PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 150 lir Lelo XXXII. Št. 265 (9570) TRST, sobota, 13. novembra 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. POLITIČNI OKVIR, NA KATEREM SLONI VLADA, SE NI SPREMENIL KUUB NEJASNOSTI V VARČEVALNIH UKREPIH ANDREOTTIJEVA VLADA PREJELA ZAUPNICO Za enobarvno vlado so spet glasovali samo demokristjani in južni Tirolci - Premostiti razkorak med Italijo in drugimi državami EGS Predsednik vlade Giulio Andreotti RIM, 12. — Z odgovorom predsednika vlade Andreottija se je zaključila v poslanski zbornici razprava o gospodarskih ukrepih. Njegov odgovor je bil mnogo daljši, kot je bilo predvčerajšnjim poročilo: trajal je poldrugo leto ter se zaključil ob 14. uri. Ob koncu je vodja demokristjanske poslanske skupine Piccoli dal na glasovanje zaupnico vladi. Glasovanje je imelo izid, ki ga je bilo pričakovati. Za vlado so glasovali demokristjani in južni Tirolci (249 glasov), vzdržali so se komunisti, socialisti, socialdemokrati, republikanci, liberalci in levi neodvisneži (267 glasov), proti pa so glasovali misovci, radikalci in poslanci proletarske demokracije (37 gliasov). V svojem odgovoru je Andreotti dejal, da vlada s to razpravo ni hotela preveriti večine, niti sprožiti splošne politične debate, temveč si je kot cilj zastavila razpravo v parlamentu o gospodarskih ukrepih, ki jih je sprejela, ali ki jih bo morala sprejeti, da bi se u-spešno spopadla s hudo krizo, za premostitev katere bo potrebna tudi pomoč iz tujine, je dejal An- dreotti. Vlada je hotela zvedeti, ali je linija, ki jo je sprejela za borbo proti krizi pravilna ali ne. Kar zadeva posamezne posege, je predsednik vlade obravnaval naslednje teme: Premična lestvica — Vlada bo obdržala delno ali popolno ukinitev premične lestvice za dohodke, ki presegajo šest oziroma osem milijonov. Ukrep bo nekoliko spremenjen, potem ko se bodo zmenile med seboj sindikalne organizacije in Con-findustria. Na kritike, ki jih je bil deležen, je Andreotti odgovoril, da je odločitev vlade pravilna ter je O DATUMU RAZPRAVE BO ODLOČALA ZBORNICA Srečanja tajnikov KD, PSI, PSDI, PRI pred ratifikacijo osimskega dogovora V sredo bo o italijansko-jugoslovanskem sporazumu razpravljala zunanjepolitična komisija poslanske zbornice Pomen obnavljanja šolskih organov Na vseh slovenskih šolah na Tr-aškem bodo jutri volitve šolskih °!^anov' fazen na trgovskem tehničnem zavodu, kjer bodo volitve , i *• m., in na znanstvenem in asičnem liceju (12. decembra), tem tednu so šole in starši pri-pravili vse potrebno za nedeljske Volitve. Razobesili so sezname vo-nnih upravičencev in kandidatov, Prip^avj|i glasovnice, določili skru-'natorje in predsednike volišč, ki c° Sj. *e °9ledali volilne prostore. •arsi so se udeleževali informa-,'Vnih sestankov glede ciljev in na-°9 šolskih organov. Demokratizacija naše šole si po-* Opno, a neutrudno utira pot in najboljši do!«az bo polnoštevilna u-eležba na jutrišnjih volitvah. Vo-,S£a se bodo odprla že ob 8. uri, za ljuček glasovanj pa ne bo po vseh šolah ob isti uri, prevladuje Pa želja, da bi slbrši in šolniki 'zpolnili svojo dolžnost že v jutra-urab- Prav tako bi bilo po-.* 'Vn,°' 'e bi starši obvestili predsednike volišč v primeru, da bi se ,e udeležiti glasovanja. S em bi bilo odpravljeno nevšečno «kanje zamudnikov in bi lahko skrutmatorji takoj prešteli glasove. Na osnovnih šolah bodo jutri vo-ve za medrazredne svete, na niž-, s,ec*nj'ih šolah bodo volili raz-l ne sve*e, disciplinske svete in v nekaterih primerih tudi a ere člane šolskih svetov, ker vsako leto menjuje sestava star-. .Y 111 bolnikov, ta organ pa ima vort ma.ndat- Konkretneje bodo c 1 .Ve « šolske svete v primerih, i- *6 'I Izvoljeni šolnik premetti?' a pa nimai° starši več o-starž-n? ^emu primerno bodo si dobili različno število glasov- učiteuT- Za vsak šolski organ. Na oc.teljiscu bodo volili svoje pred- nMhn'k? i!Ud' d'iaki' na "ižiib sred-" H S° h Pa ne' ker ,eS‘> Predvidevajo pooblaščeni odloki. *?sk' organi, ki jih določajo Pooblaščen odloki, lahko oprav-jajo vazno nalogo, če aktivno in : ? 0 ter Požrtvovalno sodeluje- vs, elani. Zato ne sme biti no-nemu žal za čas, ki ga bo žrtvoval za našo šolo. Kot smo že večkrat poudarili, so veL??'^?' °dl0ki' sicer nepopolni, k5,dar korak naPrei k demo-izaciji šole in njeni povezlivi S Stvarnostjo sedanje družbe. V o-vir pooblaščenih odlokov spada- 0 u i šolski okraji, o ustanovit- 1 m razmejitvi katerih se bo oddalo, pri nas, v prihodnjih dneh. sa slovenska javnost, s podpero aprednih strank in organizacij, anteva priznanje samostojnosti slovenske šole, slovenski šolski o-!al |n deželni orgjin, ki naj bi Skrbei za slovensko šolstvo v I-a Mi, ter uvedbo slovenskega po-uka v Beneški Sloveniji in Kanal-ki dolini. Za dosego teh ciljev bodo tudi šolski organi, ki zdru-*ulejo šolnike, starše in dijake, ’sr‘ združenja staršev lahko prispe-V1 »voj delež. (a. b.) RIM, 12. — Poslanska zbornica še ni dokončno izglasovala zaupnico vladi, ko so se voditelji političnih sil začčli že ukvarjati z vprašanjem napovedane ratifikacije osimskega sporazuma med Italijo iti Jugoslavijo. Pristojne komisije za delo, prevoze in industrijo so že dale jrovoljno mnenje za čimprejšnjo ratifikacijo' sporazumov. V sredo pa se bo sestala najvažnejša, zunanjepolitična komisija, v kateri so tudi voditejji glavnih političnih strank, Če so posamezne komisije doslej razpravljale o specifičnih vprašanjih glede na lastne pristojnosti, pa bo morala zunanjepolitična komisija zbornice razpravljati o sporazumu v celoti in vseh aspektov njihovega uresničevanja. Interes demokratičnih strank je zatorej uskladitev stališč in pobud, da bi sporazumi bili v najkrajšem času ratificiram brez nepotrebnih nesporazumov. O datumu ratifikacije je razpravljala opoldne konferenca načelnikov poslanskih skupin, ki ji je predsedoval predsednik Ingrao, vendar so sklepi komisije veljavni samo, če jih sprejmejo soglasno. Uprl se je predstavnik MSI Delfino, ki se je skliceval na «vrenje v Trstu, kjer je v pripravi zakonska pobuda z ustreznimi podpisi za spremembo kraja, kjer naj bi se nahajala industrijska prosta cona, ki jo predvideva osimski dogovor» Delfino o-čitno ni vedel, da gre za nekaj povsem različnega, kot so joodpisi za tako imenovano «integralno carinsko cono». Kakorkoli že, opozicija MSI je povzročila sklep, da bo o datumu razprave o ratifikaciji o-simskega sporazuma morala odločati poslanska zbornica na plenarnem zasedanju. Približno ob istem času so se voditelji PRI Biasini, Battaglia in Di Re srečali s svojimi tržaškimi somišljeniki. Izdali so sporočilo, v katerem je med drugim rečeno, da bodo voditelji PRI in tržaški republikanci na nadaljnjih srečanjih «še poglobili vsak aspekt problemov, ki jih dviga sporazum» in to še pred razpravo v zbornici. V dopoldanskih urah so se medtem srečali v Montecitoriu tajnik KD Benigno Zaccagnini s socialdemokratskim tajnikom Picrluigijcm Romito in predsednikom republikanske stranke Ugom La Malfo. Izmenjali so mnenja o skorajšnji ratifikaciji osimskega sporazuma v zbornici. S tem v zvezi naj bi Zaccagnini omenil tudi «zahteve, ki težijo k razširitvi proste cone, ki jo predvideva sporazum in izrazil željo, da bi o tem dosegli dogovor med političnimi silami tudi na krajevni ravni z namenom, da bi se izognili spremembam sporazuma». V popoldanskih urah se je tajnik KD Zaccagnini srečal s tajnikom PSI Craxijem. Takoj po tem razgovoru se je socialistični tajnik srečal s tajnikom PSDI Romito. Romita je v zvezi s srečanjem z Zaccagninijem in Craxijem povedal, da so «razpravljali o ratifikaciji o-simskega sporazuma ob ujooštevanju negodovanja, ki prihaja do izraza v Trstu». S tem v zvezi je Romita dejal, da so se «strinjali, da je potrebna sporazumna akcija strank, da bi lahko zaščitili dostojanstvo in pravice Tržačanov». Za kakšno pobudo gre, zaenkrat tajniki omenjenih strank niso dali jasnejših informacij, (st. s.) Stavka železničarjev RIM, 12. — Nadaljuje se z uspehom splošna stavka italijanskih železničarjev. Zaradi stavke je vozilo komar*10 odstotkov vlakov, z izjemo Sicilije, kjer so sindikati oprostili stavkovne dolžnosti železničarjev na progah med Palermom in Trapani-jem. Stavka tehnikov RA1 RIM, 12. — Od nedelje dalje napovedujejo sindikati radijskih tehnikov vrsto nenapovedanih stavk, da bi z njimi opozorili pristojna ministrstva na dejstvo, da že nekaj mesecev ne uživajo zdravstvene oskrbe. zagovarjal sklep, s katerim so poverili sindikalnim organizacijam in Confindustrii rešitev vprašanja. V zvezi z varčevanjem na podro čju javnih in zasebnih ustanov Andreotti zagovarja smernice, ki jih je sprejela vlada. V odgovor predstavniku neodvisne levice Napoieoni-ju je Andreotti dejal, da bo vlada ukinila nekatere javne izdatke in da bo črtala nekatere stroške, ki so bili že vnešeni v proračun. Na področju nadzorstva nad cenami bo vlada uveljavila že obstoječe norme ter določila za nekatere vrste blaga naj višje cene. V tem okviru, je dejal Andreotti,- gre u-veljaviti zadruge, ki predstavljajo gospodarsko sodelovanje med privatno pobudo, in nekaterimi oblikami kolektivnega dela. Po mnenju predsednika vlade bo parlament moral razpravljati v bližnji bodočnosti ne samo o vprašanju premične lestvice, temveč tudi o vprašanju stroškov za delovno silo. To je v interesu delavcev, saj bi normalizacija državnega proračuna ter uravnovešenje plačilne bilance s tujino jamčila boljšo življenjsko raven in zaposlitev. Cena denarja in sedanje obrestne mere so vezane na nekatere mehanizme, ki onemogočajo učinkovite vladne posege, čeprav vlada lahko v dobršni meri omili obe postavki, je dejal predsednik vlade. Andreotti se je ob koncu ukvarjal tudi s primanjkljajem, ki je odvisen od uvoza petrolejskih proizvodov, ter dejal, da se bo vlada skušala domeniti z drugim; državami EGS, da bi skupaj dosegli, da bi petrolej lahko plačali ne samo v devizah, temveč na kak drugi način. Predsednik vlade ji v odgovor na poseg komunističnega jooslanca Di Giulia orisal katere so tri smernice, ki jim sledi vlada v svojih prizadevanjih za izboljšanje gospodarskega položaja: sanacija plačilne bilance, izboljšanje javne finance in končno znižanje stroškov za delovno silo. Na to pot je vlada že stopila z zadnjimi ukr-epi. Andreotti je tudi jxiudaril potrebo, da bi ponovno u-stvarili pogoje, za stvarno vključitev Italije v Evropsi. > gospodarsko skupnost. To pomeni, da se Italija ne bo mogla vedno zateči k ukrepom za gospodarsko osamitev, saj b; taki ukrepi še bolj poglobili razkorak med Italijo in drugimi državami EGS. Naj še omenimo, da je govor predsednika vlade požel a-plavz samo demokristjanskih poslancev. (i. f.) BESEDILO VERBALNE NOTE VLADE SFRJ AVSTRIJSKI VLADI Avstrijska vlada je v celoti odgovorna za posledice revizije državne pogodbe Jugoslovanska vlada poudarja v svoji noti, da ne bo sprejela nobenega omejevanja oziroma kršitve državne pogodbe, niti se ne bo odrekla pravicam, ki jih ima na podlagi te pogodbe BEOGRAD, 12. — Nocoj so v Beogradu objavili besedilo verbalne note, ki jo je jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Gustav Vlahov včeraj posredoval pristojnim avstrijskim organom. Nota se glasi: «Veleposlaništvo SFRJ v Avstriji izraža svoje spoštovanje zunanjemu ministrstvu republike Avstrije in ima čast, da ga po nalogu svoje vlade prosi, naj vladi republike Avstrije posreduje tole: Vlada SFRJ mora žal znova ugotoviti, da vlada republike Avstrije niti po 21 letih od začetka veljavnosti državne pogodbe o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije z dne 15. 5. 1955, ne izvaja svojih sicer jasno izraže- iz te nih mednarodnih obveznosti pogodbe, ki se nanašajo na slovensko in hrvatsko narodnostno manjšino v Avstriji. Vlada SFRJ je kot podpisnica državne pogodbe o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije od začetka veljavnosti državne pogodbe stalno opozarjala vlado republike Avstrije na potrebo, da čim hitreje in čim popolneje uresniči svoje mednarodne obveznosti iz te pogodbe. To potrjujejo številne note in drugi dokumenti, poslani v ta namen vladi republike Avstrije. Navzlic temu vlada republike Avstrije ni storila u-streznih in zadovoljivih ukrepov za uresničitev svojih mednarodnih obveznosti. Nasprotno, stalno je zavlačevala izpolnitev upravičenih zahtev slovenske in hrvatske narodnostne manjšine, da popolnoma in brez pogojev uresniči 7. člen državne pogodbe. Takšno ravnanje vlade republike Avstrije je resno poslabšalo položaj slovenske in hrvatske narodnostne manjšine v Avstriji in omajalo temelje za normalen razvoj odnosov med sosednjima državama. Vlada SFRJ ima za potrebno, da še enkrat opozori vlado republike Avstrije, da so ukrepi, ki jih pravkar želi izvesti v zvezi s hrvatsko in slovensko manjšino, v popolnem nasprotju s črko in duhom državne pogodbe, zlasti pa z določili 7. člena te pogodbe. Pogojevanje popolne uresničitve 7. člena državne pogodbe z'novelo zakona o popisu prebivalstva in z zakonom o napredku narodnostnih skupin v Avstriji ter njuna uporaba, ki je tik pred nami, so flagrantno kršenje državne pogodbe in njena neposredna revizija. S tema zakonoma — kot je vlada SFRJ že poudarila v svojem aide memoiru vladi republike Avstrije z dne 1. julija 1976 in v noti z dne 23. julija 1976 — se naprej omejujejo in pogojujejo pravice in zaščita slovenske in hrvatske narodnostne manjšine v republiki Avstriji, zožuje se ozemlje izvajanja obveznosti iz državne po- oročilu med drugim izjavilo, da bi izpustitev Kapplerja na začasno svobodo ne glede na ustrezno utemeljitev razsodbe v tem smislu jromenila hudo napako; obsodba bivšega nacističnega krvnika na dosmrtne ječo ne pomeni morda preganjanje moža kot takega, marveč zgledno obsodbo ideologije, ki jo je poosebljal. Mladinska zveza judovske skupnosti je še ostreje reagirala na možnost Kapplerjeve izpustitve. V ustreznem sporočilu je namreč nadrobno navedla strahote, ki jih je zakrivil 'esesovski polkovnik ; med drugim je pri uresničevanju zloglasnih represalij šel tako daleč, da za vsakega posameznega Nemca, ki so ga ubili partizani,. ni dal pomoriti le 10, marveč kar 15 Italijanov. Rimska izraelitska skupnost je rta-pe veda la za nedeljo, 14. t.m.. ob 11. uri romanje k Ardeatinskim jamam, da počasti spomin nacističnih žrtev. Ob tej priložnosti ne bo irosebnih svečanosti, niti ne govorov. Proti izpustitvi Kapplerja se je izrekel tudi župan Marzabotta, kjer so nacistični krvniki ravno tako pobili ve. liku število oseb. Poudaril je, da tamkajšnjo prebivalstvo, kakor tudi občani drugih krajev v državi, ki so med vojno zgubili svojce ali sami tr- peli muke nacifašističnega terorja, ne bodo nikdar jrozabili nacističnih zločinov. Odločno stališče proti lažno «pietet-nemu» sodnemu sklepu so zavzeli med drugimi tudi še senator Parri. predsednik mednarodne odporniške zveze Banfi in jjredsednik vsedržavnega združenja bivših političnih deportirancev v nacistična taborišča Caleffi. Odločitev o tem. ali naj se Kappler-ja izpusti na svobodo ali pa naj osta ne v ječi. bo vojaško sodišče sprejelo jutri ali najpozneje v jronedeljck. (dg) tudi vrgli kamen v kalne vode političnega življenja v Avstriji. Nikoli niso sredstva javnega obveščanja toliko poročala o slovenski narodnostni skuphosti. kot v teh dneh in nikoli ni ta glas prodrl tako globok« v Avstrijo in izven njenih meja. Nikol; v zadnjih dvajsetih letih niso Slovenci nastopali tako enotno, ni koli niso bile vezi z matično domo vino tako trdne. Zaradi tega — je poudaril dr. Zwitter — lahko trdimo, da smo na plebise tu zmagali ne glede na izid nedeljskega «gla sevanja». Doslej s, bili kljub dvaj setletnim pogovo-orn . dunajsko vlado vsi odloki in zakoni, ki zadevajo našo narodnostno skupnost, sprejeti mimo nas. To se ne sme več ponoviti. Pričakujemo zato. da bo vlada po 14. novembru spoznala svojo zrno to in da bo začela reševati manjšinsko politiko sporazumno z nam; na osnovi člena 7 avstrijske državne pogodbe. Utvara pa bi bila misliti, da bo pa 14. novembru boj koroških Sloven cev za lastne pravice lažji. Nasprotno, na eni strani bodo njihove u-pravičene zahteve, na drugi strani pa nacionalistične in neonacistične sile, k; bodo še okrepile svoj pritisk na vlado, žal preveč pripravljeno na oportunistično popuščanje. VOJMIR TAVČAR Prvi zakoniti kongres KPP LIZBONA. 12. - Pred 1.200 delegati je na prvem zakonitem kongresu KPP tajnik Alvaro Cunhal svečano izrazil solidarnost Sovjetski zvezi ter kritiziral «taktično sporazumevanje z me ščanstvom» nekaterih zahodnoevrop skih jjartij, ki se imenujejo «evroko-muni stične». Govoreč o notranji politiki je Cunhal obtožil Maria Soaresa. da si želi obrovo kapitalizma, medtem ko komunisti ponujajo socialistom skupno vlado. ki naj zaščiti dosežke revolucije: nacionalizacije, agrarno reformo, socialistično ustavo. Cunhal je tudi poz val delavce, naj proti vladni politiki popuščanja kapitalistom manifestirajo tudi s stavkami in na druge načine. Cunhal je dejal, da je Soaresova politika čedalje mar; ljudska in da bodo socialisti izgubili na skorajšnjih občinskih volitvah, medtem ko se bo — 1W njegovem mnenju — okrepila KPP. Kongres KPP je pozdravil tudi sovjetski delegat Boris Ponomarjov, ki je pohvalil portugalske komuniste in njihov proletarski internacionalizem. kritiziral opuščanje revolucionarnih dosežkov na Portugalskem in dolgo govoril o zaslugah Alvara Cunhala v jjodtalnem boju proti fašizmu in za njegovo strmoglavljenje. V Lizboni so medtem sporočili, da je bil po 20 dneh izpuščen na začasno svobodo major Otelo De Carvalho. Obtožili so ga. da je imel politično zborovanje, česar vlada in svet revolucije ne dopuščata vsem vojaškim častnikom. godbe in postavljajo dodatni pogoji za njeno uresničevanje, ki pa s to pogodbo ne samo da sploh niso predvideni, temveč so izrecno zavrnjeni. Takcimenovani «jezikovni popis», ki naj bi ga v republiki Avstriji izvedli 14. novembra 1976 in katerega namen je opraviti preštevanje oziroma ugotavljanje slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, štajerskem in Gradiščanskem, neizpodbitno potrjuje, da se je vlada republike Avstrije odločila, da bo celo okrnjeno izvajanje 7. člena državne pogodbe oziroma pravic omenjenih manjšin neposredno povezala z rezultati tega preštevanja, kar je v nasprotju z državno pogodbo. Vlada SFRJ bi prav tako rada ugotovila, da se dolgoletna politika vlade republike Avstrije, zasnovana na zavlačevanju izvajanja in postavljanju pogojev za zagotavljanje pravic in zaščite slovenske in hrvatske manjšine v republiki Avstriji, v praksi spreminja v prisilno asimilacijo slovenske in hrvatske manjšine. pri čemer so posebno aktivne nekatere organizacije v avstrijski družbi, katerih dejavnost je izrecno prepovedana s 5. točko 7. in 9. člena državne pogodbe. Obžalovanja vredno je dejstvo, da je vlada republike Avstrije pri sprejemanju in izvajanju prej omenjenih zakonskih aktov za uresničitev 7. člena državne pogodbe sprejela prav zahteve teh sil, katerih namen je, da bi slovenski in hrvatski narodnostni manjšini odvzele njuno manjšinsko naravo in njune manjšinske pravice. \ lada SFRJ kot podpisnica državne pogodbe o vzpostavitvi neodvisne in demokratične republike Avstrije ne bo sprejela, kakor tega ni storila doslej, nobenega omejevanja o-ziroma revizije jasnih in natančnih obveznosti, ki za republiko Avstrijo izvirajo iz državne pogodbe, nanašajo pa sc na pravice in zaščito slovenske in hrvatske narodnostne manjšine v Avstriji, niti se ne bo odrekla pravicam, ki jih ima na podlagi te pogodbe. Glede na to, da se s sprejetima zakonoma, ki se nanašajo na pravice in zaščito narednostnih skupin v Avstriji in katerih izvajanje je tik pred nami, kršijo določila državne pogodbe in izvaja njihova revizija, vlada SFRJ zavrača takšen poskus in izjavlja, da bo izvajanje obveznosti republike Avstrije v zvezi s hrvatsko in slovensko manjšino v republiki Avstriji še naprej ocenjevala edino na podlagi duha in črke določal državne pogodbe in drugih instrumentov. ki mednarodnopravno ( bvezujejo republiko Avstrijo, in sc ne bo nikoli strinjala s politiko revizije državne pogodbe glede zagotavljanja pravic in zaščite slovenske in hrvarike narodnostne manjšine v Avstriji. Za resnično in popolno izvajan ie državne pogodbe bo vlada SFRJ še naprej dajala vso podporo slovenski in hrvatski narodnostni manjšini v Avstriji, da bi v celoti uresničili cilje svojega pravičnega boja za dosledno izvajanje 7. člena državne pogodbe. \ lada SFRJ — izha.ja.ioe iz svojo traino zavzetosti za razvoj dobrih sosedskih odnosov z vsemi sosednjimi državami, vštevši tudi Avstrijo — želi tud: ob tej priložnosti opozoriti vlado republiko Avstrije, da so neizvajanje. kršenje in enostranska revizija državne pogodbe v odnosih med SFR Jugoslavijo in republiko Avstrijo stalno odprlo sporno vprašanje, ki vpliva na stopnjo medsebojnega zaupanja in škoduje razvoju odnosov med državama. Za negativne posledice takšnega ravnanja je v celoti odgovorna vlada republike Avstrije, saj je reševanje toga problema odvisno izključno od pripravljenosti vlade republike Avstrije, da uresniči svoje obveznosti iz državne pogodbe. Veleposlaništvo SFRJ uporablja tudi to priložnost, da zunanjemu ministrstvu republike Avstrije ponovi izraze svojega posebnega spoštovanja.» KAIRO, 12. — Predsednik francoske vlade Raymond Barre je prispel danes zvečer na uradni tridnevni obisk v Egipt. Gre za prvi Barrejev obisk v tujini, odkar je avgusta prevzel funkcijo ministrskega predsednika. V Kairu bo Barre imel vrsto pogovorov s svojim egiptovskim ko legom Salernom. Val dožrlnih splošnih slavk GENOVA, 12. — V okviru splošnih stavk so tokrat s-avkali delavci Ligurije. Abrucov. Kalabrije in Južne Tirolske. Med mimohodom po genovskih ulicah so neznanci zagnali med stavkajoče molotovko in šop letakov. Molotovka na srečo ni eksplodirala in je povzročila le škodo na policijskem avtomobilu, ki je spremljal stavkajoče. Letake je podpisala nekakšna organizacija «Potere operaio» Alnilal v Tel Avivu TEL AVA’. 