List i A > ^ { m m ••c* i «I « \ Vi =7 11 f rt X* t> Tečaj XXIV. Vk gosp dar i brtnišk in narodn Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr.,za četrtleta 90k* poSiljane po poitipa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrtleta 1 gld. 15 kr. nov.den. Ljubljani v sredo 17. oktobra 1866. Gospodarske stvari. Kako ravnati * da se na novo vsajena sađna Prav.n* Redilnih reči, po kterih se nareja ogeljnokislec, je dobro pridevati sadnim drevescem, ktera so sploh pri rast; izbudijo se 9 mišice, koreninski drevesa primejo narejajo in iz njih izrastejo nove koreninice. popki se Dobra pripomoč, da se drevó naglo in gotovo tem piše skušeni vrtnar E. Lu kas tako: Nove ukore ni ni, je ta, da se plitvo vsadí, lovine) to je ne pregloboko da se tik korenine dene zgnojene prsti (tna pod koreninsko krono pa ječmenovega ali ov- korenine pri presajenih drevesnih sadikah se naredijo, kakor pri drugih rastlikah, edino po redilni snovi, ktera je v deblu ali porobku skrita, kakor hitro more korenina svoje popke ugodno odganjati. Po tem takem da se debela korenina ovije z mahom ali z volnato , in da se med koreninsko krono dene nekoliko senega semena, čegar kalilna gorkota jim je ugodna morejo tista mlada drevesca dobro koreniniti ktera imajo obilo nakupičene redilne snove. Mlada sadna drevesca morajo tedaj že pred presajanjem v dobri, močni zemlji*) rasti > da cunjo trohlenega mahú. r----j—y—_ Ko si pri presajanji vse to storil, potem moraš potem redilno ge drugo skrb imeti. Tako se zemlja okoli drevesca ne snove ; ktera je rastlinam jako potrebna, ^ morejo iz sme vteptati, da so trda tla okoli drevesa, kajti to je zemlie srkati in v-se nabirati. Drevesa, ki so rastla »"WW 4JWMUWM. A/ivfV8H , uw Škodlji V0 , — BAH V AU j U JiUl CUUUla UiUUgU IVUI'IBU» abi, plevelnati, nezmožni zemlji, ktera niso bila Potem je tudi dobro , ako se zemlja okoli posajenega okopana in oskrbljena, kakor je treba, se ne razrastejo vspešno niti v dobri, niti v manj dobri zemlji zalivanje poredoma pa mnogo koristi. drevesca pokrije s steljo, s strohljevino, s čreslom, da ostane pod njimi vlažna in rahla ; vse to pomaga, da vo^couu uni v uuuu, um v uiauj uuun nvmiji, — uoiaue puu iijiuii viazua iu rauia, vse to pomaga, aa se ostajajo v rasti in vsahnejo rada po krajšem ali dalj- drevesca raise ukoreninijo. Ako so drevesca posajena na šem gorkem, su bolehanji. Kdor drevesca za presajanje kupuje, ta naj pazi na in se je tedaj bati",' da ne bi muzga "izhlapela to. da taka dobi. ktera so rastla v dobri in vrlo obde- em kraji, kjer navadno burja ali sever brije tedaj «V, v*« , — . ----~ J^ ÛUliDIUU, lani zemlji. Korenina, deblo in vrhovišče (krona) ka- bičjem povije AU OV JW DvUMJ UUU y u» UV KTA IXlWíi^« ÍUXiia^Uia y tguaJ je koristno, da se deblo do šopa s slamo, mahom ali žejo na tanko, kakošna je bila zemlja v drevesnici ) v Tako naj delà vsak, kdor se s sadjerejo pečá in kteri so rastla drevesca. Lisasta in lišajasta debla, ktera gotovo se bodo drevesca, ktera so iz dobre močne niso nad koreninami debeleja, kakor pod vrhom, — vrh, kteri je po trikrat ali večkrat prirezan, da bi deblo zemlje izrastla, přijela in čvrsto rastla. il« T VVU* MV i& VUMU y V» M V* ** v močneje postalo, — korenine, ki imajo nekoliko rogo-vilastih rogljev, pa nič stranskih koreninic : to so zna- Vatroslav Žabjekar. pa menja nezmožne in slabo obdelane zemlje, iz ktere se med 100 presajenimi drevesci jih komaj 00 prime, še ta večidel slabo rastejo. Paziti je treba potem tudi na okolščine, ktere po-spešujejo vpodobljenje in rast koreninskih popkov. Ko-renskini popki pa niso oni, ki se naredé na korenini in odrastke poženó (to so d e b e 1 s k i popki, ki se po posebnih razmerah na koreninah naredé), ampak tišti so majhni šterclji iz nakupičenih piskerčkov, kteri kožo korenin prederó in kot koreninice rastejo. Take koreninice izrastejo najraje v rahli, napojeni zemlji, nerade pa v trdi suhi ilovici. Ogeljno-kisli vlažni zrak v do-tiki s koreninami pospešuje rast koreninskih popkov, iz kterih korenine izrastejo. Po tem zraku nastaja v rahli zemlji nežna gorkota, ktera razkroji počasi vse v zemlji skrite organične ostanke. Gospodarske novice. * Doljne-avstrijska d v Klost neuburgu poleg Dunaj a (Obst- und Weinbauschule in Klosterneuburg bei Wien) je izdala imenik žlahnih dnihdreves (pritlikovcevin visocih), ktere pro po nizki ceni. Posebno veliko ima jablan visokih po 20 krajc. in pa hruš e k pritličnih, na kutinah po trt daj 10 kr lahnjenih po 10 krajc., češenj po 20 kr., pritličnih marelic, breskev in češpelj po ùdi ce pič jabelči ako 9 9 hruševe, češplj jih več vzame, po prodaj piči režejo pozimi in zgodaj spomladi kmali naroČi, kdor jih dobiti želi. y v • cesnj 9 krajc marelične Ker se ce- 9 treba 9 da jib * Sekret družbami na Lond Med neštevilnimi akcij se snuje ravno zdaj nova taka družba na akcije pod imenom „Metropolis Sewage anđ |Essex Reclamation." Dozdaj je blato človeško iz záho- zemlje vzeta drevesca se'toliko bolje čutijo v dobro zemljo dov (sekretov), čegar vrednost slavni kemikar Liebig Nekteri sadjerejci sicer nasprotno trdijo, rekoc, da iz s 1 a b e presajena in tem veselejše rastejo; al to je napak misel; kajti ceni na 2.500.000 Sterling gotovo je to, da že mlado drevesce mora močno, krepko biti$ če ne, nima moči za pozneja leta. Da bode drevescu iz slabe zemlje presajenemu bolj vaeČno na dobri zemlji, to je gotovo ; al če je revče hiralo popred, tudi ne bo tako čvrsto rastlo kakor bi, če bi bilo krepko izrejeno. Pis., to je na 25 milijonov 9 goldinarjev, teklo po kanalih v reko Themse in odtodi v morje, — in je bilo po takem zgubljeno za kmetijstvo. Zdaj ta gnoj po nalašč napravljenih kanalih nabirajo v hranilisčih (reservoarih), kjer ga omenjena družba hoče f 336 pođelanega prodajati, en del pa izpeljati v grofijstvo menjem nasuti goli spasniki (gmajne). Krasevci saj ste Essex, kier ob bregu leží 7000 oralov neobdelane pe- vendar že vsi skusili, da se taki pasniki naglo z raz- ščene zemlje. Že je za to in še druga zapocetja dobila nim drevjem in grmovjem zarastejo , ako so le zagra dovoljenje državnega zbora in velikomestne županije jem da Izdala bó akcij (delnie) za 21 milij stroški vse te naprave prevdarj na gold 24 milij Ker so > bi živina mladičevja ne omuli! Vsem je tudi griže po vrhu leži, utegnile delavnice po 45 odstotkov (percentov) dobička znano, da veliko veliko kamenja in ki zatira travo in druge rastline za klajo. Ako bi se sosedje lotili tako površno kamenje po- donašati, ako se gnoj prodá po Liebigovem prevdarku. trebiti, izrastlo bi na tako otrebljenem pašniku na pol , — in tako bi bilo mogoce en del , da UVU«OC*U y Mi^v OV> V/V1M. f VIX4 f * W T v*.