenila čez most v Škalabonovo gostilno. Takrat se je črno vino tam točilo še po stari pošteni ceni. Opoldne sva navadno šla
v Kanal. Ob cesti so duhtelc. akacije, ob hišah vrtnice. Po poli sva ugibala, kako dolgo nas pusti višje poveljništvo še v tem lepem kraju. V trgu pri Gorjupovih sva sc nekoč ustavila. Tam sem videl otroke, lepe kot angeljčke. Še danes jih imam v živem spominu. Bili so od gospo Danice.
V	jutrih, ko sem iz Kanal odhajal v Bodrež, poslal sem ob Marijini kapelici tam v ovinku pred Bodrežom. Srečevala so me mlada dekleta, ki so hitela k smernicam. Skoraj sleherna jc položila šopek cvetja k Marijinem kipu. 1/. Kanala so peli zvonovi; prijazno, vabeče, otožno.
«... S Kanala v lepo jutro pojejo zvonovi, dekleta v svitlih rutah k rani maši nad rosnim poljem vriska si škrjancc. in s pastirico mlado se pajdaši . ..« —
Nisem slutil, da bodo ti zvonovi peli le še malo, malo časa. Nekoč je tudi mene gnalo v cerkev. Spomin na tisti dan se mi je globoko vtisnil v srce. S kora je donel glas, prijeten in čist, kot cla prihaja iz nebeških višav:
'Poslušaj o Marija, glej, kaj so moje želje ...«
Pela je Ivančičeva Avguština. Za durmi je stal vojak, mlad črnolasi fant bledega obraza; po licu so mu tekle solze. —
Na Binkoštno nedeljo zvečer pa jc zavrelo. Vse jc postalo zmedeno. Pozno v noč sem se odpeljal v Loge. Rekvirirajtc vozove, vprežno živino, naložite najprvo proviant, potem orodje. Žico zakopljite. Šc danes vem za njivo, kjer smo zakopali kakih tisoč klopčičev, cel vagon bodljikavc žicc. Stopil sem k Bajlovim. Gospodar jc uzidaval šivalni stroj za katerega sc jc hči Jožica najbolj bala. Gospodinja mi jc postregla s kruhom in vinom. V pondeljek •:;ulraj sem pogledal še enkrat v Loge. Vse sc je i?:vrEiio po ukazih. Vse jc že davno odšlo na Kanalski Vrh. Vrnil sem se v Kanal v stanovanje. Bilo pa jc prazno. Skrban stotnikov sluga jc naložil vse moje in tovariševe reči na voz, da jih spravi v var-
valstvu zgornje okolice, zlasti pa Open-cem in Križanom, katere jc sovražni napad pregnal iz njihovih domov.
Nadalje se je spominjal tudi onih, ki svoje junaške prsi zastavljajo proti sovražniku, ki je že odtrgal precejšen del naše zemlje, in pred vsemi pa kot simbola teh hrabrih braniteljev naše domovine, njihovega umnega in odločnega voditelja. Mi nimamo prilike, da bi podeljevali časti, kot je mogoče to drugim občinam, je dejal govornik. Hvaležni pa smo mi tržaški Slovenci soški armadi in njenemu voditelju na obrambi naše domovine in pošiljamo z današnjega shoda pozdrav soški armadi in njenemu junaškemu voditelju generalnemu polkovniku Boroeviču s klicem: Bog ju živi! (Burno odobravanje in ploskanje.)
Nato je govoril državni poslanec dr. Otokar Rybar, na kar se še povrnemo, Po končanem govoru je predlagal
resolucijo:
Resolucija jc bila ob viharnem odobravanju sprejeta soglasno.
»Z ozirom na pogajanja, ki se glasom časnikarskih vesti vršijo med srbskim ministrskim predsednikom Pašičem in italijansko vlado v svrho, da se doseže sporazum glede obojestranskih aspiracij na avstrijsko Primorje in na Dalmacijo, sklenili so Jugoslovani, zbrani dne 28. avgusta 1917. 1. v Trstu na izrednem občnem zboru političnega društva »Edinost«, po zaslišanju poročila drž. posl. za V. volilni okraj tržaški, dr. Rybafa, ta-le protest: '
Vsako razpolaganje z ozemljem Dalmacije in avstrijskega Primorja, obstoječega iz mejne grofije Goriško-Gradiščan-ske, neposrednega mesta tržaškega in mejne grofije istrske, brez sodelovanja in proti volji ogromne večine prebivalstva teh pokrajin nasprotuje pravici do samo-odločevanja narodov, označeni od entent-nih vlasti ravno glede malih narodov kot glavni vojni cilj.
Priklopljenje teh pokrajin k italijanskemu kraljestvu bi pomenjalo tudi krvavo kršenje narodnega načela, kajti izvzemši furlansko ravnino ob desnem bregu Soče do Krmina in nekaj na pol poitali-jančenih mest na obali, so vse te pokrajine obljudene izključno le po slovanskem prebivalstvu, ki tvori tudi v Trstu samem, zlasti pa v njega okolici, edini, v resnici domači avtohtoni element, a v Dalmaciji predstavlja 98 odstotkov vsega prebivalstva.
! V gospodarskem ozira bi odtrganje teh pokrajin imelo za posledico odrezanje čisto slovanskega zaledja od dohoda do morja, ki bi spravilo celo Jugoslovanstvo -pod gospodarsko nadvladje kraljevine Italije in bi moralo v najkrajšem času izzvati na^ujši odpor in nove vojne komplikacije.
V Trstu zbrani Jugoslovani, stoječ neomajno na stališču deklaracije »Jugoslovanskega kluba« v dunajski poslanski zbornici od 30. maja 1917, protestujejo zato najslovesnejše proti predrznim italijanskim aspiracijam na prej omenjene jugoslovanske dežele in proti vsakemu samovoljnemu odločevanju o usodi teh dežela, zlasti pa proti temu, da bi se tudi ena sama ped jugoslovanskega ozemlja žrtvovala italijanski pohlepnosti.
Za dr. Rybafem je govoril še dalmatinski Hrvat dr. Beroš, ki je končno predlagal, da naj poskrbi politično društvo, da se ta resolucija sporoči tudi v Istro in Dalmacijo, kjer naj se tudi ljudstvo zbere na shode in sprejme v skupni protest
nost. Tudi prebivalci so spravljali prtljago. Nadučiteij Verč je nosil blago v klet. Učiteljica mi je napolnila žepe s piškoti, Verč me je založil z vinom. V Koširjevi krčmi je izgledalo, kakor da je eksekutor ravnokar vse zmetal iz hiše. Vsakovrstnega blaga je bilo nakopičeno na dvorišču. Hčerke so spravljale in niso znale, kaj naj vzamejo kaj naj pustijo. Na trgu sem srečal Ivanči-čevega Ninča. Kolovrati! je iz Zegove gostilne. Nosil je pražnjo obleko pa predpasnik. Preko rame je imel butaro čevljev, kovček, dežnik in še drugo ropotijo. Pravil mi je, da mu je nek častnik nekaj tulil po nemško, pa da ga ni razumel. Največ vika so delale ženske. Za voznike so se tepli. Voznik Berton iz Zapotoka je imel kopico otrok na vozu in ni vedel kam ž njimi. Z inženirjem Tamaszom sva se iskala drug drugega. Končno sva se našla pri Ulagovih. Od veselja, da me je zagledal, mi je zagnal kapo v glavo. Potem sva jo jo urno odnesla proti Kanalskemu Vrhu. Za nama so žvižgale granate. Enemu vozniku naše kolone jc ubilo vole, voznikovemu sinu pa odtrga-
lo obe nogi. — Na Vrhu so že čakali vsi delavski oddelki. Jaz sem se utaboril pri Gorjupovih, tovariša sem nastanil pri Plavčevih. Popoldne jc prihitela na Vrh neka kmetica, ki se je v jutru udeležila procesije v Marijinem Celju. Pravila jc, da so se Lahi utaborili s kanoni in s konji v cerkvi. Javili smo poveljniku topničarske baterije, naši kanoni so zaropotali in iz cerkve se je začelo kaditi.
proti italijanskim aspiracijam na naše jugoslovansko ozemlje isto protestno resolucijo. Narodni zastopniki v teh deželah pa naj se pozovejo, da poskrbe za to, da se bo ljudstvo moglo nemoteno zbrati na te protestne shode. Zborovalci so tudi ta predlog sprejeli z burnim odobravanjem in ploskanjem.
Končno je občni zbor tudi z odobravanjem sprejel po g. Široku predlagano resolucijo, katera zahteva, da naj se na podlagi narodnega načela združijo tudi sedaj odcepljeni beneški Slovenci v celoto jugoslovanskega naroda.
Spor men Srbijo io lioiiio z ozirom no
jadransko vprešanje.
Berlin, 29. avgurta. Iz dobro poučenih krogov se poroča, da je poskušal Pašič za časa zadnje konference glavnih državnikov sporazuma v Londonu do uvaževanja znane srbske aspiracije na Jadranu, ali konferenca se je popolnoma postavila na stran Sonnina, oziroma je zavzela stališče, da se morajo italijansko - srbske zahteve sploh izločiti iz skupnega vojnega cilja in jih smatrati za njuno zasebno zadevo. Srbiji so obljubili, da ima pri mirovnih pogajanjih pravico zahtevati nazaj celo srbsko ozemlje. Vse druge Pašičeve želje so bile odbite. Rezultat londonske konference torej pomeni uničenje veliko-srbskih sanj, a Srbiji je ostalo le slabo upanje, da bo sporazum tudi vnaprej vzdrževal na površju jugoslovansko vprašanje.
llranlo polilo.
Jugoslovan v uradniškem ministrstvu?
Dunaj, 29. avgusta. Ogrski korespon-denčni urad poroča: V parlamentarnih krogih se govori, da bo sobotna »Wiener Zeitung«« obelodanila novo uradniško ministrstvo, in sicer z novim prometnim ministrstvom, katero bo prevzel sekčni načelnik dr. Ivan 2 o 1 g c r, Jugoslovan.
Nemški nacionalci za Trst in Trident.
Nemška nacionalna zveza je na svojem plenarnem zborovanju poslala svoj pozdrav junakom na laškem bojišču in je sprejela sledeči sklep:
»Nemška nacionalna zveza svari odločno pred mirovnimi predlogi, ki se tičejo Trsta in južne Tirolske, Tisoči naših so-rojakov, ki so dali na jugozahodnem bojišču svoje življenje, so krvaveli za stvar, ki je sveta Nemcem in ki ima tudi veliko državno važnost. Vsak poizkus, priklopiti Trst in južno Tirolsko Italiji, bo in mora naleteti na najodločnejši odpor vseh avstrijskih Nemcev.«
»Arbeiter Zeitung« pripominja k temu: »V koliko je južna Tirolska, dežela, kjer prebivajo Italijani, »sveta nemška stvar«, ne vedo gospodje, ki sklepajo tako brezmiselno resolucijo, sami.«
Isto velja tudi za Trst. Trsta, ki ni bil nikdar nemški, ampak leži v jugoslovanskem ozemlju in je naseljen od Slovencev in Italijanov, ne moremo in ne smemo dati Italiji. Toda tudi Nemcem kličemo glasno pred vsem svetom: Roke proč od našega Trsta, naše Adrije!
Združenje kmečkih poslancev državnega zbora.
Dunaj, 29. avg. 1917.
Pod vodstvom načelnika slovenskega poslanca J a r c a je prišla danes popoldne
delki to noč prenočiti izven vasi v gozdu. S tovarišem sva vendarle ostala v najinih kvartirjih. Tiste noči nikoli ne pozabim. Ležal sem ob ognjišču na široki klopi. Potihnil je hrup, domači so odšli v gorenje prostore. Na ognjišču je tlela žrjavica. Utrujen sem bil, kosti so me bolele, a spati nisem mogel. Pil sem Verčevo vino, kadil cigarete in štel procesije črnih velikih ščurkov, ki so romale po okajenih stenah. Pozno v noč je odnekod prilomastil prav po hribovsko zdravnik Toman in si želel prostora na klopi. Ker je bil vljuden in mi ponujal konjaka, sem se mu prav rad izognil. Šei sem v hišo in se stegnil po zeleni peči. Noge so mi visele nizdoli in sem cincal z njimi nad obrazom neke poštne uradnice, ki je spala ob peči. Namenjena je bila v Tolmin, pa so jo zavrnili. Prav kmalu sem zdravo smrčal. Nesreča pa je hotela, da so opolnoči prišli pekarji neke stotnije in začeli peči kruh. Neznansko močno so zakurili a nikdo me ni vzbudil. Vso popolnoč sem sanjal o peklu. Ko sem se drugo jutro dvignil, imel sem opečen rudeče marogast hrbet in sem se zaletaval ob vogale kakor najhujše pijan. —
Potem sc je začelo življenje z vsemi težavami, ki jih pozna le vojak na bojišču.
