Pojmovanje demokracije discipline m Ob teh pojmih se neredko zaustavljajo delovni ljudje in člani SZDL. Tudi članom ZK naše osnovne organizacije ZKS rudnika v glavnem ti pojmi niso dovolj jasni Zaradi tega nastajajo posebno v našem delavskem samoupravljanju in tehničnem vodenju ter v našem političnem življenju aktivistov napake, ki jih moramo dobro poznati na današnji stopnji socialistič-no-ekonomskih odnosov, ki se razvijajo in ki so osnova za organsko rast socialistično demokratičnih form. Te napake je treba čimprej uvideti in odstranjevati, da ne bodo subjektivni faktorji — kar smo vsi delovni ljudje — pričeli zadrževati našega nadaljnjega razvoja v izgradnji socializma. Vse večja in večja decentralizacija našega gospodarskega in družbenega življenja zahteva vse večjo udeležbo in zanima nje vseh delovnih ljudi za vse te probleme, ki so z decentralizacijo prešli v soodločanje in obravnavanje pred široke mase delovnih ljudi. Ravno v tem pa je bistvo nerazumevanja — konkretno v našem kolektivu še precejšnjega števila delavcev — naj bo to fizičnih, pa tudi umskih. Še vedno je dosti delavcev, posebno novincev, ki se ne zavedajo dovolj, da je socializem odvisen od dela naših rok, da je od nas samih odvisno, kako bomo gospodarili, od nas samih, koliko bomo zaslužili, oziroma od vseh gospodarskih proizvodnih kolektivov, kako se bo razvijala naša komuna in v njej reševali problemi družbenega standarda, elektrifikacije naših krajev, vprašanje pitne vode, cest, prometa, uslužnostnih in drugih podjetij itd. Tudi med člani ZK imamo primere podcenjevanja, pa tudi precenjevanja vrednosti naših sociali-stično-ekonomskih odnosov, ki zahtevajo posebne pozornosti in velikega upoštevanja nas vseh in res aktivnega gospodarskega in družbenega sodelovanja. Naši časopisi mnogo pišejo o socialistični demokraciji, na VI. kongresu KPJ pa je tov. Tito postavil svojemu poročilu naslov: »Borba komunistov Jugoslavije za poglabljanje socialistične demokracije«. O njej se je razpravljalo na III. plenumu CK ZKJ, ker se je v njej utopil Djilas, misleč, da je demokracija vse in da nam le še ona manjka, potem pa bomo imeli socializem. Tako je pisal tov. Djilas v članku »Ali so cilji«, da je ne le za nas, nego za ves človeški rod kot »edini dejanski in trajnejši cilj« nenehni boj za demokracijo. Pri tem se bi hotel obrniti na besede, ki jih je rekel v zvezi z demokracijo tov. Edvard Kardelj na III. plenumu CKZKJ. Med drugim je rekel: »Demokracija je konec koncev oblika države, demokratične pravice so samo pozitivna oblika omejevanja svobode. V popolni svobodi ne bo več nobenih »pravic«. Z' drugimi besedami povedano, je demokracija oblika države, cilj demokracije pa je, to državo uničiti in s tem uničiti tudi sebe (demokracijo) kot tako. Druga vrsta pojmovanja, ki se nekako da čutiti od strani nekaterih članov naše OO ZKS na rudniku je ta, da je socialistična demokracija tista »bela vrana«, ki nam ne dovoljuje dvigniti proizvodnje do možnih kapacitet jame, da je kriva dejstvu, da ni discipline v izvrševanju tehničnih nalog itd. Pri tem se bi obrnil na primer malomeščanskega pojmovanja demokracije v partiji. V naši OO ZKS dobi človek občutek, da smatrajo nekateri člani, da je vseeno ako plača ali ne plača članarine, pride ali ne pride na sestanek, dela aH, ne dela kot politični aktivist itd. Vkljub temu je lahko član Z K. To je nepravilno in malomeščansko pojmovanje demokracije. To se dogaja često, samo s to razliko, da nimajo istega pojmovanja o socialistični demokraciji preprosti fizični delavci, pa tudi ne nižje tehnično osebje, razen če so se tega pojmovanja naučili že prej v praktičnem življenju, kakor tudi ne nekateri člani ZK, ki so na vodilnih tehničnih mestih v proizvodnji. Ne mislim pri tem, da je to namerno, vendar pa bi bilo potrebno upoštevati kritiko in bi ti samokritičen, kar pa večkrat ni primer. Pogosto se smatra to kot osebni napad. Kakor naj v življenju partijske organizacije obstoja disciplina in se mora klicati na partijsko odgovornost člana ZK, ki ne dela tako, kakor je nakazal VI. kongres v svoji resoluciji ter tako, kakor mu je kot članu ZK dolžnost po statutu, bi se moralo tako postopati tudi pri ostalih organizacijah in ustanovah, še toliko bolj pa mora vladati disciplina v izvrševanju tehničnih nalog, ki nam zagotavljajo izboljšanje v našem proizvodnem procesu. Kdo bo to disciplino ustvarjal? Izvoljeni in predpostavljeni! Kdor pa potem pred bojaznijo, da bi bil proglašen za diktatorja kapitulira v disciplini, je nosilec nediscipline! S tem sem hotel povedati, da demokracija in disciplina ne tolčeta druga druge, temveč morata hoditi vzpo- LETO II — ŠTEVILKA^ IZDAJA SINDIKAT RUDNIKA VELENJE VELENJE, 15. MARCA 1954 UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK KOČAR FRANJO - ?UREDNIŠTVO: RUDNIK VELENJE. ČEKOVNI RAC. STEV. 622-T-4 PRI N. R. ŠOŠTANJ. TISK CFT.ISKE TISKARNE V CELJU naliza rentabilnosti odkopavanja po širokočelni odkopni metodi Na podlagi dosedanjih rezultatov poizkusov s širokočelnim odkopavanjem na Rudniku Velenie, kateri so se vršili v času od 26. VI. 1953 pa do danes, moremo zaključiti, da so poizkusi pokazali mnogo boijše rezullate, kakor se je od niih pričakovalo. Glavne pozitivne strani nove odkopne metode so sledeče: 1. Uvedba širokočelne odkopne metode je omogočila v II. polletju dvig proizvodnje v jami od prejšnjih 1.560 ton na sedanjih 2.00(1 ton odnosno za eca 25%, ne da bi bilo za to treba novih priprav (dokaz zmanjšanja števila izdelanih prog v zadnjem kvartalu ob velikem povečanju proizvodnje). 2. Povečanje proizvodnje brez novih priprav dokazuje, da se za 1 m priprave za širokočelno odkopavanje pripravi več premoga kot za dosedanji način odkopavanja (dolgi stebri in ročno odkopavanje). 3. Proizvodni stroški na odkopavanju so kljub priučevanju delavcev na novo odkoipno metodo ostali v paraleli s prejšnjimi stroški odkopavanja, ko se je odkopavalo samo po starih odkopnih metodah neizpremenjeni (razlika, ki na-sto.pa v oktobru v materialnih stroških, ie posledica podatkov podražitve električnih vžigalnikov za 50% in nobenih drugih razlogov). Jasno pa je, da se bodo po priučilvi moštva še mnogo zmanjšali. 4. Stroški vzdrževanja so znatno padli od 101.10 din/t na 71.50 din/t, odnosno za 29.5%, kar je v glavnem zasluga uvedbe širokočelnega odkopavanja. 5. Stroški izvoza se trenutno zaradi nepopolno mehaniziranega trans;porta še ne morejo ločno odredili. 6. Zmanjšanje odkopnih izgub od prejšnjih 50% na sedanjih cca 35% ima za posledico podaljšanja koriščenja izdelanih jamskih, gradbenih investicij, kar bo imelo za posledico znižanje letnih odpisov; 7. Izkoriščanje mehanizacije je za čca 40% boljše pri širokočelni odkopni metodi kot pri metodi dolgih stebrov, kar zopet ugodno vpliva na stroške amortizacije. 8. Finančni usipeh uvedbe nove odkopne metode bi bil približno (točno se ne more prikazati, ker se ni za vsako1 odkopno metodo vodilo ločeno stroške) naslednji: a) odkopni proizvodni stroški so se v II. polletju 1953 v paraleli s I. polletjem 1953, ko se še ni delalo po novi odkopni metodi, znižali od 180.10 din/t na 175.10 din/t pri neizpremenjenih stroških za delovno silo. Zaradi tega dejstva moremo smatrati, da so odkopni stroški tudi po novi odkopni metodi skoraj enaki stroškom po starih odkopnih metodah (dolgi stebri in ročno), kar dokazuje naslednja tabela: Zmanjšanje šieviia potrebnih pn-v se odraža tudi v finančnem po-:dn, ker se z 1 m priprave pridobi po metodi širokočelnega odkopavanja 84 ion premoga, po starih odkopnih metodah (1952. 