**«. « v*. —----- ; - —«■ Povsod tedaj so začeli s tem, da bi člo veški gnoj in tudi še več paše pravili v denar, ki se dozdaj gublj na kmetijstvu. Ne zaostajaj tedaj tudi Ljubij škodo gmajne od paše odločiti in nekoliko let pustiti no- beno drugo mesto, ki zdaj velike kapitale! v se gublj drevje in grmovje odraste, pašeči živini bi se pa ven- po nečimernosti dar nič ne prikrajšalo. Tako obraščen pašnik potem gotovo več paše dajal kot goli, kjer ob hudi suši vse Po tej poti bi Kras v malo letih tisti obraz očí žali in o kterem ptujci vedó toliko po- zgon Je To sedaj, mar- razgubil, ki vedati, ter čudijo kako je ljudém mogoče, na taki Popotne opazke na Krasu. Potovanje nekdaj trudljivo in drago, kodar so železnice izpelj ane, lahno in cenó. zlasti! ^^^B^^KU^ĚKĚ^^M I mora v kratkem času videti brez truda veliko. Vendar gospodarju tudi na Krasu more dobro izhajati in da sikoga spodbode, da se po svetu ozrè puščavi živeti ; pameten, delaven in skrben Kraševec pa vse drugače ceni svojo zemljo; na svoja ušesa sem kjer se slišal trditi sedemdeset let starega kmeta, da dobrému pa člověka še najbolj mika tjè, kjer je zibelka njegova mu ni treba praznega trebuha po svetu nositi kjer je prva mlada leta preživel. Tu ga vsaka posebne nesreće nad-nj ne pridejo. ako tekla tudi mala stvarca spominja preteklih let. je kaj lepše in bolje postalo, veselí ga to Ako vidi, da ) žali pa ga, ako vidi, da to in uno hira in peša, in srce ga žene > da rad svetuje, kako bi se dalo spraviti na dolgo odlaša. Trta je letos srednje obrodila, zraven je pa tudi bolezen zlasti raztresence močno poškodovala; vendar se s trganjem kar bode vina, dobra bode kapljica, ker Ajda je letos na vso moč bogata, pa bolji stan. tudi čbele so bogate; toda od drugih krajev brez šte- Tako tudi mene mika včasi ozreti se po milém vila pripeljane tuj ke so domače skoro popolnoma oro- Krasu, kodar sem nekdaj jagnjeta pasel. Veliko se je pale in zatrle, brž ko je začelo paše primanjkovati, predrugačilo; nekdanji bogatini so obožali, siromaki so Dosto očiten dokaz, kamo pripravi domače čbelarje si opomogli; nekdanji lepi borstje so zapravljivim in brez- z veliko nadusenostjo v deželnem zboru zagovarjana skrbnim lenuhom po morji splavali, nekdanje golicave „prostost čbelne paše t« Dr. Jož. Orel. so se pa s pripomočjo delavnih in skrbnih gospodarjev z nadepolnim hrastjem obrastle ; zemljišča pridnih gospodarjev so z lepo izpeljanim zidom ograjena, kolikor mogoče po vrhu ležečega kamenja očišćena; brajde pogo-stoma zasajene z večidel zgodnjo crnino, namesti nekdanjega gnjeta in debelega rofoža, dajejo preljubljeno in dobro kapljico terana, kteri pomaga čez vse Kra- ševcem na noge Zgodovinsko-politične razprave Avstrija razlicnih dôbah. (Konec.) Sadnega drevja, zlasti češenj, je veliko videti î škoda! da za pomnoženje češpelj malo skrbé, dasiravno rade rastejo, dobro rodijo in prinašajo posebno > dober sad, ki se lahko v denar spravi 3. Avstrija od leta 1866 in naprej. Nasledki nesrečnega boja pri Kraljevem Gradcu, ko je pruska vojska v kratkih sedmih dnevih popolnoma ob tla djala našo armado, osnovali so Avstrii novo dobo, in to ie ta. da se ima, stopivši iz nemške Pogcsto popraševanje Goričanov po murvovem e ta j zveze, ozirati in skrbeti za °J d da se perji je v Kraševcih vnelo veselje do murvoreje ; <>JaÔ1 v notranjstvu po vpeljavi vsem narodom pravič-vendar kamor se pogleda, je še veliko priličnega pro- nega ustava in po povzdigi duševnega in materijalnega stora za murve zlasti otuia a a uiui v o , Aiaoii pri ucobau , uu auuai do tauav ---1-------/ ---- ----r------ J---- ——- cestna voda in blato (kasaliž) napeljuje, kar murvam kratko rečeno, Avstrija za Avstrij cestah. od kodar se lahko předka, da tako postane jedro zdravo da Je ) na rast močno pospešuje Na Krasu je tudi posebno ugoden svet in zrak za hruške in jablane. Po velikosti, barvi in okusu se Taka Avstrija bode močna in strah vnanjim so- vražnikom Kak pa osnovati tako Avstrijo? na prvi pogled loči sadje od sadja drugih krajev. Kraško dandanes tri forme nasproti tem si stojé sadje je čez vse! Za tega del kaže skrbeti, da sesadno drevjiče priravná, kar ni težavno. Krasevci! posne- tralizem, dval m, federalizem Centralistična forma bi tadaj bila na pravem mestu majte vedenje Dutovljanov v vili lep saden vrt iz revnega skalnatega pašnika. tej zadevi, ki so si napra- ako bi v Avstrii bival > forma pa tadaj ako bivala en narod, dvalistič naroda, kajti dva vin íep eaueu vrt iz reviiega anainaiega pasm&a. v f" > ««.u uivaia u v a uaivua, u* kratkem jim bode dajal obilo drevjiča za presajo. Sploh lizem ni druzega nič kot centralizem — na dva kamp je iz vsega pri Dotovljah spoznati f da 9 kar se počne y Vsakdo, ki Avstrijo vidi, kakoršna j ) vse kaže na prizadetje, da bi napredovali v kmetijstvu. Pa nekaj sem pogrešal, in to je: a kace v (akacij), ki lahko previdi da národna lega Avstrije zahteva federalizem, to je, da se glavitne, vsem njenim deželam edino-skupne zadeve, kakor so finance Akac raste naglo; drevce dá v 3 letih močno govstvo vnanje razmere bi Kraševcem gotovo v kratkem pomagali iz velike za- drege. rahlo, in iz štora jih izraste