12. — Danes zjutraj je nedaleč od Tel Aviva na artobusa eks|)lodirala bomba, ki jc povzročila le majhno škodo in na srečo nobene žrtve. Peklenski stroj so. kot trdi izraelska policija, postavili v zadnji del mestnega avtobusa. Varnostne sile so že aretirale več pripadnikov arabskih organizacij. TRŽAŠKI DNEVNIK PRED JUTRIŠNJIM JEZIKOVNIM PREŠTEVANJEM PO VOLJI VELIKONEMŠKIH SIL Tržaški Slovenci izražamo solidarnost § koroškimi Slovenci v boju za obstoj Odprtje fotografske razstave «Koroški Slovenci v boju za svoje pravice» v Kulturnem domu - «Koroški večer» v Skednju z govorom predsednika SKGZ Borisa Raceta Boj, ki ga bijejo koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati za svoj obstoj proti nakanam avstrijske vlade, da bi z «jezikovnim preštevanjem», ki bo jutri, 14. t.m., zapisala obe narodnostni manjšini statistični smrti in se tako izognila izpolnitvi čl. 7 državne pogodbe, je tudi med tržaškimi Slovenci zelo občuten. Izrazom solidarnosti v prejšnjih dneh sta se včeraj pridružila še dva v obliki odprtja fotografske razstave z naslovom «Koroški Slovenci v boju za svoje pravice» v Kulturnem domu in pa «Koroškega večera», ki ga je priredilo prosvetno društvo «Ivan Grbec» v Skednju in na katerem je govoril predsednik SKGZ Boris Race. Razstavo fotografij znanega slovenskega fotoreporterja Edija Šel-hausa, skozi katere je dobro dokumentiran boj koroških Slovencev in pa šovinistični izpadi nacionalističnih in neonacističnih sil proti njim, je sinoči ob 20. uri odprl v imenu SPZ Miroslav Košuta, prisotni pa so bili med drugimi tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko in konzul Plečaš, slovenska župana Albin Škerk in Edvin Švab, predsednik SKGZ Boris Race, predsednik SPZ Klavdij Palčič in drugi predstavniki slovenskega kulturnega in javnega življenja. Potem ko je pevski zbor «Valentin Vodnik» iz Doline pod vodstvom Ignacija Ote zapel Juvančevo «Slovenska zemlja», je Miroslav Košuta v imenu vseh izrazil ogorčenje nad dejstvom, da se morata slovenska in hrvaška manjšina na Koroškem in Gradiščanskem še 21 let po podpisu državne pogodbe bojevati za temeljne čtovečanske pravice, ogorčenje nrd dejstvom, da se po 21 letih nepriznavanja teh pravic postavi kot pogoj za njihovo izvrševanje štetje manjšine, ogorčenje nad dejstvom, da se je avstrijska vlada predala na milost in nemilost nacističnim zlo-č:ncem, tistim, ki so njega dni mori slovenskega človeka in ki še trideset let po porazu lahko nekaznovano rušijo spomenike partizanom. Razstava, Ki jo odpiramo — je detel Košuta — je namenjena nam, naši vesti in zavesti, našemu spominu, iz katerega ne smemo nikoli izbrisati grozodeljstev, ki so okrvavila svet prav po zaslugi tistih nacističnih sil, ki so sprožile gonjo proti koroškim Slovencem, in podob-n'h samozvanih demokratov, ki so se takšni politiki podredili. Ta razstava je torej za nas, našim rojakom na Koroškem pa z nje pošiljamo hratski pozdrav in sporočilo, naj se bojujejo z zavestjo, da so v naših mislih in srcih in da tudi mi občutimo udarce, ki padajo po njih. Zbor «Valentin Vodnik» je nato zapel še koroški narodni «Moja dekle mi je pismo poslala» in «Čej so tiste strezice» ter Vrabčevo «Zdravico». Z recitacijo pesmi «Klic pravic» Andreja Kokota se je sinoči pričel Koroški večer, ki ga je priredilo prosvetno društvo «Ivan Grbec» v Skednju. O koroškem vprašanju in o negativnem pomenu, ki ga ima za Stevence ugotavljanje narodnostnih manjšin v Avstriji, je spregovoril predsednik SKGZ Boris Race. Race je svoje predavanje pričel z zgodovino nemškega pritiska na koroške Slovence. Pritisk traja stoletje in se je vedno bolj zaostroval, ko so začeli Nemci, iskati pot do morja. Narodne skupnost; so bile takrat ovira, ki so jo skušali premostiti z nasilno germanizacijo. Kot ključen dogodek za usodo koroških Slovencev je Bo-r's Race omenT koroški plebiscit. Pieb scit se je za Slovence tragično zaključil. Za neusneh je bda najbolj kriva kraljevina Jugoslavija. Dolgoletna germanizacija je seveda močno ošibila koroške Slovence, posle-d ce so danes vidne. Med NOB so bili Slovenc- edini, ki so se na Koroškem uprli Hitlerju. Po vojni je morala Avstrija z državno pogodbo zagotoviti, da se bo odpovedala obujanju nacizma in v členu 7 pogodbe je morala zagotoviti Slovencem pravice. Važen sad pogodbe je bilo dvojezično šolstvo, ki pa ga je pod pritiskom Hsimatdiensta avstrijska vlada ukinda leta 1953. Po vojni je bil potožaj Avstrije tak, da je dovolil nemoten razvoj neonacizma. Prav nacisti so danes poglavitni vzrok pro-j tislovenske gonje, saj imajo svoje predstavnike v glavnih uradnih strankah. Avstrija državne pogodbe nikol: ni spoštovala. Najprej je ukinila dvojezične šole. ko so bili prvič postavljeni topografski napisi v slo-venšč ni, so jih nacisti podrli, letos pa je avstrijska vlada odobrila dva protislovenska zakona. Prvi je zakon o štetju posebne vrste. Ta zakon ima namen, da uzakonjuje rezultate germanizacije in ga lahko vlada izvaja kadarkoli hoče. Drug, je zakon o pospeševanju manjšin ta zakon skuša preorečiti slovenskima organizacijama (Narodnemu svetu koroških Siovencev in Zvezi slovenskih organizacij). da bi predstavljali Slovence. Z novim zakonom s avstrijska vlada lasti pravico določati, kdo naj Slovence predstavlja. Race je ponovil, da je to grobo kršenje državne pogodbe. Na strani Slovencev so danes matična domovina Jugoslavija in demokratične sile v Avstriji sami. Race je predavanje zaključil z ugotovitvijo, da smo Slovenci v Italiji še prav posebno zaskrbljeni za izid štetja, saj smo tudi mi pod stalnim pritiskom, ki pa je pri nas mnogo manj grob in nasilen. Koroški večer je zaključil Mladinski pevski zbor kulturnega društva pri Sv. Jakobu. Prebrali so tudi solidarnostno pismo, ki ga je društvo Ivan Grbec poslalo osrednjima orga nizacijama na Koroškem. Boris Race govori na «Koroškem večeru» v Škednju ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiliiliiitiiiiiiilifiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllllli INTERVJU PREDSEDNIKA SKGZ BORISA RACETA ZA AGENCIJO ALPE-ADRIA Biti proti osimski industrijski coni pomeni pehati Trst v gospodarsko smrt Izrekati se danes za politični del sporazuma in hkrati odklanjati industrijsko cono, pomeni, biti proti celotnemu sporazumu, ki je nedeljiv - Skupščina članov tržaške PSI ugotavlja, da se za pobudo o «integralni prosti coni» skrivajo sile, ki nasprotujejo sporazumu o meji Predsednik izvršnega odbora Slovenske kultumo-gospodarske zveze Boris Race je dal včeraj televizijski agenciji Alpe-Adria v zvezi z ratifikacijo osimskega sporazuma v rimskem parlamentu, naslednjo izjavo: «Slovenci v Italiji smo ne glede na politično prepričanje pred enim letom, ko je bil podpisan osimski sporazum, pozdravili ta korak Jugo-' slavije in Italije. Danes ni nobenega razloga, da bi svoje takratno stališče spremenili. Nasprotno, prav kampanja proti ratifikaciji tega sporazuma, ki je v zadnjem času posebno v Trstu dobila tako vsiljive oblike, nas utrjuje v lanskem prepričanju. Skupaj z vsemi tistimi, ki jim je do miru in sožitja med narodi in državami, smo prepričani, da osimski sporazum odstranjuje glavni vzrok za občasno nezaupanje med obema državama, da torej odpira novo pozitivno poglavje za sodelovanje na vseh področjih. Osimski sporazum zagotavlja obema narodnostnima skupnostima, slovenski v Italiji in italijanski v Jugoslaviji najvsčjo možno zaščito. Ni torej čudno, da so ta sporazum pozdravili tudi Italijani v Jugoslaviji in da Slovenci v Italiji pričakujemo, da po treh desetletjih končno dobimo zakonske norme, ki nam bodo zagotovile vse narodnostne pravice. Za nas Slovence, so prav tako važni gospodarski deli sporazuma, v prvi vrsti tisti, ki govore o tesnem gospodarskem sodelovanju med o-bema obmejnima področjema. Svobodna industrijska cona med Opčinami in Sežano daje Trstu zadnje možnosti, da se reši gospodarskega zatona. B ti danes proti svobodni industrijski coni, pomeni pehati Trst v gospodarsko smrt. In gospodarska smrt pomeni usihanje vseh 'drugih življenjskih tokov. Slovenci, ki smo integralni del tržaškega prebivalstva, odklanjamo tako perspektivo za me sto. ki ima vse možnosti, da ponovno vzcvete. Izrekati se danes za politični del sporazuma in hkrati odklaniati industrijsko cono, pomeni biti proti celotnemu sporazumu, ki je nedeljiv. Zahtevati, naj se ratifikacija od. loži zaradi lokacije industrijske proste cone, podpisovati zakonski osnutek za rtegralno prosto cono, pomeni pripomoči k zmagi desničarskih sil, ki so bile že pred enim letom proti sporazumu, toda pod drugimi gesli. Če so se iz kratkotrajnih volilnih interesov za to pot odločile nekatere politične sile pa tudi posamezniki. ki veljajo za napredne, pomeni ta njihova odločitev že danes poraz. ker jih pobudniki že danes instrum entalizirajo. Nešteto podpisov za integralno prosto cono je bilo danih zaradi neinformiranosti ali nasedanja dema-goškim geslom, zato ne bo imelo kakršnokoli sklicevanje nanje nobeno politično težo v bodočnosti.» O osimskem sporazumu in o zakonski pobudi za ustanovitev «integralne proste cone» na vsem tržaškem področju, so včeraj ponovno razpravljali tudi na skupščini članov tržaške federacije PSI. V svojem uvodnem poročilu je pokrajin-ski tajnik Lucio Ghersi v zvezi s krizo krajevnih uprav ponovil soglasno stališče pokrajinskega vodstva, ki je sklenilo prehod stranke v opozicijo v tržaški občini in pokrajini in dejal, da je gosp-darska in socialna kriza mesta tudi posledica paralize, v kateri se nahajajo krajevne uprave. KD ima točne od- govornosti — je nadaljeval Ghersi — ker odklanja socialistični predlog o emergenčnem odboru. V takem položaju si PSI prizadeva, da bi prišlo tudi do drugačne rešitve, ki bo zagotovila obnovitev politične pobude izvoljenih uprav. Gie-de industrijske cone (osimske, op. ur.) je pokrajinski tajnik PSI dejal, da stranka potrjuje svoje u-godna stališče,..kLga. jé izrazila nedavno v svojem dokumentu, da je poleg jamstva demokratičnega nadzorstva ,nad;iz%?u3ji treba poudariti tudi nujnost pozorne presoje ekološki, prosto~skih in socialnih problemov v zvezi s to cono. Vsekakor je jasno nasprotovanje ustanovitvi nekakšne «integralne proste cone», ki nikakor ne bi rešila problemov Trsta in ki ni nič drugega kot instrumentaliziran predlog, 4" Danes slavita 50-letnico zakonskega življenja ANTON in MARIJA ŠKRK Iz srca jima čestita cerkveni pevski zbor s Proseka. za katerim se skrivajo sile, ki nasprotujejo sporazumi, o meji. Pristopanje ljudi k pobud; — je reče no v sporočilu PSI — ima drugačne razloge in pri mnogih podpisnikih obstaja utemeljena zaskrbljenost za usodo tržaškega gospodarstva. Ni to rej čas za obsodbe, tudi če je treba obsoditi instrumentalizacijo pobudnikov in dvoličnost radikalcev, temveč je .trgba začč.ti„pčyo. politiko,.,ki. bo zagotovila tako upravo mesta, ki bo ustrezala ljudskim interesom, zaključuje, nojtq PSI. »'mm*. Novo vodstvo Slovenske skupnosti Včeraj se je prvič sestal novoizvoljeni pokrajinski svet Slovenske skupnosti. ki je izvolil vodstvene organe. Za predsednika sveta je bil potrjen prof. Zorko Harej, podpredsednik sveta je Silvester Metlika, tajnica sveta pa Marija Brecelj. Za tajnika stranke je svet potrdil dr. Rafka Dolharja, podtajnik je dn Drago Štoka, izvršni odbor pa sestavljajo še prof. Lojze Tul Martin Brecelj. Ivo Jevnikar, Marij Maver in prof. Aleš Lokar. Izrazi solidarnosti s koroškimi Slovenci Kmečka zveza v Trstu je poslala Slovenski kmečk; zvezi v Celovcu naslednjo brzojavko. «Tržaški kmetje, ki s svojim delom povezujejo s trdnimi koreninami v zemlji našo narodnostno skupnost v Italiji z narodnostnim ozemljem, izražajo popolno solidarnost in bratsko podporo vašim težavnim naporom za obrambo obstoja in razvoja slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji in ne dvomijo v uspeh vaše pravične borbe.» KMEČKA ZVEZA - TRST * * * Odbor prosvetnega društva Lonjer-Katinara je v sredo sprejel resolucijo v znak solidarnosti s koroškimi Slovenci. Odbor izraža v imenu vsega članstva solidarnost koroškim Slovencem v njihovem boju za o-brambo najosnovnejših pravic. Odločno obsoja ravnanje avstrijski večinskih strank, ki pozabljajo in teptajo določila avstrijske državne pogodbe. Preštevanje 14. novembra je le sramotna legalizacija delovanja obujajočega sc nacifašizma. Prav tako je v sredo sprejelo združenje staršev slovenske osnovne šole na Proseku resolucijo, ki obsoja preštevanje slovenske manjšine na Koroškem, izraža vso svojo solidarnost koroškim Slovencem z željo, da bi njih bojkot p-eštevanja popolnoma uspel, in končno poziva države, ki so sodelovale pri podpisu avstrijske državne pogodbe, da preprečijo krivično preštevanje Slovencev na Koroškem. Enotna akcija za avtobus štev. 26 Sinoči je bil na sedežu prosvetnega društva v Barkovljah javni sestanek prebivalcev Barkovelj in Grete, da bi skupno rešili pereč problem, ki je nastal po preusmeritvi avtobusa štev. 26. Progo so pred dvema mesecema «poskusno» skrajšali od Rumene hiše samo do Trga Osoppo, vendar niso s tem ničesar dosegli. Ljudje so nezadovoljni, avtobusov ni in če so, so prenatrpani. Zborovanja se je udeležil tudi predsednik skupščine konzorcija za prevoze Willer Bordon. Po živahni razpravi je predlagal, naj bi se skupno borili za to, da bi vodstvo Acegata podaljšalo sporno progo vse do Proseka z istim umikom kot prej, torej vsakih dvanajst minut. Nazadnje so prisotni z večino glasov odločili, da bodo v prihodnjih dneh stopili na ulice in če bo potrebno za ustavili promet. O Zadruga Cooperativa Italiana di Ricerca Teatrale bo jutri ob 18. in ob 20.30 v prostorih Cappelle Underground v Ul. Franca 17 predstavila «L'ultimo nastro di Krapp» Samuela Becketta. Smrtsta nesreča v Ul. Zorutii Sinoči malo pred 19. uro je v Ul. Zorutti 18-letni P’ulvio Giurco s svojim motornim kolesom pcdrl 71-letne-ga Giacoma Garbina iz Ul. Orlandini 19. Garbina so z rešilnim avtom Rdečega križa prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer so ga sprejeli na oddelek za oživljanje, a je nekaj minut po sprejemu v bolnišnici izdihnil. Giurco se bo moral zdraviti 20 dni zaradi zloma nosnice. DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI «ilillillilllllllllllllillliliiilllllllillliilHIll 1111111111111111111111111111111111111111111 iilliilIliliiiillliliiiliiiTilllllllllliiitnillilMilllIlilIlIlliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiK NOVA «UBRANA» PUBLIKA NA TISKOVNI KONFERENCI RADIKALCEV Pannella ne pozna osimskega sporazuma in vendar na široko razpravlja o njem Negodovanje dela publike ob slovenskem posegu predstavnika našega lista ■ Radikalci za «rušenje tržaškega političnega razreda» Tri ure je trajala tiskovna konferenca, ki so jo radikalci sklicali v Hotelu Jolly, da bi orisali svoje stališče proti nameravani mešani industrijski coni na italijansko . jugoslovanski meji in svoj pristanek na akcijo zbiranja podpisov za nekakšno «prosto integralno cono», ki jo propagira «Piccolo» skupaj z vsemi silami tržaškega iredentizma in nacionalizma. Druščina, ki se je zbrala na konferenci, je vsekakor drugačna od one, na katero je Marco Pannella navajen in je verjetno bil zaradi tega tudi v rahli zadregi. Poleg pobudnikov «integralne cone», kot sta Giuricin in Gruber Bencova. so med publiko bili tudi deželni svetovalec MSI Alfio Morelli, bivši mi-sovski občinski svetovalec Ferfo-glia in bivši kandidat MSI za senat Gabrielli, ki je tudi predsednik «desničarske konstituante». Kaj je rekel Pannella? Predvsem velja poudariti, da je priznal (nato pa obširno dokazal z zmedenimi izjavami), da osimskih sporazumov ni preučil in jih torej pozna zelo površno. Vsekakor pa je dejal, da se radikalci strinjajo s politično rešitvijo mejnega vprašanja, gospo darskim sodelovanjem z Jugoslavijo, odločno pa nasprotujejo mešani coni na Krasu. Po njihovem bi ta morala biti med Trstom in Koprom ali pa nekje na Goriškem. Veliko je Pannella nato govoril o jugoslovanskih delavcih ki naj bi jih v načrtovani prosti coni izkoriščale multinacionalne družbe, ži veli tako. kakor južnjaki v MiJanu ali Turinu, brez socialnih uslug in stanovanj, skratka na mitosi in ne milost prepuščeni sami sebi Erco lessi je k temu dodal celo da je v tej logiki mogoče razumeti na črt za gradnjo mladinske jetnišni-ce v Padričah, češ da bi v vzdušju družbenega razkrojevanja lahko vzklil nov val kriminala. Katastrofalnim predvidevanjem radikalnih predstavnikov so argumentirano odgovorili prisotni demokratični časnikarji. Naj s tem v zvezi omenimo predvsem ugovor, da radikalci očitno slabo poznajo iugo; slovanske razmere in samoupravni socialistični sistem, če rišejo v takih barvah položaj delavcev Glavnina razprave pa se je razvijala ob vprašanjih, čemu takšno nenaravno zavezništvo med radikalci in tržaškimi desničarskimi krogi. Naj s tem v zvezi omenimo odgovor Panneile, ki je dejal, da je «Piccolo» pošten časopis, medtem ko veljajo njegove junijske izjave o «mestni sramoti» nekemu tedniku. Mestoma se je Pannella razburil, ko je svoje vprašanje postavil u-rednik našega dnevnika. Vprašanje je prebral v slovenščini, kar je med publiko takoj vzbudilo le s težavo zadušen hrup in negodovanje, ki sta jasno pričala o šovinistični nastrojenosti prisotnih. Naš urednik je radikalce, ki na vse konce in kraje govorijo o zaščiti manjšin o-pozoril, da bi vendarle morali vedeti, da se v Trstu govori tudi slovensko in predvideti prisotnost prevajalca. Nato je ponovil vprašanje v italijanščini. Predvsem je vprašal, kje so bili radikalci, ko so v 30 letih večkrat segali po Krasu (begunska naselja, treben-ska smetnišnica, mladinska jetniš-nica. naftovodi itd.) in kako to, da so se zoperstavili osimskim dogo vorom šele sedaj, ko je zagnala vik in krik tržaška reakcija. Nato pa je vprašal Pannello, s kakšno pravico govori o Slovencih, ka- tere ne pozna in s katerimi ni imel nobenih stikov. Naj ve, je poudaril, da med publiko, ki mu bo ploskala na tržaškem trgu in Slovenci, zeva nepremostljiv prepad. Pannella se je na široko opravičeval zaradi odsotnosti prevajalca, nato pa srdito odvrnil našemu uredniku, da bo «moral požreti svo. je očitke». Glede manjšine pa je obljubil, da bo poslanec Meliini pripravil zakonski osnutek. Naš urednik je Pannelli tudi o-porekal, ko je ta trdil, da Tržača ni niso bili seznanjeni in niso razpravljali o Osimu. Lani so občinski in pokrajinski sveti na Trža škem in Goriškem obširno razpravljali o dogovorih in jih pozitivno ocenili. Kakorkoli že, Pannella je prepričan, da ni desnica, ki ga je instru-mentalizirala v lastne namene, ampak so^ radikalci, ki so instrumen-taliziraii tržaško desnico. V tej zmedi je bilo vsekakor jasno vsaj eno. Kljub «levičarskim» tiradam je tržaški radikalni tajnik Ercolessi priznal, da je njihov cilj «zrušiti tržaški politični razred». Ni pa povedal, s katerim bi ga radi zamenjali. To pa dobro vedo njihovi sedanji zavezniki iz reakcionarnih vrst. Ob 14. uri je Pannella zapustil tiskovno konferenco in se odpravil v Rim. Ko je odhajal se je prisrčno rokoval z bivšim kandidatom na listi MSI Gabriellijem, ki mu je dejal: «Na svidenje v nedeljo». Pred tem sta radikalna predstavnika nekaj govorila o tem, da bi morali organizirati s posebnimi vlaki pohod na Rim, kjer bi demonstrirali pred parlamentom. GLASBENA MATICA Sezona 1976-77 Drugi abonmajski koncert Danes. 13. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu , Komorni orkester «PRO MUSICA» iz Beograda SPORED A. Ivančič: Simfonija v D-duru št. 9 V. Peričič: Dve skladbi za godala L. Sorkočevič : Simfonija v D-duru št. 3 D. Radič: Pesem in ples za violino in godala A. Vivaldi: Štirje letni časi Dirigent: Djura Jakšič Solist: Vladimir škerlak, violina Rezervacija, prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418 605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. ►o*o^o»o»o*o«o«o»c»o*o«o«o»o^r)^o»o»r»o«o«o« STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU razpisuje ABONMA za sezono 1976-77 Vpisovanje abonentov se nadaljuje pri glavni blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. 734-265 vsak delavnik od 11. -14. ure. V okoliških vaseh vpisujejo abonente tudi predstavniki prosv. društev 0»0®0*0»0»0*0»0*0*0»l»()<*0'»' ‘ffl> -3 :7n>( :«=-• 04 I 0 1 0 ? c 0 f 1 c $ • C)«- STALNO GLEDALIŠČE DEŽELE F-JK in STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE vljudno vabita na slavnostno predstavo «IDEALISTA» v četrtek, 18. t.m., ob 20.30 v gledališču Rossetti, s katero bo Stalno gledališče F-JK počastilo STOLETNICO ROJSTVA IVANA CANKARJA Besedilo za gledališko uprizoritev je priredil Fulvio Tomizza po romanu «Martin Kačur — življenjepis idealista». Vstopnice s posebnim popustom so v prodaji pri blagajni Kulturnega doma ob delavnikih od 11. do 14. ure in v času vseh prireditev v Kulturnem domu. Rezervacija možna tudi po telefonu 734265. Istočasno bo v foyerju Rosset-tija slovenski gledališki muzej iz Ljubljane priredil razstavo Cankarjevega gledališča. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 13. novembra STANISLAV Sonce vzide ob .7,02 in zatone ob 16.37 — Dolžina dneva 9.35 — Luna vzide ob 22.18 in zatone ob 11,51. Jutri, NEDELJA, 14. novembra boriSlaVA Vreme včeraj: naj višja'dnevna temperatura 14.6 stopinje, najnižja 11,5, ob 19. uri 13,6, zračni pritisk 1010,6 mb ustaljen, vlaga 77-odstotna, nebo o-blačno, brez vetra, morje mimo, temperatura morja 16,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 10. novembra se je v Trstu redilo 6 otrok, umrlo pa je 11 oseb. Umrli so: 66-letni Gelindo Tondon, 66-letna Maria De Franceschi por. Molignani, 83-letna Maria Garasich vd. Tonini, 42-letna Iolanda Ritossa por. Burattini, 82-letna Solidea Tima-co por. Ceoloni, 68-letna Maria Negro vd. Buttignon, 66-letni Giovanni Stančič, 73-letni Emilio Magris, 71-letni Alberto Ferletti, 82-letna Maria Pe-tean, 73-letni Guido Kisvarday. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo. Ui. Bernini 4; Al Castoro, Ul. Cava na 11, Sponza, Ul. Montorsino 9. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Vielmetti, Borzni trg 12: Al Centauro, Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare, Largo Piave 2. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure; telet št. 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje ne pretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazni ku. To velja za zavarovance INAM. INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141: Božje polje. Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Sesljam tel. 209-197: Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. b Anca dt c n editori tri este T R2À Š K A? KR E Dt TNA 'BANKA * H ■*•**.•: -t'-'" TRST - ULICA F. PILZMO - \ OS? B1-AA6 TEČAJI VALUT V MILANU DNE 12. 11. 1976 Ameriški dolar: debeli 865,25 drobni 835 - Funt šterling 1417.— Švicarski frank 353.25 Francoski frank 173.— Belgijski frank 22,90 Nemška marka 357,50 Avstrijski šiling 50,25 Kanadski dolar 860.- Holandski florint 341,— Danska krona 145.— Švedska krona 200.— Norveška krona 160.— Drahma: debeli 18.— drobni 18.— Dinar: debeli 41.- drobni 41.— STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST NA SPLOŠNO ŽELJO OBČINSTVA PONOVITEV IGRE Josipa Tavčarja IGORJU UGAJA BACH Glasbena oprema Anton Natek Lektor Majda Križajeva Scena Demetrij Cej Jože Babič Kostumi Marija Vidauova Režija JOŽE BABIČ Jutri, 14. t.m., ob 16. uri ZADNJIČ V KULTURNEM DOMU Enotna cena s popustom 1-000 lir STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom GOSTOVANJE LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE Svetlana Makarovič SOVIČA OKA Režija in obnova predstave MATJAŽ LOBODA Osnutki za lutke in sceno JAKA JUDNIČ Pesmi uglasbila SVETLANA MAKAROVIČ Glasbena oprema in priredba FRANCI OGRIZEK Izvedba lutk JANKO ŠTEFE Izvedba kostumov BECA ŠTUPNIK VOJKO ŠTUHEC Izvedba scene SALKO BAŠIČ Tehnično vodstvo CIRIL JAGODIC V ponedeljek, 15. t.m., ob 15.30 in ob 17.30. AMATERSKI ODER PROSEK — KONTOVEL Jutri, v nedeljo, 14. t.m., ob 17. uri v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu , , , j 11 "n ta «d , ij/i H j H. F. KUHNELT «EN DAN Z EDVARDOM» veseloigra v treh dejanjih Vljudno vabljeni SPD TABOR - OPČINE vabi danes, 13. novembra, ob 20.30 na predavanje POTRESI IN NJIHOVI VZROKI Sodelovali bodo dr. Ivo Sosič, dr. Peter Suhadolc in Angel Vremec SPD IGO GRUDEN NABREŽINA priredi jutri, 14. novembra, ob 17. uri SLAVNOSTNO AKADEMIJO v počastitev 10-letnice ŠD Sokol Nastopali bodo moški zbor Igo Gruden, dekliški zbor Igo Gruden, Stane Raztresen, baletna skupina SPD Tabor z Opčin, harmonikarski duo Donna Kante — Klavdij Furlan in ansambel Taims. Prireditev bo v občinski telovadnici v Nabrežini. Vljudno vabljeni Razstave MENJALNICA vseh tujih valut i SPD Tabor - Opčine prireja razstavo Jožeta Cesarja, ki bo odprta še danes od 18. do 20. ure in jutri od 9. do 12. in od 16. do 20. ure. V galeriji Tribbio je slikarska razstava znanega umetnika Salvatoreja Fiumeja. Na sedežu Cappelle Underground v UL Franca 17 bodo dar.es ob 18. uri odprli razstavo dveh mladih tržaških umetnikov Adriane Giancovich in Manfredija Caracciolo «Izhod iz kvadrata». Razstava bo odprta do 27. t.m. Umik je od 18. do 21. ure. MLADINSKI KROŽEK « DOLINA » priredi jutri, 14. novembra, ob 17. uri v društvenih prostorih tradicionalno MARTINOVANJE 76 z bogatim kulturnim sporedom, na katerem bo nastopil pevski zbor «Valentin Vodnik». Sledilo bo nagrajevanje vinogradnikov, ki so razstavili letošnji domači pridelek. Nato prosta zabava. Prvi del sporeda bo Radio postaja Trst A neposredno oddajala. Gledališča SAG Slovensko amatersko gledališče gostuje s predstavo Daria Foja «Burkaški misterij» jutri, 14. novembra, ob 10.30 v Mestnem gledališču ljubljanskem v Ljubljani in ob 17. uri v Medvodah. AVDITORIJ Danes ob 16. in 20.30 je na sporedu predstava «Sestrični» I. Sveva Igrajo Vittorio Sanipoli, Mila Vannucci, Lucia Catullo, Massimo De Francovich in Maria Fabbri. Rezervacija in prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. ROSSETTI - Teatro Stabile Od danes, 13. t.m., dalje bodo pri osrednji blagajni v Pasaži Protti sprejemali rezervacije za «Idealista», ki ga je po Cankarjevem romanu «Martin Kačur* priredil Fulvio Tomizza. Teatro Stabile — Teatro Laboratorio (v mali dvorani Rossettijevega gledališča). Danes ob 16. in 20.30 bo na sporedu Strindbergovo delo «Il Pellicano». Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pas. Protti. Na razpolago so abonmaji za tri predstave (Strindberg, Beckett in Genet). Vstopnina 3.000 lir. Znižana cena za študente in abonente Teatra Stabile 1.500 lir. Šolske vesti Srednja šola «S. Gregorčič» v Dolini obvešča, da je razstava slik o Simonu Gregorčiču v dolinski «Torkli» odprta ves teden od 17. do 20. ure. Ravnateljstvo srednje šole Fran Levstik sporoča, da bodo volitve v šolske svete jutri. 14. novembra, v šolskih prostorih na Proseku. Volilni sedež bo nepretrgoma deloval od 8. do 20. ure. Kino La Cappella Underground: 19.00—21.30 «Il mio uomo è una canaglia». Barvni film za vse. Igra George Segai. Ariston 16.30 «I racconti immorali». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.00 «La liceale». Barvni film. Igra Gloria Guida. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 15.00 «Mary Poppins», Julie 1 Andrews.in Dick Van Dyke. Grattacielo 16.00 «Il presagio». Barvni film., Igrate, Gregory Peck in Lee 1 Remick. * Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 16.30 «Il deserto dei Tartari». Barvni film. Igrajo V. Gassman, G. Gemma, L. Terzief, J. L. Trin-tignant. Excelsior 16.00 «Candidato all’obitorio». Barvni film, v katerem igra Charles Bronson. Film je za vse. Eden 16.00 «Bruciati da cocente passione». Barvni film. Igrajo J. Bir-kin, C. Spaak, A. Maccione, C. Pon-zoni. Prepovedan mladini Ritz 16.00—19.00—22.00 «Novecento — atto II». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 16.30—19.00—22.00 «Qualcuno volò sul nido del cuculo». Igra Jack Nicholson. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Zadnji dan. Capitol 16.30 «Pubertà». Barvni film. Igra A. Andrews. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «Savana violenta»-Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 15.30 «Novecento» L del. Prepovedano mladini pod 14. letom. Zadnji dan. Filodrammatico 15.45 «La dottoressa sotto il lenzuolo». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Igra Karin Schubert. Impero 16 30 «Apache». Barvni film-Igra P. Potts. Vittorio Veneto 16.30 «L'amica di mia madre». Barvni film. Igra Carmen Villani. Prepovedan mladini pod 18-letom. Ideale 16.00—21.45 «Serpico». Barvni film. Igra Al Pacino. Abbazia 16.00 «Prigioniero della seconda strada». Barvni film. Igrata Jack Lemmon in A. Bancroft. Astra 16.30 «li figlio di Spartacus». Barvni film. Igra Steve Reeves in Gianna Maria Canale. Radio 16.00 «Soldato blu». Barvni film. Igrata P. Strauss in Candice Bergen. Volta 16.00 «Emanuelle nera». Karin Schubert in Angelo Infanti. Prepovedan mladini pod 18. letom. Potovalni urad AURORA priredi za božične in novoletne praznike naslednja potovanja in izlete: Od 20. do 27. dec. z letalom na Kanarske otoke (Tenerife). Od 24. do 26. dec. z avtobusom na Bled. Od 27. dec. do 3. jan. z letalom na Kanarske otoke. Od 31. dec. do 2. jan. z vlakom v Maribor. Od 31. dec. do 2. jan. z avtobusom na Krk. Vpisovanje in podrobnejše informacije pri potovalnem uradu «AURORA» v Ul. Cecerone, 4 — telefon 60261. Prispevki Na spomin na Josipa Svetino da-rujje Vojko Kocjančič z družino 10.000 lir za PD Valentin Vodnik. z OBČNEGA ZBORA ZDRUŽENJA STARŠEV NA PROSEKU Osnovno šolo naj bi poimenovali po zaslužnem rojaku Ivanu Regentu Poziv staršem, (la se polnoštevilno udeležijo volitev šolskih organov - Izvoljen novi odbor Predsednik medrazrednega sveta Marko Paulin je poročal občnemu zboru o vseh pobudah, ki so bile do sedaj storjene. Iz zapsnika je bilo razvidno, da član; medrazred-nih svetov so že mnogo razpravljali o tem in prišlo je tudi nekaj predlogov. med katerimi tudi, da bi za poimenovanje šole vprašali za mnenje vse kulturno-športne in gospodarske organizacije na Proseku in Kontovelu. Organizacije so se vse odzvale in ker je med vsemi prevladoval predlog Ivana Regenta, je Rupel v zaključnem posegu dejal, da bo Združenje staršev delalo v tem smislu, da se namreč osnovna šola na Proseku čimprej poimenuje po Ivanu Regentu. Ob zaključku se je Rupel zahvalil vsem za sodelovanje in udeležbo na občnem zboru ter pozval starše, naj bi vedno sodelovali in podpirali vsako pobudo Združenja, ki bo v svo jih močeh storilo vse, da bi otroci našli v šoli svoj drugi dom, kar V sredo zvečer je bil v prostorih osnovne šole na Proseku občni zbor Združenja staršev, katerega se je udeležilo lepo število staršev otrok, ki obiskujejo omenjeno šolo. Prisotne je v imenu združenja pozdravila Verica Garbini in se jim zahvalila za sievilno udeležbo. Nato so izvolili za predsednika občnega zbora Bruna Rupla, za zapisnikarja pa Dragico Gruden. Rupel je uvodoma predlagal dnevni red, katerega so vsi soglasno sprejeli, nato pa je podčrtal važnos. tega občnega zbora, katerega so sklice,li z namenom, da obnovijo odbor združenja, ki je bil izvoljen pred tremi leti, vendar je z uvSdbo šolskih organov delovanje združenja nekoliko zamrlo. Iskušnje so dokazale, da kljub izvoljenim šolskim organom so združenja staršev zelo važna, saj lahko sodelujejo pri razvoju in reševanju šolskih problemov, in to tudi s posredovanjem pri pristojnih oblasteh, posebno kar zadeva uveljavljenje pravic, ki jih slovenska šola mora uživati na podlagi ustanove in deželnega statuta. Sledilo je poročilo odbora, iz katerega je bilo razvidno, da se je več-k”at sestajal in razpravljal o perečih problemih šolstva, predvsem Pa o šolskih prostorih. Z uvedbo šolskih organov je združenje v glavnem skrbelo za izvedbo volitev šolskih organov, ki jih določajo pooblaščeni odloki. Sledile so volitve novega odbora. Izvoljen je bil 13-članski odbor, ki ga sestavljajo: Vojka Sterni, Laura Rupel, Daniio Ukmar, Bruno Rupel, Zvonka Rupel, Majda Pertot, dr. Drago Štoka, Verica Garbini, Sonja Puntar, Savica Cibic, Savica Verginella, Dragica Gruden in Ludvik btarc. Nadzorni odbor pa Marjan Starc, Kati Ban, Silvana Peric. Staral1 so nato odobrili nov statut združenja, ki obsega 15 členov. Y naslednji točki je bil govor o Prihodnjih volitvah za medrazredne .svete, kj bodo v nedeljo, 14. novembra, v šolskih prostorih! Združenje poziva starše, da se polnoštevilno udeležijo volitev. Nato je Rupel prebral še pismo, naslovljeno tržaškemu županu Spac-cmiiu v zvezi z učilnico, ki kljub Protestom in zagotovilom ni še popolnoma urejena. Zato ga starši prosilo za posredovanje in obenem si 2el‘jo, da bi jih občinska uprava seznanjala o vseh pobudah, ki jih lrna občina v korist šolstva na tem Področju. Nato se je razvila živahna in plodna diskusija v katero je pòseglò mnogo staršev. Med drugim ' je bil seveda govor tudi o poimenovanju s°le, ki se že vleče precej časa. ll"l"mi|*l'll|ltlllllilll|mBII|||l|ll|||l|llHtlM||l|||Il|||,|II|Mlllll,M,lltMll JUTRI V NABREŽINSKI TELOVADNICI SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB 10-LETNICI ŠD SOKOL S lo prireditvijo se prične sezona SPD Igo Gruden Jutri M. t.m., bo SPD Igo Gru-11 'z Nabrežine priredilo slavnost-. akademijo v počastitev desetlet-- Y SP Sokol. S tem se bo tudi za-dl4tvlet°Na sezona prosvetnega Prireditev, ki bo v občinski telo- sn n'u ’ bo Začela ob 17- Tudi tokrat -nab ski prosvetni delavci pri. ** boSat in pester spored, ki bo sh vo vzbudil zanimanje pri občin-lvu. Organizatorji so poskrbeli, da zph °Čram raznovrsten in skuša mn'Tičf1 vse okuse- Poslušali bo-ahko dva pevska zbora, mo-*inŠ’a 'J1 dekliškega, oba iz Nabre-me. Moški zbor «Igo Gruden, ki nainJn? Vadi že osem let in je na razim1?11 ?okazak da gre njegova , ' ,-ina..c?a odločno navzgor, po-turii f6i Slrše občinstvo. Gotovo bo tud, tokrat priklical številne poslu-k, Lubitelje zborovske glasbe, umetnr?-rad' Prisluhnejo narodni in ra hn Sbl P6803!- Poleg moškega zbo-mn„ - nastoPH tudi dekliški, ki ga Ven ria61 nekateri še ne poznajo, leto v fUdl dekleta vadijo že četrto no olrv te,m.casu se je zbor številč- okrepil m dosegel že kvalitetno *,,l,l"i'nii„,l*lllllll|IMIIni bi bilo prav gotovo v veselje otrokom in v radost staršem samim. B. R. Zimski urnik Rižarne Rižarna je odprta od delavnikih od 10. do 13.30, ob nedeljah in praznikih od 9. do 13., ob ponedeljkih pa je zaprta ves dan. • V ponedeljek, 15. novembra, bo ob 13. uri v prostorih trgovinske zbornice izredni občni zbor pokrajinskega konzorcija za kritje jamstev med malimi trgovskimi podjetji, potrošniškimi zadrugami in zadružnimi nabavnimi skupinami. Obnovili bodo izvršni svet, ki bo upravljal konzorcij za tri leta. Cilji tega konzorcija so predvsem razvoj in stabilnost malih trgovskih podjetij, ki se doseže z jamstvi pri bančnih posojilih. •lil>ill>(iliiflfviliiiiiiiiiiitii«iiiilllliiiiiiiiiiliiliiiiaiiriiivia«iiiiiaaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiai|l|||ll|||l||lll9|ail|iaai VPRAŠANJE KPI IN PSI NA DEŽELI Kmetijsko in gozdarsko nadzorništvo treba voditi v jeziku domačih kmetov Sedaj je priložnost, da sc reši nezadovoljivo stanje in ugodi upravičeni splošni zahtevi Glede na nezadovoljivo stanje pri krajevnih nadzorništvih za kmetijstvo in za gospodarstvo sta komunistična in socialistična svetovalska skupina v deželnem svetu naslovili na predsednika deželnega odbora dve ločeni, toda v bistvu podobni vprašanji. Komunistični deželni svetovalci Colli, Lovriha, Moschioni in Bettoli izhajajo iz obstoječe situacije, ki je neustaljena in povzroča nezadovoljstvo in težave krajevnim kmetom. Poudarjajo, da so obdelovalci v naši pokrajini skoraj izključno slovenske narodnosti in jim je naravno neprijetno, če ne morejo govoriti z vodstvoma obeh nadzorništev v svojem jeziku. Tudi samo delovanje uradov seveda zaradi tega ne more biti najbolj učinkovito. Sklicujejo se na zahtevo Kmečke zveze, ki jo podpirajo vse občine, pokrajina in sindikalna federacija, in vprašujejo predsednika, kakšne korake je storil ali namerava storiti, da se obenem zadosti potrebi po funkcionalnosti nadzorništev..1 in^isfcvarno zagotovi članom slovenske narodnostne skupnosti možnost, da uporablja svoj iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiii raven. Oba zbora vodi prof. Sergij Radovič. Predstavil se bo nato Stane Raztresen, občinstvu zelo priljubljen član SSG. ki bo podal vrsto recitacij. Na nedeljskem sporedu bomo lahko sledili tudi nastopu mladih plesalk baletne skupine SPD Tabor z Opčin. Dekleta bodo plesale na melodijo zelo znanega valčka «Na lepi modri Donavi». Predviden je tudi nastop harmonikarskega dua Dorina Kante - Klavdij Furlan, ki ju poznamo kot pedagoga GM. Obiskovalci nastopov GM se ju gotovo spomnijo kot dirigentov harmonikarskih ansamblov, tokrat pa bosta nastopila skupaj, in sicer prvič v Nabrežini. Zaključna točka nedeljske slavnostne akademije je koncert narodno - zabavnega ansambla Times z Opčin. Prireditev SPD Igo Gruden je, kot se zdi, skrbno pripravljena. Prepričani smo, da se bo tudi publika dobro odzvala in se v lepem številu udeležila tega prvega kulturnega večera letošnje sezone v Nabrežini. M. T. jezik v odnosih s tema važnima uradoma. Socialista Zanfanini in Ermano poudarjata, da strokovne organizacije tržaških kmetov že dolgo brez uspeha zahtevajo, naj postavijo na vodstvo kmetijskega in gozdarskega nadzorništva funkcionarje, ki obvladajo jezik kmetovalcev tržaške pokrajine. Upravičenost zahteve dokazuje podpora javnih ustanov in delavskih sindikatov. Zahtevana rešitev bi zagotavljala neposrednejši odnos in večjo funkcionalnost uradov, hkrati pa zadostila ustavnemu načelu o nediskriminiranju , in enakosti državljanov. Glede na ugoden trenutek, ko sta namreč obe nad-zorništvi brez vodstva in ima dežela med svojim osebjem primerne strokovnjake, vprašujeta predsednika, če misli storiti, kaj da se namestita načelnika, ki obvladata slovenščino. V nedeljski številki bomo podrobneje obravnavali vprašanje, kot smo to že napovedali. V teku je razgibana sindikalna dejavnost S noči, ob 21. uri, se je zaključila stavka železničarjev. Včeraj so stavkali tudi uslužbenci državnega telefonskega podjetja ter uslužbenci državnega monopola, ki zahtevajo obnovitev delovne pogodbe. Za prihodnje dni so predvidene stavke državnih upravnih uslužbencev ter bolniškega in šolskega osebja. V zvezi z vprašanjem podjetja Bloch, ki je v središču pozornosti vsega delavstva in širše javnosti, je prišlo predsinočnjim do srečanja sindikalnih predstavnikov s parlamentarci strank ustavnega loka. Ob tej priložnosti je bila izrečena zahteva po srečanju z ministrom z industrijo Donat - Cattinom, ki naj bi bilo v teku prihodnjega tedna. Prihodnji teden bo v Rimu tudi nova manifestacija uslužbencev vseh štirih obratov. Sklepi (relje deželne komisije Tretja deželna komisija je preložila na prihodnji četrtek obravnavo vprašanja razmejitve šolskih ukrajev. Na ta način želi počakati, da bodo vse krajevne ustanove izrekle svoja mnenja in predloge. Na isti seji je komisija na predlog svetovalca Ribezzija sklenila prirediti vsto posvetovalnih srečanj o vprašanju mladinske brezposelnosti v deželi. To pobudo so narekovali zaključki razprave o zakonskem osnutku o pravici do šolanja, ki jo je tretja komisija sprejela. mi militi mi,nuni,n,i,,,n,, i,, unii, i „linmlll,tlimi„iitiiIIIMI!iililmiIIIIMIIIIIIulliiliilllilliIMillllllll|IIIM||lllitii|ll||l||||l||||l||||,|| V Benetkah dodatna preiskava o ozadju petoveljskega procesa brizivi?ne^e^el<: se b° na tržaškem lievll por°tnem sodišču nada-tatn ™PTes 0 Petoveljskem aten-zapisnik ^J,razPravi bodo prebrali S zaslišanja švicarskih poli- ni JU!kclona*v in Poročilo fi-vorniakn Straznikov..