Utaborili smo se v Dragi pri Banjšici. Po noči smo hodili na Vrh in od tam spravljali :'pnn-ko jezdece do strelskih jnrkov doli do Avč, Bodreža in Loga. Nekoč sem v gozdu pri mesečini študiral špecijaln: zemljevid. IzgreŠil sem pol, ki pelje z Vrha j v dolino in sem ves obupan iskal i?t>oda iz |
deputacija združenja vseh državnozbor-skih kmečkih poslancev k ministrskemu predsedniku dr, Seidlerju, da urgira svoje zadeve glede ureditve gospodarstva s krompirjem, rekvizicij žita, sena in drugih pridelkov, svobodne trgovine s sadjem in vinskih cen.
Obrtni odsek
je razpravljal danes o cesarski naredbi glede vojnih pohabljencev, ki naj se izurijo v rokodelstvu. Nemški nacionalci so zahtevali, da se sprejme cesarska naredba po § 14. Vsi drugi člani odseka so bili proti, zavrgli cesarsko naredbo in sprejeli tozadevni zakonski načrt, ki naj traja tri leta.
Socialno politični odsek
je v današnji seji obravnaval načrt zakona o varstvu žensk in mladoletnih pri obrtnem delu. Septembra 1. 1913 je bila v Ber-nu mednarodna konferenca, kjer so sklenili, naj se ponočno delo mladim delavcem sploh prepove od 14. do 16 leta in naj se za mlade delavke in delavce določi kvečjemu lOurni delavnik. Nemčija in druge države so te določbe že pred vojsko uvedle. Naša vlada je šele sedaj državnemu zboru predložila predlogo v tem smislu, in sicer tako, naj stopi v veljavo šele eno leto po sklepu miru. V odseku se je pokazalo, da velika večina želi zvišati mladostno dobo od 14. nn 18 leto. Večina jc bila tudi proti temu, da bi se te določbe uveljavile tako kasno in v tem smislu. Bila sta dva predloga: Eden, naj nastopi zakon takoj v veljavo, ko se razglasi, drugi, naj stopi v veljavo 3 mcsce po miru. Naša vlada je tudi omejila varstvo otrok do 14. leta, ki se jim obrtno delo prepoveduje, na podjetja, kjer je več kot 10 pomožnih delavcev. Večina odseka je pa odločno zahtevala, naj ne bo nobene omejitve.
Stališče delodajalcev je branil poleg vladnega zastopnika Mattaia tudi dvorni svetnik Kuranda in deloma dr. Licht. Za širše delavsko varstvo v korist otrokom in ženskam so se oglasili poročevalec Hummer, socialisti, dr. Schopfer (krščanski soc.) in dr. Krek (Jugoslov.), — Dr. Krek je poudarjal, da se pravi metati delavstvu pesek v oči, če se sedaj predlaga zakon, ki naj stopi šele leto dni po sklepu miru v veljavo, kakor bi že sedaj ne bila živa potreba skrbeti, kar se da, za zdravje mladega rodu. Šibal je mnenje tistih, ki so govorili o konkurenci naše industrije, ki naj bi jo ta zakon obteževal. Najverjetnejše je, da po vojski industrija vsled silno slabe valute in vsled tega, ker zato ne bo mogoče nakupiti potrebnih snovi, sploh ne bo mogla začeti in bomo morali, kolikor bo to za konzum neobhodno potrebno, narejeno blago kupovati v inozemstvu. Nespametno je misliti na to, da bi obrti zmanjkovalo delavcev, nasprotno, delavci bodo našli prazne dvorane brez dela.
Ker ni bilo dovolj članov navzočih — med njimi je seveda, kakor vedno manjkal dr, Tresič — se glasovanje ni moglo vršiti.
Zakonski načrt, po katerem se cesarska naredba spreminja v zakon o bolniškem zavarovanju — je bil sprejet.
Zdravstveni odsek.
Dunaj, 28. avgusta. Zdravstveni odsek je imel danes pocl predsedstvom posl. dr. Schacherla sejo. Posl. dr. Jankovjč je poročal o cesarski naredbi glede zdravstva in praktičnega poduka bolnih in ranjenih vojaških oseb. Posl. dr. Michl je poročal o predlogih dr. Jankoviča in tovari-
mračne kotline, kamor smo zašli. Odposlal sem patruljo, ki se pa niti vrnila ni. V jutro, ko se je začelo daniti, smo se vračali utrujeni, upehani, gladni in zaspani v svoje brloge. Dobro spati po dnevu ni bilo mogoče. V sobi so me nadlegovale stenice, da sem se premetaval kot blazen, zunaj v senci pa so me kokoši vsega onesnažile. Zraven tega ves božji dan vrišč in vpitje otrok, od Soče gromenje kanonov. To je trajalo dobre tri tedne. Stalni nismo bili. Prero-mali smo vse vasi: Marcinje, Podlešče, Breg, Krvavec, Podlake, Madoni, Sveto, Bate, Lahke. Delavci so nosili svoj »cokelj-pok« s hleva v hlev, z listnjaka na kašče — kakor mačka mladiče. Prebivalci so nam bili zelo naklonjeni in prijazni. Največ gostoljubnosti sem našel pa pri Robkovih v Lahki. V Bateh pri Staničevih sva s tovarišem inženirjem neštetokrat pila tako dobro kavo, da se mi še danes po nji skomina.
Prekopali smo vse senožeti na Bateh, na Jeleniku in izboljševali ceste v hribovje. Vsak dan pa se dva, trije delavci niso več vrnili od dela. Sedaj počivajo tam v Bateh in pri Sv. Duhu na Banjšicah in nič več ne čujejo bojnega hruma, ki ravno sedaj najhujše vrši čez njihove grobove. Srečni so! Srečnejši, kot tisto dobro, gorsko ljudstvo tam doli, ki je od bojne groze zbegano moralo zapustiti tiste prijazne kraje in senožeti in njivice skrbno obdelane in rojstne hiše m sedaj klaverno životari v mrzlih tujinah.
šev za pobijanje tuberkuloze in spolnih bolezni. Tozadevni načrt zakona bo predložen državni zbornici še to leto.
Odsek za prehrano.
Dunaj, 28. avgusta. (Kor. ur.) Odsek za prehrano je nadaljeval razpravo o vprašanjih preživljanja. Tekom debate stavljeni predlogi so odkazani posebnemu danes zjutraj izvoljenemu pododseku. Kot poročevalca za zelenjavo in sadje sta izvoljena poslanca Skaret in Krutzner, poročevalec za sladkor je po^l. Čeh.
Demokratizem groia Apponyja.
»Arb. Ztg.« piše o naredbah ogrskega naučnega ministra grofa Apponvja z ozirom na zatvoritev rumunskih šol: »Pravica do maternega jezika in do poduka v ma-ternem jeziku je ljudska pravica, katere ne more vzeti nobeden, šc manj pa član vlade, katera hoče demokratizirati Ogrsko. Do demokracije, ki se na meji mažarskega jezika spreminja v najhujše samosilje, se mora zelo malo ceniti. Grof Apponyi uničuje s svojo šovinistično politiko temelje vlade, kateri pripada in otežuje vsem po-števnim elementom, tudi madžarskim, slediti vlado.«
Besni napam Stolpov. — Slovenski Branilci gore Sv. Gabrijelu — i tarnani zopet meiali Hrte ia Trst.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 29. avgusta. Uradno:
Včeraj je dosegla borba enajste soške bitke posebno višino, S še večjo silo kakor prejšnje dni je Italijan snoadal. Uspeh je ostal nesporno našim hrabrim četam.
Na Banjški visoki planoti je bila sila sovražnega sunka naperjena v prvi vrsti proti prostorom pri >.iain in pri Podleščih; sovražnika so podpž>a!°: baterije vseh kalibrov, ki so zapravljivo rtreljale. V težkih bojih, k« so trajali več ur. so naši hrabri vojaki popolnoma nadvladah sovražne množice, ki so jih neprenehoma pomnožena! i, Zadnji italijanski naval je bil odbit pozno ponoči.
Boj je divjat izredno ljuto zopet za goro Sv. Gabrijela; za katero se bijejo že več dni vroči boji. Ko se je posrečilo v ver černih urak neki italijanski bojni skupini, da je vdrla na severni strmini v našo po-^ stojanko, so jo ponad'^' oddelki polkov št. 20 (Nowy Socs), št, 34 (Košice) in št. 87 (Celje) s protisunkom in jo uničili. Ujeli so enega italijanskega štabnega častnika in 200 mož. Naš ogenj je pobil dragi napad, ki so ga izvedli severucvzhodno od gore Sv, Gabrijela brez vsake »priprave s topovi.
Mogočni italijanski napadalni naval naj bi si bil napravil sovražnik pot vzhodno* od Gorice in severno od Vipavske doline. Po šesturni pripravi g topovi je opoldne sovražnik planil na naše čete. Pri goriškem pokopališču in pri Grčinju se je moral sovražnik umakniti vsled izvrstnega učinka naših baterij, ki jim gre sploh bogati delež na uspehih, ki smo jih včeraj dosegli. Pri Sv. Marku smo pa vrgli sovražnika šele v Ijuti borbi moža proti možu, v kateri so se posebno odlikovali preizkušeni boritelji severnočeškega 2. lovskega bataljona in hrvatskega pešpolka št. 96, V tesnem boj-nem prostoru smo tam ujeli vojake, ki pripadajo 7 italijanskim polkom.
Na Krasu ni bilo posebnih bojev.
Sovražni letalci so zopet obiskali Trstj bombe, ki so jih vrgli,- niso povzročile nobene posebne škode.
Boji na Sanjski visoki planoti se nadaljujejo. — Italijanski letalci zopet napadli Trst,
Dunaj, 29. avgusta zvečer. (K. u.) Boji na Banjski visoki planoti in pri Gorici se nadaljujejo. Sovražnik ni nikjer dosegel uspeha.
Skupina italijanskih letalcev je metala danes ob 9, uri dopoldne bombe na Trst. V notranje mesto je padlo približno 20 bomb; povzročile so škodo, ki ni neznatna. Ubita sta bila dva domačina, več jih je ranjenih.
Italijansko uradno poročilo.
29. avgusta. Na Banjški visoki planoti se je včeraj boj nadaljeval. Naše čete so premagale sovražne zadnje straže, nato so prodirale proti novi, trdni obrambni črti, katero sovražnik besno brani.
Na višinah vzhodno od Gorice smo dosegli nekaj uspehov.
Podnevi smo ujeli nad 1000 mož in zaplenili nekaj strojnih pušk.
Bitke se je udeležilo včeraj 246 letal. Skupina 40 Capronijev je podpirala nastop vzhodno od Gorice, na baterije na Panov-cu je vrgla nad 7 ton bomb.
Na Krasu topovski boj, nastopale so tudi patrulje.
Pri Stelvio (tridentinsko pozorišče) je napadel 27. t. m. sovražnik, ko se je zdanilo, našo prednjo postojanko med snež-niki in visoko dolino Zebnu. Posrečilo se mu je, da je vdrl v njo. Naši so pa zasedli
višji vrh, s katerega streljajo na staro postojanko.
Bitka na Banjski planoti in pri Gorici.
Dunaj, 29. avgusta. (Kor. ur.) Vojni tiskovni stan: Včeraj so se posebno besno bili na Banjški visoki planoti in vzhodno od Gorice. Sovražnik je na vseh potih, ki vodijo tja, pošiljal ojačevalne množice. Naši neumorni topniški opazovalci so jih pa zapazili, sovražno zbiranje je uničil naš uničevalni ogenj. Opazovali smo, kako so Italijani v paniki bežali z zbirališč.
Vzhodno od vasi Podlešče se je izjalovilo pet mogočnih ognjenih navalov z ognjem in z ročnimi granatami Italijanom je bilo ravno to usojeno vzhodno od vasi Brega. Z gostimi valovi je napadel sovražnik tudi v prostoru Kala. V našem ognju so se Italijani razkropili; ko so ponoči tam poizvedovale močne patrulje, smo jih veliko ujeli ali pa prepodili.
Sovražnik se je bil za goro sv, Gabrijela pozno v noč. V ozek kos jc udri na severnem slemenu. Smrt in grozo so vrgle tri težke bombe možnarjev med vpadalce. Naši mali in srednji topovi so takoj z zapiralnim ognjem zatvorili vpadalni prostor. Junaki iz Ogrske, Štajerske in iz Galicije so izvedli protinapad. Sovražnika so uničili, le malo jih je pobegnilo. Ostale: ene-g ačastnika in 200 mož, smo ujeli.
Ljuto so se bili tudi vzhodno od Gorice. Višine sv. Marka, ki se dvigajo iz blagoslovljene goriške kotline, katerih strmine senčijo plemeniti kostanji, je Italiian neprestano napadal. Severni Čehi in Hrvatje so ga krvavo odbili; ujeli so vojake sedmih polkov.
Na Krasu se je le streljalo.
Sovražni letalci so včeraj dvakrat obiskali odprto mesto Trst. Od mesta jih je naš obrambni ogenj večinoma odbil. Le malo škode je povzročilo 8 i omb, ki so padle v mesto.