v tem času še več. Dobra državnem zboru, vse drug 7 jska in občno tr opravljaj o z državno vlado v m. občnem pa da si y k nar x MWIV^ 1U 1 £J OIOIW J V tulii UttOW «U V \JKJm JLS \J Ul Cl "v * "wvi u y f uv vt4 w^v f J ---- ' ^ ^ ** " ^ * v podpora bi bili za pomnoženje brajd! Le blizo nj i v oskrbljuje na domačem, deželnem zboru. Tedaj bi ali deželni zbori ali pa narodi neposredno pošiljali v Beč (na Dunaj) poslance za te glavne, občne zadeve: kar nikar akáeev saditi; sicer jih bo kmalu vsa njiva polna da ker se zaplodijo po dolgih koreninah in po semenu je groza. Za grajo pri senožetih je pa akac kaj dober on gradi dobro in dajè mnogo lesá. y se tiče upravnih, sodniških, šolskih in druzih doma pa čih zadev, o tem bi odločevali deželni zbori. Gotovo Kar pa na Krasu močno oči žali, to so s ka- ta način nikakor ne bi slabil naše države, ker bi imela 337 v jih rokah jedro državno, ampak po takem hi še krono (in na njihovo srečo bila je precej lepa in ob- sežna); Poljaki ne vejo, kaj bi s historičkimi pravicami svaji in prepiru narodov moglo biti konec Al ker vsaka reč na svetu ima svoje slabotě ) ne smemo zamolčati, da bi po takem slaba bila za vsako premajhno zemljo; to bi se posebno pri šolskih za- ložni zvezi ž njimi, kakor stojé od leta 1594,, zoper kakor avstrijski Slovani počeli; vendar pa zahtevajo ze od poprejšnjih časov, da galički Rusini ostanejo v pod- devah čutilo; zato bi koristno bilo, da se napravijo ktero zvezo pa Rusini že od 1599. leta, vidé nasleďke nekaj veče skupine ali grupe, kakor na pr. Česka, njene, zmiraj protestujejo hudo in živo. Ali imajo z ga-Moravska in Šlezka skupaj, ravno tako cela Galicija in liciško politiko kaj podobnega Cehi, ali trojedna Kra- Bukovina vse slovenske mlj V IMU« v-v/.M Viwuvijv. F ~ " — ~ ".I J-» UUU^W J «IX ti Ujcuua JAl«- skupaj; Nemci srednje* ljevina? Slovenija? Slovaška? srbska Vojvodina? Vsaka m 2 reči samo da historična apadne Avstrije skupaj itd. Ne vem, kako se more od njih ima posebno lego, JL mo^uncua da taka skupnost ne bi bila mogoča; saj že zgo- hudo malo pomaga, kar se tiče narodnosti. Nemci so gospodovali Slovence po historickém pravu, Magjari 9 dovina nam kaže da uoviiia nam , ua — kakor se tice na priliko, oiv- guojjuuuvau kjAv/vGuv>o pu uiaiununcm yravu, iviagjarj venskih dežel — so po dve ali tri bile skupaj ter so Slovake, Hrvate in Srbe; Hrvatje imeli bi se otresti slo- imele svoje vladino središče zdaj v Gradcu t zdaj v Ljublj 'ijaui, »daj v Trstu. ^ — uiu»ouwi Al ta program Nemcem in Magjarom ni po volji, stara pa nam je magjarske zveze, ako hočejo narodnost svojo razvijati, historija je hudo mlada in Slovenci? Narodna naša 9 Nemcem ni, ker še jih mnogo zmiraj tral 9 9 sanja o cen- toliko koscev, da nobeden to je, da bi narode V se dali pre vec znana; razdeljeni smo na za-se ni životen; ako nam držali pod ostane ta podlaga, životarili bomo, kakor smo živo- svojim gospodstvom. Magjari pa, kteri na vzhodni strani tarili dozdaj, da se nam je pod oči očitalo da i guopuuoiivuui« UiagjaiA UM t ouv«u. «V*««. vhí*» «uuumj , WW uw UHIU jw WW UUlbaiU , U« ,,VSO tako, kakor Nemci na zapadni, gospodujejo toliko našo literaturo lahko na enkrat pod pazduho vzameš." nemagjarskim narodom ajo se na svoj ustav od Saj tudi vidimo, da v se celó novine, ki se • V • 1 LUa^jai OOtJLUJL liai UUUUi y lia0iauj»ji/ OV UM » ▼ yj WWW! v ^ J f iuâuiv J UM ov \J\J*\J JL»v/yiuv/j oo pisejo V SlO* 1848. Al kar nas ste učili 1.1848. in 1849., to bi kmalu vanskem duhu, kakor na pr. praška „Politika", ne vejo se zopet ponovilo, ako bi vlada vpeljala magjarski ustav kaj druzega svetovati nam, kakor da se zgubimo v likih sprememb. Déak je na poslednjem nemškem morji y Ctil VAC* OX ^/UillClgCILUV/ y IXČICkUl £kUU Zato sem gori rekel, da so Magjari kaj dobro ko so nas avstrijske Slovane peljali na „hi- znamo brez magjarskem deželnem zboru izdelal nacrt o unih zadevah, ktere bi Magjari velikodušno (!) hoteli sè zapadno računali, „ stranjo Avstrije imeti skupaj ; posebno se tù praša o storički" led. denarnih ali finančnih zadevah: Déak hoče, da v ta ali pa da ; si pomagamo kakor koli si Ta razdrobljenost Slovane slabi tako hudo da so namen ogerska krona, to je, magjarski deželni zbor po izgubili za Avstrijo tisto konservativno moč, s ktero so potrebi, tedaj ne vsakega leta, v državni pošilja 50 mož, leta 1848. in 1849. delovali dosti zdatno. Vendar smešno m lament apadna stran tudi 50 mož; ti pa ne bi kakor par seboj to je kakor državni zbor se razgovarjali med Je ako bi tako hudo žalostno ne bilo kako se ravno pred našimi očmi Magjari, Nemci, Lahi in še celó to- gVMVI y UUJ^/UU ^/tUULKVUV y WVVIWJ u«* «ANS A. V» f v uvauw»« in če se ne bi mogli zediniti o kterem predmetu odločiti ampak pismeno, tedaj kakor dve kancelarii (!), liko zaostali Grki in turški Rumuni zlagajo po narod- avstrijski Slovani pa smo koj panslavisti 9 ima kralj to je 9 vlada. Kako čuden ustav nem če vprašam bi bil pač ta? To geslu, mi mislimo na narodnost svojo! Žalostna i resnica ne bila naprava za pa je tudi, da se se sami lovimo eden za enim državo, ktera še hoče živeti za naprej ; cisti dvalizem za drugim, tretji za tretjim 9 drug geslom, vsi skupaj pa si le pa ki ne priznava druzega skupnega kakor osébno kopljemo sami politični in narodni svoj grob! — Ko bi žvézo po istem vladarji, je gotova smrt Avstrije; ko bi se tedaj Slovani sami ne bili v tem tako raztepli, vlada bi nas bi danes menda imela v naši narodnosti neko podlago prvikrat pihnil vnanji politišk vihar pa zopet užugal Prus, Lah, Francoz ali Rus, kmalu bi jej za dalnje delovanje; kakor pa je sedaj, mora obupati odkljenkalo za vsegda Magj Minister Belkredi naravno o tem, da smo ji mi kakošen veljaven in bistven pravijo da dosedaj se ni nič dognalo. Nekteri Slo da se pogaja z faktor za snovanje nove Avstrije. To so moje misli o federalizmu, dvalizmu in cen- vani ga dolžijo, da zanemarja njihove zadeve in njihovo tralizmu avstrijskem. Ne koristi Avstrii stalno, kaj dru- nikakor oni federali- narodnost. Lahko, daje tudi kaj resnice na tem ? ali pa niso morebiti nekaj krivi Slovani sami in njihove kakor federalizem okolnosti? Ali mar že imamo skup lovansk program ? Žalibog, da ne » trij sk zega, —.........