1.) pa /0,5 ton premoga? Iz tega sledi, da se je potreba po izgradnji odkopnih prog zmanjšala za 16%. Na 1 tono premoga, pridobljenega iz odkopa, je bilo po starih odkopnih metodah potrebno 0,('142 m priprave za širokočelno odkopavanje pa 0,0118 m. Ker so znašali stroški izgradnje 1 m proge v letu 1952 (prvih 10 mesecev) 5.220,— din, potem znašajo stroški priprave za stari način odkopavanja za vsako na odkopu odkopano tono 73,80 din/t odnosno za širokočelno odkopavanje pa 61,50 din/i. Prihranek na pripravi za širokočelno odkopavanje znaša torej 12,30 din/t. c) Za vzdrževanje jamskih prostorov v odkopnem polju se je porabilo v I. polletju 1953 skupno 9.750 dnin, odnosno ca. 62 dnin dnevno, a ca. 15.050 dnin na celotnem vzdrževanju. V tem času se je za vzdrževanje porabilo 1,430 m3, v odkopnem polju pa ca. 930 m3. Tako odpade na vsako dnino 0,096 m3, odnosno 4,6 m. Ker so odkopi (po starih odkopnih metodah) nakopali v I. polletju 1953 - 220.968 ton, je bilo potrebno za 22,7 ton položiti eno dnino na vzdrževanje odkopnega polja. Za čas poskusov s širokočelnim odkopavanjem pa se je porabilo (od 26. VI. do 30. XI.) na vzdrževanju odkopnega polja 516 dnin, medtem ko se je na širokočelnih odkopih nakopalo v tem času 44.730 ton tako da je bilo potrebno na 87 ton obložiti eno dnino. Razmerje dnin na vzdrževanju odkopnega polja med obema primerjavama znaša 1 : 4 v korist širokočelnega odkopavanja. Zaradi sigurnosti računa pa računamo v razmerju 1 : 3 odnosno, da je potrebno pri širokočelnem odkopava; iu na 68 ton obložiti na vzdrževanju 1 dnino. Na vzdrževanju bi bilo potrebno pri dosedanjih odkopnih metodah 1 tona : 22,7 t/dnino je 0,044 dnin/t, pri širokočelnem odkopavanju pa 1 tona : 68 t/dnino je 0,015 dnin/t, ker znaša povprečna dnina v II. polletju 1954 na vzdrževanju 520 dnin, potem znašajo stroški na vzdrževanju odkopnega polja: Pri dosedanjih odkopnih metodah (dolgi stebri in ročno): 520,- din : 22,7 t/dnino je 22,90 din/i, pri širokočelnem odkopavanju pa 520,- din : 68 /dnino je 7,65 din/t. Prihranek na delovni sili za vzdrževanje odkopnega polja pri širokočelni odkopni metodi znaša torej: 22,90 - 7,65 je 15,25 din/t. Poraba lesa je znašala povprečno 0,096 m3 na dnino izvršeno na vzdrževanju odkopnega polja. Na 1 tono v odkopnem polju nakopanega premoga Pregled potrošnje glavnih normativov: (Poizkusi od 26. VI. do 31. 12. 1953) Porabljeno Povpreček čela Povpr. odkopa Šihti na odkopu 9.062 dnin 7,30 t/dnino 6,96 Razstreljivo 12.077 kg 0,182 kg/t 0,186 Kapice 29.959 kom. 0,448 kom./t 0,429 Les 463 m3 0,0070 m3/t 0,0068 odpade na osnovi gornjih normativov pri dosedanjih odkopnih metodah: 0,096 m''/dnino : 22,7 t/dnino je 0,0042 m3/t, pri širokočelni metodi pa 0,096 m3/dnino : 68 t/dnino ie 0,0014 m3/t, prihranek znaša torej 0,0042 - 0,0014 je 0,0028 m3/t, ker pa je znašala povprečna cena jamskega lesa ea 4.500,— din, potem znaša prihranek na jamskem lesu pri širokočelnem odkopavanju na vzdrževanju odkopnega polja 0,0028 m3/t X 4.500 din/m3 je 12,60 din/t. Celokupni prihranek na vzdrževanju pa znaša pri širokočelnem odkopavanju 15,25 + 12,60 je 27,85 din/t. d) Zmanjšanje odkopnih izgub od dosedanjih ca. 50% (pri stebrno zrušni odkopni metodi ca. 40%, pri dolgih stebrih ca. 60%) na ca. 35%. Zaradi zmanjšanja odstotka odkopnih izgub se bo življenjska doba gradbenih investicij v jami (vpadniki, novi jašek in ostalo) podaljšala in s tem zmanjšala amortizacijska kvota, ker bo rudnik služil svojemu namenu dalj časa. Pri 5% obrestih znaša letni odpis iz jamske gradbene investicije 30,600.000.— din, ker so odkopne izgube pri širokočelni odkopni metodi v paraleli z dosedanjimi manjše za 30%, znaša letni prihranek pri daljši življenjski dobi rudnika približno 9,150.000,- din (to se bo poznalo šele v bodočnosti, zato tega ne moremo jemali v obzir). Pač pa se je z uvedbo širokih čel povečala proizvodnja na 2.050 ton dnevno, kar se brez čel ne bi moglo doseči. V prvih 7 mesecih Ie'a 1953 ie bilo izkopanih 281.900 ton v 178 delovnih dneh. Povprečna dnevna proizvodnja je znašala takrat 1.585 ton. V mesecu avgustu so se začeli poskusi s širokočelno odkopno metodo (avgust 1 čelo, september 2 čeli, oktobef 3 čela, november 5 čel, december 7 čel) in se je do konca leta nakopalo na čelih 66.250 ton. Ako bi se poskusi s čeli ne obnesli, bi se ta izguba na proizvodnji morala nadomestiti s proizvodnjo po metodi dolgih stebrov (za kar pa jama ni bila pripravljena). Zaradi tega moramo upoštevati dejstvo, do bi znašala povprečna dnevna proizvodnja ca. 1.700 ton. Tako bi v letu 1953 nakopali od VIII.—XII. skupno še 1.700 X 135 dni je 228.100 ton, odnosno sikupno 281.900 + 228.100 je 510.000 ton. Razlika med faktično proizvodnjo 540.000 ton in fiktivno (brez širokočelnega odkopavanja) pa znaša torej 540.000 - 510.000 je 30.000 Ion, kar je zasluga uvedbe (uspele) širokočelnega odkopavanja. Zaradi tega moremo izračunati prihranke nastale pri povečanju proizvodnje zaradi uvedbe širokočelne odkopne metode pri vseh izdatkih, kateri so neodvisni od stanja proizvodnje (amortizacija, obratna režija, upravna režija, zračenje, odvodnjavanje, delno odvoz in zunaj). Zaradi tega se je tudi bistveno zmanjšala kvota amortizacije, ki je bila v letu 1953 predvidena na 127,000.000.— din. Pri proizvodnji 1650 ion dnevno, katero moremo smatrati kol normalno, bi se do konca leta moalo proizvesti največ ca. 510.000 ton. Proizvodnja pa je znašala 540.000 ton. Na ta način je vsaka v letu 1953 proizvedena tona obremenjena s kvoto amorlizacijc, ki ic bila v letu 1953 predpisana v višini 127,000.000 din, pri proizvodnji 540.000 ton z 235 - din. Pri 510.000 ton, kakor bi znašala proizvodnja, če poskus ne bi uspel, pa bi bila obremenjena vsaka tona za 249,— din. Prihranek znaša pri amortizaciji na tono 14,— din/t, odnosno pri celokupni proizvodnji 14 X 540.000 je 7,550.000,- din. Pri stroških zračenja je zaradi povečanja proizvodnje znašal prihranek 7,323.052 : 540.000 je 13,60 din/t, je 0,75 din/t odnosno 404.000 : 510.000 je 14,35 din/. Pri odvodnjavanju so znašali stroški 4,625.639 din zaradi povečanja proizvodnje je nastal prihranek v višini 9,05 din/i - 8,55 din/t jc 0,50 din/i, odnosno 270.000 din. Pri skupnih stroških zunaj (18,487.598 dinarjev) je nastal prihranek v višini 36,10 din/t - 34,10 din/ je 2,000 din/t,-odnosno 1,080.000 din. Pri obratni režiji (46,875.176 din) je nastal prihranek v višini 91,90 din/t - 87,30 din/i je 4,60 din/t, odnosno 2,480.000 din. Pri upr. prod. režiji (49,254.222 din) je nastal prihranek v višini 96,40 din/t - 91.20 din/t je 5,20 din t, odnosno 2,710.000 din. e) Boljše izkoriščanje mehanizacije v paraleli z meiodo dolgih stebrov se še ne more prikazali, ker je širokočel-na metoda še premalo časa v obratu, lasno pa je, da se mehanizacija pri širokočelni odkopni metodi mnogo bolje čuva, kot pa pri metodi doloih stebrov in bomo tu imeli znatne finančne uspehe. f) Nadaljnje prednosh širokočelneaa odkopavanja so poleg mnogo večje varnosti dela še mnogo ugodneiši delovni pogoji (predvsem zračenje in nižja temperature), ki se pa tudi ne dajo še finančno prikazati. ZAKLJUČEK Ako seštejemo vse zgoraj navedene faktorje, dobimo naslednji finančni efekt širokočelnega odkopavanja: Prihranek na proizvodnjo 540.000 Ion: Stroški na odkopavanju din S'rpšWi prinrave R'"\0P0 — „ Stroški vzdrževanja 1,«45.000.— „ odvodniavčinja 870000,— „ Stroški zračenja 400 000,— Slrošiki zunaj 540.000,— „ Obratovna režija 2.4«0000.— „ Upr. pr. režija 2.710.000,— „ Amortizacija 7,550.000,— „ Skupni prihranek v letu 1953 ■'aradi uspele izvedbe širokočelnega odkopavanje: 17,210.000,— „ (Stroški zmanjšanja amortizacije so izračunani — celotni prihranek podeljen s proizvodnjo širokočelnih odko-dov v letošnjem letu je 66.250 ton.) Prihranek dosežen zaradi namestitve širokočelnega odkopavanja in ki se more izračunati v letu 1953 17,210.000.