Danes je obiskalo mesto osem hidro-planov, ki so vrgli v notranje mesto 18 bomb in poškodovali več zasebnih hiš. Do-zdaj smo našteli 2 mrtva in 5 ranjencev.
Borba za hrib Sv. Gabriela.
V :>Berliner Tageblattu« poroča L. Adelt:
Hrib Sv. Gabriela obstreljujejo Italijani z lastnimi, francoskimi in angleškimi težkimi možnarji. Vrh Sv. Katarine in greben Sv. Gabriela so zmagovito držali južnošta-jerski Slovenci, graški lovci in ogrski črno-vojniki ter vrgli napadalce zopet doli. Na sosedni Sv. Gori, proti kateri se je nasprotnik celo leto zaman zaganjal, dokler mu ni padla sedaj brez boja v naročje, se sedaj ureja italijanska pehota.
Sovražnik nadaljuje svoje napore, da bi se polastil tudi Sv. Gabriela. Gora leži neprestano pod težkim ognjem baterij in minometalcev, ki so nameščeni severno Gorice in tudi na Sabotinu. Od danes zjutraj delujejo gorski topovi in minometalci preko dolinske zaseke in serpentinske ceste proti Sv. Gabrielu že tudi s Sv. Gore. Nasprotno pa pehota s severne strani še ne napada, ker se mora nasprotnik šele utrditi. Naskoki se vrše z zapadnega pobočja nad Solkanom in proti južnim razrastkom višine Sv. Katarine. Na grebenu si ležita sovražnika nasproti na tleh, ki so posuta z lijaki, iz katerih Italijani vedno znova na-skakujejo. Strojne puške in ročne granate branilcev imajo krvavo žetev med njimi. Na visoki planoti Kal-Banjšica se je sovražnik dokopal do nove, močno utrjene avstro-ogr-ske brambne postojanke. Dalmatinci in Štajerci so morali vzhodno od Kala odbiti napade velikih množic. Mine so ovirale pritiskanje Italijanov in jim prizadejale težke izgube. Če je uplenil nasprotnik kot napadalec več ujetnikov nego Avstrijci in Ogri, so pa zato njegove izgube na mrtvih in ranjenih veliko večje.
Sv. Goro smo zapustili iz taktične potrebe, da varujemo naše čete pred večjimi izgubami.
Dunaj, 29. avgusta. Italijanski vojni poročevalci pišejo, da je doseglo italijansko orožje velikansk uspeh, ker je zavzelo Sv, Goro. »Secolo« pravi, da so napadla istočasno tri krdela Sv. Goro. Ostali listi gostobesedno hvalijo strašne napore in žrtve skozi dve leti, da bi bili zasedli Sv. Goro. »Agensa Štefani« pravi: Sv. Gora si je ustvarila skoraj bajni žar, ker se je smatrala za nepremagljivo in ker je posvečena s krvjo toliko junakov. Osvojitev Sv, Gore za to ni le velike vojaške važnosti, marveč tudi moralnega pomena. Vse časopisje sporazuma ob tej priliki seveda prepeva sla-vospeve. Resnici na ljubo naj se še enkrat pribije, kar jc poročalo naše vojno poročilo o tem uspehu. Sv. Gore Italijani niso osvojili, marveč so jo izpraznili naši brez boja in ne da bi bili Italijani s svoje strani na izpraznitev kaj vplivali. Izpraznili smo Sv. Goro radi taktične potrebe. Drugega nismo nameravali, kakor da našim vrlim četam, ki so Sv. Goro branile 2 leti proti večkratni premoči, prihranimo večje izgube. \ .
Višek v 11, soški bitki dosežen.
Dunaj, 29. avgusta. Iz vojnega tiskovnega stana: Vse kaže, da jc dosegla enajsta soška bitka včeraj svoj višek. Na sever-
nem krilu naše armade, na tistih točkah, ki jih je sovražnik že večkrat naskočil, je nastopil sovražnik z vsemi sredstvi svoje pehote in tehnike, ki jih je za to bitko v taki strašni množini zbral. Proti svoji dosedanji navadi napada s pehoto celo pozno v noč. Kljub temu je dosegla italijanska armada le začasne uspehe. Italijanom se je posrečilo, kar je v tako goratem ozemlju umljivo samoposebi, da so tu in tam vzeli kak kos jarka, a trajno njih uspehi niso držali. Napadali so ponoči in podnevi, kar je le mogoče, če se brezobzirno s takimi množicami nastopa. Napadali so na raznih točkah bojne črte, ki so si jo izbrali za svojo veliko ofenzivo. Nadaljevali so te napade v obliki valov vedno z novimi četami. Ne more se govoriti o posameznih napadih, marveč reči se mora, da jc to povodenj v kateri sledi val valu. Naravnost čudež je, ker so zadržali to povodenj od Gorice do Kala. V tej enajsti soški ofenzivi, ki so jo tako silovito pripravili, se je že pokazal tisti uspeh, ki se je že lahko naprej napovedal. Vsled svoje silne priprave so dosegli Italijani prvotno male uspehe, a če se tak uspeh takoj ne izrabi in če se morajo celo na kakem drugem delu bojne črte pričeti nove priprave, se že lahko z gotovostjo računa, da obtiči celo podjetje v pesku. Tako se je zgodilo Italijanom na Grmadi; tudi na severnem krilu so morali iznova pričeti. Kljub njih premoči, to se že lahko reče, je končni uspeh na naši strani.
Dunaj, 29. avgusta. Vojaški strokovnjaki presojajo položaj sledeče: Z redko žila-vostjo napada sovražnik na Banjski visoki planoti. Enajsta soška bitka je tip Cador-nove napadalne bitke. Ko se bitka prične, poveljnik niti ne ve glavne napadalne smeri svoje armade. Čaka uspeha od slučaja, da ga potem z vsemi sredstvi izrabi v dosego strategičnega uspeha. Naravna napadalna črta vodi Italijane čez Kostanjevico in Grmado v Trst, a Cadorna jc dozdaj opustil to smer za glavni napad. Gre mu, da doseže sploh uspeh in se zadovolji že z moralnim uspehom. Gora sv. Gabrijela je še trdno v naših rokah, naša goriška bojna črta je s tem zavarovana.
Italijanska napadalna taktika.
Italijani izvajajo sedaj enako taktiko kot Francozi in Angleži na zapadu in kakor Brusilov in Kornilov na severovzhodu. Postopanje ententinih armad je danes enotno. V načelu se da morda najkrajše izraziti z navodilom novega italijanskega regle-menta, ki je izšel tekom vojne: »Izgube ne smejo ostrašiti, marveč je treba boj razsipno netiti.« Neposredno pred napadom so tudi prostori za izhodno postojanko navadno 600 do 1000 m globoko dobesedno natlačeni z ljudmi. Pri napadu stopi potem osebna kakovost vojaka zelo v ozadje. Zagozden v množico, od zadaj takorekoč potiskan naprej, pomeznik ne more drugega nego drviti naprej. Napadalni valovi slede drug drugemu v ozkih, okroglo 50 m širokih presledkih.
Naloga prve napadalne stopnje je »at-taco travolgente« — sovražnika v vihri podreti. Kakor hitro mogoče, mora priti do sovražnih brambnih naprav in jih brez oddiha prekoračiti. Druga stopnja (protezione — zaščita) mora zasesti posebno važna opirališča in tako zavarovati krilo in hrbet prve stopnje ter preprečiti sovražne protinapade. Tretjo stopnjo tvorijo izbrani oddelki, ki imajo nalogo predor na obeh krilih razširiti; zbirati morajo tudi strojne puške in ujetnike ter preprečiti škodljive akcije proti prodirajočim četam iz ozadja. Četrto stopnjo (polizia) tvorijo kraljevi kara-binierji, ki so oboroženi s strojnimi puškami, pa tudi s palicami, da vzpodbujajo za-ostajalce in jih tirajo naprej. V ostalem morajo podpirati tretjo stopnjo v izvrševanju njenih nalog. Peta stopnja (portatori) opravlja trensko službo: nosi vodo, muni-cijo, napadalne in brambne pomočke in delavna sredstva za boreče se čete. Seveda pa trenotni položaj večkrat zahteva, da se ta načr1 izptmeni.
Napadalne čete so seveda opremljene s plinskimi krinkami in jeklenimi čeladami, in prtljage nimajo nobene. Samo zviti plašč nosijo preko ramen. Pravo napadalno orožje je bajonet, katerega je Barzini nekoč imenoval tradicionelno orožje italijanskega vojaka. V nekem povelju, ki je tekom 9. soške bitke prišlo v naše roke, se glasi dobesedno, naj četa »z brezkoristnim ognjem iz pušk« ne izgublja časa. Tipično je tudi drugo polkovno povelje, ki smo ga našli ravno sedaj in ki se glasi med drugim: »Tudi tedaj, ako prvi val zadene na ovire, se napad ne sme ustaviti. Dokler živi le še en mož brigade, velja: Naprej z bajonetom! To moramo imeti vedno pred očmi, poveljniki vseh stopenj!« V splošnem se gleda na to, da se napad izvrši bliskovito, vedno naj nosi značaj iznenadenja — tako se glasi povelje. Vojakom tudi vedno zabičavajo, da jim nudi najboljše varstvo proti učinkom bra;.i!ca viharnost in drznost njihovega lastnega napada. Mora sc tudi priznati, da je Italijan dober vojak. Napadalna sila Italijanov se na sološno tekom vojne ni zmanjšala, marveč preje povečala.
Tem večia jc tedaj slava in z ga
naših branilcev, da se že nad dve leti tako sijajno upirajo napadalčevi premoči.
Tehnična pomožna sredstva v 11. soški bitki.
Poročevalec »Tagesposte« G. Bittner piše z letalskega opazovališča na Krasu tik za fronto:
S pomočjo 72krat povečajočega daljnogleda se more v primierskem kanalu, severnovzhodno Gradeža, natančno razločiti oklopni monitor, ki je na razdaljo 25 kilometrov obstreljeval Trst. Monitor pogosto menja svoje mesto; približno 8 kpi vzhodno od njega mole iz vode v Ždobi razvaline italijanskih municijskih transportnih ladij, ki jih je potopila naša artiljerija. Tam v Ždobi utegnejo biti vzidani tudi težki francoski ladijski topovi 34 cm kalibra, ki neprestano posegajo v sedanjo borbo. V prvih dneh sedanje vojne je poizkušalo tudi manjše sovražno brodovje, poseči v boje na Grmadi. Pojavila sta se tamkaj tudi dva italijanska monitorja, ki sta v varstvu 8 tor-pedovk in 8 manjših oklopnih motornih čolnov poizkušala sodelovati, v boju na kopnem, toda ko so jih naši mornarični topovi vzeli na muho, so hitro izginili.
Cadorna je nedavno v enem svojih čosniških poročil povedal, da ima na soški fronti 218 letal na razpolago. To število se je medtem še pomnožilo z novimi francoskimi brodovji. Skoraj neprestano preleta-jo sovražna letalna brodovja, večkrat po 20 in več letal skupaj, naše postojanke in obmetavajo posebno prostore, kjer sumijo naša višja poveljstva, z bombami. Sovražni letalci kažejo mnogokrat priznanja vredno diznost'; spuščajo se na 300 pi nizko ter iz te neznatne razdalje napadajo s svojimi strojnimi puškami večkrat celo naše baterijske postojanke. Tačas so v italijanski armadi v rabi naslednji letalni sestavi: Veliki Caproniji s tremi motorji, ki služijo v prvi vrsti za metanje bomb; Earmani, s katerimi izključno poizvedujejo, Caudroni, ki isto-tako služijo v poizvedovalne svrhe, a jih zadnje dni uporabljajo tudi za bombne napade; Savolo-Fomiglio, ki je izboljšan Far-r.ian in Nieuporti so pravi bojni aparati; letala z znamko »Sociata annonyma mecha-nica lombarda« so videti nekam okorni; pomorskih letal ne uporabljajo več.
Znatno je število tovornih in osebnih avtomobilov, ki so v rabi za sovražno fronto. Iz izpovedb ujetnikov je razvidno, da jih v največji meri uporabljajo za dovažanje čet.
Na Krasu, 26. avgusta.
Na cesarjev rojstni dan je začela enajsta soška bitka, ki naj bi konečno odločila usodo Trsta. Od Bovca do morja je bobnel sovražnik iz tisoč topov z naraščajočo silo ne samo na prve postojanke, ampak tudi na ozemlje daleč za njimi. Ponoči je bila vsa bojna črta v plamenih izstrelkov najrazličnejših kalibrov. A to še ni bilo dovolj. Dne 18. t. m. ob 6. uri 30 minut zjutraj je pošiljal sovražnik najtežje kalibre na zadnje črte in nameravana skrivališča naših čet, med tem ko so bili najsprednejši jarki v ognju min, tega najstrašnejšega modernega orožja.