—, kterem bi se to, kar Magjari prenapeto zem htevajo po za- za se > dalo vsakemu narodu avstrijskemu ; to Ko so Magj videli, da so se gibat bi bil gotov Babilon ali pa ples na severno-nemški začeli znani gori; to bi bil gotov razpad Avstrije, in ta tudi posamni narodi slovanski, za geslo so si napisali pokopal Cehe, Slovake, Slovence, in gotovo za več časa 99 historičk da oni hočej žati vake P te To vse mlj Kaj jim to znamenuje? in narode v svoji oblasti dr- sanja o tej nevarnosti. tudi Hrvate, dasiravno pravijo, da malo kdo od njih 9 ki so od nekdaj pod ogersko krono, tedaj Slo Federalizem, ki ga mi Slovenci zagovarjamo 9 „ . . . je Rusine, ogerske Rumune, Hrvaško in Slavonijo federalizem na podlagi oktoberske diplome, vendar varie, JLVuoiuo , ugoioiio itULUUUC, JLJLI v aorvu iu uiavu, in srbsko Vojvodino. Al s tem se ne vjerna prisilj tako V • ILI Dl UOÛV f VJ V UUlUUl Xli O lUUi OU 4~IV> VJUUi« ^/J. lOUJUU« ICIĐkU gft râZUIUÔVSl y UCI OU y L CkUVXLX 4LUVUVTCIUIU V M V u 4 u zveza z Er deij em, ki je čez 300 let bil za-se! Kaj in skupnih zadev, ostale razvijajo na domačem, da se razun imenovanih občnih je to tudi „historičko pravo"? Ce je ta zveza, izrečena junija meseca 1848., preklicana 1863. in zopet izrečena o početku letošnjega leta, zveza historična, je pač tudi historičen protest Hrvaške zoper magjarsko i leta in bolj obsežnem deželnem zboru. Slovansko slovstvo. zvezo, ki je izrečen istega leta in potrjen po kralji leta * Janežičev „Cvetnik." — Po nasvetu učitelj- 1850. Al pri tej priliki pokazali so Magjari, dasomojstri skih zborov goriške in ljubljanske gimnazije in više realke ljubljanske je visoko c. k. ministerstvo „Cvetnik a" I. del za berilo v nižih razredih naših gimnazij politike, ker po tem novokrščenem — historickém pravu so na led napeljali posebno nas Slovane in mi smo jim drag volj tekli na ta gladki tanki led čem neki je podobna historická lega Polj ako v, »oiu- iu—íausuv voo iaapi-uuau, Hrvatov in Čehov? Ne najtanjša nit v zmislu do srede tega meseca drugi nekoliko popravljeni natis. Slo in realek potrdilo. Ker je prvi natis tega delà razun 10 15 iztisov že ves razprodan iziđe za šolsko rabo } vencev historičkem nas ne veže med dimo Slovane razkroplj eboj Od onega časa vi- Posamezni sestavki so se sèm ter tjè v besedi še ne- Čehi morajo zahtevati česko koliko bolj olikali 9 10 12 se jih je pa z drugimi # 9 za 338 šolo bolj prikladnimi spisi zaměnilo. Iziđe pa drugi secu njegove smrti ima ona dobiti vsak dan natis v založbi Ligelove knjigarnice v Celovcu do srede tega meseca j če razdelek la^uoitjji —v pol) , <10 i a&uuaiati* jla. «v»* vvcmmu» uuw iviu u»uaw»j íu j/uoiouujv uituuvu uaiicga lui pride v teku prihodnjega leta na svitlo; v njem se bode psa 2500 frankov vsako sekundo. Gospodu notarju ^ _____J l/\ Ivam n/% m — ____ ^ VIMiAaIa /^LI a it n A b 1 M /I A »VI /I Al^ťl Aof H A 4 o. /vw/v^AlrA ť( Dam1/% J _ * - pa trebalo, utegne se prvi 613 frankov kov j na dan smrti vsako uro 1250 fran-poslednjo uro njegove smrti vsako mi- že razpo8lati. II. del Cvetnikov nuto 1875 frankov, in poslednjo minuto milega mi napredovalo, kar se je v prvem pričelo. * Matica slovaška. pnvviv. „Glasnik." nakladam dolžnost, da izpelje to oporoko. — *Voiouuu 12. dne septembra me- mesec po takem bo dobila gospodarica Petty 310.890 fran- Po8lednji seca je bila glavna seja slovaške „Matice", kteri Njeno je prišlo iz vseh strani okoli 300 domorodcev. premoženje od leta do leta bolj narašča, tako, da šteje sedaj že 57.682 gld. 84 kr., kar daje na leto 3273 gld. 94 kr. obresti. Med knjigami, ki v kratkem zagledajo beli dan, so: natis 1. delà „Čitanke", toveda", „Národjai kalendar za tristoletnice N. Šubič-Zrinskega. kov, ako pa mesec ima 31 đni 311.503 frankov pa še penzijo , povrh Takega psa živiti in varovati bi pač marsikdo želei! Skoda, da ni več tacih — oporočnikov. II. in III. tečaj matičinega^ „Letopisa « „Ovocinár", Čul enova 2. Poč- (Kolere domačija.) Kolera ali „kratelj", kakor Hrvatje pravijo, je vizhodnjilndii domá in 9 1867 U m 99 J» All ÏOtlJO J/IOYIJU J JV ▼ I « u V « UJ 4 XUU11 UUUia , 1U sicer okoli potoka Ganges-a, kjer je polno velicih >uu v ok „JLvu- močvirjev, kamor potok nanaša razno nesnago, kakor Spomenica" mrtva trupla ljudi in mrhovíno , pa tudi mnogo vrstne gnjile ostanke rastlin. Vsi nanósi vsled silne pole- m m šm m m ê" Ozir po slovanském svetu. tinske vročine tukaj zeló hitro gnjijejo in potem zrak in vodo cele okolice kužijo. Vsled vsega tega in vsled druzih še neznanih okolnosti imajo tukaj kolero nepre- Etnograficna (národopisná) razstava v Moskvi nehoma kot udomačeno bolezen blizo tako, kakor mi na Ruskem. (Konec.) > Razložili smo tako svojim Čitateljem vse precej na drobno, česar želi odbor, da se pošlje v Moskovo v razstavo. Rekli smo že iz začetka, ako se Slovenci ude-ležujemo razstav v Parizu, Londonu, Hamburgu itd. da je treba, da se udeležimo tudi slovanské izložbe v Moskovi, kakor se bojo udeležili, kolikor je po časni-kih nam znano, tudi Hrvatje po družbi jugoslavenske povestnice, Slovaki po Matici itd. Ali bi samo mi Slovenci zaostali? Slovenski narod, imeniten po svojem jeziku, je sploh poslednja leta si pridobil tisto važnost 9 ktera mu gré pred svetom nikjer. } tedaj ne sme zaostajati Vprašanje je le: ali pa imamo kaj tacega zanimi- 9 da bi vredno bilo, da se pošlje v razstavo vega kteri bode konkuriral vès slovanski svet? } v Ako rodoljubi slovenski še enkrat preberó kaj vse se bode vzelo v dokaj gradiva za-njo izložbo, našli bodo in 9 đa 9 imamo da posebno národně naše nošnje iz Kranjskega, iz Primorskega, iz Ziljske doline itd. bojo vredne