-V gornji vsoti pa ni zaračunana prvotno kalkulirana planska izguba, ki bi morala po predračunu nastopili na odkopu v višini 59,60 din/t odnosno 4,180.000.— din. Ta vsota je bila roa, kakor se iz gornjega vidi. prihranjena. Ing. Ahčan Rudi redno. Dokončno pa je treba napraviti križ čez misel, da je diktatorsko, ako se v obravnavanju za dosego čim boljšega načina rešitve gotovega problema, naj bo to čisto tehničnega, gospodarskega aH kateregakoli, poslužujemo demokracije, a za izvrševanje sklepov zahtevamo najstrožjo disciplino. Še en primer ozkega pojmovanja demokracije pri nas, ki je danes, ko stojimo tik pred volitvami v nov delavski svet, izredno važen, da ga obravnavamo. Ako pogledamo izbiro vseh naših kandidatov, naj bo za občinski ljudski odbor, ali za delavske svete, svete proizvajalcev, razne forume organizacij, bomo v mnogih primerih videli, da se od strani organizacij ZK, pa tudi organizacij SZDL, kakor tudi večine po-edincev ni vodilo dovolj računa o tem, kdo bo prišel na kandidatno listo in ali bo v resnici imel dovolj interesa, da bo zastopal svoje volivce, da bo gledal na procvit, da bo aktiven in delaven v organizaciji ali samoupravnem telesu podjetja itd. Pri kandidaturah neredko pride do postavljanja kandidatov brez kriterija in brez zadostne analize kvalifikacij predlaganih. Neljubi problem pa se nam hitro pokaže pozneje v delu, k.er ni tako, kot bi moralo biti. Pojavlja se tudi to, da eden predlaga nekoga, ta pa misli, ako si ti mene, bom pa jaz tebe, da mu da »klofuto« nazaj, kakor nekateri mislijo, ali pa da se smatra, da zaradi poglabljanju in razvijanja demokracije organizacije aH pa člani ne smejo razpravljati o kandidatih, nego je večja demokracija, do. se ti izberejo stihijsko — sami. Ni po. s tem rečeno, da se mora delati gotove predloge, ki morajo absolutno držati. Z delovnimi ljudmi je treba vsak predlog, ki ga da poedinec ali organizacija pretehtati, vsak posameznik pa bo dal tudi svojo pripombo. Temu vprašanju naj se posveti v izbiri kandidatov za delavske svete in vodstva organizacij velika pozornost. K. N. Nepravilno delo nekaterih odbornikov Društva upokojencev v Velenju Rudarji so sklenili, da bodo s prostovoljnim delom nakopali 450 ton premoga, katerega bo potem Društvo upokojencev razdelilo med vse rudniške upokojence. Premog je Društvo že razdelilo, toda ostalo je nekaj upokojencev in vdov brez kurjave. Slednji se hodijo pritoževal na rudnik in pravijo, da jih je odbornik društva tovariš Tau-šič pozabil dati v seznam, čeprav jih ima dobro zapisane v seznamu za članarino. Nekaterim se izgovarja, da je seznam izgubil, drugim zopet, da je rudnik dal premalo premoga ild. Prizadeti pa vedo povedati, da so premog dobili tisti, ki imajo svoje gozdove, do-čim se je pa res potrebne spregledalo.. Na primer vdova po upokojencu, Kališ-nik Marija, stanujoča v baraki, je bila z istimi izgovori odbita. Prav tako vdo- va po rudarju Podvinšek Marija. Takih primerov je še več. Rudnik je dal vso količino, ki je bila odobrena (za 100 ton več kot lani) in bi moral vsak potrebni rudniški upokojenec dobiti premog. Vprašanje pa je, kako se je vršila razdelitev. Morda pa tu nekaj ni v redu? Zato sindikat rudnika predlaga, da društvo upokojencev skliče sestanek rudniških upokojencev na katerem naj bi se razpravljalo o razdeliivi premoga in o eventualnih nepravilnostih pri tej razdelitvi. Manjkajoči premog pa bi moral kriti krivec. Tak brezdušen odnos do vdov in upokojencev, ki nimajo drugega kot pokojnino, je obsojanja vreden in se mora s tem energično prenehali. VELENJSKI RUDARJI! 27. marca bomo volili naš novi delavski svet• Vsak član kolektiva naj se pravočasno prepriča, če je vnešen v spisek volivcev. Volilni imeniki bodo pravočasno izobešeni na običajnih oglasnih mestih IZ NAŠEGA. SINDIKATA ŽIVLJENJE IN DELO MLADINSKE ORGANIZACIJE Iz plenuma republiškega odbora zveze rudarjev Uspešno delo mladine v Velenju Smatram za dolžnost, da kot udeleženec na plenumu Republiškega odbora Zveze rudarjev, ki je bil dne 25. II. 1954 v Trbovljah, sporočim članstvu v grobih obrisih potek tega plenuma. Če analiziramo stanje, bomo videli, da smo skoraj vsega neuspeha v podružnicah, pa tudi v Republiškem odboru, krivi sami člani. Delo Republiškega odbora ni moglo pokazati primernega napredka, ker bazira le na delu podružnic. Tc bi morale redno in točno pošiljati poročila, ki bi se jih Republiški odbor mogel posluževati pri svojem delu, česar pa v pretežni večini niso storili. Da se izognemo pri bodočem delu nepotrebne kritike podružnic, kakor tudi za pospešitev in uspeh dela Republiškega odbora, je dolžnost vseh sindikalnih funkcionarjev, da izpolnjujejo poverjene naloge pri članstvu vestno in požrtvovalno, kar mora biti osnova za uspešnejše sindikalno delo. Pravilni prijemi in odnos do dela, nam morajo biii garant, da ne bomo zašli v težave, s kakršnimi se bore nekateri kolektivi. Ce primerjamo poslovanje v našem podjetju, lahko ugotovimo, da je dobro, vendar pa se da še dosti izpopolniti. Treba je skupnega to-variškega sodelovanja, pa uspehi ne bodo izostali. Če pogledamo po naših sosednjih slovenskih rudnikih, bomo videli, s kakšnimi težavami si; bore. Vzemimo samo jamski les! Zalog sploh nimajo, tako da morajo spravljati les v jamo naravnost iz avtomobilov in vagonov. Stoje pred dejstvom, ali naj obratovanje omejijo ali celo ustavijo, ker v rudarstvu brez lesa pač ne moremo obratovati. Zaradi takih pogojev trpi tudi varnost ljudi pri delu. Težave imajo tudi v finančnih vprašanjih. Popolnoma razumljivo je, da če člani kolektiva ne dobe polnih plač zaradi neizpolnjevanja gospodarskih nalog v podjetju, nastaja nezadovoljstvo, kajti bili so primeri, da so dobivali le 60—7(1% svoje redne plače. Okrajni ljudski odbori so morali celo za ta odstotek plače dajati garancijske izjave. Kot nezdrav pojav samoupravljanja je bil tudi konkretni primer rudnika Čr-na-Kaolin, ki je prišel pod prisilno upravo, ker so tam organi delavskega samoupravljanja gledali v glavnem le na osebne koristi, čemur je vsekakor osnovni vzrok popolno pomanjkanje razredne zavesti in odgovornosti do skupnosti. Velik del krivde za to res žalostno stanje se poleg delavskega sveta in upravnega odbora pripisuje tudi sindikalni podružnici. Priznati moramo, da popolnoma upravičeno. Ker Republiški odbor ni mogel sam rešiti vsega kompleksa problemov v tem rudniku, ie bil sprejet sklep, da se iz republiških forumov osnuje komisija, ki naj vprašanje tega rudnika reši v političnem. tehničnem in finančnem oziru. Republiški odbor pa je bil zadolžen z izvedbo tega sklepa. Sprejet je bil tudi sklep, da mora vsak jamski delavec položiti izpit iz lugiensko-tehničnih predpisov, ker drugače ne more biti delavec v jami. Ta, ukrep je potreben zaradi vedno večjega števila nesreč v rudarstvu. Tak sklep je že predhodno osvojil tudi naš delavski svet, kar ie v korist in zaščito našega delovnega človeka. Vprašajmo se, zakaj je moral Republiški odbor Zveze rudarjev za Slovenijo razpravljati o takšnih slabostih? Krivda k; na vseh nas, na rudarjih širom Slovenije, ker se premalo poglabljamo v problem našega delavskega samoupravljanja. Naša dolžnost je, da delamo vsi za enega in eden za vse. Ko bo do neke mere osvojeno to geslo, potem ne bo potrebno več razpravljati o takšnih slabostih. Pri nas v Velenju takšnih gospodarskih težav ne občutimo, ker imamo razmeroma dober delavski svet in upravni odbor, vendar nas to ne sme uspavati. Stremeti je za tem, da bomo naše gospodarjenje izpopolnjevali, da bo vsak čuval našo skupno lastnino, kol svojo osebno last. Ker pa smo pred volitvami v nov delavski svet, je pa tudi naša naloga, da