Ta topovska predpriprava, ki je trajala do 19. t. m. zvečer, je spremenila vse naše utrdbe v lijasto polje. Proti večeru je pognal sovražnik prve mase v napad proti našim prednjim postojankam, njegova artiljerija je držala pod zapornim ognjem pli-novih granat in šrapnelov naše zadnje črte in rezervne postojanke. Na odprtem polju so čakale naše čete sovražni sunek. V ročnem metežu, ki je trajal do jutra, se je posrečilo sovražnikom vdreti v našo prvo postojanko, Takojšnji protinapad hrabrih čet jih je vrgel nazaj v njihova vzhodišča z najtežjimi izgubami zanje. Ponavljajoči se napadi na višine severno Kostanjevice so trajali ves dan, a so bili vsi odbiti. Ko je hotel proti večeru sovražnik ponoviti napad s popolnoma svežimi silami, je bil njegov poizkus po našem topništvu že v kali zadušen. Uspeh dnevu so si priborile naše čete proti ogromni premoči sovražnika. Zajeli smo 26 častnikov in 706 mož. Italijani so pognali proti ozkemu odseku Selo-Fajti hrib nad 14,000 mož v boj v enem dnevu s popolnim neuspehom. Bojišče pokrivajo nešteta trupla,
V noči na 20. t. m, je italijansko topništvo obdelovalo z menjajočo silo naše črte. Gorski strelski polk št, 1 je s protinapadom vrgel sovražnika iz osvojenih postojank južno reke Vipave.
Proti jutru so sc ponovili sovražni napadi na celi fronti. Posebno ljuti boji so sc razvili na višinskih postojankah severno Kostanjevi ce s popolnim našim uspehom. Opoldne 20. t. in. je nastal bojni odmor. Le obojestransko topništvo jc opoldne delovalo. Zvečer so sc napadi v velikih masah ponovili na celi planoti. Najhujše je divjal boj za višine severno Kostanjevice, pri Sel u in na Grmad i. Razvaline Sela jc obdržal sovražnik po neizmernih izgubah, povsod drugod pa se jc njegov naval zrušil ob neomajnem odporu naših čet. Noč je pehotno delovanje prekinila, nc
da bi omejila sovražni ogenj s plinovimi izstrelki.
Dne 21. t. m. zjutraj se je borba iznova začela. V globokih valovih, ki so dosegli ponekod tudi 700 metrov, so naskakovali Italijani naše postojanke. Proti poldnevu se jim je posrečilo vdreti v razvaline Kostanj e v i c e, a so bili vrženi s takojšnjim protinapadom nazaj. Kljub temu je sovražnik pošiljal vedno nove čete v boj, ki je bil vroč posebno južno od kote 464, kjer so vdrli Italijani v našo prvo postojanko, ki je bila po strašnem ognju spremenjena v granatne lijake, a naše čete so jih zopet vrgle nazaj. Ob 9. uri zvečer se je svežim sovražnim silam zopet posrečilo vdreti na višino 378, kjer so bile s protinapadom, ki je trajal do polnoči, zopet pognane nazaj. Na severnem pobočju Krasa sta gorska polka strelcev 1. in 2. vzdržala vse številne napade laške premoči.
Nne 22. dopoldne je vse napade, ki jih je poizkušal sovražnik, zadušilo že naše topništvo. Le južno od Kostanjevice je prišlo do krvavega meteža, v katerega je poseglo tudi preko 30 Capronijev, Toda zopet je bil sovražnik poražen in decimiran in se je umaknil v lastne izhodne postojanke. Opoldne je brez vsake artiljerijske predpriprave ponovil svoje napade na višine 464, 363 in 378, kjer je bil ponovno odbit. Popoldne jc znova pričel bobneči ogenj na vso našo črto in iznova so navalili Italijani z ogromno premočjo na naše postojanke. Višina 378 je neprestano menjala gospodarja. Proti večeru je sovražnik zopet vdrl v Kostanjevico, odkoder je bil po tr* dem boju moža z možem vržen nazaj.
Tudi ponoči boji niso ponehali. Do 3, ure zjutraj je divjala borba za obkolitev Grmade. Napad za napadom se je razbil ob brezprimerni hrabrosti naših čet, ko so višino 378 zopet iztrgali sovražniku, ki se je nato poražen umaknil. Naslednje jutro je otvorilo sovražno topništvo zopet težak ogenj, ki se je dopoldne zgostil do brezpri-mernega bobnenja. Laški letalci so zaledje obmetavali z bombami. Po tem strašnem ognju, ki je trajal do 4. popoldne, je povzel sovražnik znova napade proti višinam s severnemu pobočju in proti odseku južno Kostanjevice. Tudi ti napadi so se zrušili po krvavem boju in uspeh dneva je venčal naše čete. Po tem zadnjem obupnem poiz-kasu je privoščil Cadorna svojim izkrvavelim četam odmor, ki je razun par sunkov kroti koritu, trajal do danes ponoči, ko je italijansko topništvo zopet pričelo bruhati iz tisočerih topov, S tem je bil prvi del enajste soške bitke končan.
Italijanska armada je doživela nov poraz. Po napadu na vso soško fronto od Bovca do morja, se je njen glavni naval osredotočil na odseku Deskle-Vrh in Fajti hrib-Grmada, s prozornim namenom, da si pribori dohod na Banjško planoto, kar bi utrdilo njene nevzdržljive postojanke pri Gorici in omajalo našo fronto na Krasu, kjer so hoteli z obrežja preko Štivana in Medje! vasi, s severa pa preko Kostanjevice obkoliti Grmado, preko katere pelje pot v Trst Toda zaman! Vsi strašni navali laške premoči so se ustavili ob železnotrdnem od-i poru Boroevičeve armade. Vse naše čete raznih polkov, naše topništvo in tehnični oddelki so v teh štirih dneh soške bitke delali čudeže, doprinesli žrtve, ki jih ni mo-mogoče pojmiti in to proti 10—12 kratni premoči in artiijerijskem ognju, kakor ga doslej še ni razvil Italijan. Na ozkem odseku Kostanjevica-Fajti hrib smo zajeli 70 častnikov in nad 1700 mož, ki so pripadali 33 različnim polkom. Na ta ozki del je torej navalil sovražnik 65.000 mož v štirih dneh, ne da bi nam iztrgal le eno ped zem* Ije!
Duh moštva je sijajen. Od najvišjega častnika do najnižjega prostaka zro vsi z neomajnem zaupanjem v bodoče dni z zavestjo, da bi nov naval laške armade, ki je zbrala na Krasu skoro polovico vseh svojih sil, le njen nov poraz.
Nov riislmiHsi poraz.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 23. avgusta. Uradno:
Bojna skupina maršala pL Mackensena.
Naši zavezniki, ki se bore pri Focsani, so vzeli včeraj z naskokom vas Muncelu in so vrgli sovražnika čez višine, ki leže severno od navedene vasi. Plen: nad 1000 ujetnikov, 3 topovi in 50 strojnih pušk.
Vojna skupina generalnega polkov, nadvojvode Jožefa.
Rumunski oddelki so brez uspeha poizvedovali v dolinah Putne in Suzite. Avstrijske in nemške čete so iztrgale sovražniku neko višino in ujele 600 mož. Protinapade so odbile.
Bojna črta maršala princa
Leopolda B a v a r s k e a a.
Nič važnega.
jala in žvižgala. Nastopil je nato predsednik delavskih in vojaških svetov cele Rusije Čheidzc, Zahteval je ukrepe glede na prehrano, trgovino in industrijo, obrambo dežele, izdelovanje streliva, finance, agrarno 'cformo in preosnovo armade. Vlada izdaj postavo, ki naj vsaki narodnosti dovoli samoodločbo. Podpira naj sc začasna vlada. V večerni seji je predsednik tretje dume, bivši vojni minister Guč-kov, izjavil: Slabo smo se vojskovali. Ne vem, če bomo vojsko izgubili, a vse kaže, da se bližamo oorazu.
Lord Grey na smrtni postelji.
Haag, 29. avgusta. Zadnje dni hitro popuščajo moči lorda Greya. Njegovo stanje jc zelo resno.
Angliji groze — ro!ši.
London, 29. avgusta. »Manchester Guardian« piše: Nova, resna nevarnost grozi angleškim dobavam žita. Milijone ton žita, ki čakajo, da jih vkrcajo na ladje, je napadlo več milijonov miši. Grozi nc-preračunljiva škoda, čc ne bodo miši uničili.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 2^. avgusta. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa L e o -
polda Bavarskega.
Nobenih večjih boiey.
Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvode Jožefa.
Šlezijske in avstrijske čete so vzele na obeh straneh doline Ojtoz nekaj višinskih postojank in so odbite severno od Grozesti močne protinapade. Ujele so nad 600 mož.
Bojno črto v gorah med dolinama Casinu in Pistna so Rumuni na več mestih napadli, a dosegli niso ničesar.
Bojna skupina maršala pl."
Mackensena.
Na gorskem robu zahodno od srednjega Sereta so vzeli po učinkujoči pripravi s topovi pruski, bavarski, saški in meklen-burški bataljoni v boju za hiše vas Munce-lu. Poraženega sovražnika so nezadržijivo potiskali čez več postojank na obeh straneh doline Suzita proti severozahodu nazaj. Na sili napadalcev so se razbili močni rusko-rumunski protinapadi. Sovražnik je izgubil nad 1000 ujetnikov, 3 topove in 50 strojnih pušk in občutne krvave izgube.
Vzhodno od železnice Focsani -Adju-dul Nou živahni boji topništva.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
jBTv • * * *
Berlin, 29. avgusta. (Kor. ur.) Wolff: Na vzhodu so se razvili le v jugozahodni Moldavi večji boji. Rumuni so bili v gorskem kotu med Ojtozom in Suzito zopet močno poraženi. Na svojem desnem krilu so izgubili višine severno od Grozesti. Kljub besnim protinapadom jih niso zopet osvojili. Napadi zaveznikov so napredovali na levem krilu po z naskokom izvedenim zavzetju vasi Muncelu, na obeh straneh Suzite proti severozahodu. Z zmagovitim navalom smo povrsti vzeli več močnih rumunskih postojank. Kakor pri Grozesti, so bile tudi tu lastne izgube nizke, a sovražne težke. Rumuni so brez uspeha poizkušali, da bi v sili sc nahajajoči skupini na krilih razbremenili z močnimi napadi v središču, katere so izvajali z globoko strnenimi vrstami na obeh straneh Munte Resboin v dolini Suzita, severno od Seveje kakor tudi med Potno in Suzito pri Gaurile in pri Racoasi. V obrambnem ognju zaveznikov so se vsi napadi zrušili. Učinkujoči ogenj smo namerili na močna zbiranja čet pri Marasesti.
Rusko uradno poročilo.
28. avgusta, Sovražnik je pričel dne 27. t. m. ofenzivo iz smeri pri Črnovicah proti Nowosielici. Naša pehota ni čakala sovražnih napadov, marveč je vsled topovskega ognja popustila svoje jarke severno ocl Bojan in se umikala proti vzhodu. Oddelki, ki so se nahajali med rezervami tega odseka, so se razkropili. Sovražnik je zaplenil oddelek težkih topov, ki ni imel več časa, da bi bil svojo postojanko zapustil. Ko so se naši oddelki umaknili, je avstrijska pehota napredovala. Proti večeru 27. t. m. so se borile naše čete vzhodno od Lehuteni. V smeri proti Kezdi-Vasarhely so se razvili boji, ki so se bili z menjajočo se srečo, za višine, katere leže severnovzhodno od Soveje. Proti večeru smo zasedli vrh te višine.
Kornilov proti Ukrajincem.
Curih, 29. avgusta. (K. u.) »Neue Ziiricher Ztg.« javlja iz Petrograda: Genera-lisimus Kornilov je sklenil, da vpokliče pod orožje vse člane ukrajinskega delavskega in vojaškega sveta.
V Moskvi zopet razglašeno oblegovalno stanje.
Berlin, 29. avgusta. »8 Uhr Blatt« javlja: V soboto in v nedeljo so priredili ma-ksimalisti zopet velike demonstracije v Moskvi, Nad mesto mso razglasili oblegovalno stanje. Pričakujejo splošne stavke železničarjev.
Ljenin ob Curiškem jezeru.
Bern, 29. avgusta. Gcnfska »Tribuna« poroča: Ljenin biva nekaj dni ob Curiškem jezeru.
Japonske posojilo Rusiji.
Stockholm, 29. avgusta. Japonska vlada jc dovolila Rusiji posojilo 100 milijonov jenov.
Državni posvel v Moskvi.
Moskva, 27. avgusta. (K. u.) Po Kor-nilovem govoru je prečital general Kale-din, hetman donskih kozakov, sklep kozakov, ki zahtevajo, naj se v blagobit domovine vojska nadaljuje, dokler se ne doseže popolna zmaga. V ta namen kozaki predlagajo: 1, Armada naj se ne peča s politiko, shodi in združenja naj sc v armadi prepovejo. 2. Vsi odbori in sveti polkov naj se odpravijo. 3. Pregledajo naj sc izjave o pravicah armade. 4. Disciplina naj sc ojači in okrepi z najstrožjimi ukrepi tudi v inozemstvu, 5. Obnovi naj sc kazenska pra-predlog sprejel; levica je odločno ugovar-vica poveljnikov, Z glasovi desnice sc je
Nezadovoljnost s Kornilovom.