zastopnice slovenskega naroda, pa tudi hišno opravo, hišno orodje itd. imamo ki so go- naše kteri tovo zanimivi predmeti. Naj se tedaj v vsakem kraji domovine ima v kakoršnem koli oziru kaj lastnega posebnega, loti saj po eden rodoljub, da nabere obleko ali kaj druzega po danem popisu in pošlje prihodnji mesec n$ Đunaj pod adreso, ki je bila v zadnjem našem listu na-znanjena. Ker je odločno rečeno, da obleka in vsaka druga stvar naj bode prav taka, kakoršnaje med narodom navadna, ne olepšana in ne prenarejena, tudi stroški ne bojo strašili slovenskega rodoljuba. In tako se nadjamo, da tudi slovenske dežele bojo vsled narodne vzájemnosti vredno zastopane v slovanski izložbi. Lpamiondu, ker mi je enkrat življenje rešil 9 |H Ozir po svetu. (Prečudna oporoka.) Nedavno je umrl v Filadelfii v severni Ameriki bogat mož; njegova oporoka (testament) glasi_se tako: „Da se hvaležnega skažem svojemu _ potegnivši me iz vode, da nisem utonil, in da mu ob enem zavarujem moja bivša gospodarica Petty hraniteljica, branitelj mati temu psu, velikemu dobrotniku mojemu. Od dne moje smrti naj dobiva ona vsak dan za svoj trud 75 frankov (frank 24 kr. našega srebra). Ta njena plača traja samo tako dolgo, dokler bode dobro življenje, odločujem to, da bode pes živ. m mrzlico (zimico). Zato izhodnji Indijanci to bolezen poznaj o že od starodavnih časov. Vendar je prvikrat še Í817. leta tam tako morilna kuga postala pobravši da je se 1817. leta toliko ljudi, da se v obče misli prvikrat se pričela. Posihmal se je ta kuga čedalje bolj skozi 15 let po celem svetu razprostirala in je od leta 1830*) se tudi v Evropi širiti začela, kjer je zdaj že večkrat bila in kamor je preteklega leta vnovič do- spěla. Dosedanje skušnje res tudi kažejo, da kratelj ni pri nas domača bolezen; rojstni kraj njen je, kakor smo gori rekli, izhodnja Indija okoli reke Ganges-a, kjer se po gnjilini mrtvih trupel in rastlin neka posebna kužni na izcimlja, ktera je v stanu člověka okužiti. Skušnje pa dalje tudi to učé, da se v člověka, ki je za kolero zbolel, in to najbolj v če-vah njegovih napravlja enaka kužnina, ktero nale-zejo potem drugi ljudjé, ki imajo nagnjenost do tega, da se jih ta kužnina prime, drugih pa ne. Ko pa je kolera dospěla v kakošen kraj , kaže nam že zrak da mora tak kraj neko posebno pripravljenost imeti do te kužnine, sicer bi si ne môgli razjasniti tega, odkodi da to pride, da v takem času po sto in sto ljudém, ki vendar, ako se varujejo, za kolero ne , po trebuhu kruli, jih ščiplje ali celó na drisko Ker je neka posebna, pa neznana miazma takrat imenu- 9 zbolijo dere. v zraku, kolero v tacih krajih, kjer je domá jejo „rumeni zrak." Kaj pa bo nam nauk iz vsega tega? Ker zdaj vemo, odkodi se v Indii kolera delà naj nam je snažnost v hiši in okoli hiše ob času kar delà smrad, je netilo 9 kolere prva skrb. Vse 9 za kolero. Ker pa dalje tudi vemo, da v izmetinah, ki pridejo iz čev bolnikovih, je največ kužnine, zato je treba, da se ti izmečki hitro odpravijoiz stanovanja, pa ne mečejo nemarno na gnoj ali kamor koli, ampak se brž polijó z vodó železnega vitrijola, o kteri smo že govorili, da kroti smrad sekretni najbolj. Dopisi. Dieppe na Francozkem 8. okt. T francozkeg mesta še menda „Novicam" Iz tega ) Že 1831. leta je v Ljubljani prišla : lovenska knjižica pod naslovom ni došel noben menđa malo : „Kolera. Potrebno pod- učenje kmeta v vpraèanjih in odgovoriti. Natisnil Eger." Pač resnične besede stavi pisatelj v predgovor, rekoČ: „Da pa pokažete, da v Boga zaupate, morate tudi tako delati, kakor . i VI * 11 11 ______ ...______V • • TT i.___ p am člověk delà kakor neum V tem razločuje člověk od živine, da prevdari, kaj bi mu utegnilo pomagati ali škodovati pustí, kar mu škoduje da ston 9 ii kar mu pomaga, m Vred. 339 dopis; evo vam zato, ker se tukaj nekoliko dni dol- carje, ki jih je težko zaslužil, pobira od dolžnikov, mora gočasiti moram, nekoliko vrstic. Dieppe (izgovarjaj požirati grenke besede! Kdaj bo tedaj tudi o tej zadevi Diêp) je primorsko mesto v Normandii, prav podobno učenik nehal biti mučenik? Ako se že druzega nié nasi Reki; vendar kar se trgovine tiče, je Reka mnogo veče važnosti, akoravno ima Dieppe lepo lego in loko. Pa kaj zanimivega bi Vam mogel pisati iz tega mesta? ne storí za ljudske učitelje, naj se jim saj ta ravno pravnost skaže, da plačo svojo, telj i, dobivajo iz kakošne kase, kakor drugi uči-naj si bodi občinsko Pač najzanimivejša je ta stvar, da, akoravno sem že (srenjske) ali cesarske , da jim ne bo treba beračiti precej mest obhodil, se nikjer nisem našel v nobenem po vaséh za krvavo zasluženi denar! Ravnoprav tako dragega življenja kakor je tukaj. Ako bi kedaj nost! kako si vendar bridka stvar. kdo, ki te vrstice čita, se v ta kraj zašel, svetujem mu Kanalu 10. okt. J. H. Strašen ogenj je kot dober prijatel, naj ga radovednost po morski ko- dne t. m. ob osmih zvečer v Uč a h blizo Tmina popeli ali pri je tne m zraku ne omoti, da bi se predolgo končal 50 hiš; le nekoliko bolj raztresenih hiš je ostalo. tukaj mudil. dobro vestjo moram vsakemu zagoto- Ljudje so sicer na vso moč si prizadevali viti, da se v Londonu za polovico ceneje in boljše živi i pa še bolje v Parizu, kakor v tem gnjezdu. Mesto pogasili grozni plamen; al veter t da bili je vstal, in gasili, tem huje je gorelo bolj ko so do popoldne druzega dne. samo po sebi nima nič ličnega; polovica hiš v boljših Nesreča je taka, da celó premožni ljudjé uboge vasi ulicah in vse hiše na morsko stran, kjer so kopele, so morajo zdaj vbogajme prositi. Boe pomagai! morsko stran, kjer kopele morajo zdaj vbogajme prositi. Bog pomagaj Iz Senožec oktobra. M. hotâli (gostilnice). Obrtnija nikakor ni videti živa in mesto se kaže prav zanemarjeno. Večidel prebivalcev, meni ženica z listom v roči to je, Prišla je včeraj truma gostilničarjev živi se samo s tem, kar na- da je? n^e» u uobULu v prose: naj ji j^aztom, jvai Pogledam list, pa vidim, da