kandidiramo in izvolimo dobre in predane člane kolektiva, ki bodo znali usmerjali m voditi gospodarstvo našega podjetja, v korist in blagostanje kolektiva in vse naše socialistične skupnosti. Mavsar Razgibanost mladine v Velenju je vsekakor zasluga aktivnih funkcionarjev tega aktiva, ki so se zagrizli v delo in znali analizirati vse pereče probleme ter iz tega izluščiti naloge, ki bodo pozitivno vplivale še na nadaljnji razvoj mladinske organizacije. Konferenca, ki so jo imeli mladinci in mladinke 26. februarja, je pokazala, kako resno obravnavajo ti mladi ljudje, vse probleme življenja in delovanja v Velenju. V tem kratkem članku se ne da opisati vse tako podrobno, ker primanjkuje prostora. Toda ne sme se iti preko najvažnejših stvari, ki so bile obravnavane. Sekretar tov. Lekšan je v svojem govoru poudaril sklepe mladinskega kongresa, ki govore o izgradnji socialistične zavesti pri mladini. Nadalje je govoril o skrbi za pravilno vzgojo, o razumevanju do razvijajoče se mladine, o borbenosti, ki mora prevevati mlade ljudi in o potrebi dajanja mladini konkretnih nalog. Predsednik Repnik je seznanil 30 prisotnih članov LMS o težavah, ki jih ima sekretariat pri svoiem delu, o neaktivnosti nekdanjih odbornikov, ki bi mogli precej pomagati pri delu, u pora-Ijojoč pridobljene izkušnje. Mladina bi morala biti sveža avantgarda vseh masovnih organizacij. Vsekakor bi morala biti vzgoja mladine skupna naloga celotne družbe. Na koncu je opozoril na to, da organizacije Zveze komunistov v podjetjih premalo podpirajo mladino v njenem delu. Živahno razpravljanje se je razvilo okoli vprašanja, kako se mora mladina nju in v direktnem delu v delavskih svetili in upravnih odborih zadrug. Problem brezposelnosti mladine (okoli 30 v Velenju) je v Velenju zelo pereč in bodo morala podjetja in občina resno razmisliti kje jo zaposliti. Tudi tu se je pokazalo, kako nujno je v Velenju ustanoviti razna uslužnostna podjetja (pralnice, likalnice, krpalnice), povečati že obstoječa (izdelovalnici gumiranega papirja priključiti morda knjigoveznico, kartonažo, tiskarno itd). Prvenstveno je treba poskrbeti, da se ženska mladina zaposli ter s tem prepreči pojave prostitucije. Razne oblike prosvetnega dela, ustanovitve raznih krožkov (filmski, gledališki, radio iid.) bo za mladino edini način, da se prične udejstvovati v našem javnem življenju, za kar bo skrbel aktivni sekretariat v Velenju. V novem letu šole nove naloge pred našo mladino Novoizvoljeni sekretariat je imel takoj po letni konferenci interni sestanek, na katerem so si izvoljeni člani razdelili delo in sprejeli sklepe, ki naj bi v tekočem letu vodili in usmerjali delo v mladinski organizaciji. Novi sekretariat mladinskega aktiva Velenje-mesto je po sklepih internega sestanka takole sestavljen: 1. Predsednik: Repnik Roman, elek. monter. 2. Sekretar: Lekšan Jože, gradbeni tehnik. 3. Podpredsednik: Strmole Jože, ključavničar. 4. Blagajnik: Kramar Vida, trg. pomočnica. 5. Zapisnikar: Globočnik Anica, na-meščenka. Ko si je novi sekretariat razdelil delo, je pričel razpravljati o problemih mladinske organizacije v Velenju in prišel do zaključkov, ki dajo slutiti, da je novi sekretariat pravilno razumel poslanstvo mladinske organizacije. Kot vzrok za pijančevanje, ponoče-vanje in nemoralno vedenje, je delno krivo to, da mladina nima svojega lokala, kamor bi mladinci v prostem ča- Društvo prijateljev mladine v Velenju Sindikalno delo na gradbenem oddelku Rudnika lignita Velenje bo oživljeno V preteklem mesecu ie dobil na gradbenem oddelku stari pododbor razreš-nico. Na sestanku, ki ga je sklical stari pododbor ni bilo kaj poročali o delu za lansko leto, kar končno ni čudno, ker v kolikor se spominjam, pododbor ni imel vse leto več kot eno samo sejo. Edmo opravičilo, ki pa je vendar subjektivno, bi bila velika teritorialna raz-tresenost našega gradbenega oddelka. Gradimo namreč stanovanjske stavbe v Šmartnem, novem jašku in delamo v kamnolomu, to je na treh, med seboj zelo oddaljenih objektih. Mnenja sem, da bi se pododbor prav zaradi tega moral še pogosteje sestajati in sklicevati čim več članskih sestankov, kjer bi obravnavali našo zelo perečo problematiko. Ni čudno, da so člani kolektiva predlagali na sestanku za delovnega predsednika tovariša, ki sploh ni bil član sindikata. Letos je pa novi pododbor začel drugače. Ze na prvem sestanku, dne 24. II. 1954 je izčrpno in trezno disku-tiral o problemih, ki stojijo letošnje leto pred nami. Ker je velika potreba za stanovanja, se bo gradbeni oddelek moral v letošnjem letu številčno povečati v primerjavi z lanskim letom skoraj dvakratno, zato se je sindikalni pododbor dotaknil na svojem sestanku tudi vprašanja stanovanj, hrane itd., za gradbene delavce. Mnogo smo razpravljali tudi o Tudi v Velenju egiptovska tema Pred kratkim smo brali v TT, kako je v Egiptu zaradi razprtij med vodilnimi osebami nastala gosta tema, ki bi lahko povzročila padec ene ali druge vodilne osebnosti. Zal je tudi pri nas tako, samo s io razliko, da pri nas marsikdo pade zaradi prave egiptovske lome, ki zavlada takoj, ko se naredi mrak. Posebno od kina proti Novem Velenju. Ker je bilo govora o nujnosti elektrifikacije Novega Velenja, mislim, da je najbolj nujno nabaviti in izvesli razsvetljavo ob tej cesti proti Novemu Velenju. Ni najbolj prijetno, če moraš po zvezdah iskali orientacijo, da najdeš pravo smer do doma. Bilo bi priporočljivo, da bi čimprej začeli graditi tudi cesto od Rudarskega doma do Novega Velenja. Morda zopet komu ne bo po volji, če se bo to zgodil:!. Ali vsak, kdor mora gaziti blato, .ki nasiane ob deževju, si želi, da bi se to čimprej napravilo. Vsi stanovalci Novega Velenja bi radi pomagali z udarniškim delom. K. kvaliteti novodošlih delavcev, ki nam bodo potrebni za naše gradnje in sklenili, da ie dolžnost slehernega člana našega gradbenega kolektiva, posebno pa še članov pododbora, da budno spremljajo delo, razvoj in življenjske pogoje vsakega posameznega novinca pa tudi starejših delavcev. Na ta način bomo imeli res dobro delovno silo in uspeh na naših gradbiščih. Pečnik V času, ko pišejo časopisi o naraščanju mladinskega kriminala in amorat-nosti ter skušajo to reševati na različne načine, je bilo v Velenju ustanovljeno Društvo prijateljev mladine. Društvo bo zasledovalo Ie poglavitni cilj: skrbeli za vzgojo šolske, predvsem pa tiste mladine, ki je šola ne more zajeti. Ustanovni občni zbor je pokazal pripravljenost mnogih, da sodelujejo. Na zboru je bilo sprejetih več sklepov, ki naj bi bili sestavni del programa. Naj omenim samo nekatere: s 1. Društvo bo v prvi vrsti skrbelo za družinsko vzgojo z raznimi predavanji. 2. Razširilo bo društveno vzgojno glasilo »Mladi svet«. 3. Moralno bo podprlo gradnjo nove šole. 4. Predvsem se bo brigalo za delo mladinske organizacije v Velenju. 