Petrograd, 28. avgusta. (K. u.) »Novo Vreme« jc z govorom Kornilova nezadovoljno. Pravi, da jc božjastno kričal. Tudi drugi listi govor Kornilova grajajo.
Mssjev o rszniersls v riisfci Msfii.
Moskva, 28. avgusta. (Kor. ur.) Agentura poroča: V nadaljnem poteku seje državne konference jc podal bivši armadni vrhovni poveljnik Aleksejev pregled o ruskih vojaških neuspehih in njihovih vzrokih: delovanje in vpliv vladnih komisarjev v armadi. Aleksejev je navede), nekaj zares nezaslišanih slučajev brezredja ter sklenil: Ob takih okoliščinah je izključeno, da bi se vojnn nadaljevala, kamo-li misliti na zmago, čc ne bosta armada sama in začasna vlada napeli vseh sil. da prevzame armado nov duh in novo življenje.
M ]0|«.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 29. avgusta, Veliki glavni stan:
Na več točkah so živahnejše streljali, kakor prejšnje dni.; posebno pa med Var-darjem in Dojranskim jezerom.
Veliko bojev na vzhodnih slemenih Nidže Planine j-; izpadlo za Bolgare ugodno.
Prvi generalni kvartirni mojster: p 1, Ludendorff.
Srbsko uradno poročilo.
Solun, 22. avgusta, Vojno poročilo srbskega glavnega stana: Včeraj smo odbili pri Kravici z ognjem in z ročnimi granatami močne sovražne oddelke.
KenSkl državni zfior
v najemu. V poslednjem slučaju je dokazati s potrdilom, da je bila v najem vzeta njiva kot taka svoječasno priglašena komisiji, ki je popisovala poselveno ploskev. Ta potrdila izdajajo okrajni žitni nadzorniki dotič-nega okrajnega glavarstva, v katerega okrožju leži v njem vzeta njiva, Navesti jc tudi natančno množino, kaiero želi kdo prepeljati.
Samo centrale! V Gradcu sta se ustanovil zopet dve novi centrali: centrala za veleizvoz sadja in štajerska zveza za zelje in zelenjavo. Čim več central, tem več draginje in vedno manj živil!
Kakšno obleko bomo nosili. : Linzer Volksblatt« jc prinesel: V začetku četrtega vojnega leta prihaja k skrbem za prehrano šc drugo vprašanje: Kako sc bomo oblačili? Pomanjkanje obleke bo dosegio, kakor se že naprej vidi, svoj višek in bo tem občutnejše, ker bo obenem tudi kuriva primanjkovalo. Zaloge so domalega izčrpane. Že so začeli nadomestivo blaga, iz popirja izdelovati. Ajli ta obleka bo slaba in pa strašansko draga. Za zgled vedno večje draginje moške obleke v zadnjih letih, omenjamo, da jc n. pr, poskočilo danes na 80 do 100 K meter. Take cenc pa ne bodo premagljive samo za nižje sloje, temveč tudi srednji stan jih ne bo zmogel. Pričakuje sc, da bo centrala za obleko, ki jc v po-samnih glavnih mestih napravila skladišča in jc mnogo blaga nakupila, začela v kratkem razpečavati blago med revnejše ljudstvo. Upati je, da ne bo ostalo samo pri praznih obljubah, kakor se jc že večkrat glede na prehrano pripetilo. Če opazujemo na Dunaju in drugje takoimenovano »elegantno gospodo«, sosebno ženski spol, ki misli, da so ženske nadvse fine dame v obleki, ki jih po zunanjosti stavi na isto stopnjo kakor posvetne ženske, tedaj ni videti, da je kakšna stiska za oblačila. Zakaj pomanjkljivost »ženskih« kril doli od kolena ni vsled tega, ker je premalo blaga, temveč vsled ženske popačenosti. Ko so naposled toliko časa lepo v miru živeli vojni oderuhi, sleparji, vlačuge, butasti gi-grli in njih posnemalci v vseh krogih, se obeta občinstvu znana »uravnava«, katere sc je najbolj bati, če bo duh od duha uravnave vsakdanje naše prehrane.
Slive za žganje. Ker jc letos na Štajerskem mnogo sliv, bo nemogoče slive, ki so morajo tekom 14 dni spraviti na trg, posušiti ali vkuhati, spraviti v denar, Mnogoj občin se jc obrnilo na prehranjevalni nrad, da dovoli vsaj iz odpadlih, ervivih in na-gnilih sliv delati žganje. Graški listi pišejo, da je upati, da se bo prošnjam ugodilo.
Preosnovo špiritne centrale odreja naredba prehranjevalnega urada. Poslej bodo na vladno zahtevo pritegnili k sejam ravnateljstva strokovnjake iz krogov kmetijstva, industrije, trgovine in konsumen« tov.
Omejitev osebnega prometa na želez« nicah namerava izvesti železniško ministr«, stvo, da se prihrani premog. Omejitev sv namerava izvesti na ta način, da bi na dok gih progah (zveze z Nemčijo, Ogrsko, Gali< cijo, sudetnimi in alpskimi deželami) vozila na dan največ po dva para brzovlakov, to pa redno in brezpogojno. V notranjem prometu pa bi vozili le osebni vlaki, ki bi se na postajah, ki so določene v prvi vrsti zabavnemu prometu, ne ustavljali. Na lo*. kalnih in gospodarskih železnicah naj bi se promet deloma ustavil, deloma omejil, Ta« ko bi se prihranilo po 200.000 metrskih sto^ tov premoga na mesec za druge svrhe. Zan bavna in druga nepotrebna potovanja bodo morala potem seveda izostati.
Po žetvi na Moravskem. »Lidovim No-i vinam« poročajo: Žetev v Boskovicah in na Mali Hani je skoraj končana. Pridelek! žita jc z majhno izjemo letos zbok suše ja-i ko slab. Po hribih pri Boskovicah in Blan-. skem so morali žito sosebno oves in ječmen puliti z rokami ter sušiti kakor senO in taka napol razvita stebelca spravljati domov. Pa tudi tam, kjer je letina ugodnejša, ne bo zadostoval letošnji pridelek. Na izvoz žita iz Boskovic še misliti ni, ako nima biti ogrožena prehrana prebivalstva. Edino upanje jc spet krompir, kateremu bi izdatni dež še dosti pomagal. Po hribih že zdaj s slamo krmijo, ker nimajo druge kr-. me za blago.
Naš petrolej v Nemčijo. Kakor poro-i čajo listi, bo v bodoče izvoz petroleja iz Avstrije v Nemčijo tako omejen, da se ga bo izvažalo mesečno le 240 vagonov namesto dosedanjega izvoza, ki je znašal i 100 vagonov na mesec. Ta primanjkljaj bo krila Nemčija z rumunskim petrolejem, kjer j se ga pridobiva na mesec 200 vagonov in pridobivanje še od meseca do meseca napreduje. Kljub omejitvi izvoza petroleja v Nemčijo, mora. biti poraba petroleja pri nas čez zimo jako zmanjšana, zakaj v mirnih časih se je v Avstriji pridobivalo mesečno do 7000 vagonov nafte poleg 4000 vagonov zaloge, ki jc bila vsak mesec pripravljena, dočim se dandanes dvigne na mesec komaj 1400 vagonov. Od tega je treba odšteti 250 vagonov za armado, 240 vagonov za Nemčijo, 100 vaonov za potrebo na državni že-čijo, 100 vagonov za potrebo na državni že-za nekatere druge namene, tako da ga bo ostalo za nas le po 700 vagonov na mesec.
I arliljeriio proii Fincem.
Kcdanj, 29. avgusta. (Kor. ur.) »Rus-kaja Volja« poroča iz zanesljivega vira, da so poslali na Finsko nove ruske artilerijske oddelke z oklopnimi avtomobili, (Kakor znano, jc bil danes kljub prepovedi vlade zopet otvorjen finski deželni zbor.)
1 morili.
Zopet 18.000 ton potopljenih.
Berlin, 29. avgusta. Wolff: Na Atlantskem oceanu so potopili naši podmorski čcini zopet 18.000 ton, med njimi dva oborožena angleška in 3n italijanski parnik.
Načelnik admiralnega štaba mornarice.
Soji bo zatoA.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 29. avgusta. Veliki glavni stan:
Vsled viharnega, deževnega vremena so skoraj povsod le zmerno streljali, S številnimi lastnimi poizvedovalnimi sunki smo pridobili ujetnike in plen.
Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a Bavarskega.
Zvečer se je poživil na Flanderskem med Langhemarckom in Holiebeke topovski boj. Naš protisunek je vrgel Angleže iz loka severnovzhodno od gore Frezen.
Bojna črta nemškega cesarjevi č a.
Pri Verdunu so močno streljali s topovi !e na vzhodnem bregu Moze med Be~ aumontom in Damloupom.
Bojna skupina vojvoda
Alberta Virtemberžana.
V" povračilo, ker so obstreljevali Thiau-court, smo obstreljevali iz daljave Noviant aux Pres in mont a Mousson.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berlin, 29, avgusta, Veliki glavni stan:
Nobenih večjih borb.
Prvi generalni kvartirni mojster: p 1. Ludendorff.
Boii na Francoskem in Flandrskem pone-havajo.
Berlin, 29. avgusta. Wo!ff: Zavezniki so sc na celi zahodni bojni črti 28. avgusta le malo bojevali, ker so oslabljeni vsled težkih izgub njih brezuspešnih napadov v zadnjih dneh.
Nov zračni napad na Frankobrod.
Berlin, 29. avgusta. oSvražni letalci so poizkušali v nedeljo ob 6. zvečer zopet napasti Frankobrod ob Meni, a jih je že obrambni ogenj med Moguncijo in Frankobro-dom prisiHJ, da so se obrnili.
Pred novo ministrsko krizo v Franciji.
Lugano, 29. avgusta. Pariški dopisnik »Secola« piše o položaju: Francozi so s svojo ofenzivo pri Verdunu dosegli, kar so nameravali. Zavarovali so ta del bojne črte proti ofenzivnim sunkom Nemcev; francoski poveljniki gledajo zdadj na Briey in izpopolnjujejo svoje postojanke. Francozi se pečajo zdaj pred vsem z notranjim položajem. Stališče notranjega ministra Malvyja je omajano; delna ali popolna ministrska kriza ni nemogoča.
GenJ, 29, avgusta. Clemenceau pozna pod nadpisom »Velika metlja« v svojem i dnevniku Ribota, naj se s svojo celo vlade prostovoljno umakne, kar da je bolj priporočljivo, kakor da ga strmoglaviti zbornica in senat.
Glavni odsek nemškega državnega zbora za civilno upravo Kurlandije in Litve.
Berlin, 28. avgusta. (K. u.) Glavni odsek nemškega državnega zbora je sprejel soglasno predlog centra, soc. demokratov, narodnih liberalcev in naprednjakov, v katerem se poziva državni kancler, naj izvede za zasedene dele Litve in Kurlandije ljudsko zastopstvo, ki bo imelo zaupanje v ljudstvu in naj uvede civilno upravo, kolikor to dopuščajo vojaški oziri.
Popoldne se jc posvetoval posebni odsek za odgovor note sv. očetu. Razprava je za sedaj zaupna.
Mirovni pokrei.
Sv, oče predvsem za premirje.
Haag, 28. avgusta. (K. u.) »Holland. News Biiro«' javlja iz Washingtona: Nuncij sv. stolice v Združenih državah je izjavil: Sv. oče želi, da doseže premirje. Prepričan je, da če vojskujoče se države že enkrat odlože orožje in se prično o miru pogajati, ne bodo več posegle po orožju.
Odločni mirovni pokret v Franciji.
Kodanj, 2.9. avgusta. Francoska cenzura je izpremenila svoje dosedanje stališče glede na noto sv. očeta. Ne dopusti več, da bi časopisi papeža napadali. Posebno v časopisju, ki hujska na vojsko in ki je odklanjalo mirovni nastop sv. očeta, obsega veliko belih lis.
Amerika in Japonska za mir.
Kodanj, 29. avgusta. »Herald« piše: Mogoče je, da bo ameriška vlada sporazumno z japonskim veleposlanikom v Was-hingtonu v korist obeh dežela vse storila, da sc vojska kmalu sklene in po vojski sklene med obema državama trdna zveza. Japonski veleposlanik zdaj pri svoji vladi dela, da se ta načrt izvede.
Odgovor Združenih držav na noto sv. očeta. — Sprejem pri nemškem cesarju.
London, 29, avgusta. (Kor, ur.) Reuter poroča 28. t. m. iz Washingtona: Odgovor Amerike na pismo sv. očeta je sestavljen v najvljudnejši obliki, a ne nudi tal, na katerih bi se moglo pogajati dalje o miru, ker manjka izjave Nemčije o njenih pogojih.