ji je pri okrajni kažem kaj o po dere od ptujcev. in popotnikov, kterih boj da mnogo gosposki dan obravnave prestavljen — to le-sem donaja v poletnem času; pozimi se gotovo nikdo talijansko, drugo pa po nemško pisano. Al ni zopet"v za ta kot ne zmeni. Jezik francozki se tukaj še dosta tem malem velik dokaz, kako stojí z ravnopravnostjo slo-dobro govori; kdor se je dobro francošcine naučil, lahko venskega jezika? — Veselejša novica pa je ta, da novi naš župan vse lepo v domaćem jeziku piše, česar je prosti kmet zeló vesel. tudi s kmeti govori, kteri, se vé, da svoj govor bolj po "da normandskem narečji sučejo. Ker je moja navada se povsodi kolikor mogoče z ljudstvom seznanim, } hitel krompirja, to Je 9 esar smo se bali zastran žalibog! se tudi zgodilo: v brdni in sem toraj tudi iz Dieppa v nektere bližnje vesi. Kmečko težki zemlji so povsodi nad polovico nakopali črnega, ljudstvo je prav priljudno in prijazno, kakor so v obče drugod dobro tretjino. Brkini unkraj Reke (vode) so Francozi; to clovek najbolj čuti, kadar od angležkih neki ob ves pridelek. Ajda ni tako brstna, kakor smo bullov pride. Obleka mu je prav priprosta; kmetje no- se nadjali, vendar srednja letina je je; na Krasu do- sijo zeleno-modre platnene hlače, ženske pa bele avbe; rastla je po več krajih nad pol sežnja visoka, in čuje to nošo ima pa tudi mnogo ljudstva v Dieppu. Vesi so večidel kakor naše; nahaja se tudi tù mnogo s slamo kritih in prav bornih koč; vendar so vse prav dobro. se, da je burnato vreme, kar rži, zlasti jako brstna. Sedaj, tri tedne že, imamo suho, pozneje sejani, ne ugaja v logih sadnega in drugega drevja; to pa dajè ne sledů ne koleri v našem kraji, hvala Bogú! ni bilo tirú. Dopisniku iz Senožec v 99 P. vsacemu selu zeló prijeten obraz. Sadje sem videl tukaj v 19. listu samo to: Kdor nima srca za materni jezik, lepo in polno, al v Dieppu je strašno drago. Poljedel- če tudi je brez vseh drugih napák, zgubil je upljiv pri stvo v obče je videti potem, kar se zdaj po žetvi so- domoljubih dandanašnji. diti more, prav dobro, pa na več Sicer krajih, bi rekel, tudi možata beseda še slabeje kakor pri nas; videl sem kaj slabe pluge in našel sem na polji brane, ki niso imele nobeaega želez- , naj jo pise „ fant pa tehta pametna m 9 Iz Dolenskega 10. oktobra. nega zobá, aui^aa »oo ico^uu , v uuvo vcuuai jo lepo obděláno; videl sem cele njive polne rdeče pese Njive so tudi tukaj, akoravno ne tako lepo kakor na sKem, z greoeni na nrbtu oa vasi ao vasi noaijo, pre-Angležkem, sè živimi ploti ograjene. Tudi ovčja reja divo češejo, si marsikak goldinar prislužijo, pa ga se ne zanemarja; cele trume ovác se pasejo zdaj po odnesó na Laško. Mora se namreč Lahu plačati gol- , pa tudi goldinar in 70 krajc. od stota (centa), več prediva v deželi, tem veča tedaj plača. Videl ampak vse lesene veljá. a fantè ali fantiô." „Kar je ptuje ; to v obče vendar je polje dokler ga bode kaj. Da je to Ta prislovica se bo menda Kranjca držala 9 resnica, pricajo nam Lahi, kteri po vsem Kranjskem, posebno pa po Dolen-skem, z grebeni na hrbtu od vasi do vasi hodijo, se potem, po ovcah pognojene, preorjejo; to je, njivah, ktere srednja cena lepi ovci tukaj je 25 frankov dinar čem uuujck vviiu xcpi u v *jí iiuaoj jo tau xiauauv , tvj jç, volu vou ui cul v <& v uoacuj luui vcua bcuaj ^/inua. t iuci 10 gold, v našem srebru. Mnogo bolja vendar je ovčja sem pred nekoliko leti, ko je lašk mikar, predno se je reja na Angležkem; o tej pa hočem o drugi priliki ob- pa okoli 90 goldinarjev sirnije pisati; jorkširske in linkolnširske ovce se proda- v žep spravil; — lep zaslužek za dva meseca! Kranjci! domů vrnil, zaslužek prešteval JaJ° PO in funtov šterlinga, to je, po 40 do 50 gld. mar bi ne mogli sami se tega česanja privaditi in ta našega srebra. Pašniki so v Dieppški okolici pa je tudi goveja živina kaj dobre reje. Vreme je zdaj delo nikakoršna ni copernija lepi, zato denar zaslužiti; saj ste vendar prebrisane glave, in to po dolgem deževanji tukaj sopet lepo. Iz Polja na Koroškem 13. okt. Al res, da gotovo ni, da a Beljaku in v okojici ne razsaja več tako hudo, kakor to trdijo: bi domač člověk delo dobil, ako bi se ravno tega Kolera v posla dobro izučil, ker pri nas na Kranjskem še zmiraj i UaItam 4>/\ ^ • TT a m * a i«« * a 1 î (( Srátů mapi Knrl i Y pred 14 dnevi. Se celó mi v naši prav zdravi dolini smo se te bolezni bali, ker je v Beljaku včasi pomrlo po 14 in še *veô oséb na dan in v eni vasi okolice njene 99 Kar je tuje, to veljá. nas bodi! Vatroslav Žabjekar. „Novice" rade naznanujejo svojim čitateljem, kadar delà „domaćega uma in dlana" Iz Crnomlja. K, * * v»v..vv *-»J "»"J*4" V.VM.W.JVU1J »»V*»«. —---77---------------- Vasah) koj eno jutro 7. Vendar je v mestu kolera lepšajo cerkve naše. Naj povedó tedaj , da tudi naša med vojaki najhuja bila. Po dravski in ziljski dolini farna cerkev je dobila nov oltar, kterega je naredil je vojakov zmiraj dosti; skozi Beljak skoro vsak dan Jernej Jereb iz Idrije, podobe pa je malal Juri potujejo in se potem po železnici dalje peljejo. Kako Tavcar iz Ljubljane. Obá sta pokazala s svojim delom 9 hudo se učeniku godi ondi, kjer učnino ali šolski denar da sta hvale vredna mojstra. Predplet pred oltarjem je pri ljudéh pobirati mora, kaže vnovič ta-le primer : iz litega železa in izvrstno delo bližnje gradaske fuzine. Učenik v Zabrdcu je dobil boljšo službo in pojde zdaj K blagoslovljenju oltarja so prišli prečastiti semiški iz te fare; veliko ljudi je pa V se ki so mu učnino V se dekan in mnogi drugi gospodje. Da je farna naša cer- celó od leta 1863. "in 1864^ dolžni. Ker zdaj te kraj- kev tako olepšana, imamo se trudu častitega g. župnika in 340 radodarnosti naših spoštovanih faranov zahvaliti; slišimo sestnik Martin Baznik, v Véliki Dolini (združena s pa tudi, da bo nemški viteški red komendni k temu tudi Catežem) posestnik France Hribar iz Jesenic. nekoliko pomogel. Dobro! —Tudi poddružnica sv. Duha