5. Skrbelo bo za kolektivno vključevanje organizacij v društvo. To je samo nekaj nalog. Delokrog drušlva je silno velik in popolnoma napačno bi bilo misliti, da bi vse zmogel le en sam. Novi odbor je že pripravil mladini maškarado, 'ki je kar lepo uspela. Pridobil je 27 naročnikov »Mladega sveta« in 75 članov. Začetek je dober. Želimo, da bi tudi tako nadaljevali. Hkrati vabimo predvsem starše in vse prijatelje mladine, da postanejo člani društva, ki bi le množično podprto laže reševalo vzgojno problematiko Velenja in okolice. S. su zahajali in našli sebi primerno razvedrilo. Med drugim mora mladinska organizacija nuditi pomoč vsem socialno šibkim članom, ki imajo pravico, da se v primerih nerazumevanja raznih socialnih ustanov obrnejo na svojo osnovno organizacijo, odnosno na sekretariat, ki bo skušal po svoji moči zadevo rešiti. Uvesti je treba javno kritiko nad vsemi osebami, organizacijami iid, ne glede na položaje, če se pri njih opazijo nepravilnosti. Vsak mladinec ima v tem primeru polno zaščito v svoji organizaciji, ki je enakovreden vsem političnim in množičnim organizacijam v socialistični domovini. Vsako ignoriranje mladine ne glede na to, kie in v kakšni obliki se ie pojavilo, bo mladinska organizacija v kali zatrla. Če tega ne bo dosegla z nastopom osebnosti njenega sekretariata, bo to storila po pravni poti. Vsak mladinec se mora zavedati, da je častno biti član mladinske organizacije in da mora kot tak tudi nastopiti, če opazi, da je neko dejanje omadeževalo čast njegove organizacije. Ker v delavskih svetih in upravnih odborih podjetij ni zastopana mladina, pa čeprav je v njih zaposlena, smatra novi sekretariat, da je dolžnost prizadetih, da na svoje seje povabijo tudi predstavnike mladine. Med drugim apelira novi sekretariat na vse ustanovne in množične organizacije, posebno pa še na LOMO Velenje, da se v primerih kaznovanja ali v drugih primerih, ki se tičejo mladine, obrne na sekretariat, da tudi on da svoj pristanek, ali pa odsvetuje kazen, če uvidi, da ni umestna. V nasprotnem primeru smalra mladina, da je to prekršek zoper njeno poslanstvo. Novoizvoljeni sekretariati se obvezuje, da bo storil vse za procvit mladinske organizacije v Velenju. Prepričan je, da bo mladinska organi/sena v tem letu važen faktor v političnem, socialnem in kulturnem življeniu mesta Velenje. Ifeteuiska mladika in letna konferenca Tudi to ni odnos do človeka Pod naslovom »Ali je to odnos do človeka?« je bil dne 3. marca v »Velenjskem rudarju« objavljen članek o ponesrečenem toa čeprav dežuje? . 2. Ker dobim plačo, s katero sem v pustnem mesecu odjadral naravnost na maškarado, kjer sem plesal, se zabaval in se nacukal, toda .. . pod vplivom alkoholnih duhov sem padel skozi okno in si poškodoval hrbtenico. Takrat je bilo zares hudo, toda sedaj je stvar postala kar ugodna in prijetna. Zakaj, bo vprašal marsikdo. Ljudje so pač naivni, kajne? Pa vseeno bom odgovoril: Zato, ker si v postelji na zelo lahek naeim zaslužim denar, ki mi ga za leganje plačuje skupnost. se lahko v tridesetih minutah pripne k izvidniškemu avionu. Kadar rešilni avion najde ponesrečene letalce, kateri se po navadi nahajajo v majhnem gumijastem čolnu, jim spusti iz zraka veliki rešilni čoln. Ko se ta odpne od aviona, se nad čolnom najprej odpre eno padalo, a za tem štiri velika, katera počasi spustijo čoln no vodo. Dokler se padala razvijajo, se avtomatično odpirajo steklenice z ogljikovim dioksidom in te polnijo komore na sprednjem in zadnjem delu čolna. Čim čoln prispe na vodo, pa posebne naprave, odvržejo padala in spustijo sidro, katero prepreči morskim valovom in vetru, da bi čoln odnesli od mesto ponesrečencev. Istočasno se iz čolna avtomatsko izstrelijo rakete, katere vržejo vrvi, za katere se lahko letalci primejo. Ponesrečeni letalci za tem vstopijo skozi majhna Vrata na boku v čoln in Se povzpnejo na palubo. V čolnu se nahajajo zaščitne obleke, z zrakom napolnjene blazine, spalne vreče in zdravila ter zavoji za prvo pomoč. Plalneni zakloni ščilijo posadko od morske vode tudi pri najhujše razburkanem morju. Hrane ima za dva tedna in tudi ribiško opremo z navodili uporabe. Zanimivo novost pa imajo takoimeno-vane kemične vreče, katere dajejo toploto kot peči. D. V modernih rudarskih obratih najdemo vedno več kontinuiranih transportnih sredstev, to so v glavnem razne vrste transporterjev in trakov. Tudi naš rudnik ima sedaj že skoraj povsod uvedeno kontinuirno (neprekinjeno) prevažanje, od velikih transporterjev na čistili le takrat, kadar stoji. Kljub temu smo imeli na našem rudniku v letošnjem letu dve nesreči, povzročeni od neizpolnjevanja navedene varnostne mere. V enem teli primerov, je le prisebnost sotovariša rešila ponesrečenca težjih, če ne celo smrtnih poškodb. Delo ob transportnem traku čelih, pa do gumijastih trakov na izvoznih progah. Med postopnim uvajanjem novih transportnih sredstev, smo pridobili vrsto koristnih spoznanj in izkušenj. Slednje niso zgolj tehničnega značaja, temveč segajo tudi na področje varnosti. Predvsem se mora rudar šele naučiti varovati se vseh »zahrbtnosti« novih transportnih sredstev. Tu imamo predvsem često onesnaženje valjčkov pri traku, katerih čiščenje predstavlja precejšnjo nevarnost. Izkušnje, ki smo jih drago plačali s težjimi nesrečami so nas do-vedle do spoznanja, da moramo trak Izvlekel ga je, iko je tičal že s celo roko pod valjčkom. Da se slične nezgode vnaprej preprečijo, se mora čistilec posluževati železne grebljice z dolgim držajem. Tudi opozorilne tablice so nameščene, kljub temu pa smo imeli v letu 1954 kar 13 nezgod ob nu-mijastem traku. Vzroki večine nesreč je bila nespretna hoja ob traku. Rudarju je spodrsnilo, ga zaneslo in ulovil se je za trak, oziroma valjčke. Posledica: težje ali lažje zmečkani prsti. Tudi veliki komadi premoga, ki jih nosijo trakovi so obtolkli in pobili marsikaterega neprevidneža, da ne govorimo o Še več takih kot škalski gospod župnik V zadnji številki »Velenjskega rudarja« smo čitali o skrajno razvitem čutu ljubezni do bližnjega, s katerim se ponaša škalski župnik, prečastiti gospod Weiss. Odslovil je družmirske gasilce, ki so prišli nabirat prostovoljne prispevke za nov gasilski avto, češ da za take posvetne organizacije nima sredstev in da ne bo dal ničesar. No, kaj hočemo — ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe! Izgleda, da je največja napaka naših pridnih gasilcev, da niso jurišni oddelek Marijine družbe, Kristusovih mladcev ali pa kakšna druga bojna formacija vojskujoče se cerkve. Kako kvalificira svoje zadržanje, oziroma odnos do institucije s tako plemenitimi nalogami in cilji, kot ga ima gasilska organizacija, prečastiti gospod Weiss, ne vemo in nas tudi ne intere-sira, kajti kdo bi brodil po smrdljivi brozgi jezuitske morale. Ima pa prečastiti seveda somišljenike, ponižne in poslušne, preobremenjene z bogu do-padljivimi deli. Ker nujno potrebujemo avto — ne za nas, temveč za očuvanje premoženja naših sodržavljanov, smo se druž-mirski gasilci podali na težko zbiranje prostovoljnih prispevkov. Povsod smo kaj dobili, razen pri prečastitem župniku škalskem, gospodu Weissu in še pri nekaterih njegovih najzvestejših. Tovariša R. in T. sta zbirala po Družmirju in kot vsi drugi, povsod kaj dobila, les, denar, ali kar koli že. Saj so naši ljudje dobri in zavedni, z zelo majhnimi izjemami. Ena izmed njih je Konovšek Franc, po domače Skruba iz Družmirja. Ko sta ga omenjena tovariša obiskala in poprosila za prispevek, ju je nahrulil: »Kaj že zopet beračija? Ne dam ničesar!«. Saj mnogo od gospoda Konovška res ni bilo pričakovati. Svoje neverjetno pomanjkanje srčne kul- ture — saj o kakem čutu za skupnost pri ljudeh njegovega kova ne moremo govoriti — pa bi vendarle lahko pokazal v kakšni drugi, vsaj manj surovi obliki. Omeniti bi bilo treba, da je prav gospodu Konovšku neke deževne noči pred leti zgorel kozolec in da so prav družmirski gasilci tudi pri njem, kot vedno in povsod, tiho in požrtvovalno izvršili svojo vzvišeno dolžnost. Dobro bi bilo, da si take stvari dobro zapomnimo ter z gospodom Ko-novškom in njemu sličnim, če bodo rabili pomoč skupnosti, postopamo po pravilu: »Kar vi skupnosti, to skupnost vam.