Berlin, 29. avgusta. (K. ur.)"Wolff poroča: Cesar Viljem je sprejel danes v velikem glavnem stanu avstrijskega generala Waldsttena in bolgarskega generala Lukova. Včeraj je sprejel cesar Viljem krilnega pohočnikt cesarja in kralja Karla: podpolkovnika Kouglerja.
Nemški kancler v Belgiji. — Belgijski socialisti se ne udeleže posveta v Stockholmu.
Bruselj, 29. avgusta. (Kor. ur.) Dr. Michaelis se je pripeljal v Bruselj, da nadzoruje upravo v Belgiji. Sprejel je odposlanstvo flandrskega sveta.
Rotterdam, 29. avgusta. Belgijski generalni guverner je pozval belgijske socialne demokrate, naj se udeleže stockholm-skega posveta. Izjavili so, da tega ne store, če jim udeležbe ne dovoli stranka, to pa ni mogoče, ker prepoveduje nemška oblast vsak shod. Guverner je soc. demokratom na to dovolil shod, na katerem so ostro napadali nemške oblasti radi njih postopanja nasproti Belgijcem in sklenili, da sc posveta v Stockholmu ne udelže.
GospoMc lielffi.
Transportna dovolila za žito in krompir. Zavod za promet z žitom naznanja, da daje dovolila za prevoz žita, moke, fižola in krompirja le onim, ki žele prepeljati pridelek lastne niiv« ali pa njive, ki so jo imeli
Kje imajo vsega dosti? »Pester Lloyd« je prinesel te dni naslednji inserat: Jajca. Dvojna pošiljatev svežih, pristno ogrskih, zajamčeno čistih jajec je ravnokar prišla! Prodajam jih po najnižji dnevni ceni na dom postavljene in sicer četrt zaboja (360 jajec), pol četrt zaboja (720 jajec) in cel zaboj (1440 jajec). Naročijo se pismeno ali ustmeno pri Juriju Fohteyu, veletrgovcu z jajci itd. — Potem pa še pravijo Madžari, da nimajo ničesar! Seveda za Cislajtanijo ne, a zase vsega dovolj!
Izkaznice za milo dobimo v najkrajšem času. Izkaznice se izdado za dobo 4 mesecev. Kdor bo hotel dobili izkaznico, bo moral podati izjavo, da nima v zalogi več nego lVs kg mila na vsako osebo v družini. Poslej-se bodo izdelovala le enotna vojna pralna sredstva: mila in praški; druga sredstva se smejo prodajati samo še do 15. oktobra tek. leta.
Nekdaj — sedaj. Slovakinja branjevka pripoveduje, kako je bilo nekdaj in kako je dandanašnji: Horns bringns nur tos, tos unt tos, in jaz sem jim nosila 30 jajec za goldinar, lonček smetane za goldinar itd. itd. A kadar jim ni bilo kaj po volji, sem jo hitro slišala »dumme Slovakin«. In živ krst ni znal ali pa ni hotel znati slovaško. Danes pa toliko, da stopim z vlaka, in zapazijo na hrbtu koš, pa se mi vse nasmiha in me izprašuje po slovaški: »No, mamica, kaj imate pa danes kaj. Kar z mano pojdite, jaz dobro plačam« in zna vsak slovaški. Kako prijetno!
Dnevne novice,
-f Dalmatinska stranka prava za jugoslovansko deklaracijo. Iz Zadra poročajo: Na seji vodstva stranke prava, ki se je vršila dne 18. avgusta v Zadru pod predsedstvom poslanca don Ive Prodana, je bilo enoglasno in z odobravnjem sprejeto poročilo o delovanju poslancev v državnem zboru in se je izreklo poslancem popolno zaupanje. Z navdušenjem je bila pozdravljena deklaracija Jugoslovanov z dne 30. maja 1917. Izraženo je bilo zadovoljstvo, ker se je Starčevičeva stranka prava v Banovini izjavila solidarno s to izjavo in obžaluje, ker tega že niso storile tudi druge stranke na Hrvatskem. Nadalje se apelira na faktorje monarhije, da ublažijo bedo v Dalmaciji in se izjavlja proti ostri in neopravičeni cenzuri in končno obžaluje, ker še ni izpeljana popolna osvoboditev interniranih in konfiniranih.
Srečna Avstrija. Tedensko poročilo nemškega Schulvereina javlja: Češki častniki in uradniki v Kovlu so meseca maja t. 1. darovali češki šolski matici 2000 jkron. Nato so tudi nemški častniki uvedli zbirke za nemški Schulverein in nabrali doslej blizu 1800 K.« — Ali bi bili taki pojavi mogoči, ako bi država pravično in enako skrbela za šole vsem narodom?
—	Značilno. Sv. Lenart v Slov. goricah. Rojstni dan presvitlega cesarja in ba-klade naše šolske mladine dne 16. avgusta ob 6. uri zvečer so že plapolale raz hiš cesarske in druge zastave. Z mrakom postane povsod tiho in mirno. Razun krčem so bile skoro vse hiše brez luči radi pomanjkanja petroleja. Naenkrat zaslišimo od nekod harmoniko (mehe) igrati in že nastopi Jepa vrsta otrok naše petrazrednice s svetlečimi lampijoni v roki, na čelu učenec K. IV. razreda kot igralec na harmoniko. Ta otroška bakljada je izvabila marsikateremu colzo veselja. Zakaj? Pri hiši »Siidmarke« nastopi nekaj odrasle in druge mladine ter zapoje. Cesarsko pesem? Ne, ampak »D i e W a ch t a m R h e i n !« Tako mladina nemške šole, ki stoji pod posebnim varstvom glavarja Weissa,
—	Smrti ni samo na bojišču. Iz Črnomlja: V soboto dne 25. avgusta je utonil v Dobličanski vojak Peter Franc iz Chru-dina na Češkem; skočil je v vodo; bil je ja-ko spreten plavač — toda prime ga krč in je utonil. Bil je oženjen, star 26 let. V ponedeljek ob 3. uri je bil pokopan v Črnomlju. Vojaki, ki so mu skazovali zadnjo čast, ?o mu zapeli in oddali salvo. Vsem je bilo tesno in solze so se iskrile v očeh, ko so ga izročali materi zemlji. Bil je zelo priljubljen pri tovariših, V civilu je bil mlinar. — Sedaj imamo že štiri vojake pokopane na našem pokopališču. — Sv. Križ na Murskem polju: Žalostna usoda je zadela mladega vojaka Jakoba Majcen iz Logarovec. Po večmesečnem bojevanju se je z veselimi upi podal na kratek dopust, a doma mu je kruta smrt prestrigla nit življenja, katera mu je na bojišču tolikokrat prizanesla. Ko-pajočega v vaškem potoku ga je prijel krč in je nesrečno utonil. Dne 3. avgusta bi se moral zopet vrniti na bojišče in ravno ta dan so ponesli tovariši-vojaki njegovo truplo k večnemu počitku. Bil je zvest narodnjak.
—	Roparski umor in požig. 29, maja letos je pogorela v Hratovcu pri Studeni-cah (mariborski okraj) koča Jurija Kodrič in lastnik sam; njegove ostanke so našli na pogorišču. Najprvo so mislili, da je ogenj nastal po nesreči, kasneje so se pa začele širiti govorice, da so domači zločinci Ko-driča umorili in oropali, nato pa kočo zažgali. Orožništvo ie začelo stvar nreiska-
vati in dognalo to-les 26. maja so sosed Luka Polanec, njegov 151etni sin Vincenc in dninar Jakob Kolar umorili Kočarja, nato si napravili v kleti s Kočarjevim mesom in vinom pojedino, potem pa odnesli iz hiše, kar je imelo kako vrednost. Tako so delali noč za nočjo in šele ko so vse odnesli, so 29. maja zažgali kočo. Zločince so že zaprli.
Vojni kurat padel. V 11, soški bitki je padel vojni kurat Edvard Stumpf, duhovnik praške nadškofije. Granata je priletela v njegovo kaverno,
—	Smrtna kosa. Umrl je v Vrbniku na otoku Krku, tamošnji župnik dr, Jerko Gr-škovič, star 77 let, — Umrl je v domobranski vojašnici v Mariboru enoletni prostovoljec in učiteljiščnik Božidar Jurko. — Umrla je v Postojni gdčna Nežika Za-kotnik,
—	Roparski morilec ujet. V Št. Ilju v Slov. Gor. so ujeli begunca 47. pešpolka Antona Maček, ki se je skrival po tamošnji okolici in 19, avgusta v Ranzenbergu (okraj Murau) umoril 561etno kočarico Alojzijo Polančič in njenega 6letnega vnuka Ivana Strauss, nato pa hišo oropal. Maček, ki je bil že v civilu na zelo slabem glasu, je zločin že priznal. Zanimivo je, da se je Maček, ko je prišel k marškompaniji, izdajal za desetnika (dasi je bil le infanterist) in so mu to tudi verjeli. Kasneje je bil na bojišču povišan v četovodjo. Zaprli so tudi že ostala dva osumjena begunca 47, pp. Ivana Fuchs in Ferdinanda Pleteršnik, ki pa pri tem zločinu nista prizadeta.
Umorjenega so našli na polju v Slivnici (mariborski okraj) tamošnjega poljskega čuvaja Frana Spurei. Morilec je pustil na mestu več stvari, med drugim žepni robec z imenom Pirš. Sumijo, da je morilec leta 1879. v Zg. Polskavi rojeni delavec Avgust Pirš, ki je kot črnovojniški železniški delavec pobegnil.
—	Umrl je v Ptuju I.išni posestnik, ključavničarski mojster in obč. svetovalec Edvard Rasteiger, star 49 let,
—	Kazen za brezplačno ovčjo pečenko. Dne 12. t. m. je zmanjkala iz hleva posestnika Janeza Hrastelj na Selu pri Za-gorji breja ovca. Zadnji čas pa je tukajšno orožništvo s pomočjo neke ovadbe izsledilo, da jo je vzel iz hleva Jernej Zaje, zapriseženi premogar, v družbi dveh svojih tovarišev Šifrerja in Simončiča. To ovco so klali v koruzi matere Jerneja Zaje ter meso prenesli h konjaču Jožefu Hostnik. Pr-Prve tri se je izročilo vojaškemu sodišču v Gradcu, proti konjaču je pa vložena ovadba.
—	Splošna izmenjava vojnih ujetnikov,
ki so že dolgo na Ruskem. Na predloge, katere je stavila naša vlada sovražnim vladam v tej zadevi, še do sedaj ni prišel od nobene strani določen odgovor.
—	Izmenjava zdravnikov in lekarnarjev. Več mesecev v evakuacijski bolnici št. 108 v Petrogradu pridržavani in po žrebanju za izmenjavo namenjeni avstro-ogr-ski zdravniki so bili na naše priganjanje izpuščeni in so došli na Dunaj. Zaradi izmenjave v Petrogradu bivajočih lekarnarjev se vršijo pogajanja.
_— Izmenjava v Rusiji zaprtih in za-vlečenih civilnih oseb. Sedaj se vršijo pogajanja med našo in rusko vlado, oziroma med društvi Rdečega križa zaradi izmenjave zaprtih in zavlečenih civilnih oseb. Izid se nemudoma naznani.
—	Izmenjava jetičnih z Italijo. Kakor je bilo že omenjeno, se je med nami in Italijo sklenila pogodba, po kateri se zamenjajo vsi za jetiko oboleli vojni ujetniki. Prošnje za izmenjavo se pošiljajo na c. in kr. vojno ministrstvo, oddelek 10'Kgf., v katerih se naznani ime, sarža, oddelek vojske in kraj, kjer so sedaj kot ujetniki nastanjeni. — Izmenjava sanitetnega osob-ja z Italijo. Vršijo se pogajanja med nami in laškim Rdečim križem zaradi izmenjave sanitetnih praporščakov, enoletnih prostovoljnih medicincev in sanitenega osobja. Svojci takih vojnih ujetnikov naj naznanijo imena ujetnikov, kakor tudi šaržo, oddelek vojske in kraj, kjer so kot ujetniki nastanjeni, c. kr. vojnemu ministrstvu, oddelek 10/Kgf, — Izmenjava sanitetnega osobja s Francosko. Svojci vojnih ujetnikov, kateri so bili ujeti kot zdravniki in so zaprti na Francoskem, naj pošljejo prošnje za izmenjavo na c. in kr. vojno ministrstvo oddelek 10/Kgf. z naznanitvijo imena, sarže, oddelka vojske in kraja, kjer so kot ujetniki nastanjeni.