V okraji ložkem: v Starem Trgu posestnik v Crnomlji je bila nekaj popravljena; temu popravku Martin Svajger, v Ložu mestnjan in posestnik Janez je darilo od 200 gold, gospoda Janežiča iz Gradca Južna, na Oblokah posestnik in trgovec Anton Lavric na Stajarskem zdatno pomoglo; o imenu vse fare mu iz Nove vasi. tù javno hvalo izrekamo. Iz Kranjskega. (Volitve novih županov na dalje.) C. k. deželna vlada naznanja, da so volitve novih ob-činskih (srenjskih) odborov na Kranjskem dovršene tudi v naslednjih okrajib, in sicer okraji bistriškem: v Tr n o v em Anton Sabec, v Bistrici Anton Jelovšek, v Knežaku Miroslav Vilhar, v Janeževem brdu Jožef Tomažic, v Jab- lan i ci Jožef Fišer, v Kilo vci Anton Fatur, v Premu Jožef Žnidaršič, v Rateževem brdu Anton Barbo injin OKrajin, oiuci .. > ' --- ~ * « * « « so v okraji kamniškem za župane voljeni: v v omerji Jožef Dekleva, v Zagurji Matija Fatur, Depali vasi France Abe, v Dragomenu France v Celji Martin Frank. Zaječ, v Dom žalah ^Andrej Cerer, na Holmcu Jožef Iz Ljubljane. Po odpisu c. kr. trgovskega mini Šarec, vHruševki Stefan Vrankar, v Jaršah Jernej sterstva ni vslišana želja deželnega zbora Cedilnik, v Mengšu France Dolenec, vvMekinah gospodarst Fortunat Košir, v Lokah Simen Brlec, v Spitalicu lovanj s kladom y y da se menj bd Gregor Klemen, v gorenjem Tuhinji Martin Hribar v Paljevôah France Vavpetič, v Porgorji Tomaž Kalinšek, v Stranjah Luka Preklet, v Suhadolih in tiroljskemu deželnemu odboru mljišc (Landesculturfond), izroôil deželnemu odboru; c. k. ministerstvo dodaja odpisu še to, da ni res, da bi bilo to gospodarstvo izročilo štajarskemu Anton* Sršen, v Župa nj ih njivah Jožef Prelesnik, v Tujnicah Luka Golob, v Vodic ah Matija Crnivec. nila Hranilnica ljubljanska je v včeraj seji skle 9 okraji radoliškem: v Radolici Hijacint goldinarj da se pod nekimi pogoji mestu posodi 100.000 grof Thurn-Valsasina, v Lescah Matevž brence, v — se imajo soie zaceu a. dne Begnjah Matija Kralj, v Březnici Jožef Pogačar iz vojaki mnaknili iz strelišča tukajšnjega Vrbe, v Gradu (Bledu) Matija Piber, v^Gorjah Juri Župan m y se J® in so se bo lniš- v Srednji vasi Jož. Stare iz Cešnjice V ^ i V, V* ^ J A s tri ci Gaspar.Mencinger v Bi- nica za kolero preselila že přetekli petek v sobe streliščine. Bolezen pa te dni zeló o d j e n j u j e in potem y v Lancovu Jern. Volk iz se Je adjati, da Brd, v K am nigo ri ci Albert Kapus vitez Pihelsteinski, ------— --------? — *-----— - — v Kropi Janez Župan, v Ovsišci France Stritih iz nekako hudo se prikazala. Mošt se tudi v Ljublj dolenje Dobrave, v Mo šnj ah Jan. Avsenik iz Otoka, kakor drugod po deželi ne sme točiti v gostilnicah v Predtrgu France Lotrič. ipavskem okraji: v Budanjah posestnik po deželi ni več silna bode kugi v mestu kmali konec. Tudi v St Loki je uni teden Tukajšnji trgovec gosp. Cem je pri ljub France Koren, v Er želji posestnik Jernej Skarec, v Gočah posestnik France Vidrič, v Ložah grajščak Jožef Majar, na Planini posestnik France Žvokelj Pod kraj i posestnik Matevž Frkman, v Podragi posestnik Janez Lozej, na Slapem posestnik Jožef Fr-jančič, v S tur j i trgovec Janez Difranceski, v Vrab- ljanski stolni cerkvi ustanovil dvanajsti kano nik at in v ta namen vložil 20.000 gld. v gotovini. Prvega kanonika, ki se bode imenoval „Cemžarjev", bode potem, ko presvitli cesar potrdi to ustanovo, prosto izvolil usta- teli sam y naslednike pa bode volil ljubljanski kne zoškof, in sicer izmed treh, ktere mu predloži kapitelj kr. financni atelj za Kranjsko gosp JCtJLlVJlVf y V KJ l U 1 J i ll^Uf VV UMUVU JL/lll MiiViUUUA y ▼ » A M M -----—-----—--------J -------J---Q--f - * ča h posestnik Peter Jelerčič, v Ustji posestnik Dra- Felsenbrunn je ravno kar izdal popis zemljisčinih in gotin Bačar, v St. Vidu posestnik Andrej Kopačin v drugih Ipavi posestnik Jožef Ketè, v Colu (Podvelbu) po- zgodovinskimi^ opazkami sestnik Andrej Rovan. eposrednih davkov na Kranjskem z mnogimi in jasnili pod naslovom Statistische Tabellen uber die direkten Steuern im okrají planinskom: v Planini Alojzi Pe- Herzogthume Krain mit den nothigen historischen Be renie, v Cerknici Adolf Obreza, v Begnjah France merkungen d sachgemássen Erláuterungen 9 9 v Cirkovski vasi (gor. Logatcu) Matija Mi- pot bomo^iz tega popisa kaj v dolenjem Logatcu Jožef Brus, v Hote- Hren lavec dršici Matija Gabrovšek. aaaui mux u«o „v^ioomn okraji senožeškem: vSenožečah posestnik Ljubljani začela gospodičina Julij več bode povedali Kakor slišimo, kaže dekliška»^. kakor je tudi naš „Oglasnik" povedal Drug 9 y ki letos v Orel juj uuijam uaucia guopifutviua v uxij a vi civ v a ^ pra V vesel vspeh; mnogo staršev ji zaupanje kaže in to prav Jožef Zelen, v Lažah posestnik Martin Markavčič, V ----- w —— 7 ——---- j----£---—"—' — Sinadolih posestnik Jožef Prhavec. vDoleniivasi po pravici, kajti gospodičina Orelova ima vse lastnosti i ______? . 1/ __11 W« i t • • • I • 1 • I 1 • /N- • m kjer, kakor vès svet vé, so posestnik Valentin Sluga, v Britofu posestnik Janez dobre^ učiteljice in voditelj Dekleva, v F am li posestnik Janez Novak, v gorenjem Vremu posestnik Gašpar Magajna, v Hren o v-cah pivarnik in posestnik Janez Kavčjč v Razdrtem. bila je tudi v Svaj ajbolje ljudske šole. } Gospoda „izpod Pohorja (?) te ki J/UOVHÏU.» VHUW« JAM » viw w J..MMUI vvtu. £j <51J \J l£Jl 6 k Uj O, U aj KJ i. V OlU V CUOIVCUI UU^IOU vaujl ^IJUUIj okraji mokronoškem: v SentKocijanu trgovsko komoro skoraj začel posnemati ljubljanski de Matija Rorman iz Dobroske vasi, vMokronogu Janez Rozman iz Mokronoga, v Sent Marjeti graj-sčak Juli Jombart, v Dolu Janez Krajšek iz Sele naj bi v JL uuuija u j , n slovenskem odp v „Slovenců" ljubij V Sent Rupertu Janez Sotlar, v Trebelnem Martin Kotnik iz Ornuške vasi, v Tržiš c u Janez Okoren pri sv. Trojici, v Cirniku Nace Župan iz Gradišč. okraji krškem: na Raki posestnik Blaž Šribar želni odbor", moremo potolažiti s tem, da deželni odbor ne more „komoře posnemati", ker že pred njo deželni odbor slovenski odpisuje slovenskim dopisom; on nima navade, da bi na veliki zvon obešal kot kako posebnost, kar je samo po sebi naravno. Matičin Koledar in le top se y kako sli šimo urno prodaja. Ta teden je prišlo iz Zagreba i uaipji ui u »u . ua a a i ^»uovoium uiaû uiiuai^ oiuiu , uiuu i azjjjiuuaj a. jl ok l o u cl! j o j^/iio na Studencu posestnik Matija Lisec, v Krškem naročilo za 50 iztiskov. Naj se tedaj pod kd posestnik Janez Gros, v Cer kl j ah posestnik Janez Dvornik iz Krške vasi. KJ ut* %J\J i/j 113Y . XI Č*J DO I/CVAOJ ^ Y lack y J\U KJ 1 Zlasti pa rodoljubom, ki hočejo še pristopiti želi! Matici in plačati letnino za 1866. leto ga to do nuarja 1867, svetujemo, naj bi se kmalu oglasili, želé přejeti vse tri, meseca septembra izdane knjige Ja- ako okraji kostanjeviškem: v Košta nj ejv ici okrajni zdravnik in posestnik Nikolaj Sever, v Sent ^iv, YoC m, mco^« auji6v. — Jerneji posestnik Jožef Zagorec, v Križevem po- Vsem Jugoslovanom dajemo na znanje, dag. Svetozar O a lac, knjigar v Zagrebu prodaja po nastavljeni ceni. 9 vse knjige )) Matice" naše Pogodba obsega 24 razdelkov ; poglavitne točke ki smo jih omenili že v poslednjem listu tište prav tem mu uaoiavijuui ^oui. ^ noto, ai omu jiu uiueuiii nv v pusieunjem iibin. o iem Škoda, da nimamo več v naši kme tij s ki šoli stopa tedaj itaiijska vlada v vse pravice in prevzame izučenih mladenčev. Gosp. Magister, zdaj vodnik grajščinskih posestev oskrbnika (šafarja), gačnik na kakor Hrvaškem, • v • nasi želi dva taka y vse dolžnosti cesar avstrijsk ki jih je imela dosihmal avstrijska vlada; dal po takem tudi iz naslova svo- je v šoli izučeni Po- jega izbrisati naslov „kralj lombardo-beneôanski ki zdaj na grajščini viteza Gutmannsthala to krono tega kraljestva železno krono službo opravlja. Zaslužek vsacega se šteje na 300 gld.; je obroč njen narejen iz enega tistih in ako se dobro obnaša, je služba tako stalna (pra vij m je da 9 da ebljev, s kterimi na- bil Izveličar naš na križ pribit) izročiti dal kralju posled dobi tudi penzijo. Znati pa mora 1) lepo orati, italijskemu. —Ker je iz vsega očitno, da je neko posebno prijateljstvo nastopilo mesto poprejšnjega razpora med koruzo in druge sadeže z mašinami obdelavati v živinoreji trden biti, 4) možato in mirno postopati. Kdor avstrijsko in italijsko vlado, to prijateljstvo neki zeló želi take službe ŮCU iaao oiuiiuo , naj 00 uuiuo uv ^v« v Bisagi na Hrvaškem, pošta Breznica. se obrne do gosp. J. Magister-a mrzi prusko vlado izgotovlj Govorilo se je da Telegram v slovenskem jeziku je te dni tudi iz cesarski Dunaja došel v Ljubljano od ondašnjih domoljubov. dežele Dobro došel! izmenja gori omenjenih podp ko bode , pride 9 m b s kterim se deželni zbor ogersk takraj Litave skličejo; ker pa tega naša primuviua veija , ua „zaietci po^ puucio , momu brž iz začetka letošnjega ljublj. gledišča interpeiirali Ker se ne šteiemo med tište, o. kterih domaća kovati i • 1 • » -i I i. I x ^a^ahaU ; , oklica do danes ni, ga moremo zdaj vsaki dan priča Iz Schonbrun prislovica veljá da zaletel pec podere Je došlo državnemu mini nismo stru grofu Belkredi-u pismo Njih Veličanstva od 13 dne t m ui^ i> tt » » » tt » » » » tt tt tt 77 tt tt tt tt tt tt tt tt tt tt tt tt 77 tt tt 77 tt tt tt Schrei Tomaž, vodja viáe realke v Ljubljani . Debeljak Janez, kaplan v St. Vidu pri Zatičini Sajevec France, kaplan v Smledniku .... Plesko Dragotin, c. k. okr. aktvar v Kranj ski gon Dimec Ljudevit, c. k. gozdnar v Kranjski gori Triler Janez, c. k. notar v Loki ..... Kenda Štefan, fajmošter v Železni Kapi dr. Pustotnik Janez, c. k. okr. zdravnik v Crn o mlj i Gospodičina Šupevčeva Antonija v Ljubljani Gospod Suhec Anton, učitelj v slov. Bistrici tt Konj trgovec slov. Bistrici Slavna knjižnica farna v slov. Bistrici Gospod Kunej Janez, fajmošter Čadrami » tt tt » tt tt Pevec Janez, fajmošter v Prihovi . . . Zdoljšek France, posestnik v Ponkvi . . Çibasek Janez, farni oskrbnik v Medgorjah Suster Janez, kaplan v Grabštajnu . . J. A. . . v J. H. . . v Ljubij an Ljubij an 2 gold 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 » tt » tt tt » tt tt tt tt tt tt tt tt tt tt tt tt » tt tt >> tt » » tt tt tt tt tt tt tt tt tt tt tt Stari udje so plačali: kot ustanovniki: Za 2. leto: gg. dr. Steiner Ivan, dr. Krek Gregor, Kavčič Josip. Za 3. leto: gg. Jelovšek Martin, Hiti Luka, Koder Matevž, Frjančič Jožef, Erjavec Matija, Nakus Jožef, Kopitar Mihael, Grabrijan Juri, Lampe Anton, Kosar France, Trstenjak Davorin, Rátej France, Novak Vincenci, Concilia Ivan. Za 4. leto: g. Jeran Luka. Za 4. in 5. leto: g. dr. Ložar Gregor, Ig. Holzapfel (doplačala). Za 3., 4. in 5. leto: g. Škofec Janez (doplaČal). letni donesek : Do 1. januarja 1866. leta: gg. Weiss France, Kurnik Vojteh, Korber Blaž, ŠoŠtarič Jožef, Preželj Matevž; do 1. januarja 1867. leta:v gg. Smid Matija, PeČar Janez, Tomažič Ivan, Barle Jožef, Šraj Valentin, Štupar Janez, Petrič Blaž, Košir Jakob, Vrtovee Filip, dr. Spazzapan Stefan, Kete Jožef,. Bajec Jožef, Božič Ivan, Kurnik Vojteh, Strukelj France> Kragl Martin, Laknar Janez, Podobnik Ignáci, Mencinger Lovro. ^ i do 1. januarja 1868. leta: g. Blaž Jernej. V Ljubljani 16. oktobra 1866. a Dr. Jer. Zupanee Kursi na Dunaji 16. oktobra. 5% metaliki 59 fl. 55 kr. Ažijo srebra 127 fl. 75 kr. Narodno posojilo 65 fl. 85 kr. Cekini 6 fl. 12 kr. V Žitna cena V Ljubljani 13. obtobra 1866. , Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 5 fl. 35 rt r% c\c\ i____V». . t\ rt nri _ V«__ A XI A A banaške 6 fl. 22. turšice 3 fl. 92. 3 fl. 40. — ječmena 2 fl. 50. oves 1 fl. 60. soršice 4 fl. 10 reži prosa 2 fl. 45 ajde 2 fl. 80 Loterijne srećke: V Gradcu na Dunaji 13. okt. 1866: 68. 40. 77. 15. 84 32. 56. 52. 87. 12 » Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 24. oktobra. Odgovorni vrednik: Dl* Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blamife v Ljubljani.