« T. I. nevarnosti vožnje po gumijastih trakovih. Dosti naših rudarjev se je potolklo po glavi, ker niso mogli pravočasno odskočiti s traku. V jami nastopi tudi često primer, da n. pr. pri izvažanju mokrega premoga začne trak drseti, valjčki pa ga ne potegnejo s seboj. Izkušen delavec pri traku zaustavi v takem primeru pogonski stroj in očisti oz. obriše mirujoče pogonske valjčke. Če spustimo stroj po predhodnem signaliziranju previdno v pogon, bo trak tekel po vsej verjetnosti pravilno. Ob traku, oziroma s trakom je treba delati skrajno previdno. Zlasti nevarno je menjaje valjčkov na sicer stoječem traku, če delavec ob pogonskem stroju o tem ni obveščen. Dalje zahteva delo ob traku tudi neohlapno obleko, kar pa je itak osnovno pravilo varnosti pri vseh strojih. Često se dogodi, da močno obremenjeni trak, zdrsne na stran in teče postrani. Razlogi za to so lahko različni. Nikakor pa jih ne smemo odstraniti tako, da iztirjeni trak porinemo z golo roko nazaj v pravo lego. Vedno moramo najprej trak ustaviti, nakar šele lahko odstranimo vzroke iztirjenja, ki je nastalo mogoče zaradi pomika gornjega valjčka na stran, če niso enostransko onesnaženje bobna, ali komadi premoga pod eno stranjo traku, kakor tudi netočno naravnanje bobna, bili vzrok tega iztirjenja. Omeniti moramo tudi nevarnosli, ki nastopajo pri prehodu čez frak. V principu prehajamo čez trak le na zavarovanih prehodih. Tudi v naši jami so slednji nameščeni povsod, kjer se pohodna proga križa s progo, po kateri teče gumijasti trak. Iz navedenega je razvidno, da je nesreče pri trakovih z najenostavnejšimi ukrepi mogoče preprečiti. Če želimo, da naj nam bo trak resnično dragocen pripomoček, upoštevajmo v celoti vse zaščitne predpise in ne dovoljujmo niti sebi še manj pa novincem, ki so nam končno zaupani, nobene neprevidnosti, ki bi mogle imeti za prizadetega najtežje posledice. Vedno in posod naj velja izrek: Previdnost ni strahopetnost, lahkomiselnost pa ne pogum! Ing. R. To pa res ni radarska solidarnost Vsi vemo, kako težka je bila ta zima. Kljub močno povečani proizvodnji rudarji nismo mogli zadovoljiti potreb po premogu, ki jih je imela industrija in široka potrošnja — bolnice, šole, javni lokali itd., poleg malega potrošnika seveda. Da bi najhujšo krizo nekako omilili, sta naš delavski svet in upravni odbor soglasno sklenila, da bo v nedeljo, 14. februarja normalno obratovanje v vseh treh izmenah. Večina naših rudarjev je te velike in pereče potrebe razumela in se odzvala klicu naših potrošnikov vseh vrst, posebno uboge šolske mladine, bolnikov v bolnišnicah, tovarišev delavcev in nameščencev ter njihovih družin v raznih podjetjih in ustanovah. Zal pa so bili med nami ljudje, ki potreb skup^ nosti niso hoteli razumeti ter se niso odzvali pozivu delavskega sveta in il* pravnega odbora na nedeljsko delo. Ali si človek, ki vedno in povsod vidi le sebe, sploh še zasluži, da ga pošteni delavci imenujemo tovariša? Nikakor! Vsak naših rudarjev je preskrbljen s kurjavo. Večina zna to našo blagodat ceniti, najdejo se pa med nami tudi taki izrodki delavskega razreda in naše družbe, ki jim je popolnoma vseeno, če se zaradi pomanjkanja kurjave v mnogih šolah ne more vršiti redni pouk, ali, če naši razredni tovariši in njihove družine morajo zmr-zovati. Koliko več šol in družin bi lahko preskrbeli, če bi bili vsa res pravi rudarji in člani socialistične skupnosti. Mislim, da bi si bilo treba zapomniti nesolidarne člane našega kolektiva in da bi tudi z njimi postopali tako, če bi kdaj rabili našo pomoč. Grčar Jakob Pogled na del gradilišča v novem Velenju Zabauni Količek Sftatt v • Športni dan na velenjski gimnaziji Prevedel KF la nebu se je pojavil sirašen komei. Ogromen žareč lok, zakrivljen kot .turška sablja in napet od vzhoda proti zahodu je grozil, da bo puščico uničenja nameril na grešni človeški rod. In to kot nalašč na '/adnji dan v letu, na Silvestrovo. Odločil sem se, da bom svoje zadnje ure preživel kot treba. Vzvišeno in lepo. Ker sem skozi vse življenje capljal topo iri vdano kot ovca v čredi, sem se nepreklicno odločil, da se bom v preostanku življenja dvignil nad čredo, v doslej nezngne sfere — res junaško, kaj ne? Predvsem sem se odločil vsakemu zabrusiti v obraz resnico, neolepšano in naravno. Ta odločitev se mi je zdela božanska, ker kje in kdaj se je že podrejen uradnik upal kaj takega, vas vprašam. Začel sem kar pri gospodinji. Zjutraj 31. decembra je stopila v mojo sobo in nosila v tresočih rokah sivobelo tekočino, ki jo je imenovala kavo in mi jo pod tem visokodonečim imenom tudi stavljala v mesečni račun. »Dobro jutro,« je pozdravila, »torej danes naj bo konec sveta?« »Da,« sem ji trdo odgovoril, »danes bo konec sveta.« »Moj bog, torej res mislite, da bo sveta konec in da bomo morali umreti?« Ta trda resnica jo je tako globoko presunila, da se je hotela nasloniti na mojo ramo, kajti gospodinja je bila v svojem bistvu menda zelo nežne narave. »Tako zelo sem se navadila na vas, drani moj gospod doktor.« »To vam res zelo rad verjamem, ker bi morali pri belem dnevu z. lučjo iskati takega dobrodušnega in potrpežljivega tepca, kot sem jaz, pa še vam ne bi uspelo.« »Nikar si ne mislite, da nisem opazil, da kurite z mojim premogom, da plačujem za vas tudi elektriko in da stalno ponarejate moje račune za pranje perila. Pretekli teden ste mi pri čiščenju obleke izmaknili h» telovnika tudi sto dinarjev. Poleg tega pripovedujete v celi hiši, da imam samo zakrpane spodnje hlače, toda povem vam, da je stokrat bolje imeti krpo na spodnjicah, kot pa na vesti. Tako je, draga moja, toliko da veste!« Sedaj se je stara začela cmeriti: »In to mi pravite danes, ko vendar moramo umreti ... tega si res nisem zaslužila .. .«. — »Edina sreča, da bo danes konec sveta, mi vsaj ne bo treba več uživati vaše kave, te najogabnejše in najzahrbtnejše pijače, ki si jo je mogel izmisliti do skrajnosti pokvarjen človeški duh ... teh sivobelih pomij z okusom milnice ... proč s to gnusobo!«. Prevrnil sem skodelico, da je siva poplava zajela mizo z lepim belim prtom, pograbil od strahu otrdelo gospodinjo in jo postavil pred vrata, nakar sem se oblekel v svojo najboljšo obleko novi eromby, za katerega sem plačal šele prvi obrok, kar me je navdalo z. velikim veseljem. Opravljen, kot se spodobi za tak slovesen akt, ko je preselitev tja preko, sem se podal na cesto. Prvi mi je prekrižal pot gledališki igralec Krpač. Takoj me je obojeroč pograbil za desnico in jo pričel živahno stresati: Bodite mi pozdravljeni, dragi doktor«, je klical v največjem zanosu, »veseli me, da sem vas še imel srečo videti, kar mi omogoča, da se vam zahvalim za vso dosedanjo naklonjenost.« — »No, dragi moj«, sem odvrnil v strupenem tonu »nikar ne jemljite s seboj v smrt preživih zmagoslavnih občutkov. Ko bi vi vedeli, kako dolgočasna mi je bila v bistvu traparija, ki jo neizobražene mase imenujejo gledališče. Pa sploh umetnost, kar pač tako na splošno imenujemo umetnost — nekoliko boljši cirkus, pa nič drugega. Kolikokrat se ,mi je moj ubogi, kritično vzgojeni želodec od muke obračal. Sploh pa vi! Bili ste najuglednejši od vseh. Torej zapomnite si — če sem vas kdaj hvalil, sem to storil le zato, da me niste bombardirali z 12 strani dolgimi pismi — v ostalem, želim vam srečen in vesel konec!« S to iskreno željo sem ga pustil stati sredi ceste, okamenelega kot kip, in se podal v urad. Pisarniški tovariši so že vsi sedeli globoko sklonjeni nad svojimi pisalnimi mizami in hlinili največjo pridnost, kajti naš šef, gospod dforni svetnik, je bil utelešena dolžnost in birokracija in ni dovolil izjem niti na današnji dan. Nedvomno je hotel, da bi ga primerjali s kapitanom, ki do samega konca ne zapusti potapljajoče se ladje. Opazil sem, kako se moji pisarniški sotrpini, ti ubogi vragovi, od sirahui vsi tresejo pred groznim in neznanim, kar se nam je 'neizprosno bližalo. Sosed pri pisalni mizi mi je povedal, da je šef že spraševal za mano. Veliki obračun To mi je popolnoma vseeno«, sem mu hladno odvrnil, »prišel sem itak samo zato, da se poslovim od vas tovariši ... Grem takoj naprej«. — »Tega ne boste storili«, je zagrmel dvorni svetnik, ki se je nenadoma znašel med nami. »Lotite se takoj svojega dela! Resno vas opozarjam na vaše dolžnosti.