° prehodih to-mein °'l Cez italijansko-švicarsko zakl:;,r-nat0f Pa bo Proces prešel v naJCn° fazo- Ze v ponedeljek ali V0rt n t0rek 80 predvideni go- iim h nVet?lk°V zasebnih strank, ki Swnr?dL° Sle^H P0Segi tožilca in za-fo' r°YPr0Ces bi se moral ta-M H Pred koncem meseca. PrepletatV la Presenečenja, k, se PenriklJ Ze °d začetka Prvosto- SStasps S?" “ vrt mbY‘ p»‘2 Gori t državnemu pravdniku iz časfiikn1' ^apcoliju, karabinjerskim aSta kom MrngareHiju, Chiricu in arru, priči prvostopenjskega proce. sa Di Biaggiu, jetnišniškemu pazniku Paduli, obtožencu Resenu in zagovorniku odv. Bernotu. Dr. Pascoli je osumljen, da je prikril preiskovalnemu sodniku Cenisiju nekatere akte preiskave in s tem prevzel funkcije, ki so v pristojnosti preiskovalnega sodnika. Mingarelli, Chirico in Farro so osumljeni, da so sestavili lažno poročilo o izvoru eksploziva, Mingarelli in Chirico pa, da sta sestavila netočen zapisnik Di Biaggiovega pričevanja. Di Biaggio je osumljen obrekovanja vseh šestih obtožencev petoveljskega atentata in samoobrekovanja, ker je trdil, da je skupaj z Resenom pripeljal iz Švice eksploziv. Prav tako so osumljeni obrekovanja jetnišni-ški paznik Padula, odv. Bernot in Resen. Kar zadeva Resena je namreč beneški državni tožilec mnenja, da je naprtil preiskovalcem dejanja, ki so pretirana v primerjavi z ugotovitvami beneškegk državnega pravdnika. Ti sodni pozivi nakazujejo šele začetek širše preiskave, ki je tesno povezana s tržaškim procesom, saj so ljudje, ki sedijo v Trstu na zatožni klopi, v Benetkah dejansko tožitelji. Beneški državni tožilec se je odločil, da pošlje sodna obvestila dr. Pascoliju, karabinjerskim častnikom in Di Biaggiu potem ko je 2. novembra letos zaslišal švicarske policijske funkcionarje. Ti so morali tako v kratkem presledku kar dvakrat odgovarjati na ista vprašanja. Medtem ko je izid zaslišanja, ki ga je odredilo tržaško prizivno porotno sodišče, javen, pa je izid beneškega zaslišanja strogo tajen. Jasno pa je, da so švicarski policisti obakrat potrdili iste okoliščine in tem njihovim izjavam so sledila sodna obvestila. STRANKE IN POSLANCI ZAVZEMAJO SVOJA STAUSCA Poslanec Marocco (KDj je izrekel pozitivno oceno osimskega sporazuma Dejal je tudi, da je treba dopolniti nekatere točke, ki niso docela jasne - Dodatni prispevek rimske vlade goriški občini za nabavo jugoslovanske vode z Mrzleka V raznih komisijah rimske poslanske zbornice v teh dneh poteka razprava o ratifikaciji jugoslovansko -italijanskega sporazuma v Osimu. Goriški demokristjanski poslanec Marocco se je oglasil v razpravo v komisiji za promet poslanske zbornice in dejal, da ima os:mski sporazum, kot ga predlaga italijanska vlada, vrsto pozitivnih točk, zaradi katerih se bodo rešila številna doslej odprta vprašanja med Italijo in Jugoslavijo. Sporazum je v celoti pozitiven, je dejal Marocco, izpopolniti pa je treba nekatere točke, ki niso popolnoma jasne in s tem v zvezi mora italijanska vlada pokazati določeno mero solidarnosti s prebivalstvom vzhodnega dela države. Posl. Marocco je govoril tudi o železniških, cestnih, pomorskih in letalskih zvezah med državama, zelo podrobno je govoril o novem obmejnem prehodu Štandrež - Vrtojba. Dejal je, da se mora okrog tega prehoda ustvarit; moderno postajališče z avtoportom in da morajo biti tu trgovske in turistične naprave. Govoril je tudi o nujnosti odprtja prehoda v Ul. sv. Gabrijela, pomisleke pa je imel o točki 5,,v kateri je rečeno, da je treba razširiti prehod pri Rdeči hiši, kjer bo, po njegovem mnenju, manj prometa kot ga je sedaj. Posl. Marocco je tudi zahteval, da se to mnenje sporoči poslanski komisij; za zunanje zadeve in predlog je komisija za promet sprejela. Isti poslanec se je pri predsedstvu vlade zavzel tudi za dodatno pomoč rimske vlade goriški občini, ker se bo cena jugoslovanske vode z Mrzleka goriški občini povišala. Zaradi tega bo imela goriška občina več kot podvojeni strošek za nabavo te vode. Predsednik vlade je goriške mu poslancu obljubil, da pripravi zakonski osnutek, v katerem bo pred videno, da bo vlada dala v ta na men goriški občini prispevek 70 mi lijonov lir. Zakonski osnutek naj bi sprejela rimska vlada na eni pri hodnjih sej, v poslanski zbornici pa bodo o njem razpravljali še pred koncem leta. V Jamljah sc je sestalo deželno tajništvo SSk V petek, 5. novembra, je bil v Jamljah sestanek deželnega tajništva Slovenske skupnosti. Pod predsedstvom Mirka Špacapana so člani tajništva obravnavali vrsto aktualnih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v naši deželi. Deželni taj- nik Drago Štoka je v svojem poro- društva odvisna predvsem od občin-čilu podrobno orisal delovanje SSk škili financ ter od izkupičkov raznih v zadnjem, obdobju. j prireditev. Dotaknil se je splošnega politič-1 Prav zaradi zavlačevanja s strani nega položaja, delovanja deželnega dežele sta socialdemokratska sveto-sveta, s posebnim ozirom na razne valca Bianconi in Tacchinardi pred-zakone v korist slovenske manjšine, i ložila pred dnevi predlog resoluci-šolskega okraja in političnih stikov je, v kateri ugotavljata, da je iista-SSk z drugimi manjšinskimi silami , novitev takega urada skoraj nujna državi. Podčrtal je velik pomen j spričo možnosti, ki jih nudi bodoča zakonskega deželnega zakona o kul turi, ki daje posebno podporo muzejem in knjižnicam ter pri tem u-pošteva bistveno slovensko prebivalstvo. Deželni tajnik je ponovno izrekel polno solidarnost stranke s koroškimi Slovenci v njihovem težkem boju za narodnostne pravice in posebej proti preštevanju, ki ga je vsilila avstrijska vlada. Dolga razprava se je razvila ob problemu šolskih okrajev, ki bo o njih razpravljal v kratkem deželni svet. SSk se je tu še enkrat odločno izrazila za samostojen šolski okraj, ki naj enotno združi vse slovenske šole. Vse to SSk zahteva tudi v skladu s soglasnimi zahtevami slovenskih občin na Goriškem in Tržaškem ter šolskih organizmov, za-vodnih in šolskih svetov. Tajništvo je tudi obravnavalo problem občin zborov stranke. V Trstu je bil pred kratkim, v Gorici bo konec novembra. Tajnik je še posebej orisal zakonski predlog SSk o kritju stroškov za dvojezičnost slovenskim šolam. Ta osnutek je že sprejela ustrezna komisija, zato je upati, da ga bo odobril tudi deželni svet. Socialdemokrati za avtonomno lctoviščarsko ustanovo Že dolgo let se goriška občina zavzema za ustanovitev avtonomne le-toviščarske ustanove v Gorici. Zdi se pa, da so bili vsi dosedanji napori v tej smeri brez uspeha, kajti deželna vlada, ki je pristojna za to, še ni razpravljala o prošnji. V Gorici sicer deluje krajevno turistično društvo Pro loco, ki je v zadnjih letih zelo delavno, vendar se mora spoprijemati s številnimi težavami prvenstveno denarnega značaja U-stanovitev avtonomne letoviščarske ustanove bi nedvomno pomenila korak naprej pri razvoju turistične dejavnosti ter obogatitev kulturno - turističnih prireditev v našem mestu. Avtonomne letoviščarske ' ustanove namreč prejemajo podporo iz javnih sredstev, medtem ko so turistična cestna in železniška povezava z našim mestom. V osnutku sta nadalje izražena priznanje dosedanjemu aktivnemu prizadevanju urada Pro loco in poziv deželni vladi, naj že enkrat pristopi k reševanju tega, za Gorico tako pomembnega vprašanja. 9 V sovodenjski občini bodo v krat kem izročili namenu javne telefonske govorilnice. V Rupi, na Peči in v Ga-brjah so dela že skoraj dokončana, medtem ko bodo v prihodnjih dneh postavili -govorilnico tudi na Vrhu. NA POBUDO RAJONSKE SKUPŠČINE Prostovoljno čiščenje občinskega parka v Podgori Otroci se sedaj igrajo na cestah Predsednik rajonske skupščine v Podgori Edvard Maligoj je poslal tisku tiskovno sporočilo, v katerem opisuje, kakšni so glede nekaterih vprašanj odnosi med rajonsko skup ščino in občinsko upravo. V tem tiskovnem sporočilu so nanizana vprašanja, ki so jih obravnavali na izredni skupščini 7. novembra. Člani konzulte ugotavljajo da se občinska uprava ne ravna v skladu z dogo vorom s skupščino o čistoči v parku, in predlagajo javno zborovanje z udeležbo predstavnikov javne uprave in demokratičnih strank. Rajonska skupščina je namreč za radi finančnih težav občinske uprave sklenila očistiti park ob pomoči članov VZPI - ANPI. Dela dobro napredujejo in obetajo skorajšnje odprtje parka za občinstvo in še posebej za otroke, ki se morajo igrati na cesti. Pobuda je naletela na ugoden sprejem v Podgori in ni več daleč čas, ko bo park spet tako urejen kot nekdaj. Občinski strokovnjaki so po pregledu opravljenih del izjavili, da so prostovoljci poškodovali okrasno drevje in rastline. Člani rajonske skupščine hočejo skupno z občinskimi tehniki na kraju samem u.*o-toviti, ce gre res za orjo, ali pa ne gre morda za pomoto m se pri tem misli na robido in druge zaje-dalke, ki so preprečevali normalno rast drevja. Rajonska skupščina se sprašuje, če se za vsem tem ne skriva morda težnja občinske uprave, da bi ostal park zanemarjen kot je bil poprej in da ne bi mogel nihče vanj. Nadalje skupščina pripominja. da je Podgora že dovolj zapostavljena in da zelenje prerašča pločnike, ki jih ni več mogoče uporabljati. Poleg tega občinska uprav a ni očistila pločnikov in cest, kot je to želela rajonska skupščina. Predsednik Maligoj zaključuje svoje pismo z ugotovitvijo, da mora občinska uprava enako obravnavati vse rajone, tako kot so enako obravnavani, kadar je treba plačevati davek. ........................................................im... SINOČNJA SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI Soglasna obsodba fašističnega nasilja v naši pokrajini in v naši deželi Pavlin (SSk) o krivičnem štetju Slovencev na Koroškem - Svetovalci PSI zahtevajo ljudske hiše za prizadete po potresu - Chiarion (KPI) o prosti coni Prvi del sinočnje seje občinskega sveta v Gorici je bil v celoti posvečen številnim vprašanjem svetovalcev. V uvodu je župan De Simone obsodil fašistično divjanje, ki je v zadnjem času spet zajelo našo deželo in našo pokrailno. Njegovim besedam sta pritrdila svetovalca Tuzzi (KD) in Del Ben (PSI). Ta j« tudi izrekel pohvalo županu, da je sodeloval na četrtkovi sindikalni manifestaciji, medtem ki. je Forna-zir (PLI) to obsodil. Svetovalec Pavlin (SSk) je obvestil svetovalce o krivičnem štetju Slovencev na Koroškem in menil, da bi moral župan nastopih pri celovškem županu. De Simone pa je od govoril, da se ni moč na upravni ravni vmešavati v notranje zadeve kake druge države. Župan je še obvestil svetovalce o načrtu podjetja ANAS za novi most «9. avgusta» in o skupr- resolucij1, ki so jo sprejeli včeraj popoldne načelniki skupin v zadevi finančnih zmogljivosti občinske blagajne. Pri iiiiiiiiiiifiiirmiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiimmimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiimiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiB GOSPODARSKA GIBANJA PROTI KONCU LETA industrijska proizvodnja umerjena Zadovoljivo poslovanje v trgovini Lesno-predelovalna industrija išče izhod iz težav - Zaostrovanje kreditne politike in težave v majhnih podjetjih Tudi v oktobru so bila gospodarska gibanja na Goriškem dokaj u-mirjena. V industrijskih obratih je proizvodnja stekla po običajnem ritmu. Ni bilo pričakovane poživitve, na katero so nekateri računali na podlagi sicer medlih znakov izboljšanja položaja v drugem trimesečju letos. V nekaterih obratih se je sicer nekoliko povečalo povpraševanje, podjetja pa se še vedno dušijo zaradi pomanjkanja likvidnosti, zlasti po vladnih ukrepih o krčenju kreditne razpoložljivosti bank. Proizvodne zmogljivosti v nekaterih velikih podjetjih pa ostajajo še dalje precej neizkoriščene. Tako se v tržiški ladjedelnici še vedno ukvarjajo z zelo težkim vprašanjem, kako si zagotoviti dovolj naročil vsaj za normalno obratovanje V lesno predelovalni industriji še vedno iščejo izhod iz težav. Zlasti manjši obrati vidijo rešitev v povezovanju in združevanju, kar naj bi imelo za posledico ožjo specializacijo in seveda pocenitev končnih izdelkov, zlasti pohištva. Ustrezne korake pa bi morali povzeti tudi pri prodaji, kajti prav trgovska mreža na domačem trgu je odgovorna za navijanje cen. Da dobički pri prodaji niso majhni, priča že samo dejstvo da se vedno več ljudi ukvarja s prodajo pohištva. Videti je, da so se v zaostrenih vsekakor pa nenavadnih pogojih gospodarjenja najbolje znašli trgovci, čeprav je tudi v oktobru prišlo do občutne podražitve zlasti prehrambenih izdelkov. Opaziti pa je bilo pri domačih kupcih nekoliko več smotrnosti in premisleka pri nakupovanju, kar je nedvomno pripisati zmanjšanju kupne moči. Posebno poglavje še vedno predstavljajo za goriško trgovino jugoslovanski kupci. Njihov priliv je bil tudi v oktobru zelo živahen. Največ dobička od tega pa so imele številne trgovine s konfekcijo in modnimi oblačili. Seveda tudi v trgovini i-majo nekaj težav. Tako se je zaostrila celotna zadeva v zvezi z veleblagovnico Standa, ki zaposluje preko 80 uslužbencev in ki privablja številne jugoslovanske kupce. Blagovna menjava med Italijo in Jugoslavijo, kakor tudi z drugimi deželami je bila dokaj umerjena. Razlog za tako stanje je iskati v neuravnovešenosti plačilnih bilanc in stremljenju posameznih držav k omejitvi uvoza. Nekoliko drugačno je stanje blagovne menjave v okviru maloobmejnega goriškega sporazuma, ki ga ukrepi splošne zunanje trgovinske menjave ne dosegajo Po tem sporazumu je bilo uvoženega iz Jugoslavije za skoraj poldrugo milijardo lir blaga, izvoz pa je dosegel nekaj nad 700 milijonov lir. Na področju prevozov oseb in blaga moramo omeniti, da je v porastu število potnikov na ronskem letališču, kakor tudi količina prepeljanega tovora. Podatki za tržiško pristanišče pa prikazujejo za mesec oktober majhno nazadovanje v primerjavi s prejšnjimi meseci. Vsekakor tako gibanje ne gre jemati kot znak za splošno nazadovanje prometa, ampak gre po vsej verjetnosti bolj za občasen pojav. Razstavi Demetrija Ceja in Lojzeta Spacala Še danes in jutri si ljubitelji u-metnostj lahko ogledajo v goriški galeriji «II torchio» osebno razstavo slovenskega slikarja Demetrija Ce-1 ja. Ta slikar, goriški rojak, sedaj živi in dela v Trstu kot scenograf Stalnega slovenskega gledališča. V torek, 16. novembra, ob 18.30, pa bo v umetniškj galeriji «La bottega» v Ul. Nizza otvoritev razstave tržaškega slovenskega slikarja Lojzeta Spacala. stavnim vozilom Marko Černič iz Števerjana. Trčenje je bilo, tudi zaradi mokrega in spolzkega cestišča, neizbežno. Sunek je bil vsekakor precej močan, saj se je Černičevo vozilo odbilo nekaj metrov nroč. kjer je treščilo v ustavljen avto, last Ar-nalda Fantini ja iz Gorice. Pri nesreči so se poškodovali vsi potniki fiata 127, ki so jih sprejeli v goriško bolnišnico. Voznik Romolo Cepparo se bo zdravil 7 dni, Otilia Robini 10 dni, druga sopotnica Agrip pina Cirroni pa 30 dni. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je e Gorici dežurna lekarna Marzini, Kor zo Italia 89, tel. 2443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nicolo. Ulica Prvega maja tel. 73328. tem v zvez, naj povemo, da je ob činska uprava našla možnost, da iz plača konec novembra plače uslužbencem in da izplača tud. zaostanke občinskim upokojencem. Svetovalec Waltritsch (PSI) pa je skupno s kolegi Nanutom in Del Benom predlagal, da bi se na prihodnji seji podrobno razpravljalo o vprašanju družin, ki so morale zapustiti pj potresu poškodovana stanovanja in so začasno nastanjene v vili Rit-ter v Stražicah. Nudi naj se jim možnost, da dob jo ljudska stanovanja. S to zahtevo je soglašala tudi svetovalk. Pirella (KPI). Svetovalec Aprilis (KD) je hotel vedeti, kako je s pogajanji med goriško in novogoriško občino o odprtju prehoda v Ul. sv. Gabrijela. Odgovoril mu je župan. Svetovalec Waltritsch ' pa je zahteval takojšen nastop obč ne pr; ustanovo «Ente Tre Venezie», ker ni ta obnovila na lastnem'zeTnljišču v Pevmi prej obsto ječib odvodnih kanalov. V četrtek je bilo namreč na cesti Pevma - Št. Maver pol metra vode in promet je bil na tej poti onemogočen. Odbornik za javna dela Zuccalli je obljubil takojšen poseg tehničnega urada. da bi stvari postavili na mesto. Svetovalec Chiarion (KPI) pa je zahteval sklicanje sestanka med zastopniki goriške in sovodenjske občine ter pokrajinske uprave, da bi se domenili o morebitnem skupnem nastopu v razširjenem odboru trgo vinske zbornice, ki upravlja razdeljevanje kontingentov proste cone in goriški sklad za razne infrastrukture. Prvenstvo primorskih šahovskih društev Ekipno šahovsko prvenstvo Primorske, ki je bilo pred leti redno, se zadnja leta ni organiziralo več. Vzroki so bili v razdelitvi tekmovanj po ligah, kar pa ni bilo v skladu z novimi pogledi na podobna športna tekmovanja. Že na zadnji skupščini šahovske zveze Slovenije je bilo sklenjeno, da se tudi v šahu osnuje toliko tekmovalnih skupin, kolikor je šahovskih zvez. Tako smo tudi na področju Primorske letos pričeli z liga tekmovanji — ekipno tudi v šahu. Zaradi razpotegnjenosti in daljav, je bilo to prvo moštveno tekmovanje letos razdeljeno v dve skupini: severno in južno. Pripomnimo naj, da šteje vsaka ekipa, kjer tekmuje po 10 igralcev, in sicer šest članov, dve članici in dva iz vrst mladine. S tem se hoče doseči v prvi vrsti raznovrstnost in dati mož 1111111111111111111111111111111111111111111111111M llllllll II IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllll litin MM||||IIIIIIIIIIIIIIIIIII«IIIUII|||| ZADEVA WINZI PRED SODNIKI Tatov ne moti slabo vreme. Včeraj so neznanci ukradli v Ulici Bar-barigo v Tržiču fiat 500, last Srečka Krmeca iz Cerovelj. Preiskava za odkritje storilcev je že stekla. Neprevidnost in mokro cestišče — trčenje na križišču Trije ranjeni in precejšnja gmotna škoda. To je obračun prometne nesreče, ki se je zgodila v četrtek zvečer v Gorici, na križišču Ulice Leoni in Ulice P. Diacono. Do nesreče je prišlo, tako je ugotovila cestna policija, ker voznik fiata 127 z videmsko registracijo 221399 ni u-pošteval prometnega znaka. Zavozil je na križišče ravno v trenutku, ko je z nasprotne strani pripeljal z do Nenavadna razprava na sodišču: iz tožilcev so postali obtoženci Skupino agentov javne varnosti je prijavil sindikalist Petrali Na goriškem sodišču se je včeraj pričela nenavadna obravnava, med katero so tožilci postali obenem ob toženci. Zapleten dogodek se je zgo