—	Prostovoljni vstop rojstnih letnikov 1897—1899 brez enol. prostovoljskega znaka v skupno armado. Povodom ponovnega prebiranja roj. letnikov 1897—1899 se bo pripadnikom teh rojstnih letnikov, v kolikor nimajo pravice do enoletnega prostovoljstva, v omejenem številu in pod gotovimi pogoji dovolil prostovoljni vstop — razen k infanteriji in lovski četi — v ka-valerijo, poljsko, gorsko in trdnjavsko artiljerijo, potem v pionirske in saper-ske bataljone, vse to pod obvezo, da bodo odslužili triletno prezenčno in se-demletno rezervno službo (§ 19, 4, v. z.);
j dalje prostovoljni vstop v vojno morna-; rico z obvezo štiriletne prezenčne, pet-
letne rezervne in triletne pomorske brambne službe (§§ 19, 4 in 8, 2 v. z.). K prostovoljnemu vstopu bodo dopuščeni le taki prosilci, ki bodo na prebiranju spoznani kot sposobni za črnovojniško službo z orožjem in ki nimajo ne brezpogojne nc pogojne pravice za enoletno prostovoljstvo. Prosilci, ki imajo po § 20. v. z. pravico do dveletno prezenčne službe, bodo pripuščeni k prostovoljnemu vstopu v svoji prošnji za sprejem tej pravici izrečno odrekli. Kot zadnji rok za prostovoljni vstop je določen tisti dan pred splošnim rokom, ko morajo odriniti k vojakom nanovo prebrani črnovojniki i-ojst. letnikov 1897—1899. Po tem dnevu je mojroč prostovoljni vstop znova prebranih pripadnikov teh rojstnih letnikov samo k onim četam itd., v katere so bili temeljem dotične četne razdelitve uvrščeni. Prošnje za sprejem, katerim je razen v § 133. v. predpisov I. del označenih listin priložiti tudi črnqvojniško legitimacijo, sc morajo vložiti neposredno na poveljstva nadomestnih krdel v po-štev prihajajočih čet ozir. na mornariško zborno poveljstvu v Puliu.
Umrla je v Steinklammu dne 25. julija t. 1. 77 let stara služabnica Kaučič A., ki je v Št. Petru pri Gorici služila pri č. g. dekanu Ant. Hvalica.
Padel je junaške smrti, zadet od sovražne krogle v srce, na ruskem bojišču dne 9. t. m. Čargo Peter iz Št. Petra pri Gorici. Star je bil 34 let.
Umrla je v Trstu gospa Helena Škapin.
Begunci pozor! Pomožni odbor za begunce s Primorskega v Welsu opozarja vse begunce, ki prosijo v svrho povratka v domovino ali preselitve v drugi kraj legitima-cijske dokumente za prosto vožnjo in za prosto odpravo prtljage, da navedejo v čitljivi pisavi sledeče podatke: 1, Ime begunca, 2, poklic, 3. število in priimek ter starost družinskih članov, 4. prejšnje stalno bivališče (stanovališče domovne občine), 5. kam se želi povrniti (preseliti), 6. železniška odhodna postaja, 7. železniška zadnja postaja ter 8. število in na kak način so spravljeni (zaviti) kosi, ki se jih želi odpo-slati, n. pr. 2 zaboja, 1 kovčeg, 1 šivalni stroj itd. Te legitimacijske dokumente mora pokazati vsak begunec pri železniških blagajnah in skladiščnih pisarnah, ki želi brezplačno vožnjo zase in za svoje blago. Vse tozadevne prošnje je pošiljati pomožnemu odboru za begunce s Primorskega v Welsu.
— Trgovska vest. Uradna »Laibacher Zeitung« priobčuje naslednji »Oklic«; Zoper odsotna Andreja Gabršček, trgovca in lastnika tiskarne, in Antona Cigoj, trgovca, oba iz Gorice, se je podala pri podpisani sodniji po Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani, oziroma dr, Trillerju, odvetniku v Ljubljani, menična tožba zaradi 102 tisoč kron. Menični plačilni nalog se je izdal dne 25. avgusta 1917. V obrambo pravic tožencev skrbnikom postavljeni g. dr. Dragotin Treo, odvetnik v Ljubljani, ju bo zastopal, dokler se ali ne oglasita pri sodniji ali ne imenujeta pooblaščenca. C. kr. deželna sodnija v Ljubljani, odd. II., dne 25. avgusta 1917.
Grda tatvina. Iz ljudske šole v Rojanu pri Trstu so v noči na 26. avgusta tatovi odnesli raznih živil v vrednosti nad 700 K, ki so bila namenjena za šolsko kuhinjo, to je za brezplačno kosilo revnim šolskim otrokom.
Obrtni učenec išče mesta. Maks Tra-visan iz Št. Petra p. Gorici, želi vstopiti kot učenec v kako službo kakršnekoli obrti. Ponudbe naj se pošiljajo na sledeči naslov: Franc Travisan, Loco, II. državna gimnazija, Poljanska cesta. Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38/1.
UiiDljonske novice.
lj Dohod na Grad je vsled odredbe c. in kr. etapnega štacijskega poveljstva od mestnega magistrata prepovedan in sicer za tako dolgo, dokler bode na Gradu toliko vojnih ujetnikov. Kedaj bo zopet dovoljen dohod civilnemu prebivalstvu na Grad, bo pravočasno sporočeno.
lj Zadušnica po rajnem rez. nadporoč-niku Fr. G a r b a s u , padlem dne 18. avg. t. 1. pri Kalu ob Soči, bo v soboto, 1, sept, ob 7. uri zjutraj pri 00. jezuitih v Ljubljani.
Krompir. Kdor še ni dobil pri drugi razdelitvi krompirja, naj hrani rodbinsko izkaznico, ki jo je prejel 17. avgusta za 122, in 123. teden. Nanjo prejme krompir prihodnje dni. Dan in uro še natančno določimo.
Razdelitev sadja na rdeče in rumene izkaznice A. Stranke, ki imajo rumene in rdeče izkaznice A, dobe sadje v cerkvi sv. Jožefa v petek popoldne 31. avgusta, od pol 2. do pol 3. ure.
Razdelitev sadja na rdeče izkaznice. v": e stranke, ki imajo rdeče izkaznice brez 'mejo sadje v cerkvi sv. Jožefa, vhod , ; v.i ratih, v petek, dne 31. avgusta, jopoldnc. 'ločen je naslednji red: od pol 3. do 3. ure ;itev. 1—150, od 3. do pol 4. ure štev, 151—300. od pol 4. do 4. ure štev.
301—450, od 4. do pol 5. ure štev. 451 do 600, od pol 5. do 5. ure štev, 601—750, od 5. do pol 6, ure štev. 751 do 900, od pol 6. do 6. ure štev. 901 do konca.
lj Oddaja krompirja. Mestna aprovizacija ljubljanska bo oddajala v petek, dne 31. avgusta, dopoldne in popoldne v svojem skladišču pri Miihleisnu na Dunajski cesti krompir- Na vrsto pridejo od osmih do desetih stranke, ki prejemajo kruh v vojni prodajalni na Bregu št. 20, od desetih do enajstih stranke, ki dobivajo kruh v konsumu na Kongresnem trgu, popoldne od dveh do treh oni, ki dobivajo kruh pri Trčku na Bregu št. 4, od treh do štirih odjemalci kruha pri Zalarju, stari trg št. 3, od štirih do petih odjemalci kruha pri Žab-nikarju v Zvezdi in od petih do šestih odjemalci kruha pri Jakinu na Dunajski cesti št. 5. Vsaka oseba dobi 3 kg. Kilogram stane 34 vin. Rodbinske izkaznice je tre-i ba prinesti s seboj,
lj Špeh na rumene izkaznice B štev. £ do 300. Mestna aprovizacija bo delila jutri, v petek, dne 31. avgusta, popoldne od treh do štirih, v cerkvi sv, Jožefa špeh strankam, ki imajo rumene izkaznice, za-! znamovane s črko B. Na vrsto pridejo le štev, 1 do 300. Druge stranke z rumenimi izkaznicami B pridejo kasneje na vrsto. Dan in uro objavimo po časopisih. Stranka dobi na vsako osebo kg. Kilogram stane 2 K. Maščobne karte je treba prinesti s seboj.
lj Transportna dovoljenja za živila,
Mnogo strank hodi od urada do urada in išče transportnih dovoljenj za krompir, žito in druga živila. Vse te obveščamo, da so zlasti krompir, žito in vsi mlevski izn dclki pod državno zaporo, V smislu posta-, ve je torej izključeno nakupovati omenje-i na živila po deželi in jih prinašati v mesto* Opozarjamo stranke, da se po tem ravnajo in ne nadlegujejo po nepotrebnem uradov, ki jim ne morejo dajati transportni hdovoljenj. Drugače bi bilo, ako bi kranjska deželna vlada zal Ljubljano dovolila iste ugodnosti^ kakor je štajerska deželna vlada dovolila za štajerska mesta in bi potem mogla: mestna aprovizacija izdajati take legitlma« cije. Takega dovoljenja pa doslej še nu Več o tem se bo zopet razpravljalo v jun trišnji seji mestne aprovizacije.
lj Krušne komisije bodo uradovale v! petek, dne 31. avgusta t. 1., od 8. do 1, ure popoldne. Izdajale se bodo le krušne iz-t kaznice. Kdor bi vzel več kart kakor je vpisanih oseb v hišni poli, bo po § 35. mi-nisterialne naredbe z dne 26. maja 1917* drž. zak. št. 235, kaznovan z denarno globo do 2000 K ali z zaporom do treh mesecev, pri obtežilnih okoliščinah pa z denarno globo do 5000 K ali z zaporom daj šest mesecev.
lj Sladkorne in maščobne izkaznice se bodo izdajale drugi teden.
lj Umrli so v Ljubljani: Ana MargioL hči stražmojstra, 3 in pol leta. — Gašper! Dobršek, četovodja.
Oddaja cenejšega mesa v Mostah. Mestna aprovizacija ljubljanska bo oddan jala v soboto, dne 1. septembra, popoldne v Mostah, prašičje meso po znižanih cenah in sicer v mesnici gospoda Karla Štruklja na Zaloški cesti št. 14. Meso dobe stranke, ki imajo rumene izkaznice, zaznamovane s črkami B in C. Od 3. do 4, ure pridejo na vrsto stranke z rumenimi izkaznicami Bj od 4. do 5. ure stranke z rumenimi izkazni« cami C štev. 1—250, od 5, do pol 6. ure stranke z rumenimi izkaznicami C štev. 251 do konca. Kilogram stane 2 kroni. EnaJ oseba dobi ]/j kg, 2 osebi kg, 3 do 4 osebe •% kg, 5 do 6 oseb 1 kg, 7 do 8 oseb. li/i kg, več 11/2 kg.
lj Samoumor praporščaka. Na »Šan-i cah« nad Šiško so našli mrtvo truplo praporščaka v rez. 57. pp. Oščadola Kočtopar, in Prerave; pognal si je bil v glavo strel iz revolverja.
lj Bedna učiteljica v valovih Save. Nesrečna učiteljica, kateri se je omračil duh in je 8. avgusta skočila v Savo je bila gdčna Pavla Cigoj, učiteljica v Kam-njah na Goriškem. Duh se ji je omračil vsled bede, ki ji je povzročila strah za pri-hodnjost. Imela je 79 kron mesečne plače in s to svoto je v sedanjem času morala preživljati še dve sestri begunki. Tožila je zelo, kako je iz Koritnice v postojnskem okraju iz boljših dohodkov prišla na Goriško umirat. Utopljenko so potegnili dne 14, t, m. iz Save v Zagorju tik železniške postaje. Pokopana je bila na tamošnjem po-r kopališču.
Izgubila se je v soboto dopoldne zlata zapestna damska ura z dvema briljantoma na poti iz Prešernove ulice do Kreditne banke odnosno do trgovine Persche, Pred Škofijo. Najditelj je naprošen, da jo odda proti dobri nagradi v upravništvu našega lista.	3
Zahvala primorskih beguncev v Celju in celjski okolici!
Živimo v resnih časih, v kojih je prava umetnost si preskrbeti za vsakdanje življenje najpotrebnejših živil. Da so vojni begunci v tem oziru še mnogo na slabšem stališču nego domače prebivalst vo, je čisto
naravno. Tem više je zatorej ceniti zaslugo onih vrlih gospodov, kateri se svojih ubogih sodržavljanov soominiajo v njih veliki nesreči. Med te vrle može prištevamo gospoda Antona Kolenca, veletrgovca iz Celja. Njegovemu trudu se je posrečilo nabrati mecl svojimi prijatelji in znanci obeh narodnosti jako znatno denarno vsoto, za kojo je potem nabavil sladkorja in drugih potrebnih reči, kar se je vse razdelilo te dni, ko se je posebno sladkor skoraj v vseh družinah zelo težko pogrešal, med slovenske in italijanske primorske begunce ter tudi med begunce s severa. Vsi obdarovani begunci bivajoči v Celju in celjski okolici se vljudno zahvaljujejo gospodu Antonu Kolencu in drugim prispevajočim dobrotnikom iz globočine svojih src za velikodušni dar ter jih obenem zatrjujejo, da jim ostane ta veleblagi čin v trajnem nepozabljivem spominu. Bog daj obilo enakih darežljivih posnemalcev osobito v teh težkih, pretežkih časih. — Za lokalni pomožni odbor za begunce z juga. Predsednik: Jakob Čebular.
zvonov?