« Ironično sem se smehljal grornov-niku v obraz. »Nehajte mi vendar z dolžnostjo. Kaj je že za vas dolžnost? Vi ste navaden karierist in ničesar drugega. Dolžnost ie za vas, cenjeni mol gospod, le dražilo, ki ga vtikate birokratskemu konjiču pod rep. Vaši izsušeni možgani ne morejo dojeti veličino in lepote v velikem propadu, ki se nam bliža. Ne morete si menda niti predstavljati, da bi ta zarjavel, ogaben stroj moral obstali. To vsekakor presega vaše obzorje. Ne bi sc niti čudil, če bi verjeli, da bo finančna uprava preživela splošno uničenje in da vas bodo zato, ker ste se tako dobro držali pohvalili, ali morda celo povišali v naslednji plačilni razred ... torej v onstranstvu vam želim več fantazije in manj birokratskega fanatizma!« Iskreno vesel zaradi tega obračuna sem zapustil urad. Ta obračun se mi je zdel lepši in veličastnejši, kot vsi, kar sem jih kdaj videl na odru ah filmskem platnu. Zdel se mi je, kol da bi ga izvedla sama usoda, velika, pravična usoda. Podal sem se v mestni park, kjer sem se dogovoril z Veroniko. Pričakovala me je pri akvariju z zlatimi ribicami in se mi je takoj jokaje vrgla okrog vratu. Nežno sem jo božal po ramah. »Poglej draga«, sem dejal, »prej ali slej bo moral priti konec. Če ne bi bilo tega kometa . .. koliko časa bi še lahko trajalo? Štiri tedne ... šest tednov ... dva, ali tri mesece .. n^kar bi si poiskala drugega«. — Ne, nikdar«, je jokaje zatrjevala, »ostala bi ti zvesta do smrti.« — No, morda bi si pa jaz poiskal kako drugo, kaj veš kako je pač življenje. Priznati moram, da si res ljubka deklica, vendar pa za moje občutke in nagnenja nekoliko preveč sentimentalna. Poleg tega ne poznaš prave mere, kar se tiče ženskih oblek. Ugotovil sem; da si mi nekoliko predraga in pble^ tega niti nimaš okusa. Tvoji klobuki na primer . . .« Nenadoma me je Veronika sunkovito odrinila in se postavila predme v napadalni pozi in bliskajočih oči. Premerila me je od nog do glave, zaničljivo rekla »fuij«, se obrnila in odšla. Sklenil sem, da preživim propast sveta skupaj s svojimi prijatelji. Vsi so že bili zbrani, naročili so zadnjo večerjo in čakali le še mene. Med slavnostno večerjo se je dvignil predsednik našega kluba, da bi nam držal zadr\jj govor. »Dragi prijatelji«, je dejal ves ginjen, »z globokim obžalovanjem povzemam danes besedo. Z obžalovanjem zato, ker današnjemu dnevu ne bo več sledil jufršnji. Tudi naš tovariški krog mora nocoj deliti usodo vsega človešlva ter bo pometen z zemeljskega obličja in uničen. Vsa ljubezen, nagnjenja, prijateljstvo in zvesti bratski občutki, ki so nas združevali, naj s tem ugasnejo ...« Nisem se mogel vzdržali, da se ne bi glasno smejal. Vsi so gledali vame začudeni in ogorčeni. »Ampak gospodje,« sem zaklical, »zakaj ne bi vsaj sedaj bili odkriti? Kaj nas je pravzaprav združevalo? V bistvu smo si vendar bili popolnoma ravnodušni. Kaj je že vedel drug o drugem? Združevalo nas je le zadovoljstvo, ki so ga občutili vsi, če je komu od nas šlo slabo. Vse skupaj je bila le grda škodoželjnost pod masko pomilovanja.« Z vseh strani so pričeli kričati name: »Kaj naj pravzaprav to pomeni?. Taka nesramnost! Kaj vam pravzaprav pade v glavo? Odločno sem vstal in dejal začudenemu omizju: »Gospodje odločil sem se, da bo zadnje ure svojega življenja govoril le resnico ... samo čisto resnico ...«. Predsednik je postal v obraz rdeč kot kuhan rak: »Resnico« je besno kokodakal, »da, če bi vsak hotel govoriti resnico, je res bolje, če ves svet vrag vzame«. V tem trenutku sem imel občutek, da kipi skozi okna v sobo nekaka modro-zelena megla. Ovila je navzoče prijatelje, ki so se začeli opotekati ter se zagrnila kot zavesa tudi pred mojimi očmi. Sapa mi je postajala težka ... zgrudil sem se na preprogo ... nato je ropotalo in se lomilo, kot da se podira hiša ... Gospodinja je stopila v sobo s sivobelo kavo v skodelici in z vedno srečnim in zadovoljnim nasmehom na obrazu. »Danes ni bilo mlekarice«, je dejala, »zato sem morala kupiti mleko v sosednji mlekarni. Mislim, da bo kava zato slabša, kot navadno«. — »Oh, draga gospa, i'o je pač popolnoma vseeno,« sem vdano odvrnil. — In ko je odšla, sem skočil iz postelje, da bi se hitro oblekel in ne zamudil v službo. Od kar imamo d i j o k i športne dneve, se bolj veselo učimo. Vsak mesec nam ie krajši, če imamo le en veseli dan. To ie za nas dan življenja v mesecu. Tudi v februarju, je bil tak dan, ko smo lahko rekli: »Jutri imamo športni dan!« Drugo jutro smo začeli v večjih in manjših gručah lesii iz vseh strani. Vsem nam je bila cilj šola, katera se je ta dan mogočno šopirila sredi zasnežene poljane. Jutro je bilo zavito v meglo. Ko sem stopila i/, hiše, mi je hladni veter takoj pordečil nežna lica, ki so šele prikukalc izpod tople odeje. Napravila sem le nekaj korakov in že sem spoznala, cfa je sneg pokrit s trdo skorjo. Nevede kdaj, sem se priključila celici dijakov, ki je pridrsala po hribu navzdol. Živahno so se pogovarjali o športnem dnevu. Vsak je imel s seboj »orožje«, ki je potrebno »a veselje na snegu. Mnogi so imeli na ramah smučke, ki so se dvigale v zrak, kakor vrhovi brez. Drugi pa so imeli sanke, ki so počasi drsele za njimi. Hitro smo prišli do šole. Tam je čakalo že mnogo otrok, ki so bili oboroženi z istim orožjem. Kakor bi mignil, so si vsi pripeli smuči na noge, pa haj-di na travnik. Kakor mravlje so lazili po njem. Sankaši smo stali v krogu in čakali naše vodiče. Odprla so se vrata in skozi nje so stopili učitelji. Hitro so nas postrojili v vrste, in sicer: prvi so bi|i smučarji s smučmi na ramah, drugi sankaši in nazadnje pešci. Krenili smo proti Saleku. Po cesti se ie vila dolga kolona. Nekdo je rekel: »To hi bežali italijanski makaronarji, če nas bi videli!« Saj nas je bilo res veliko. Se lepše pa je bilo zato, ker je po zraku migljalo mnogo smuči in palic. Videti je bilo, kakor da bi šla četa partizanov s puškami na ramah. Kmalu smo se približali vznožju nekega hriba. Pod hribom je bil mehak sneg. Napravil si korak in že si se vgreznil vanj. Kakor mravlje smo pričeli lesti navkreber. Vsak je vlekel svoj »smučarski pribor«. Nekateri so hodili hitro in lahkotno. Nas mlajše pa je pot močno utrudila. Ko smo se vzpenjali po hribu, smo se večkrat ozirali po ostalih, ki so kakor polži lezli proti hribu. S prijateljico Majdo Jakličevo sva vlekli sanke. Ona je kmalu opešala. Prijela* sem sanke in jih vlekla. Večkrat mi je spodrsnilo. Napravila sem korak naprej, nazaj pa me je zaneslo za več metrov. Po hudih naporih smo se le približali vrhu. Na cilju jih je bilo že mnogo. Radovedno smo jih izpraševali, kako je na vrhu. Vsi smo bili zelo nestrpni, kajti radi bi bili videli prostor za smučanje. Kmalu smo prispeli : do vrha. Ogledali srno si okolico. Začeli smo graditi skakalnico. Nekateri so postavljali kole za slalom. Sankaši so bili raztreseni po vrhu hriba. Ko smo se nekaj časa sankah, smo videli, da se smučarji pripravljajo na tekmovanje. Vsi so se postavili na vrh hriba. Tovariš Kugonič je šel k cilju, da je dal znamenje, ko ie bilo treba. Vsi so nestrpno čakali. V njegovi roki se ie pokazala rdeča rokavica. Zamahnil je. Prvi smučar se je spustil. Nekaj časa je vozil lepo. Nekaj palic je prevozil srečno, nato pa se je zaril globoko v sneg. Tovariš Šmajs je zakrilil z. rokavico po zraku in dejal: »Diskvalificiran!« Vsi smo začeli stikati glave in se vpraševati: »Kdo bo prvi?« Tekmovalci so se vrstili drug za drugim. Na vrsli je bil dijak, ki je bil predstavnik našega razreda. Že na vrhu je dejal: »Za mene pa pripravite rdeč križ!