diI 1. oktobra letos v Gorici. Skupina agentov javne varnosti, kateri je načeloval brigadir Luigi Acconcia, je v mestnem središču ustavila mladeniča in od njega zahtevala osebno izkaznico. Le-ta. 25-letni Gunther Winzi iz Ulice Cappella 25, je agenta udaril s pestjo in hotel zbežati. Povedati je treba, da je Winzi dober znanec goriške kvesture, saj je stalni član skupine, ki jo sestavljajo dvojčka Mar-cossi, Ilario Cravos in drugi. Potem ko so agenti umirili vročekrvnega mladeniča. so ga odpeljali na kvesturo. Zadnjemu dogodku je prisostvoval taj. nik pokrajinskega tajništva CGIL Gianni Petrali. ki je agente javne varnosti prijavil sodnim oblastem. Petrali namreč pravi, da so se agenti na grob način vedli z mladeničem, poleg tega je eden od agentov brcnil Win-zija v nogo. Na včerajšnji obravnavi je na zatožni klopi sedel Winzi, sodišče pa je iroleg obtoženca zaslišalo še brigadirja Acconcio ter sindikalista Petralija. Prvi je dejal, da v takratni zmedi se ne spominja, ali je agent udaril mladeniča z nogo. Poudaril pa je. da se je Winzi s silo uprl zahtevi po izro čitvi osebne izkaznice. Winzijev branilec odvetnik Maniac-co je zahteval, naj sodišče zasliši a genia, ki je po mnenju Petralija brcnil mladeniča in kateri je v začetku razprave bil prisoten na sodišču. Ko pa je obhodnik poklical agenta, tega ni bilo več. Brez dvoma, ko je slišal, kako gredo stvari, je «diplomatsko» odšel. Razprava se bo zato nadaljevala v sredo, 17. novembra, ob 15.30. nost sodelovanja tudi šahislkam in mladini. V nedeljo, 7. novembra je bilo v prijetni dv orani hotela «Sabotin» odigrano prvo srečanje severne skupine med ekipama iz Tolmina in Nove Gorice. Rezultat 5:5, neodločen pa ne pove vsega, saj so imeli Novogoričani na prvih šestih deskah rezultat 5:2 (člani), na ženskih deskah 1:1, dočim so bili Tolminci na mladinskih deskah boljši in dosegli 2:0 in s tem izenačili. Ker se bo tekmovanje nadaljevalo — v nedeljo, 14. nov se pomerijo med seboj Tolmin in Idrija, nato pa še Nova Gorica in Idrija in se bodo skupni rezultati sešteli — bo prvak severnega dela določen po vseh odigranih kolih. V nedeljo, 5. decembra pa bo v Lipici srečanje zmagovalčevi z o-bth področij, kjer se bosta pomerila v dvokrožnem nastopu in bo tako potem ekipni prvak Primoske šahovske zveze igral v drugi zahodni republiški -skupini Za vsa ta tekmovanja vlada med ljubitelji šaha veliko zanimanje. B. F. Razna slovenska martinovanja Drevi bosta na Goriškem dve slovenski martinovanji. V Štandrežu se zberejo člani domačega prosvetnega društva «Oton Župančič», v gostilni Sirk na Plešivcm pa Slovenci, ki živijo v krminski občini Za krminske Slovence pomeni martinovanje vsakoletno srečanje. Jutri pa bodo v hotelu Maestoso v Lipici martinovali goriški planinci. Planinsko martinovanje bo v popoldanskih urah. Razna obvestila Slovensko planinsko društvu — Gorica sporoča vozni red avtobusov na martinovanje v Lipico, jutri 14. novembra. Prvi avtobus odpelje ob 13.30 s Travnika. Postanek pri pevmskem mostu, na Oslavju, v Podgori in Štandrežu. Drugi avtobus odpelje ob 13.45 s Travnika naravnost v Sovodnje, kjer bo čakal pri Kulturnem domu. Udeleženci naj ne pozabijo na listine za prehod meje. Kino Corica VERDI 18.30- 22.00 «Barry Lyndon». R O’Neal in M. Berenson. Barvni film. CORSO 17.00 — 22.00 «1 sopravissuti delle Ande» H. Stiglitz in N. Lazzarrno. Barvni film prepovedan mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO 17.00-22 00 < Monty Fython». G. Chapmaw in C. Idle. Barvni film. CENTRALE 17.00-21.30 «Amici miei», Ugo Tognazzi in Gastone Moschin. Barvni film. VITTORIA 17.15- 22.00 «Sloria segreta di un lager femminile» B Tove in P. Gordon. Barvni film prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič E.XCKLSIOR 16.30-22.00 «Savana violenta». Barvni film. PRINCIPE 17.30—22.00 «Complotto di famiglia». Nova Corica in okolica SOČA «Spartak» ameriški barvni film ob 18.00 in 20.30. SVOBODA «Zločin v Orient Expres-su» — ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE. «Erankeštajn mlajši» — a-meriški barvni film ob 19.30. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada RODILA STA SE: Dano Zamuner, Samuele Moretti . UMRL JE: 66-letni soboslikai Cesare Tofful. HVALEVREDNA POBUDA TURISTIČNEGA PODJETJA KOMPAS Kič še vedno prevladuje po slovenskih trgovinah Letošnje nadaljevanje uspele akcije v boju proti kiču je sejem spominkov v Kranjski gori - Na sejem so vabljeni tudi ustvarjalci iz zamejstva Če se sprenodii-.o po naših trgovinah, recimo, da se bomo osredotočili le na Lj ubij ano — in prav nič bolje ni v Trstu — opazimo, da je pri nas še vedno dovolj kiča. Označiti karkoli s «kičem» je seveda vprašljivo, saj če je kaj relativno, je gotovo relativen pojem «kiča». Kaj kič je in kaj ni — tu so si mnenja zelo deljena. Marsikaj je viru letošnjega sejme, natečaj ne bo razpisan, namen organizatorjev pa je isti, privabiti k sodelovanju čim-večje število zasebnih izdelovalcev in podjetij, ki izdelujejo spominke in se tudi sami potegujejo za izviren in etnografsko utemeljen spominek, ki pa naj ima poleg umetniške tudi komercialno vrednost. Zelo bi bili dobrodošli razstavljav- Zares lep spominek: kurent za enega kič, kar za drugega ni. No, pa vseeno. Večina ljudi z estetskim čutom bi bila le malokdaj v zadregi, ko bi se morala odločiti, ali je neki predmet kičast ali ni. Določena merila za to obstajajo. Pri tem je lahko pomemben material, iz katerega je predmet izdelan, pa barva... in še. če pogledamo samo na področje spominkov in si vzamemo za primer kurenta: Kurent je izdelan iz lesta, Tkovno je lepo oblikovan, ima vse lastnosti spominka, kakršnih si želimo vse več. Če bi bil izdelan, denimo iz lahke plastike, pobarvan z neprimernimi barvami, bi bil zlahka lahko to kič. Tako pa je eden najlepših spominkov, ki smo jih zadnje čase izdelali na Slovenskem, saj je bil celo nagrajen s prvo nagrado na lanskoletni Borzi turističnih souvenirjev, ki je bila v Kranjski gori, kot začetek akcije za izboljšavo turističnega spominka. Turistično in gostinsko podjetje Kompas Jugoslavija, ki je organizator in pobudnik lanskoletnega sejma, tudi letos organizira, prav tako v Kranjski gori, drugi sejem turističnih spominkov s kratico STS. Sejem bo od 17. — 20. novembra. V okviru lanskoletne borze je bil razpisan tudi natečaj za najbolj izviren in po drugih začrtanih kriterijih najbolj uspel spominek. Ocenjevalna komisija je tako prisodila prvo mesto kurentu, druga nagrada je šla raglji, tretja brunkalici. V ok- ci iz zamejstva, torej iz Trsta, okolice, iz Goriške, Furlanije-Julijske krajine in od povsod drugod, kjer bi se le želeli odzvati povabilu Kompasa in svoje izdelke razstavljati v Kranjski gori. Takih izdelkov kot je «kurente, si želimo še več. Zato, da bomo to dosegli, pa je potrebno tudi kaj storiti. Na primeren način moramo torej vzpodbuditi proizvajalce, da bi izdelovali etnografsko utemeljene, izvirne, estetsko dognane spominke. Taka vzpodbuda je Kompasova zamisel o vsakoletnem sejmu, kjer bi se srečevali proizvajalci in kupci, tu bodo razstavljeni izdelki, ki bodo zadovoljevali določene postavljene kriterije, tu bi lahko kupci in proizvajalci končno lahko našli skupno govorico — sklepali bi pogodbe, kar bi bil pomemben korak pri reševanju problematike, ki je kar se da pereča in zasluži mnogo več pozornosti, kot smo ji posvečali doslej. Prireditev bodo spremljala tudi zanimiva strokovna predavanja, pogovori ob okroglih mizah, pa modna revija folklorno obarvanih oblačil. Podobna situacija s kičem v trgovinah s spominki je tudi v drugih deželah in ne le na Slovenskem. Spomnimo se le, koliko kiča nam prodajajo v Benetkah (vse pozlačeno, pa «krasne» posodice in razni čudeži iz poslikanega porcelana), v Parizu prav tako, pa v Monacu (vsi mogoči izdelki so poslikani s figuricami knežje družine — zelo čudno, da Grace iz Monaca, kaj takega dovoli, saj je sama kar e-legantna), takih primerkov je, na žalost, povsod mnogo. Seveda pa se zato še ne smemo tolažiti, da lahko tudi pri nas, Slovencih ostane tako kot je, ker da je drugod še slabše. Vedno se je treba zgledovati po tistem, ki je od tebe boljši, zato tudi smo začeli s to akcijo. Lanskoletni sejem je bil uspešen in tudi v letošnjega smo vložili veliko upov, saj bi bil ponoven uspeh, v katerega verjamemo, vzpodbuda ne le organizatorjem, marveč tudi kupcem in izdelovalcem spominkov, ki so bili doslej pogostokrat premalo stimulirani, za izdelovanje takih spominkov, ki jih na trgu primanjkuje. Tale sestavek naj bi bil vabilo vsem, ki se ukvarjajo z izdelovanjem spominkov in vsem, ki se za to problematiko zanimajo, da se u-deležijo sejma v Kranjski gori. Dolores Kocjančič Iz umetnostnih galerij Samorastnik Janko Dolenc v repenski Kraški galeriji Razstavljati v Kraški galeriji v mali kraški vasi Repnu si iz prestižnih razlogov želijo mnogi slikarji. Pa ne le naši, tržaški ali goriški, pač pa tudi slikarji z onstran meje, iz bližnjih predelov pa tudi iz bolj oddaljenih krajev Slovenije. Tako gostuje sedaj v Kraški galeriji gost z onstran meje, 55 let star kipar - slikar samorastnik Janko Dolenc iz Mozirja. Gost pravi, da je samorastnik, to se pravi, da nima nikakih akademskih šol. To je očitno na razstavi, kjer se predstavlja prvenstveno kot slikar z vrsto pastelov, ob njih pa je tudi pet skulptur, kipov izrezljanih iz lesa, pet del, ki prepričljivo govorijo zlasti o krepki kiparski sili, prepojeni sko-roda z gotskim navdihom v zasnovah mistike trepetajočega trpečega človeštva. Dolenc ta navdih domiselno stopnjuje, kajti v obeh kipih moških glav vidimo, kako je bolestnost obraza potrojil, tako da prednji ali osrednji lik obdajata še dva stranska obraza, ki prav tako kažeta bolestnost. Dolenčevo doživljajsko dno je, očitno, vsesplošno trpljenje preprostega človeka, ki ga obremenjuje- ta delo in skrb za vsakdanje življenje, ki prav gotovo ni bogato. Zato so roke zgarane starke tako lopatasto ogromne in dolge, drobne, kratke nožiče pa komaj še nosijo rahitično dekletce. Povsem drugačen pa je Janko Dolenc kot slikar. V slikah je o-čitna močna stilizacija obrazov in rok žena in otrok, barvnost pa je zadržano omejena na nekoliko bolj zagašenih barvah. Zato se nam zdi, da izraz «naif» ni na mestu, ko gre za prevod izraza «samorastnik» v italijanskem besedilu kataloga. Naivci slikajo obraz le v profilih in se opajajo z barvno kričavostjo in idiličnostjo, Dolenc pa izraža veliko globlje nagibe. Čeprav se s trnjem kronana glava pojavlja na razstavi le enkrat, se nam žalost na ženskih obrazih dozdeva skoroda nabožno podčrtana. Oko pa nam kmalu razodene, da to niso neke trpeče «madone» pač pa ženske - matere - mučenice svojih otrok, saj je v eni izmed slik ženska resnično postavljena ob križ in jo obdaja sedmero obrazov otrok, nekje drugje pa je kar devet bledih obrazčkov. Milko Bambič aiiiiiiiiiiiiiiuiianiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii DIREKTOR PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA TRDI\ DA JE RES... Tudi Avstralija ima jetija ali velikega kosmatega moža Videvajo ga na smučiščih v gorah Kosciusko - Visok je 2,5 m, ves je kosmat, živi v jamah - Avstralski jeti naj hi bil še en dokaz o davni praceliai SYDNEY, novembra. — Znanstveniki so odkrili še en «dokaz» o davni afriško - oceanski praceli-ni. Kakor nam vedo povedati znanstveniki, ki se ukvarjajo z davno preteklostjo našega sveta, so davno, davno, Afrika, indijska podcelina in Avstralija sestavljale eno skupno celino, tako imenovano pra-celino, ki se je nato razcepila na tri dele in je vsaki del ubral svojo pot. Afrika se je «napotila» proti zahodu, indijska podcelina se je «pritisnila» ob Azijo in s tem povzročila tudi Himalajsko pogorje, Avstralija pa je «odbrzela» proti jugovzhodu in se še najbolj oddaljila od prvotnega kraja. -Nadaljnji, novi dokaz, da je Avstralija bila nekoč del afriško - oce-‘anske" pračelihe^naj bi bil - avstralski jeti, ki mu pa v Avstraliji pravijo «yowie» oziroma «veliki kosmati mož», rekli bi raje «veliki kosmati človek», saj bi bilo nesmiselno sploh sprejemati morebitno zadevno teorijo in pri tem pristajati le na moškega, saj bi bilo nemogoče, da bi se sam moški o-hranil, če se je sploh ohranil, če je sploh res. Sicer pa o tem kaj več pozneje. Avstralska celina je sploh izredno zanimiva, seveda za znanost, kajti Avstraliji so tudi rekli, da je nekakšen prirodni muzej. V Avstraliji namreč srečamo izredno zanimive živalske zvrsti. Tako imamo na primer sesalca, ki ima namesto gobca kljun, in ki se razmnožuje z jajci, torej tako kot noben drugi sesalec. Tu imamo tudi znane vrečarje, ki jih ne zasledimo nikjer drugje na svetu. Tu pa imamo tudi že omenjenega «yowia», oziroma avstralskega jetija, pri katerem se bomo nekoliko ustavili. Pred leti se je zelo pogosto in obširno govorilo o azijskem «snežnem možu», jetiju, ki da živi v himalajskem pogorju in ki ga od časa do časa opazijo, še nikomur pa ni uspelo ga ujeti, ga fotografirati, da ne govorimo o tem, da bi se z njim morda celo pomenil, pa čeprav v govorici, ki bi bila možna med povsem različnimi živimi bitji. Toda znanstveniki, ki se glede obstoja azijskega ali himalajskega jetija razhajajo, kajti eni trdijo, da jeti obstaja, drugi da ne, ne vedo povedati, odkod veliki sledovi na obronkih Himalaje, ki so jih dokumentirano zasledili že velikokrat. Podobno se dogaja z avstralskim «yowiem», za katerega trdijo, da je neposredni sorodnik azijskega jetija. Čeprav avstralskemu yowiu ne pravijo «snežni mož» kot pravijo jetiju, pač pa so mu prvotni, avtohtoni prebivalci Avstralije vzdeli ime «veliki kosmati človek», videvajo yowia po navadi tisti avstralski zimski športniki, ki odhajajo na smučanje v gore Kosciusko, ki da so že velikokrat hàlételi na velike sledove v snegu, bolj redkim pa je uspelo videti tudi samega «Velikega kosmatega človeka», ki pa jim je kaj hitro pobegnil v goro. Zdi se, da vsi ti «jetiji», «yowii» ali ameriški «sasquatchiji» ne marajo stikov s človekom. Tako pravijo tisti, ki jih je pot zanesla v Himalajo, tako pravijo avstralski smučarji ,ki obiskujejo goro Ko- iiiiMiiiiiiiiiin:::: lunin im iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii Starorimsko pristanišče v Somaliji Somalski in britanski arheologi so po vsej verjetnosti odkrili v severni Somaliji ostanke nekdanjega starogrškega oziroma starorimskega pristanišča. To naj bi bilo pristanišče, ki ustreza sedanjemu Opomu, ki je nekoč služilo za trgovanje z dišavami in jantarjem. Strokovnjaki britanskega zavoda za vzhodno Afriko so ob sodelovanju somalskih kolegov odkopali ostanke temeljev pristanišča in zgradb, pa tudi nekaj posod, keramike in orodja, za katerega menijo, da izhaja iz prvega stoletja po Kristusu. ■iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitnjiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii;iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(iiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiriiiii!iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiii*<««iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Pogovori o davkih ZARES, KAM PLOVEMO ? Kot so naši bralci že zvedeli iz dnevnih novic, je ministrski predsednik Andreotti razložil parlamentu vladni program v okviru sedanjega težkega gospodarskega položaja. Podatki, ki jih je nakazal, so v glavnem že znani in se lahko izrazijo v naslednjih zgovornih številkah. Pasiva izmenjalne bilance z inozemstvom je dosegla v prvih dese-t h letošnjih mesecih kar 3815 milijard lir, ki se je deloma ublažila s približno 1500 milijardami Ur priliva iz dohodkov od inozemskega turizma in od pošiljk emigrantov. Državne finance bodo imele v tekočem letu, kakor predvideno, 13.000 milijard lir primanjkljaja, ki ga bodo deloma krili s fiskalnimi dohodki, deloma, in sicer \ iznosu 5.700 milijard lir. z denarno osnovo, kar po domače pomeni s tiskanjem bankovcev. Zadolžitev z inozemstvom je dosegla 16.500 milijard lir. Dolgovi krajevnih ustanov, predvsem občin in pokrajin še naraščajo in so že presegli 27.000 milijard lir. Za trenutno kritje državnih potreb je nujno zbrati 5 tisoč milijard lir. Od tega so planirali znesek približno 3.020 rnclijai .i lir iz povišanja tarif javnih uslug (elektrike, pošte, telefonov itd.i ter iz poviškov posrednih davščin, predvsem na bencin in ostala tekoča goriva ter s prisilnim varčevanjem rent- nikov podrejenega dela iznad 6 milijonov lir z delno ali celotno odtegnitvijo za dobo 2 let vseh poviškov zaradi draginjske doklade. Preostala bi torej zagotovitev nadaljnjega pritoka 2000 milijard lir. Vlada računa, da bo omenjeni znesek pridobila med 1. 1977 z davčnimi posegi, predvsem s povišanjem pristojbin na kolke (med drugim 1000 lir, namesto sedanjih 700 za kolkovani papir), na registrske takse (prenosne takse bi ostale nespremenjene). Ker so pravkar pobrali izredni davek «una tantum» na vozila, je vlada sklenila, da zaenkrat ne bo dražila 15 milijonov avtomobilistov s povišanjem takse na vozniška dovoljenja. Skupaj bi ta poseg moral vreči 500 milijard lir. Preostanek 150t milijard lir bi nabrali s tem, da bi povabili davkoplačevalce, ki niso odvisni ali upokojenci, k predujmovanju. Tako naj bi ta kategorija davčnih ob-vezancev vplačala, kot lani, ob davčni prijavi (do 31. maja 1977) davek na dohodke fizičnih oseb (IR PEF) za dohodke leta 1976, poleg tega pa septembra 1976 še predujem na dohodke v 1. 1976. V tem pogledu bi morali plačati 75 odst. davkov, kakršni bodo izhajali iz pravkar omenjene prija» za dohodke v 1. 1976. Čeprav se bodo zlasti avtonomni delavci (trgovci, obrtniki, profesionisti) hudovali nad no- vim ukrepom, je pripomniti, da bodo kljub temu še vedno privilegirani, ker bodo poklicani k plačilu davka šele septembra, ko pa so podrejeni delavci in upokojenci do istega datuma svoje obveze že mesec za mesecem poravnali. V kolesju predvidenega programa bi moral ostati sistem neposrednega obdavčevanja neizpremenjen. Davčna lestvica naj bi ostala, kakršna je bila uveden:, z minirefor-mo Visentini, ki je za davkoplačevalca celo ugodnejša od one, ki je bila predvidena lani in predlanskim, saj se stopnjevanje alikvot od 10 na 13 prične od 3 milijonov lir dohodka letno (prej od 2 milijonov). Poleg tega bo odprava združenega obdavčevanja prinesla zakoncem znatne olajšave; za zakonca z dohodkom manj kot 600.000 lir na leto bodo podvojili odbitek na davku IRPEF (72.000 namesto 36.000 lir) ; davek na družinske doklade se bo v 1. 