Sedaj, ko so se bronasti zvonovi že oddali in se še oddajajo v vojne namene, je postalo to vprašanje bolj aktualno nego kedaj. Zvonovi naših slovenskih cerkva so bili doslej izključno le iz brona, to je mešanice (zlitine) iz bakra in cina (kositra). Te dve kovini ste pa tudi zlitna snov topov. Glavna razlika je v odstotkih. Topovina je mehkejša zbog večje množine mehkejšega bakra (90 do 93 odstot. bakra in 10 do 17 odstot. cina), nego zvonovina, ki ima 77 do 80 odstot. bakra in 23 do 20 odstot. cina. Vsled te zlitne sorodnosti se prelivajo zvonovi v topove in topovi zopet v zvonove. Da bi bilo v zvonovih tudi zlato ali srebro, to vedo povedati le pravljice.
Pred 65. leti je pa začela nemška livarna na Vestfalskem (GieBerei des Ver-eins fiir Bergbau und Gufistahlfabrikation zu Bochum in Westfalen) vlivati zvonove iz jekla. To društvo priporoča svoje zvo-novne izdelke, pripisujoč jim tale bistvena svojstva in prednosti: 1. Jekleni zvonovi imajo poln in jasen glas, ki je ravno tako čist kot najboljših bronastih zvonov. 2. Jekleni zvonovi se dajo sestavljati ne le med seboj, ampak tudi v družbi z bronastimi zvonovi v harmonična zvonila, 3. Jeklene zvonove je mnogo dalje slišati nego bronaste, 4. Glede trdnosti prekašajo jekleni zvonovi daleč bronaste, in društvo prevzema za njih trpežnost najrazsežnejše poroštvo. 5. Četudi niso jekleni zvonovi — ki so enakega glasu in podobne oblike — nič težji, ampak približno enako težki kot bronasti, je njihova cena skoraj za polovico nižja.
Ta slavospev moramo seveda sprejeti kot kričečo tržno reklamo, za katere mnogobesedjem zaostaja daleč — resnica. To so dokazali ne le znameniti zvonarji (n. pr. Andr. Hamm v Frankentalu), ampak tudi drugi zvonoslovci, katerim se pač ne more oponašati niti misel kakega kruho-borstva. Naj sledi iz teh dokazov, kar je najvažnejše in potrebnejge za sedanji čas!
Jasen, poln, čist, izkratka: lep glas tvorijo harmonični postranski glasovi zvonovi. Kjer teh ni, tudi onih svojstev glavnega glasu ni. Harmonične postranske glasove vliti razumejo spretni zvonarji bronastih zvonov, opirajoč se na tisočletne izkušnje, katerih pa nedostaje zvonarjem jeklenih zvonov pri komaj 65letni starosti teh zvonov, Jeklenim zvonarjem bo treba še mnogo mnogoletnih izkušenj, da se, odgovarjajoč izpremenjeni zvonovini, izpremeni tudi oblika v dosego za lepoto glavnega glasu neizogibno potrebnih harmoničnih postranskih glasov.
Z ozirom na to in osobito na dejstvo, da mora dati krhko jeklo zvonu docela drugačno glasovno barvenost nego elastični bron, je trditev nezmiselna, da se dajo jekleni zvonovi družiti v enem zvonilu z bronastimi.
Jeklene zvonove je mnogo dalje slišati nego bronaste — trdi boehumski Verein, najbrže glede na to, cla mora biti jekleni zvon za isti glas mnogo težji nego bronasti in da znaša kembelj jeklenega zvona 8 odstotkov zvonove teže, kembelj bronastega zvona pa Je 4 odstotke. Ali ta velika slič-nost ima svoje lepe zapreke. Že nov jekleni zvon mora biti namazan z mazilom, da se ga ne loti rija. V koliko je s tem mazilom zmanjšana slišnost zvona, lahko misli, kdor ve, kako hitro utihne brenčanje bronastega zvona, ako se ga le narahlo dotaknemo s prstom. Vsled vremenskih iz-prememb in pogostega tresljanja zvonovc-ga dobi mazilni skrlub kaj kmalu razpoke, v te se zaje rija, katero z novim mazilom nekoliko sicer zadržimo, a je več ne odpravimo. S ponovnim mazanjem in z ne-pretržnim napredovanjem rije se razvija na zvonu vedno debelejša odeja, ki zvona glas vedno bolj pokriva in njega slišnost manjša. In tako je našel nekj zvonoslovec komaj 40 let stare rijave, jeklene zvonove, katere je bilo 500 metrov daleč komaj sli-
šati. Ni preostalo drugega, nego »te rijave železne kotle« — tako jih je ljudstvo nazi-valo — vreči iz zvonika in nabaviti nove bronaste zvonove. — In h glasnemu udarcu zvona spada tudi močno in trajno brenčanje, ki skupaj z močnim udarcem vred šele dela mogočen glas zvona. To brenčanje pa tvorijo le harmonični postranski glasovi. Dokler torej zvonarji jeklenih zvonov niso tem postranskim glasovom kos, bode brenčanje njih zvonov vedno le ne-dostatno. Zvonjenje zvona s kratkim brenčanjem pa dela na nas mučni utis pretrga-nega govorjenja sušičnega bolnika.
Trditev boehumskega Vereina, da prekašajo v trdnosti jekleni zvonovi bronaste, je nevzdržljiva. Dokaza je dovolj že v gori navedenem dejstvu, da postaja jekleni zvon žrtov vsernzjedajoče rije. Večje število razbitih bronastih zvonov ni za bo-chumsko trditev še noben dokaz, ko se število vseh jeklenih zvonov izginljivo izgublja v ogromnem številu bron. zvonov. Za bronaste zvonove imamo dokaze, da dosegajo starost 400 do 500 let, jekleni zvonovi bodo morali to starost šele dokazati, če jo sploh bodo. — Najboljši dokaz proti boehumski trditvi pa daje posebnost notranje strukture jeklenih snovi. Znano bode, da se morajo osi železnih voz približno vsakih deset let menjati, četudi ne kažejo na zunaj nobenega nedoslatka, nobene hibe. Ta tiči v notranjosti. Vsled mnogega in trajajočega stresanja osi se namreč v kratkem času popolnoma prevrže lega nje jeklenih molekulov, zbog česar se njih notranji flclad povsem izpremeni. Posledica tega pa je, da izgubi jeklena os tako kmalu svojo odporno moč ter postane zlomlji-va. Enakemu učinku se naravno ne bodo mogli upirati tudi jekleni zvonovi, če tudi bo njih upor kaj več časa trajal vsled manjše rabe.
Zadnja točka bochumsjce reklame še-pa tudi na obe nogi. V boehumskem katalogu je navedena teža jeklenega zvona fis z 850 kg; v katalogu livarne bratov Ulrich (Laucha an der Unstrut) je pa zaznamovana teža bronastega zvona fis1 s 350 kg. To pač ni enaka teža, ampak lepa razljka, ki se seveda lahko zmanjša, ako se vlije bronasti zvon po težji konstrukciji. Tudi dejstvo, da ima od dveh popolnoma enakih zvonov jekleni zvon za eno kvinto višji glas nego bronasti, govori zoper boehum-sko reklamo. Dalje je uvaževati, da je tr,e-ba k večji teži močnejših jarmov, močnejšega odra, mnogo težjih kembljev, večjo nos silnost zvonika itd,, kar vse že precej izravna razliko med cenama jekla in brona.
Slednjič je treba gledati tudi na konec. Ako se bronasti zvon ubije, ohrani še vedno dve tretjini prvotne cene, ker se bron porabi za novi zvon. Jeklo ubitega jeklenega zvona pa nima vrednosti ter ni niti za staro železo.
Ostanimo torej pri naših bronastih zvnovih! Ako bodemo tudi nekaj let brez njih, potrpimo! Le v skrajni potrebi, kjer ne ostane v zvoniku nič več, nabavimo si kak majhen jeklen zvonček, kateri nam bode lahko še pozneje služil kot — mrtvaški zvonček,
SllMflV M M\m Klopi.
Petrograd, 28. avgusta. (K. u.) V današnji razpravi je izjavil bivši ministrski predsednik in finančni minister Kokovcev, da se vojni minister ni nikdar boril z denarnimi težkočami. Nakazovali so mu vedno take vsote, da jih ni niti porabil. Zdelo se mu je, da Suhomlinov o vojaških zadevah malo razume. Bivši vrhovni poveljnik jugozahodne bojne črte Ivanov je izpovedal, da sta bila Avstrija in Nemčija po njegovih informacijah poučena o vojaških tajnostih naravnost iz Petrograda preko Varšave. General Veličko, nekdanji pomočnik načelnika vojaške tehnične glavne uprave je rekel, da je Suhomlinov zakrivil vse poraze ruske armade. Bivšega carja radi vojaških neuspehov ni mogoče obtožiti, ker je vse gledal skozi Suhomlinove očali. Očital je Suhomlinovu, da je zapovedal podreti najboljše ruske trdnjave, dasi so strokovnjaki odločno ugovarjali. Bivši vojni minister Polivanov je trdil, da je naletel nekega dne pri zajtrku pri Suhomlinovu vohune neke sovražne države.
Pri napenjanju, pehanju, tiščanju, pomanjkanju teka, vrhutega od časa do časa slabi sapi in drugih pojavih, ki izhajajo iz samozastrupljenja glavnega črevesnega kanala, povzroči raba naravne »Franz-Josef« grenčice enako naglo razredčujoči kakor milo odvajajoči učinek z urejenim odvajanjem.
Prazne vreče
vsake vrste, suhe gobe, kumno, janež in druga semena kupuje vedno in v vsaki množini in plačuje po najvišjih dnevnih cenah firma: J. KUŠLA N, KR ANJ, Gorenjsko.
8290
Naročajte nabitbe iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K 1*80, za dame K 1-50, za otroke K 1*20. Zaradi drog<? poštnine priporoča se naročiti za več parov skupa . Dobo se pri Peter Kozina & Ko. v Ljubljani.
Dobiva se d oseh kngigarnali!
m š«
GS g
»n
S! I
m p
slike z goriškega bojišča, spisal ALOJZIJ RES. 2146
Vsebina: Zadnji dnevi v Brdih.— Izgnanci. — Topovski boj. — Ivanovo 1915. — Nočna vožnja. — Iz bojev za Doberdob. — K Adriji.— S tolminskega bojišča. — Vseh mrtvih dan. — Gorica v plamenu. — Ob slovesu.
Cer* 63 nisHsrljeo.
Založila knj garna I. šioka — Trst, ulica Mol no piccolo 10.
a
S, 5i'
M
a o
2.
nate
a
10 m b
a n n
B
(SlasoMirfe, Janine harmonija I31 orhestrijjone
Si Km^fets
Kolodvorska ulica 25.
124
Išče se v nakup
na Gorenjskem. Ponudbe na upravo ega lista pod M. P.. Ljubljana. 2083.
IlODD Izšel! 2148
Favorit-
iP^^ll^^llIIlfli
za jesen in zimo 1917/18. Stane K 1'40, s poštnino pa K 1"60. Dobi se, kakor tudi vsi kroji ter vse favoritne potrebščine, pri tvrdki
Hi. Kantih,
Igrana, IHariJin trg S«. 3. Giaesil faoariinl zastop za Kranjsko.
Pošilja se le proti predplačilu ali po povzetju.
Naprodaj je enonadstropna
hiša s pekarijo
in nekoliko zemlje v Podgorju v Ro/.u na Koroškem. Več se poizve pri Hildcgaidt Plišek y Podgorju, Koroško.	2130
dva še rnalo rabljena
Poizve se Glinška u ica St. 7, I. nadstr.
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja ob smrti našega dragega sina, gospoda
c. in kr. nmdporočnika v rezervi
za krasne vence in za častilno spremstvo pri pogrebu izrekamo gospodom častnikom in gospodom uradnikom južne in državne železnice, dalje vsakemu posamezniku, ki je našemu ljubemu sinu izkazal poslednjo čast, najiskrenejšo zahvalo.
2149	Globoko potrti starši.
kupi vsako množino franko vagon
Vpoštevajo se le pismene ponudbe z navedbo cen.
136
Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je v teku vojne, vsled poškodb zadobljenih pri padcu automobila, izdihnil svoje mlado življenje za domovino najin že drugi, nad vse ljubljeni sin
Ivan Soštarič
šofer
Bil je 27. t. m. v Mostarju pokopan.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah.
Bodi ti lahka tuja zemlja!	2150
Ljubljana, dne 29. avgusta 1917.
Alojzij ŠoštarSC, paznik, oče.	Ana Šoštarič, mati.
Uršula, Alojzijo, Marija, Šlefauija in Stanislava, sestre.
T
isk »Katoliške Tiskarne«.
Izdaja iconzorcij »Slovenca«,
Odgovorni urednik Mihael Moškerc.