1977 pobteal le na polovico. Obljubljajo celo posebne popuste na davkih zaradi podražitve bencina. Če je tako, kje so potemtakem žrtve, ki jih napovedujejo za vse občane? Glavni sovražnik delovnih ljudi je razv.ednotenj"' denarja in s tem nenehno padanje njegove kupne moči. Inflacija je skratka in v bistvu Poglavitna in vestna davčna izterjevalnica. Draginjske doklade, ki so doslej delno ublaže vale posledice naraščajočih cen, so danes nezadostni inštrument in so same vzrok novega podraževanja. Cena dela je po vladni oceni tako narasla, da danes italijanski proizvodi niso več konkurenčni na mednarodnih tržiščih. Od tod nujnost, da se pocenijo. Ministrski predsednik je zaradi tega pozval podjetniške in delovne organizacije, naj se dogovorijo za drugačne mehanizme določanja draginjskih doklad. Premična lestvica, ki določa stopnje draginjsk - doklad, naj bi se aplicirala n.pr. dvakrat in ne štirikrat na leto itd. Če pogajanja ne bodo rodila »vidnejših uspehov, je v načrtih vlade kot nadomestilo deL fiskalizacija socialnih prispevkov. Država naj bi si prevzela namreč plačevanje okoli 7-8 odstotkov bremen, ki sedaj težijo podjetnike in bi tako pocenila zlasti proizvodnjo, ki je namenjena inozemstvu. Za tako o-peracijo pa bi potrebovali še okoli 2 tisoč milijard lir, ki bi jih nabrali s splošno poostritvijo IVA. Celo IVA na osnovna živila, kot so kruh in testenine, naj bi na primer povišali od sedanjega 1 na 3 odst. Posledica vsega tega bi bila seveda takojšnja podražitev življenjskih potrebščin. Nazadnje naj bi vlada rešila zaenkrat do konca leta nevzdržni finančni položaj občin in pokrajin s kreditiranjem za najnujnejše potrebe, kot so nlače nameščencem in sicer s podeljivim kreditom. Za naprej je reš tev edinole v novih davščinah, ki bodo po vsej verjetnosti prizadele nepremičninska premo ženja. St. Oblak sciusko, tako pravijo tisti, ki so se kdaj v Južni Ameriki srečali s sasquatchijem. Vsi vedo povedati, da gre za izredno velika človeko-. lika živa bitja, ali pa za njihove izredno velike sledove v snegu. Kdor je kdajkoli hodil po snegu, še posebej po celcu, ve, da se mu na čevljih nabere sneg in da so zato sledovi njegovih stopinj veliko večji kot so čevlji, pa čeprav debeli veliki smučarski čevlji. Toda v primeru azijskega jetija in avstralskega yowia ne gre za sledove čevljev, oziroma obutve, pač pa za sledove golega stopala ti sledovi so neverjetno veliki, nenormalni za katerega koli človeka, tudi velikana. In ko trdijo, da ima tudi Avstralija svojega jetija, kaj meni o tem avstralski človek, kaj meni o tem znanost? Večina avstralskih ljudi meni, da «veliki kosmati človek» ni pravzaprav nič drugega kot plod fantazije. Nekateri se drznejo tudi reči, da je izredno veliki yowia posledica «odbleksa temnega lika na belem snegu». Drugačnega mnenja pa so znanstveniki. Eden najbolj znanih in cenjenih avstralskih naturalistov, direktor prirodoslovnega muzeja v Mount Yorku prof. Rex Girloy pravi, da «yowie», da «veliki kosmati človek» dejansko obstaja. O tem pričajo številni sledovi, ki jih je to človekoliko živo bitje pustilo za seboj na snežnih področjih, celo zelo blizu mesta Riandrà. Čeprav gre za znanstvenika, ki bi se ne smel opirati le na en sam znak ali celo indic, in bi moral brskati po konkretnejših dokazih, je Rex Gilroy tudi na ugovore drugih nekoliko bolj previdnih znanstvenikov odgovoril z odločnim prepričanjem, da dokazi, s katerimi razpolaga, potrjujejo obstoj avstralskega jetija, ki da je 2 metra in pol visok, ves od temena pa do peta porasel z dolgo dlako temnorjave barve in da se premika z nekakšno poskakujočo hojo, torej ne tako kot človek. To velja za gorskega avstralskega jetija, kajti v nižinskih predelih živi drugo podobno živo bitje, ki se v bistvu ne razlikuje od planinskega, le da ima dolinski avstralski jeti krajšo dlako, ki je tudi nekoliko bolj svetle barve. Avstralski strokovnjak pravi tudi, da je dokazano, da gre za vege-tariansko živo bitje, ki se hrani s semenjem in drugimi užitnimi deli rastlin, pozimi pa se mora «nesrečno bitje» zadovoljiti s skorjo določenega avstralskega drevja, ki pa da je užitno, ker vsebuje malo celuloze. Avstralski jeti oziroma yowie se mora za prenočevanje zadovoljiti z drevesom. Najpogosteje prespi na drevju, sicer pa se v primeru velikega mraza zateče v jamo, ki pa si jo izbere vedno tako. da je stalno dostopna in blizu tekoče vode. Avstralski strokovnjak, ki »'e toliko povedati o avstralskem jetiju, vendarle priznava, da se z yowiem še nikoli ni «srečal». Dodaja pa, da gre za človekoliko opico, ki je nenavadno velika in hkrati «mirnega značaja». «Način življenja avstralskega jetija je način življenja vseh velikih opic, ki so zelo plahe in se pred človekom vedno umaknejo. Ta bitja so tako boječa, da se celo izogibajo življenju v tropih, v skupinah». Neko podobno živo bitje so ali naj bi bili zasledili tudi v Tasmaniji. Po zatrjevanju avstralskega znanstvenika je avstralski jeti ali yowie morda edina opica, ki je živela pred začetkom ledenih dob. Znanstvenik pravi, da je prvotna domovina avstralskega jetija Azija oziroma pracelina, ki smo jo o-rnenili v začetku. Zato je avstralski jeti dokaz več, da je Avstralija oekoč pripadala pracelini. Azijski ieti in avstralski yowie sta torej aiposredna sorodnika. , - . jfT'.'ì ,:X. if-’-'r* Sprehod po razstavah Kakor smo že nekajkrat podčrtali, je umetniška in razstavna dejavnost v Trstu izredno živahna, da ji pri vsej dobri volji ne moreš slediti, kaj še, da bi vsako razstavo ustrezno ocenil. Zato se bomo ponovno zatekli k edini možni rešitvi, tako da se bomo bežno sprehodili po galerijah in priložnostnih razstaviščih v Trstu in v deželi nasploh. Začnimo s palačo Costami, kjer zaključuje svojo razstavo znani tržaški slikar, kolorist Edoardo Devetta, ki je prav gotovo doživel s to prireditvijo lepo priznanje, saj je imel zelo dober obisk. Prav tako lep obisk beležijo v galeriji Torbandena, kjer razstavljajo nekaj del znanega italijanskega mojstra Filippa De Pisisa. Ta razstava bo potrajala do četrtka, 18. t.m. Do 2. decembra pa se bo nadaljevala razstava del znanega francoskega mojstra Armana, enega izmed ustanoviteljev novega realizma, ki v galeriji Planetario v Trstu razstavlja tik pred svojim odhodom na daljše bivanje v Združenih državah. V galeriji Tommaseo o Ul. Ca-nalpiccolo pa bo do 21. t.m. razstavljal svoje akvarele in grafične liste Piero Dorazio, ki smo ga že pred leti imeli priložnost spoznati v Trstu. V ponedeljek, 16. t.m. pa bo zaključil svojo razstavo znani beneški kipar Giorgio Zennaro, ki je že dva tedna navzoč s svojimi deli v galeriji Forum v Ul. Coroneo 1, kjer je dal na ogled nekaj grafičnih listov ter več manjših in tudi velikih skulptur. Od četrtka, 11. t.m. pa razstavlja v galeriji Tribbio na Starem trgu 6, znani sicilski mojster Salvatore Fiume, ki je po uspehih, ki jih je zabeležil ne le po vseh glavnih mestih Italije pač pa tudi v Parizu, Londonu, New Yorku in Moskvi, prišel tudi v naše mesto, kjer je razstavil več grafik. Od sinoči pa razstavlja v galeriji Car-tesius v Ul. Marconi 16 Nando Coletti, ki bo gostoval v našem mestu vse do 26. t.m. V nemškem inštitutu na Koronejski ulici 15 razstavlja trenutno 12 tržaških u-metnikov, ki so predložili le grafična dela, ki bodo občinstvu na ogled do 30. novembra. Seveda ne moremo mimo dveh razstav naših likovnikov. V mislih imamo razstavo del Jožeta Cesarja v prostorih openskega «Prosvetnega doma», ki se bo zaključila jutri, ter razstavo v kraški galeriji Kraške hiše v Repnu, kjer razstavlja Janko Dolenc svoje slike in kipe. O tej razstavi govorimo obširneje v strokovni oceni. Tako smo se na hitro sprehodili po tržaških galerijah in navedli o-snovne podatke najpomembnejših razstavljalcev ali razstav. Tega pregleda pa ne moremo zaključiti, ne da bi stopili še v Milje, kjer je v galeriji «II Mandracchio» zaključil svojo razstavo tržaški likovnik Guido Antoni in kjer bo nocoj odprl svojo razstavo umetniških fotografij Janko Furlan. Odtod moramo stopiti v Tržič v galerijo «Universa!» v Ul. S. Ambrogio 3, kjer bo nocoj ob 18. uri odprl razstavo znani tržaški slikar Livio Rosignano, o katerem smo že nekajkrat obširneje pisali ob njegovih razstavah v Trstu, še posebej ob njegovi zadnji in predzadnji razstavi v galeriji il Tribbio. Rosignano bo v Tržiču raz-savljal do 26. t.m. Končno moramo dodati še to, da znana tržaška u-metnica Pedra Zandegiacomo gostuje te dni s svojimi deli v Gorici. Na koncu bomo posvetili nekaj več vrstic 15. pokrajinski razstavi pokrajinskih slik, ki jo prireja krožek Italsider v prostorih v Ul. Carducci 24. Gre za večjo prireditev deželnega značaja, gre za že tradicionalno kolektivno razstavo, pri kateri sodelujejo v organizacijskem odboru in v žiriji znani tržaški likovni kritiki in likovni strokovnjaki. Razstavo bodo odprli nocoj ob 18.30. Žirija, ki je p re gledala številna dela, je sprejela za razstavo 72 pokrajin in tudi že razdelila glavne nagrade in prizna nja, tako, da so najvišje prizna nje, zlato kolajno, dodelili slikar ju Folcu Jacobiju za njegovo olje «Grad», drugo nagrado, ki je na menjena mlademu umetniku, je ži rija dodelila škedenjskemu roja ku Marjanu Kravosu za njegovo grafiko «Beneška krpa», žirija je tudi nagradila Demetrija Ceja. Klavdija Cerni-goja. Gualliera C or nachina, Claudija Sivinija in Car mela Vranicha. V razstavni dvoranici Ljudske knjižnice — Biblioteca del popolo — v Ul. Teatro Romano pa je te dni na ogled občinstvu bogata žetev tržaškega slikarja Marcella Dudovicha, ki je bil do pred nekaj desetletji eden najbolj znanih ila lijanskih ustvarjalcev reklamnih plakatov, čeprav ta zvrst likovne ustvarjalnosti ne spada v tako ime novano čisto umetnost, je bil Du dovich tolikšen mojster, da bi se lahko kosal z marsikaterim slikar jem, ki je na visokem glasu. Raz stava njegovih del je zares zanimiva. tre _______________________________________________________________________________ ■lil liilllii il llillliillill H lili Hill lil liilllltiii lil lili lil lili li lllii, ,ll iiiii ,i filli lili (M ifttii i,iii lil iitiii,i 1111111,121111 lil! ii||g|llll,li,|it|iit,ii i,,,,i„ii|„,li|lilll SCUOTA, 13. NOVEMBRA 1373 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 12.30 Družinski pogovori 13.00 Komični filmi 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 17.00 Prigode Toma Sawyerja 18.35 Izžrebanje loterije 18.40 Nabožna oddaja 18.50 Posebna oddaja o parlamentu 19.20 TRE NIPOTI E UN MAGGIORDOMO, TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.45 RETE TRE, glasbena oddaja Nocojšnje nadaljevanje oddaje, pri kateri sodelujejo Arnoldo Foà, Parnbieri, Gianni Morandi, Ombretta Colli in Olimpia di Nardo, bo obravnavalo, seveda na s»roj način, «dogodek, kako, kje in kdaj» seveda v smislu parodiranja podobne oddaje na programu italijanske TV. Arnoldo Foà bo obnovil dramatični primer Zazà in pri tem prikazal filmski trak z italijanskega Juga iz leta 1943. 21.55 Posebna oddaja Dnevnika 1 Ob zaključku DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Zgodbe v izložbi 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13.30 O tisku in publikacijah 14.00 ODPRTA ŠOLA TEDENSKA ODDAJA O VZGOJNIH PROBLEMIH Prva oddaja, ki je na programu, bo obravnavala zelo pomembno področje italijanskega šolstva in sicer državno poklicno vzgojo. Ne gre za preprosto proučevanje problema, pač pa za globljo analizo najbolj kočljivih problemov na tem področju, seveda v zvezi s preosnovo srednje šole. Intervjuje in posamezne slike so posneli v nekaterih najbolj reprezentativnih zadevnih zavodih. Oddaja bo obravnavala tudi tehnično uporabnost določenih tečajev, seveda vedno s tega področja šolstva. 14.30 EVROPSKI DNEVI 17.00 UNA DELLE ULTIME SERE DI CARNOVALE Delo je napisal Carlo Goldoni, režiral ga je Luigi Squarzina, v glavnih vlogah igrajo: Lina Volonghi, Elsa Vazzoler, Camillo Milli in drugi. 19.15 športna sobota 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.45 INTELIGENCA Šesta zaključna oddaja nosi naslov: KRIZA INTELIGENCE Gre za krizo nečesa, kar se tako preprosto ne da definirati, vendar pa nečesa, kar je teierizija skušala prikazati v petih nadaljevanjih. Gre v konkretnem primeru za krizo, ki ji pra vijo tudi dezorientacija sodobnega človeka nasproti dražbi, kulturi, tradiciji in samemu šolstvu, gre tudi za krizo določenih ustanov, za krizo šolstva, od osnovne preproste pa do najvišje šole, končno gre za krizni odnos do določenih vrednot. 21.50 Bresson: IL PROCESSO DI GIOVANNA D'ARCO Film je režiral Robert Bresson. Publika in kritika filma nista sprejeli z kdove kolikšnim navdušenjem. Bresson je film napravil pred 15 leti in ga prej temeljito pripra»’il, saj je sam napisa! scenarij, sam je obdelal dialoge in to na osnovi nekakšnih dokumentov, kot je pozneje sam izjavil. V filmu neke tradicionalne zgodbe ni in se začne v trenutku, ko je glavna junakinja filma že tri mesece v zaporu, seveda v oblasti tedanjih najbolj nazadnjaških cerkvenih krogih. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 10.00, 11.05, 12.05 TV V ŠOLI: Umetnost, Risanka, TV izbor, Poljudnoznanstveni film, Družbena tema, Moderni izraz v umetnosti. 14.45 Rokomet: ŽELJEZNIČAR — PARTIZAN 15.55 Nogomet: BORAC — RIJEKA 17.50 Glasbena oddaja ' ' ' 18.10 Obzornik 18.30 T. Hughes: .ŠOLANJE TOMA BROWNA! nadaljevanka 19.30 DNEVNIK 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.00 M ADE IN SWEDEN, glasbena oddaja 20.30 Moda za vas 20.40 Liga gentlemanov, film 22.30 DNEVNIK Koper — barvna 15.55 Nogomet: BORAC — RIJEKA 19.30 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 Maščevalci, telefilm 21.25 Veliki raziskovalci: JAMES COOK 22.15 ŽENA PA TAKA, film Film je režiral Tony Aboyantz. V glavnih vlogah igrajo: Dany Saval, Jean Poiret in Helene Due. Zagreb 14.30 POROČILA 14.45 Rokomet: ŽELJEZNIČAR — PARTIZAN 15.55 Nogomet: BORAC — RIJEKA 17.50 SALAŠ U MALEM RITU 18.45 Tovariša, humoristična oddaja 19.30 DNEVNIK 20.00 Upornik brez razloga, film TRST A 7.00, 10.00, 11.30, 12.45, 15.30, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 - 12.45 Prvi pas — Dom in izročilo: Dober dan: Glasba in kramljanje: Koncert; Jazz; Družina v sodobni družbi; Lahka glasba: Pratika; Glasba po željah: 13.00 - 15.3r Drugi pas — Za mlade: Sestanek; Kulturna beležnica; Z glasbo po svetu; Mladina v zrcalu časa; Glasba na našem valu; 15.45 -19.00 Tretji pas — Kultura m delo: Poslušajmo jih spet; Izbirajte v diskoteki; Radijska pripoved; Lahka glasba. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30. 20.30 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 9.30 Popevke; 10.15 Glasbeni portret; 10.35 Koledar; 10.45 Glasba in nasveti; 11.45 Plošče; 12.05 Glasba oo želja? : 14.00 Tržaške pesmi; 14.10 Plošče: 14.35 LP plošča; 15.15 Orkestri in zbori: 16.50 Primorski periskop; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Vročih 100 kW; 18.35 Zapojmo in zaigrajmo; 19.30, 20.35 Glasbeni week-end; 22.00 Plesna glasba. RADIO 1 7.00. 3.00. 10.00. 12.00, 13.00, 14.05, 15.00, 16.09, 17.01 19.00, 21.00 Poročila ; 6.00, 7.30, 8.50 Jutranji spored; 9.00, 10.35 Vi in jaz; 11.00 L’infedele, po»-est; 11.30 Drugi zvok: 13.30 Preizkušajo se diletanti; 14.10 Lahka glasba; 15.05 Radio: včeraj in jutri: 17.35 Pogovor o komediji «Corruzione al Palazzo di Giustizia»; 18.15 Jazz; 19.30 Osebnost; 20.25 Enodejanka; 21.00 Operna glasba; 23.25 Nočni spored. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.C0, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.20 Rekreaciia; 6.50 Dobro, jutro, otroci!; 7.20 Beseda na današnji da.n; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Giasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Mladina poje; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Sedem dni na radiu; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 VeseLi domači napevi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Iz dela glasbene mladine Slovenije; 14.25 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.45 S knjižnega trga; 16.00 «Vrtiljak» 17.00 Studio ob !.. uri; 18.05 Gremo v kino; 18.45 Ansamb Atija Sossa; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Ansambel Francija Puharja; 20.00 Spoznavajmo svei in domo vino; 21.15 Za razvedrilo; 21.30 Oddaja za slovensi o izseljence; 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden; 0.30 Zvoki iz naših krajev; 1.03 Vaš gost' 2.03 Nočna serenada; 3.03 Glasbena skrinja ; 4.03 S popev'kami v novi dan. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Do kajšnjo poklicno zadoščenje. S svo jo dobroto si boste pridobili sim patije vseh. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Omejite svojo dejavnost na nujnejše. Nagnjenje k nepredvidenemu bo vplivalo na vašo bodočnost. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Vstajajte zgodaj in bodite v ukrepanju bolj samozavestni. Doživeli boste zadoščenje. RAK (od 22.6. do 22. 7.) Odlična priložnost, ki jo izkoristite Navdušenje v zvezi z nekim uspehom ni koristno. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Poslovno ws^mm vzdušje iii najugodnejše. Pomoč nekega prijatelja bo dragocena. Prijeten večer. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) U-veljavili boste svoje ideje. ITe po-i puščajte piied ljubosumnostjo. Tudi drugi imajo kdaj pra». TEHTNICA (od . 9. do 23. 10.) Zadostili boste samoljubnosti in i-meli srečo. Dan je primeren za sprejetje sklepa. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Spoprijeti se boste nvsiui z nepredvideno finančno situacijo. Ne poslušajte k»vant. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Izkoristite poznanstva za uresničitev svojega načrta. Poiščite si družbo priiateljev. KOZOROG (oc 21. 12 do 20. 1.) Sledite svojim načrtom. Pazite se pred lažnjivci. Ne bodite ljubosumni. VODNAR (od 21. 1. do 19.2.) Preden sprejmete nalogo, preučite še enkrat položaj. Rešili boste vprašanje, ki vas muči. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Deležni boste precejšnje pozornosti. Manjša napetost v družini. Pismo 13. novembra 1976 Domača pesem jih druži Čeprav društvo Sava deluje v težavnih pogojih, mu uspeva uresničevati svoje poslanstvo med rojaki — Številna tudi gostovanja iz matične domovine OlD NAŠEGA BONSKEGA DOPISNIKA FRANKFURT, novembra — »Jesenski piknik je bil dober start v jesensko delovno obdobje; kegljaško srečanje med ekipama Sava I iz Giessna in Sava II iz Frankfurta se je končalo v korist rojakov iz osrčja Hessna, zato je seveda frankfurtska ekipa takoj napovedala povratno srečanje v okviru kegljaškega turnirja, ki bo ob dnevu republike«. Takole kramljajoče od časa do časa obiskuje s pisemskimi vabili »naša Daniela« slovenske rojake, ki jih že več kot tri leta združuje društvo »Sava« v Frankfurtu in okolici. Naftagas bo vrtal v Gvineji Prvo dovoljenje Gvineje za raziskovalna dela — Vrtanje 80 km od obale NOVI SAD, 11. nov. (Tanjug) — Kmalu bodo v Gvineji ob Atlantskem oceanu, 80 milj zahodno od gvinejske o-bale, jeli uresničevati poslovni sporazum, ki ga je Naftagas podpisal z vlado te države — navrtali bodo prvo vrtino za odkrivanje nafte. To je hkrati tudi prvo dovoljenje ki ga je ta država dala za raziskovalna dela. Strokovnjaki Naftagasa si obetajo uspehe pri iskanju »črnega zlata«. Generalni direktor kombinata Naftagas, Branko Jove-tič, je ocenil ta dogodek kot začetek širšega sodelovanja z državami v razvoju; ta delovna organizacija pripisuje tem delom poseben pomen, še zlasti po peti konferenci neuvrščenih držav v Colombu. Te dni se bo strokovna delegacija kombinata pogovarjala o ' sodelovanju še v treh prijateljskih afriških državah. Novi srednjeročni plan razvoja za odkrivanje nafte in plina v naši državi in tujini predvideva, da bo Naftagas vložil skoraj 5 milijard dinarjev. Za raziskavo na območju ožje Srbije bodo v tem času porabili 460 milijonov dinarjev ali 130 milijonov več kot v minulih 27 letih, na Kosovu pa bodo investirali v te namene 66 milijonov dinarjev. Odkrivanje nafte v državah v razvoju bo »stalo« 600 milijonov dinarjev. Razen tega bodo za proizvodnjo nafte in za nova naftna polja v državi in tujini porabili 4,8 milijarde dinarjev, od tega le v državah v razvoju 2 milijardi. Vaš dnevnik -1 ■ ■ Primorski I « dnevnik ! Zadnje vinske trgatve se še vsi lepo spominjajo, dvorana, ki so jo tokrat izbrali, je bila skoraj premajhna za več sto veseljakov. Kdor pa napove tako domača imena, kot so Marjana Deržaj, Braco Koren, Sonj? Gaberšček ali Jože Logar kot napovedovalec, ta seveda lahko računa na dober obisk. Dober uspeh pomeni tudi kakšno marko čistega v blagajni, to »Pa ne boste rekli, da sem samo še suha veja, ki v nebo moli svoj nemi jaz?« vprašuje koroški pesnik Andrej Kokot. V Prešernovi hiši v Kranju je razgrnil svoje pesniške liste, razgrnil je svojo bolečino in nam jo ponudil Besede sprašujejo in obtožu jejo, - Obtožujejo tudi dokumentarni posnetki našli ja, ki se je razdivjal po Koroškem v Avstriji. Toda popotnik, ki stopa po današnji Koroški, ne mara nasilja, ne mara grabežljivih rok, ki želijo zmleti še tisto malo, kar je ostalo. Stopa počasi- Tu in tam mirno postane in s pogledom poišče dah stare Koroške. Og pa spet omogoča skromnemu društvu kaj novega. Frankfurtska »Sava« si je nedavno našla svoje društvene prostore skupaj s nes-sensko zvezo jugoslovanskih zdomskih nogometnih klubov. V stari stanovanjski hiši (Alte Grasse 37) sicer lahko vadijo s svojimi pevci od pol osmih do devetih zvečer, za širšo javnost pa takšnile prostori le niso. Niti čitalnice leda si staro kljuko, opornik, leseno stopnišče ali drevo, samotno klop ali vojvodski prestol. Išče stare spomine. Tak potnik je Marko Aljančič. Njegove blago otožne fotografije, polne simbolič nosti, nas skozi zgornje pros. tore galerije pripeljejo do ko roškega gosta. Pesnik in fotograf nadaljujeta pot literamo-likovnih srečanj, ki je v kranjski galeriji tokrat že tretje. Avtor fotografij Marko Aljančič, ki se pojavlja v družbi s pesnikom že drugič, je zbral svoja dela pod naslovom Sonce skrilo je obraz Besede si je sposodil pri koroškem pesniku Antonu Ku- niti drugačnega sestajališča si ne morejo privoščiti. Zato že razmišljajo o novi, ustreznejši kombinaciji. Pevski zborček je velika ambicija frankfurtskega slo. venskega društva, odkar so ga pred leti ustanovili. Neumorna tajnica društva Daniela Zula je tudi pevovodkinja. »In ker smo že ravno pri petju, naj vam sporočim, da je pri nas tudi pevska sekd- lnigu. Njegovi popotni zapiski nas, nič hudega sluteče, pripeljejo do besed, ki pripovedujejo o neizprosni, tra. gični sedanjosti koroških Slovencev v Avstriji. Andrej Kokot Je pesniške liste, ki jih je izdala-založba Lipa v Kopru, opremil s fotografijami uničenih slovenskih obeleženj, svoj poudarek razstavi pa je dodal še Drago Holyn-ski s povečavami teh fotografij. Pesnik se je doslej predstavil že z dvema pesniškima zbirkama: Zemlja molči — 1969 in Ura vesti — 1970, ki sta obe izšli v Celovcu. Na razstavi, ki se izteka. so pesmi, nastale 1972 leta. B. S- ja. Vaje imamo vsak petek. Zelo bomo veseli, če se nam pridruži še čimveč rojakov.« O petju se pogovarjamo zato, ker je društvo pravkar sprejelo v goste mariborski akademiski pevski zbor »Bo ris Kraigher«. Tudi tokrat se ni bilo treba pritoževati nad obiskom. V Frankfurt »zaide« razmeroma dosti naših kulturnih ansamblov. Tu smo gledali ljubljansko mladinsko gledališče pa dramskega igralca Jožeta Zupana in celo vrsto zabavnih ansamblov. Drugače pa so v Frankfurtu kegljači tisti, ki navezujejo največ stikov z drugimi društvi. Pravkar so se odpravljali k svojim sosedom, k društvu »Maribor« v Hil-den pri Diisseldorfu, da bi se najprej pomerili v kegljanju, nato pa na njihovi zabavi skupaj porajali. »Sava« deluje v razmeroma težjih okoliščinah kot nekatera druga naša društva. Najprej je v Frankfurtu in okolici razmeroma malo slovenskih ro-jakov, pa še ti so daleč vsaksebi. Slovenska do. polnilna šola nekaj staršev sicer zbližuje, ampak za stalno jedro društva to ni dosti. Veliko samoodpovedova-nja je treba, če hočeš pripraviti kakšno prireditev. Pionirji tega društva (Janko Zemljič, Ciril Podmilšek in drugi) so sicer še vedno zvesti, ampak prava duša je ostala tajnica, »naša Daniela«, poudarja tudi sedanji predsednik Jože Gašperšič. Veliko organizacijsko in gmotno oporo pomenijo društvu naša predstavništva, posebej še Ljubljanska banka. Društvo ima kaj delavno podružnico v 50 km oddaljenem Giessnu (vodi jo Leopold Abram), v malce manj oddaljenem hec-senskem glavnem mestu Wi-esbadnu pa jim še ni uspelo združiti naših ljudi (ki jih je zadnje čase vse manj, odkar so odšli naši gradbeniki). V društvu se pravkar pripravljajo na skupno proslavo Dneva republike. Skupno pomeni, da jo bodo imeli vsi Jugoslovani skupaj. V Frankfurtu namreč deluje (včasih bolj včasih manj živo) jugoslovanski kulturni center, ki je po zločinskem umoru našega konzula prevzel njegovo ime »Edvin Zdovc« V tem centru je bil Zdovc na svoj zadnji večer na proslavi Prešernovega dne, ki ga je pripravilo društvo »Sava« skupaj s slovensko šolo. Kadar kdo omeni pokojnikovo ime, nastane med našimi tu kratek premor, našimi tu kratek premolk. ANTON RUPNIK Kratek stik Dijaki kamniške gimnazije Rudolfa Maistra so se v ponedeljek odpravili z devetimi avtobusi na izlet — ne v deveto deželo, ampak samo čez Karavanke na Koroško. Nobenega drugega namena ni imela ta dijaška ekskurzija kot spoznati kraje in ljudi, ki so nam blizu. Bilo pa je to, povsem nepričakovano neveselo potovanje. Kamničani so se namreč namenili obiskati tudi slovensko gimnazijo v Celovcu, ustanovo, ki nam jo avstrijski uradni in neuradni propagandisti tako radi mečejo pod nos kot dokaz velikodušnosti do koroških Slovencev (ki bi lahko imeli celo ravno tako lep ali celo lepši kulturni dom v Celovcu, ko si ne bi bili izbrali tako nerodnega kraja v mestnem središču). Toda tu je prišlo do kratkega stika: policijske oblasti so namreč ravnatelju dr. Pavletu Zablatniku izrecno prepo- vedale sprejeti kamniške dijake v gimnaziji ... Kratko srečanje, med katerim so predstavniki kamniške šole izročili celovškim kolegom darila, ki so jih prinesli v spomin, je tako minilo kar pred zaprtimi vrati, v tesnobnem ozračju. Ne obisk pri Gospe Sveti ne pot v Rož in Sv. Jakob nista mogla pregnati grenkega okusa, da so dijaki iz Slovenije onstran Karavank uradno nezaželeni. A če je bila izkušnja trpka, pa je bila ekskurzija vsekakor poučna. Nemara pa so ga kamniški dijaki polomili, ker so šli na izlet na lastno pest, ne pa na povabilo deželnega glavarja ali heimatdienstovskih propagandistov, ki vabijo Slovence, naj se na lastne oči prepričajo o dejanskem stanju na Koroškem. Ali pa morda niso prišli na Koroško v pravem trenutku. Kakorkoli že, zanesljivo so se vrnili z občutkom, da je nekje nastal kratek stik in to ravno tam, kjer naj ga po trditvah uradnega Celovca in Dunaja nikakor ne bi bilo ... Popotnik, poglej V kranjski Prešernovi hiši razstavlja svoje pesniške liste koroški pesnik Andrej Kokot — Tudi fotografije SRDITA KAMPANJA ,Konzervna vojna' V nekaterih državah ZDA se bodo volilci odločali, ali steklenice in konserve odmetavati ali vračati trgovini OD NAŠEGA NEWYCRSKEGA DOPISNIKA NEW YORK, novembra — Volivci v štirih ameriških državah naj bi to jesen z glasovanjem odločili, ali so za ali proti temu, da steklenice in konserve mečejo proč, ne pa jih vračajo trgovini. Vprašanje se zdi nepomembno, toda sodeč po udeležencih obeh strani, pa tudi po srditosti kampanje, gre za nekaj veliko globljega. Ni izključeno, da bo izid teh referendumov — prvi bo v državi Michigan, sledili pa mu bodo v Massachusettsu. Coloradu in Mainu — pokazal pota ameriške miselnosti v vež ji meri kot same predsedniške volitve. „Knjizevmski konzul na Češkem" Slovensko-češka knjiga o življenju in delu Otona Berkopca Ob koncu oktobra je izdala Studijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu več kot 80 strani obsegajočo knjigo, ki je v zvezi z življenjskim jubilejem zaslužnega kulturnega delavca iz Bele krajine dr. Otona Berkopca. Ta knjiga je najtehtnejša počastitev njegove sedemdesetletnice, ki bo 6. decembra. Mladi češki slovenist dr. Jaroslav Pànek ie avtor knjige »Dr. Oton Ber-kopec. Življenje in delo. Bibliografija za leta 1926^—1975. Zares je izdaja te knjige naj lepše ovrednotila tega najaktivnejšega posredovalca med jugoslovansko, predvsem pa slovensko in češko kulturo. Več kot dvanajst strani zavzema slovenski tekst študije o Berkopčevi osebnosti in njegovem delu, tekst, ki je natisnjen tudi v češkem izvirniku in izpopolnjen z bibliografskimi podatki o slavljencu. Na 39. strani se začenja skrbno obdelana bibliografija Berkopčevih spisov iz slavistike in knjižničarstva; pri tem najbolj opozarjajo nase njegovi prevodi iz slovenščine v češčino in zlasti njegovi številni informativni in kritični spisi s tematiko iz slovenskega slovstva. Preglednost te bibliografije olajšuje tudi imensko kazalo ob koncu knjige, tri celostranske fotografije pa bralcu živo predstavljajo prikupno osebnost tega »književniškega konzula na Češkem«, kakor ga je imenoval Ivan Potrč. Zamisel ravnatelja Studijske knjižnice Mirana Jarca Boga Kcmelja, da v tej obliki odpre širšemu krogu pogled v življenjsko delo našega najpomembnejšega bohemista in slovensko-češkega literarnega delavca, je vredna vsega priznanja. Hkrati je to izredna publikacija tudi zato, ker se v nji, natisnjeni na slovenskih tleh, združujeta slovensko in češko besedilo; tako se tudi s te plat; uvršča med izrazite dokumente slovensko-češkega zbliževanja. B. B. Vojna za glasove je neprizanesljiva. Nasprotniki proizvodnje steklenic in kon-serv, ki jih ljudje po uporabi odrvržejo, so zbrali na tisoče prostovoljcev, ki ob avtomobilskih cestah zlagajo grozljivo velikanske kupe praznih pločevink in steklenic. Neki funkcionar uprave za ceste v Michiganu prah. da ne more več gledati, kako z denarjem davčnih obveznikov, ki ga izdajajo za snago, plačujejo razsipanje surovin, energije in člo škega dela, vloženega v proizvodnjo reči, ki jih ljudje odmetavajo. Neki funkcionar združenja delavskih unij v isti državi pa pravi, da bo na tisoče delavcev ostalo brez dela, če bo predlog sprejet. Predlog je enostaven: trgovina bi bila dolžna vračunavati kupcem 5 do 10 centov pologa za steklenico ali pločevinko. Potrošniki bi bili tako zainteresirani, da bi vračali embalažo trgovinam, te pa bi pritisnile na tovar ne, da bi izdelovale takšne steklenice, ki se ne stro zlahka, m take pločevinke, ki jih, je mogoče znova jporabiti. Pristaši predloga se sklicu, jejo na nedavno izjavo predsednika »Coca-cole« v ameriškem kongresu, kjer je priznal, da so cene coca-cole, v steklenicah, ki jih ni treba vračati, povprečno za 30 do 40 odstotkov višje kakor v tistih trgovinah, ki tako kot nekoč, še vedno prevzemajo steklenice nazaj in vračajo kavcijo. Nasprotnikom predloga pa je uspelo pridobiti celo vrsto pristašev: tovarnarje embala že, proizvajalce piva in brezalkoholnih pijač, trgovine, kakor tudi delavske zveze iz teh panog. Ta zveza nasprotnikov predloga je nedavno osnovala odbor, ki so mu dodelili milijon . dolarjev za kampanjo proti predlogu. Poleg tega nameravajo družbe potrošiti še 2,5 milijona do larjev za kampanjo po tele viziji. Značilna televizijska zgodbica (plačana s tem denarjem), prikazuje staro ženico, ki vleče iz samopostrežne trgovine po stopnicah voziček, do vrha naložen s steklenicami in konzervami, zraven pa tarna, ker bo vse to morala pripeljati spet nazaj v trgovino. To ni prvi poskus prista šev čistosti okolja, da bi prodrli s takim predlogom. Niso pa uspeli nikjer, razen v Oregonu, manjši državi na zahodu, kjer so po uveljavitvi tega predloga za polovico zmanjšali stroške, ki so jfh prej imeli s čiščenjem mest in cest. Podoben zakon je sprejela še nekaj manjša dr žava — Vermont. Toda pred log, da bi ta zakon vpeljali za vse ZDA, je bil že nekaj, krat izpodbit. Izgovor je bil, da bi ameriško industrijo to veljalo 82 tisoč delovnih mest. Zveza proti zagovornikom čistosti okolja v Michiganu in treh drugih ameriških državah prav tako opozarja na to, koliko ljudi bo ob delovna mesta. V Oregonu pripominjajo, da so krajevne tovarne porabile 6,5 milijona dolarjev za preureditev in da so zaprle 225 delovnih mest. Kakor trdijo, bodo posledice v gospodarsko neprimerno močnejših državah veliko hujše. V mestecu Char lotte v Michiganu, kjer dela ena največjih ameriških tovarn steklenic, je zavladal pravi pleplah. Kakih 800 delovnih mest je namreč ogrc I Ženih, kajti delodajalci trdijo, da se bržkone ne bodo izplačali stroški za to, da bi tovarno usposobili za proizvodnjo obstojnejših steklenic od sedanjih, ki so name. njene za enkratno uporabo Neki popevkar si zdaj — s pomočjo denarja za kampanjo proti predlogu — pri. dobiva širšo slavo s prepevanjem svoje naj novejše »balade«, v katen poz:va, da je treba preprečiti propadanje mest. Zagovorniki čistosti okolja pa trdijo drugače: nekaj delovnih mest v proizvodnji bo res ukinjenih, toda prav toliko novih bodo odprli v prometu, v trgovini, pa tudi v prevozu steklenic od t-rgo. vine do tovarn, ki jih bodo ponovno napolnile. Račun je seveda težko izvedljiv. Vsekakor so se za-govarniki čistosti okolja spopadli z glavno razvojno težnjo povojnega ameriškega gospodarstva, težnjo, ki izhaja iz dejstva, da je proizvodnja spričo naraščajoče produktivnosti dela čedalje cenejša, storitve pa so spričo manjših možnosti za rast produktivnosti absolutno in relativno čedalje dražje. Ta težnja napeljuje ekonomiko razvitih dežel k »ekonomiji odmetavanja«: vse od papirnatih robcev (namesto robcev iz tkanine) do montažne cerkve iz desk (namesto večne katedrale). Ali se lahko povrnejo časi, ko so čevljarji znova m znova popravljali in krpah ene in iste čevlje, medtem ko danes en par čevljev težko preživi eno sezono? Gospodarska kriza v letih 1974—1975 je nekoliko orna-jala vero v to vrsto gospodarstva. Referendum o steklenicah in konservah v Michiganu, Massachusettsu, Coloradu ter Mainu bo zato še najbolj pokazal, kako razš-r-jeno je mnenje, da po sedmih debelih prihaja sedem suhih let. Kot je za zdaj videti iz anket, bo 60 odstotkov državljanov teh držav glasovalo proti odmetavanju steklenic in konserv. DRAGISš BOSKOVIČ BERITE REVIJO DAN M :«•»(•«•••••••••••ei »••••a Prvi moderni klasik kitajske književnosti Kaj prinaša Lu Hsin? Le spomin na velikega človeka in umetnika ali napoved spremembe ___Smrt treh vidnih kitajskih vodite- Ijev — Cu K n la ju, Ču De ja in Mao Ce-tunga v enem samem letu je bila očitno izredno močan katalizator diferenciacije v kitajskem političnem vrhu. Zdi se namreč utemeljena ocena, da do tako ostrega spopada v vrhu ne bi prišlo tako hitro po Maovi smrti, če ne bi bilo ravnotežje sil omajano ££_s prejšnjo smrtjo Cu En-laja in Ču Dejo.: ---------------------------- Morda je prav ta splet okoliščin tudi vzrok, da je boj za Maovo dediščino razmeroma hitro dobile tudi vse-bmsko-poditične poudarke, vsekakor hitreje, kot je bilo pričakovati; vsi opazovalci so se namreč strinjali, da je po Maovi smrti sicer mogoče pričakovati določene spremembe, da pa bodo morali miniti meseci ali celo leta, preden bo jasno, kakšne bodo. Gledano v luči sedanjih dogodkov pa se zdi, da se obdobje po Mau pravzaprav m začelo z Maovo smrtjo, ampak že z zadnjo fazo bolezni in potem smrtjo Cu En-laja. Tako so nekateri namigi na vsebinske politične spremembe vendarle imeli zadovoljivo »inkubacijsko« dobo. če je to res, potem je razumljivo, da je interpretacija maoizma razmeroma hitro lahko dobila nekatere nove konkretne poudarke, na primer v gospodarski politiki, zlasti močno pa v — kulturni. ... ^,° aretaciji »Šanghajske skupine« štirih radikalov, med katerimi je tudi Maova vdova Ciang Čing, ki je v zadnjem desetletju imela v rokah kulturno politiko, je centralno partijsko glasilo »Žen Min Ži Bao« objavilo dva članka, posvečena kulturnim vprašanjem. Kot je v kitajskih polemikah pač navada, je v obeh člankih okoli-šanja več kot jasnih besed in obakrat gre za snov, ki na prvi pogled ni povezana s tekočim političnim položajem. Junak obeh člankov je prvi moderni klasik kitajske literature Lu Hsin; v prvem članku je bilo rečeno, da je pravzaprav Lu Hsin začel kulturno revolucijo na Kitajskem, v drugem pa je zapisano tudi tole: »Veliki voditelj in učitelj predsednik Mao je poudarjal: Pot, po kateri je šel on (to je Lu Hsin — op. p.) je pravilna pot nove nacionalne kulture na Kitajskem.« Članka sta časovno resda sovpadla z obletnico Lu Hsinove smrti (umrl je 19. oktobra 1936), vendar je le malo verjetno, da bi bilo tàko pisanje samo nekakšen pietetni davek, zlasti še, ker je že samo omenjanje imena Lu Hsina dogodek, ki ima skoraj zven rehabilitacije; od kulturne revolucije dalje je bil Lu Hsin namreč »na indeksu«, o njem niso v javnosti ne govorili ne pisali, v šolah ga niso spoznavali in njegova dela se niso pojavljala v knjigarnah. Njegov »povratek« bi bil že sam po sebi dogodek, če pa je pospremljen še z ugotovitvijo, da je pravzaprav on nosilec kitajske kulturne revolucije in je to podprto z avtoriteto Mao Ce-tunga, ki njegovo pot daje za zgled, potem je to lahko samo še nekaj več — bržda napoved določene preusmeritve v kulturni politiki. O vsebini neke politike je pač mogoče in dovoljeno soditi po simbolih in geslih, s katerimi operira, čeprav med konkretno politiko in njenimi simboli seveda ni vselej popolnega sozvočja. Toda če se Lu Hsin zdaj po- javlja v funkciji nekega simbola in gesla, potem je pač najmanj, kar je ob tem vredno storiti, vprašati se: Kdo in kaj je človek, ki mu je štirideset let po smrti dodeljena očitno pomembna vloga v notranjih bojih sodobne Kitajske? Lu Hsin (to je njegov pisateljski psevdonim, medtem ko je pravo ime Ču Šu-žen) je bil rojen leta 187? v uradniški družini v provinci Šaosin. £fudi-ral je na Japonskem, kamor je prišel leta 1902 in ostal do leta 1909; najprej se je vpisal na medicinsko fakulteto, toda kmalu je prevladalo zanimanje za naravne vede, potem pa za filozofijo in književnost. Kitajska je v teh letih doživljala mučno obdobje propadanja in za mlade izobražence je bilo tedaj osrednje vprašanje, kje so vzroki propada in kaj storiti, da bi Kitajska znova ozdravela. V skladu s tradicionalnim etičnim in filozofskim svetom je bilo to iskanje usmerjeno v človekovo notranjost. Tudi za Lu Hsina je bilo tedaj prvo vprašanje tole: Kakšen naj bo idealni človek in v čem so pomanjkljivosti nacionalnega značaja Kitajcev, ki jim onemogočajo doseči ideal? Že na Japonskem je začel nastopati v publicistiki; ukvarjal se je predvsem s kulturnimi in z etičnimi vprašanji. Po vrnitvi v domovino se je gibal v krogih naprednega izobražen-stva v Pekingu. Z drugimi vred je navdušeno pozdravil padec monarhije leta 1911, a ker se stvari niso čez noč izboljšale, se je za več let umaknil v samotno preučevanje kitajske klasike. Maja 1918 je bila v literarni reviji Sin cinjan (Nova mladina) objavljena novela »Norčevi zapiski«. Podpisan je bil Lu Hsin, ki je bil tedaj star skoraj že sedemintrideset let. Za literarnega začetnika je to nekam pozno, toda zato je bil Lu Hsin tedaj zrel človek, z nakopičenim obširnim znanjem in tudi nemajhnimi izkušnjami. Prav zato je ta njegov prvenec (novelo objavljamo na zadnji strani priloge) zrelo delo, ki je tedaj kot bomba delovalo v krogih izobražen-stva. V bistvu je to namreč nekakšna filozofska, moralna in književna deklaracija, ki ji je Lu Hsin ostal zvest do smrti in ki je okrog sebe zbral neformalen krog napredne kitajske inteligence, ki je odigrala veliko vlogo v meščanski revoluciji (1924 do 1927), pozneje v državljanski vojni in nekateri še pozneje v socialistični revoluciji. Od tedaj je Lu Hsin objavljal redno in veliko. Svoj umetniški credo je morda najbolje razložil sam, ko je v zvezi s svojo znamenito novelo »Resnična zgodba o A-kjuju«, ki mu je prinesla svetovno slavo in prevod v domala vse kulturne jezike, zapisal: »Ali se mi je posrečnlo narisati dušo sodobnega U ajca? Ne glede na moja prizadevanja, se mi to vendarle ni kdove kako posrečilo. Ne vem, kaj menijo drugi, toda meni se zdi, kot bi bil vsakdo od nas obdan z visoko steno, kot da nas stene ločujejo in ovirajo naše stike. Nekoč davno so naši stari misleci, tako imenovani modrijani, odkrili razliko med višjimi in nižjimi in razdelili vse prebivalstvo na deset slojev. In čeprav stara delitev zdaj ni več v rabi, je njen duh še živ, povrh pa še pritiran do skrajnosti — razlike so se pojavile celo v telesu vsakega posameznika, tako da so roke začele prezirati noge kot nekaj nižjega. Narava je napravila človeka nenavadno umetelno — nihče ne more čutiti telesnega trpljenja drugega. Naši modrijani in njihovi sledniki pa so pohiteb še povečati belo liso, ki jo je pustila narava — tako da nihče tudi duševnega trpljenja drugega ne bi mogel dojeti... Težko je orisati globoko molčečo dušo kitajskega ljudstva. Konec koncev smo mi že zelo staro ljudstvo, pa vendar še nismo prišli do reform. Zato smo še vedno ločeni drug od drugega in celo roke ne razumejo nog. Naj si še tako prizadevam dokopati se do te duše, vedno se zaletavam v nekakšno odutjenost. Ljudstvo je obdano z visoko steno, toda nekoč se bo moralo zbuditi, prestopiti zid in spregovoriti. Dokler pa se to ne zgodi, lahko pišem o življenju Kitajcev le na osnovi lastnih posamičnih opazovanj.« In Lu Hsin je pisal. Bil je namreč vernik pisane besede, verjel je, da književnost lahko vzgaja človeka, predvsem pa prebudi v njem osebnost. To pa je bila zanj najpomembnejša naloga, kajti kitajska družba njegovega časa je imela za sabo že tisočletno tradicijo dušenja, uničevanja in omalovaževanja osebnosti, tako da je že veljalo mnenje, da je Kitajska drugačna kot druge dežele, da tu individualnosti ni ali pa da je povsem nepomembna. Lu Hsin se je z vso svojo umetniško močjo uprl takemu pojmovanju, uprl na način, ki je bil v kitajski književnosti in misli nov, vznemirljiv in celo šokanten. V književnost je z izredno silo prinesel vsakdanje življenje in majhnega človeka, predvsem vaščana, toda v povsem določenem okviru — v okviru krivice, trpljenja in smrti. Kajti ce je kaj v življenju človeka individualno, potem je to trpljenje in njegov najvišji izraz — smrt. Lu Hsin je s strašno močjo nekakšnega psihološkega naturalizma zakopal obtožujoči prst v krivice in trpljenje večinske Kitajske in tako postal neizprosen tožnik razmer. To je — na grobo prikazana — ena plat njegove »kulturne revolucije«, ki je vnesla v kitajsko kulturno življenje prve polovice tega stoletja tematsko, miselno in etično revolucijo. Druga nič manj pomembna plat je njegovo prevajalsko in publicistično delo. Lu Hsin je sicer zelo dobro poznal kitajsko klasiko, vendar se je jasno zavedal, da sodobna Kitajska za svoj preporod ne more črpati moči samo iz svoje starine, mora jo črpati tudi iz vsega tistega najboljšega, kar sta dali zahodna civilizacija in kultura. Zato je imel za svoj nacionalni dolg seznanjati svoje sodobnike z največjimi dosežki angleške, francoske, ruske, nemške, poljske in druge zahodnoevropske romantike in klasike. V že omenjenem članku v »Zen Min Ži Bau« je med drugim rečeno, da je Lu Hsin menil, da je »prevajanje integralni del revolucije in zavzemal jasno proletarsko stališče ter pogled do izbora del, ki jih je prevajal...« To bi torej pomenilo, da so po mnenju tistih, ki imajo zdaj krmilo kitajske kulturne politike v rokah, »integralni del revolucije« Tolstoj in By-ron, Mickiewicz in Gogolj, Hugo in Heine, kajti o vseh teh je Lu Hsin pisal, jih prevajal in propagiral. Zdaj pa navedimo besede, ki jih je decembra 1966 na mitingu kulturnih delavcev in umetnikov v Pekingu izrekla Ciang Cing: »Imperializem je umirajoči kapitalizem, je parazitski in gnil. Moderni revizionizem je proizvod imperialistične politike in vrsta kapitalizma. Oni (kapitalisti in revizionisti — op. p.) ne morejo ustvariti nobenega dobrega dela. Kapitalizem ima večstoletno zgodovino, vendar ima zelo malo »kla- sikov«. Ustvarili so sicer nekaj del, ki posnemajo »klasike«, vendar so ta dela stereotipna in ljudem niso več všeč. To je propad. Na drugi strani so nekatere stvari, ki preplavljajo tržišče, kot na primer rock'n roli, jazz, strip-tease, impresionizem, simbolizem, fovizem, asbstraktna umetnost, modernizem — tega ni ne konca ne kraja — ki so vse namenjene zastrupljanju in paraliziranju človekovega duha.« Hud primitivizem, ki veje iz gornjega citata, je bil dobrih deset let kulturna politika Kitajske, ki je m:d drugim povzročila popolno izolacijo od kulturnih dobrin modernega sveta. Groteskno je, da je takšna kulturna politika v :.n-rnu revolucije ponovila napako, zaradi katere so graditelji moderne kitajske kulture na čelu z Lu Hsinom najl-aje obtoževali stari sistem: znova je uvedla izolacionizem in znova je človeško individualnost podredila neki abstrakciji. Iz vsega navedenega je najbrž že mogoče vsaj zaslutiti, v čem je temeljna razlika med kulturo, kot si jo je zamišljal in jo uresničeval Lu Hsin, in med kulturo, kot si jo je zamišljala in uresničevala Ciang čing. (Pri tem se je seveda treba zavedati, da sta Lu Hsin in Ciang Cing v marsičem le simbola, le najbolj izpostavbe-ni in vidni zastavi dveh širših, toda nasprotujočih si konceptov kulturnega in siceršnjega razvoja. Lu Hsin in Ciang Cing sta tako rekoč le predstavnika dveh šol, dveh pogledov, ki zajemajo dosti širši krog, kot ga pomenita samo ti dve imeni.) Zdi se jasno, da javna priznanja, ki jih je zadnje čase deležen Lu Hsin, ne morejo pomeniti nič drugega kot grajo in celo nezaupnico politiki Ciang Cing. kajti med njo in Lu Hsinom je tak prepad, da še tako široka kulturna politika ne more v svoj okvir sprejeti obeh. Ce torej Lu Hsinova »rehabilitacija« napoveduje spremembo smeri — potem bo ta sprememba remeljita. Ce pa to ni teko, če je oživljanje Lu Hsina le neverjetno naključje, potem je v vsej tej napaki vendarle nekaj vrednega: obudila ie spomin na velikega človeka in umetnika, ki je bil tako brezkompromisno pošten, da je v eni svojih pesmi v prozi iz »Divjih trav« zapisal tudi tole: »Kadar človek zaspi tako globoko, da izgubi občutek časa, se mu lahko primeri, da pride njegova senca k njemu po slovo govoreč mu takole: Ce je v raju kaj, kar mi ni všeč, nočem iti tja; če je v peklu kaj, kar mi ni všeč, nočem iti tja; in če je v vašem zlatem svetu prihodnosti, kaj, kar mi ni všeč, nočem iti tja.« Janez Stanič PRIMORSKI DNEVNIK 6 13. novembra 1976 EHI ■a Koliko bo koruze? Z letošnjim pridelkom smo zadovoljni, saj bomo v SFRJ predvidoma nabrali 9,1 milijona ton koruznega zrnja LJUBLJANA, 8. novembra — Ob pogostih spremembah vremena raste zaskrbljenost zaradi spravila koruze. Koliko je bomo pridelali letos? Kakšna bo njena cena? Tega ne ugibajo le živinorejci, ampak tudi porabniki mesa. Dražja koruza bi zvišala ceno krmil in stroške pitanja, ti pa bi spet pritiskali na cene v mesnicah. Podobno bi bilo pri koruzni moki, zdrobu in drugih izdelkih iz koruze. Poročila, ki prihajajo s koruznih polj, so včasih zares zaskrbljujoča. Da je zarad. dežja obiranje prekinjeno, zvemo po dvakrat ah tudi tn. krat tedensko. Ce se spomnimo, da so koruzo začeli obirati kasneje kot nekatera prejšnja leta. ker je zaradi neugodnega poletnega vreme na začela zoreti bolj pozno, na.s take vesti še bolj vznemirjajo. Treba pa se je tudi spomniti, da so bila lani m nekatera prejšnja leta polja veliko bolj razmočen' in so kombajni in traktorji, ki so odvažali koruzno zrnje, po-gosteje obtičali v blatu kot 'etos. Obiralce koruze letos bolj ovira dež kot blato. Ko neha deževati, na mnogih poljih lahko takoj nadaljujejo delo. Pri spravilu koruze ni ta ke nevarnosti, da bi se je veliko raztresle po polj'h, če ni obrana takoj, ko dozori, kot npr. pri žetvi pšenice. Hitro spravilo koruze je bolj pomembno za pravočasno setev psen'ce na tistih poljih. Tudi za to, da bi jo pospra. vili pred trajnim poslabšanjem vremena. Po ocenah, zbranih do 20. oktobra, naj bi letos pridelali v vsej državi okoli 9,1 milijona ton koruznega zrnja. Lanski pridelek je bil za okoli 300.000 ton večji, kar je le 3 odst. Letos je koruza posejana na 2,364.000, kar je za okoli 1000 ha več kot lani. Ce se spomnimo nekaterih poletnih napovedih, koliko škode je suša povzročila koruzi — v nekaterih krajih je res veliko več kot drugod — smo s predvidenim skupnim pridelkom kar zadovoljni. Oktobrska ocena pridelka bo morda še presežena. Družbena posestva v Slavoniji m Baranji so v začetku ob'ra-nja dosegla poprečno le 57 stotov na hektar, do konca oktobra pa so zvečala na 58 stotov, kar je skoraj za 2 odst. Kombinat Belje pa je zvečal začetno poprečje 72 na 74 stotov, čeprav tudi tam vreme ni bilo ugodnejše kot drugod. Družbena posestva v Vojvodini naberejo poprečno 70 stotov, kmetje pa 54 stotov na hektar, imajo pa 28 odst. posejane koruze v vsej državi. Poprečje za vso državo ob lanskem rekordnem pridelku pa je bilo slabih 40 stotov na hektar. Tudi po ceni koruze na blagovni borzi v Novem Sadu lahko sklepamo, da kmetovalci računajo na velik pride, lek. Po jesenskem zmžanju na okoli 2,25 din za kg se cena lanske koruze že več ted nov ne spreminja. Letošnja koruza, posušena v sušilnicah. je le za 5 par dražja. Ponujajo je dovolj. Torej ne računajo na zvišanje cene za- radi premalega pridelka. Bolj jih skrbi, kako ga obvarovati pred plesnobo. Pogost dež. čeprav le prši, in megla zadržujeta v koruzi veliko vlage. Tudi v koruznjakih, v ka. sršnih še mnogi kmetje shranjujejo koruzne storže, se v takem vremenu slabo suši. Sušilmc pa je premalo celo za koruzo družbenih posestev. To bo treba upoštevati za prihodnja leta — za letos je namreč že prepozno — kajti lanski rekordni pridelek ne bo dolgo rekorden, saj se mu tesno približuje že letošnji. Lani smo pridelali za 17 odst. več koruze kot leta 1974. četudi je bo letos nekaj manj kot lani, je umestno vprašanje, kako je bil dose, žen tak uspeh. Vreme na mreč ni b'lo ravno naklonjeno pridelovalcem. Zato pa je bila boljša organizacija dela. odbrano seme in izdatnejše gnojenje. Podobno na mnogih zasebnih posestvih kot na družbenih. Naši strokovnjaki vzgajajo nove sorte hibridne koruze, kmetovalci pa jih sproti preizkušajo m kmalu zasejejo z njimi velika polja. V mnog'h vaseh, občinah in celo na širših območjih pri. reja.jo tekmovanja med pridelovalci koruze. Tudi v Sloveniji nekateri kmetje že trdijo — to so dokazali s svo. jim pridelkom — da en hektar dobro obdelane zemlje, zasajene z najustreznejšim semenom, lahko da celo več kot 100 stotov koruznega zrnja. Podjetnost, kmetijskih strokovnjakov je vidna enako na zasebnih posestvih — če kmetje delajo natančno po njihovih nasvetih — kot na družbenih. Niihova delavnost se širi na vse več zasebnih polj, kmetie pa spoznavajo, da le taka pot vodi k boljšemu življenju. Sodobna code-lava polj pa tudi laže kljubuje vremenskim nezgodam. JOŽE PETEK Programi naložb Do 1980 bodo na območju celjske podružnice LB porabili za nove naložbe 2249 milijonov CELJE, 8. nov. — Izvršilni odbor podružnice LB je sprejel osnutek srednjeročnega načrta od 1976 do 1980, ki upošteva tudi družbene dogovore o temeljih planov občin Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje in Žalec. V osnutku načrta predvidevajo, da bodo za nove naložbe namenili 2249 milijonov din, združenih v podružnici. Po načrtu, narejenem na podlagi ankete, so zbrali predlogov za naložbe v vrednosti .9 milijard din in pri tem ugotovili, da bi jih podružnica lahko sofinancirala 69 odstotkov, ne da bi poznala kreditno sposobnost investitorjev. Naložbe v prednostne dejavnosti, to je agroindustrijski kompleks bodo dosegle 1316, v razvoj manj razvitih območij pa 351 milijonov din ali skupaj 26 odstotkov vseh predvidenih naložb podružnice. V srednejročnem obdobju bo celjska podružnica kreditirala stanovanjsko graditev (6151 stanovanj) m komunalno dejavnost v višini 1451 milijonov din (176 odstotkov več kot v prejšnjem srednjeročnem obdobju). Računajo, da bo imel pomemben delež v strukturi vseh sredstev podružnice delež prebivalcev, saj ga cenijo na 1340 milijonov (21-odstotna letna rast), kredite prebivalstvu pa bodo povečali za 145 milijonov din (12-odstot-na rast). V razpravi so med drugim menili, da se je gospodarstvo neresno lotilo načrtovanja in ni dobrih programov, nespodbudno pa je tudi, da predvideni delež za industrijske naložbe znižujejo od 57 v prejšnjem na 46 odstotkov v sedanjem srednjeročnem obdobju. Izvršilni odbor je načelno soglašal s kreditiranjem furnirnice eksotičnega lesa v okviru LIK Savinja, čeprav je bilo treba odstopiti od prvotnega predloga, po katerem bi moral Slovenijales zagotoviti lastno udeležbo v višini 20 odstotkov predračunske vrednosti. Ta bo po novem lahko zagotovil le 10 milijonov, delež podružnice, o čemer bodo dokončno sklepali še ta mesec, pa se bo povzpel od prejšnjih 48 milijonov (30 odstotkov) na 65 milijonov (42 odstotkov predračunske vrednosti). Objekt bo stal predvidoma 160 milijonov m bo dal letno 13 milijonov 400 tisoč kvadratnih metrov furnirja. DRAGO HRIBAR Jubilej kulturnega hrama Deset let uspešnega delovanja Akademije znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine — UsmarjevaSka aktualnega znanstvenega dela v vsej republiki OD NAŠEGA SARAJEVSKEGA DOPISNIKA Te dni v Sarajevu proslavljamo pomemben dogodek za kulturo bosanskohereegovske družbe nasploh: desetletnico akademije znanosti m umetnosti ter petindvajsetletnico znanstvenega društva BiH, ki je bilo predhodnik oziroma temelj za ustanovitev akademije. Včeraj je bila slovesna pro- našega stoletja v Bosni in Hercegovini pač niso mogli razvijati akademije, kajti to je končno najpopolnejša, najvišja in najuglednejša organizacijska oblika znanosti in umetnosti pri vseh narodih sveta. Zanjo tedaj BiH še ni premogla dovolj znanstvenih kadrov Spomnimo se le nekaj po- stava, na kateri je sedanji | Matkov iz tistih časov, ko je predsednik bosanskohercegov-ske akademije Edhem čarno orisal pomen in razvoj te us tanove, nato pa je sledil kul-turnoumetniški spored. Da nes so se bosanskohercegov-ski znanstveni, kulturni in drugi družbenopolitični de- lavci zbrali k delovni..proslavi -dobi ' sredwiega'i'ftV'ifwisakega na znanstveno zborovanie v Skenderiji. kjer so. preiresa, li pereča vprašanja znanosti-in kulture v BiH in skušah dognati, kakšno je trenutno in prihodnje stanje na tem področju. Za Bosno in Hercegovino sta obletnici akademije ozi roma znanstvenega društva še posebej pomembni, kajti gre za okolje, ki je — ne po svoji krivdi — ostalo brez tradicije na znanstvenem ped ročju. Tega lahko razvija organizirano šele zadnjih 25 let in prvo je nastalo iz drugega, akademija iz znanstvenega društva. Sredi petdesetih let nastajalo znanstveno društvo. Pismenega je bila komaj tret jina prebivalstva, osnovno šolstvo pa se je šele začelo razvijati, kajti še več kot polovica naseljenih krajev je bila brez osnovne šole. To dovolj pove tudi o tedanji po- . šolstva. Univerzo je dobila ■ Bos« a nost pravzaprav šele začela razvijati v BiH na trdnejših temeljih. Tako je tudi znanstveno društvo — vanj so izbirali člane prav tako premišljeno, kot danes v akademijo — tmelo ob nastanku le 15 članov in ni moglo zajeti vseh področij znanstvenega delovanja. Vendar se je že tedaj v društvu izoblikovala tista politika delovanja, ki je še posebej značilna danes za akademijo: ukvarjalo se je z bistvenimi razvojnimi vpraša- nji Bosne in Hercegovine, pri čemer seveda ni zanemarjalo svoje temeljne naloge, da mora organizirati znanstvenoraziskovalno delo. Pri tem je bilo uspešno. Poglejmo spet nekaj podatkov, ki nam lahko pričarajo razsežnost tega dela. Danes je v BiH 40 visokošolskih in 60 znanstvenoraziskovalnih ustanov. To pomeni, da so povojni v tej republiki vsako leto odprli več kot 3 takšne ustanove. S kadri ni bilo težav, kajti vsak dan je v povprečju v BiH diplomiralo 6 ali 7 študentov, v vsem povojnem obdobju več kot 50AJ0. Znanstveno delo živi danes tudi v skoraj vseh večjih bo-sanskohercegovskih delovnih organizacijah. S tem je1 zna nost postala temelj za sodobno delitev človekovega dela oziroma je prodrla- v sleherno ustvarjalno poro bosan-skohercegovske družbe. Minilo je obdobje, ko so posamez niki menili, da je znanost sa ma sebi namen, zaprta v akademske ustanove. Akademijo znanosti in umetnosti je torej Bosna in Hercegovina dobila pozno, a kot logično posledico republiškega razvoja. Usmerjen« je v vse pomembnejše znanstvene probleme, raziskuje naravna bogastva in proizvodne zmogljivosti svoje republike, kot tudi njene splošne gospo- darske in kulturne dosežke. V svoje delo je zadnja leta vključila okoli 300 znanstvenikov in umetnikov, pri čemer je povezana z vsemi, ki lahko karkoli koristnega prispevajo k razvoju bosanskoher-cegovske družbe. Tako je doslej med drugim organizirala že več kot 20 velikih raziskovalnih načrtov, tako imenovanih makroprojektov, o naj. bolj perečih razvojnih problemih Bosne in Hercegovine. Odlika bosanskohereegovske akademije znanosti in umetnosti je tudi v tem, da se zavzema za praktično uporabo znanstvenoraziskovalnih dosežkov. Tako znanost približuje delovnim ljudem, kar pa ne pomeni, da se spušča na nižjo raven, temveč nasprotno — oddaljuje se od akademizma, s čimer postaja znanost' temeljni vzvod zdru-ženega dela Doslej je bosanskohercegov-ska akademija znanosti in umetnosti izvolila 58 rednih, 30 dopisnih, 38 domačih in 7 tujih članov Med domačimi člani se lahko z njenim naslovom akademika ponaša tudi nekaj Slovencev: France Bezlaj, Bogdan Brecelj, Bogo Grafenauer, Božidar Jakac, Franjo Kogoj, Anton Kuhelj in Josip Vidmar, medtem ko je Edvard Kardelj eden od njenih petih častnih članov. BOGDAN NOVAK NA LJUBLJANSKEM POKOPALIŠČU ŽALE Upepelitve in nov obred Po dveh desetletjih premišljevanja in odlaganja bo Ljubljana dobila najsodobnejši krematorij in novo žalno stavbo — Rok: 1. november leta 1977 LJUBLJANA. 8. nov. — Deset odstotkov vseh, ki umro v Ljubljani, prepeljejo svojci upepelit v Gradec ali v Beljak, včasih tudi v Beograd. Vse pogostejše zahteve za upepelitev ter pomanjkanje prostora za klasične grobove na ljubljanskih Žalah, na viškem pokopališču in na drugih ljubljanskih pokopališčih — oboje je pred ljubljansko mesto jiostavilo zahtevo, jja čimprej uredi vse potrebno za lastni krematorij. O krematoriju se v Ljubljani pogovarjamo že skoraj dve desetletji, še preden so prva dva pokojnika prepeljali v Avstrijo, bilo je to leta 1968, je prevladalo mnenje, da je treba zgraditi krema torij v bližini Žal ali na Žalah. Potlej je bilo izgovorjenih veliko besed, in medtem so Ljubljančani vse pogosteje prepeljavali trupla drugam. Leta 1970 so prepeljali v upepelitev sedem trupel, lani 156, letos pa do današnjega dne že 173, kar pomeni, da vsakega desetega pokojnika iz Ljubljane upepelijo v Avstriji. Sežig za 7.173 din Čeprav je postopek za upepelitev v tujini dokaj zamotan, saj mora truplo pred prehodom meje pregledati posebna zdravniška komisija, treba je opraviti celo kopico drugih formalnosti, med ka. tere sodijo tudi carina m papirji, ki jih mora izdati avstrijski konzulat, je število upepelitev vse večje in povsem opravičuje kar se da hitro gradnjo ljubljanskega krematorija. Za to govore tudi dokaj veliki sedanji stroški, saj stane ves postopek od prevzema pokojnika na domu do izročitve žare s posmrtnim pepelom, 7.1/3 dinarjev, pri čemer je treba z osebnega deviznega računa odšteti 2.556 šilingov. Po prvih računih bo veljala upepelitev v Ljubljani približno 40 odstotkov manj. Začetek prihodnje leto Letos se je Ljubljana dokončno odločila za kremato rij. V uradnem listu je te izšel razpis za uvoz peči. 15 novembra bo komisija pre gledala načrte za kremam-rij in novo stavbo, ki bo stala na Zalah tako, da bo na južni strani slonela na Aleji spominov in tovarištva, na zahodu se o j našla njala na Tomačevsko cestina vzhodu bo mejila na nt va polja, ki so rezervirana za grobove, n na severu na posestveno mejo. Zal. Gradbeniki naj bi začeli zidati novo poslopje 20. januarja 1977, 1. novembra 1977 pa naj bi občanom že pokazali, kako se bo pogrebni ceremonial odvijal v Ljubljani po novem Po sedanjih načrtih bo kompletna izvedba nove stavbe — v kateri ne bodo le peči, marveč tudi vse, kar sodi h slovesu od pokojnika, vključno nove mrliške veže in drugi prostori, ki jih sedaj ni, pa na urejeno po-kopališče sodijo — veljala 59,950.000 dinarjev. Nov način slovesa od pokojnih Nova zgradba, ki bo nado. mestila vse dosedanje prostore na Zalah, pa je priložnost, pravijo v pogrebnem podjetju Žale, da posodobimo in času primerno uredi, mo tudi samo slovo od pokojnika. Ustanovljena je že posebna komisija, ki načrtuje in pripravlja nov »scenarij«; poglavitna novost naj bi bila v tem, da se od svojega člana poslavlja družba v celoti, šele drugotnega pomena je slovo stanovskih tovarišev oziroma slovo ož jih sodelavcev in verski obredi. Zato bo zgrajena posebna dvorana, tako da dež ne bo več motil slovesa, prav tako bo poseben prostor za svojce, da se bodo lahko poslovili intimneje. Idejne načrte za novo zgradbo, ki že upoštevajo slovesnejši in bolj pieteten pogrebni obred, so predlagale štiri or. ganizacije; dokončne načrte je pripravil »Biro 71« Domžale. Če so načrti za novo zgradbo na Zalah že povsem jas ni, pa se danes še ne ve, kakšna bo peč. V svetu poznajo dva sistema, peč na elektriko in peč na plin. V Ljubljani zdaj ne dajejo prednosti ne eni ne drugi, pač pa so postavili zelo ostre pogoje: peč mora biti povsem brezdimna in ne sme oddajati nobenega vonja, izpust. dima mora biti pod eno stopinjo po Ringelmanu, koncentracija emisijskih delcev mora biti manjša