« Vsi smo se smejali in ga bodrili. Ko se je peljal, se je kakor večina drugih dijakov zaril v kristalni sneg, ki pa je bil tam že precej razoran. Vse smo vzpodbujali z navdušenimi klici. Tekem je bilo kmalu konec. Prvak je bil Tone Kotnik zastopnik II. b razreda gimnazije. Prej mrzlo vreme se je sedaj zboli-šalo. Jate pustih oblakov so se podile po modrem nebu. Sončni žarek je ljubko pokukal izza oblakov. Na vrsti je bila skakalna tekma. Vsi smo prispeli do vznožja hriba. Od tam postavili v dve vrsti. Radovedno smo si ogledovali skakalce, ki so stali vrhu hriba. Fantje so lepo skakali. Rekord ie dosegel Svener Maks iz. L b razreda gimnazije, ki je skočil najbolje in nai-dalje. Nazadnje so bili še smučarji. Po pet sc jih je s prijelo. Vozili so skozi kole, ki so bih postavljeni nazkriž. Mnogi so sc lepo peljali. Neko petorico ie zavihtelo v zraku in obležali so na' hribu kakor snopi. S to tekmo smo zaključili športni dan. Vsi nasmejani in veseli smo se odpravili domov. Povedati moram, da je bila pot domov mnogo lažja in lepša, kakor prej. Hitro smo prispeli do vznožja hriba. Od tem pa počasi naprej. Pot ie bila zelo zanimiva. Kmalu smo prišli domov. Čim sem prestopila domači prag, je mama dejala: »No, danes si pa res lepe barve, se ti kar pozna, da te ie nabril mrzli gorski veter!« Se si želimo športnih dni, kajti dobro vemo, da bo le zdravo telo lahko kljubovalo vsem nezgodam v šoli in doma. Klančnik Hermina, IV. r. gimnazije Velenje RUDAR : SVOBODA (Trbovlje) 6:1 (5:0) Gole za Rudarja so.: dosegli: Huda-rin 2 ter Zagorc, Blaj, Jakob in Legvart po enega. Podrobnega poročila o tekmi žal ne moremo priobčiti, ker ga od funkcionarjev Rudarja, ki so tekmi prisostvovali, nismo dobili. V SREDO, 17. MARCA OB 15"15 RUDAR: KLADIVAR CELJE - ligino moštvo Spominski dnevi v marcu 1. 1942- Osnovana II. Proletarska brigada - 1945 NOV in POJ se preimenuje v Jugoslovansko armado. 1,—5. 1944 — Razbita nemška ofenziva v Benečiji. 2. 1943 — V lički vasi Pohor je bil ustanovljen iniciativni odbor Zemalj-skog antifašističkog viječa Hrvatske. 4. 1866 — Ustanovljena v Zagrebu Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti — 1879 rojen v Ljubljani pesnik Josip Murn-Aleksandrov. 6. 1836 — Rojen v Podsmreki pri Velikih Laščah pesnik in pisatelj Josip Stritar. 7. 1863 — Umrl na Dunaju Franc Miklošič, eden največjih slovenskih filo-logov. 8. — Mednarodni dan žena — 1910 Na mednarodni konferenci socialistk je bil na predlog Klare Zetkin proglašen 8. marec za praznik naprednih žena. 9. 1945 — Bombardiranje Ljubljane. 10. 1601 — Preganjanje protestantov na Slovenskem. Reformacijska komisija ljubljanskega škofa Tomaža Hrena je požigala slovenske protestantske knjige na Gorenjskem, porušili so protestantsko cerkev v Radovljici ter razstrelili lufrovsko »sinagogo« v Begunjah. 11. 1942 — Italijani so ustrelili v gramozni jami v Ljubljani 10 slovenskih talcev. 12. 1944 - Predsedstvo SNOS je ustanovilo na osvobojenem ozemlju Denarni zavod Slovenije. 13. 1848 — Izbruhnila na Dunaju marčna revolucija, ki je pometla z. absolutizmom. Nasilnik minister Metter-nich je moral zbežafi. 14. 1883 — Umrl v Londonu ustano-telj znanstvenega socializma Kari Marx, ki je lela 1848 izdal s svojim sodelavcem Friedrichom Engelsom Komunistični manifest. Marx je pokopan na londonskem pokopališču High Gate. 15. 1942 — Pričetek 111. sovražne ofenzive proli enotam NOV in POJ — 1943 napad Severnoprimorskega odreda na Drežnico pri Bovcu, padla je vsa posadka. 17. 1944 — Zasavski partizani so napadli premogokop v Zagorju na Lokah in v Kisovcu ter občutno poškodovali rudniške naprave. 18. — Dan mednarodne pomoči in ljudske solidarnosti — 1414 zadnje usfo-ličenje na Gosposvetskem polju po sta-roslovenskem obredu. — 1719 Trst in Reka sta poslali svobodni pristanišči. — 1904 Rojen Srečko Kosovel v Sežani na Krasu. 19. 1901 — Ustanovljeno beograjsko delavsko društvo, prva politična organizacija delavskega razreda v Srbiji — 1945 začetek sovražne ofenzive na Primorskem. 20. 1942 — V Sloveniji ustanovljene grupe odredov. Partizanski boji na Mo-kercu. — 1944 Narodnoosvobodilna mornarica z otoka Visa ije napadla nemško postojanko na otoku Hvaru in jo premagala. 21. 1942 - Glavni štab POS je izdal prvo dnevno povelje, ki ga je napisa! tov. Franc Leskovšek-Luka, prvi komandant slovenskih partizanov. 24. 1929 — Zaradi fašističnega nasilja so pri volitvah v državni zbor izgubili primorski Slovenci oba dotedanja poslanca. 25. 1944 — Začetek volitev v krajevne in okrajne NOO na osvobojenem ozemlju na Dolenjskem — 1947 FLRJ je počastila slovenskega znanstvenika dr. Alojza Tavčarja, profesorja kmetijske fakultete v Zagrebu. Prejel je red dela I. stopnje. Dr. Tavčar je s križanjem dveh sort koruze »osmak« in »hrvatica« ustvaril novo vrslo, ki daje večji donos. 26. 1849 — Prvič izšla v »Novicah« Prešernova »Zdravljica«, ki jo je pesnik napisal že ob novini leta 1844, pa je tedaj cenzura ni dovolila objaviti — 1943 velika partizanska zmaga v Jelenovem žlebu. 27. 1713 — Kmečki punt na Tolminskem s pohodom proti Gorici — 1941 ljudstvo zrušilo vlado Cvetkovič—Maček. 29. 1923 — V Julijski Benečiji so z dekretom poitalijančili slovenska in hrvatska imena. Gibanje prebivalstva Miklavžič Fanika, stara 25 let, gospodinja, Velenje — Staneta; lurko Roza-lija, stara 39 let, gospodinja, Cirkovce — ložeta in Edoto; Mravljak Než i, stara 27 tel, gospodinja, Skale — Rudolfa; Koren ložefa, stara 34 let, gospodinja. Laze — Franca; Koren Angela, stara 42 let, gospodinja, Velenje — Jožeta; Hriberšek Fanika, stara 34 let, gospodinja, Paka — Frančiško; Čas Marija, stara 34 let, gospodinja, Šalek — Mar-jetko; Razdevšek Zofka, stara 23 let, gospodinja, Velenje — Peferčka; Pro-senjak Ana, siara 29 let, gospodinja, Plešivec — Rudolfa; Kos Viktorija, stara 20 let, delavka, Paka - Staneta; Rožič Alojzija, stara 28 let, gospodinja. Stara vas — Darinko; Premužič Vera, stara 19 let, šivilja, Velenje novo — Vladimirja; Krajnc Rozalija, stara 26 letr gospodinja, Lopatnik — Danico; Sušeč Marija, stara 24 let, gospodinja, Št. Bric — Miroslavo; Sešel Marija, stara 24 let, gospodinja Velenje novo — Brankota; Uranjek Matilda, stara 36 let, gospodinja, Velenje-novo — Saša; Jelenko Antonija, stara 36 let, gospodinja, Paka — Jožeta; )akob Veronika, stara 21 let, delavka. Stara vas — Siankofa; Raz-goršek Matilda, stara 29 let, gospodinja. Stara vas —' Vladkota; Veithauser Ivanka, stara 30 let, gospodinja, Stara vas — Majdo; Mastnak Ruža, stara 31 let, gospodinja, Šalek — Marjetico; Petek Antonija, stara 22 let, gospodinjska pomočnica, Velenje — Marjana; Ocepek ložefa, siara 27 let, gospodinja, Konovo, — ložeta. Umrli so: Kumer Štefan, rudar iz Saleka, star 56 let; Venturini Milan, ključavničar iz Novega Velenia, sler 24 let; Deberšek Anton, upokojenec iz Stare vasi, star 87 let; Ramšak Jože, delavec iz Stare vasi, siar 27 let; Videmšek Baltazar, kmet iz St. Janža, star 77 let; Hriberšek Danica, otrok iz Skal, star 7 mesecev; Kaš Matevž, upokojenec iz Skal, siar 78 let; Povh Terezija, gospodinja iz Skal, stara 73 let; Rogovnik Rozalija, gospodinja iz Št. Brica, stara 61 let; Kline Pavla, otrok iz Velenja, star 1 mesec. Poročili so se: Štrigl Janez, gradb. delavec iz Belih vod z l.edinek Karlo, gosp. pomočnico iz Plešivca; Tanšek Avgust, učitelj iz Skal s Puncer Nežko, učiteljico iz Rečice; Verboten Rudolf, delavec iz Koz-iaka s Pušnik Ivanko, gosp. pomočnico iz Cirkovc; Lempl Jože, kmet iz Kono-vega z Ulčar Marijo, kuharico iz Št. Vida pri Stični; Repnik Ivan, rudar iz Skal z Rahten Ivanko, gosp. pomočnico iz Plešivcg; Delopst Jože, strojni kiju čavničar-jž Stare vasi s Cvikl Marijo delavko iz Laz; Arlič Stanko, rudar i Saleka z Grm Justino, gosp. pomočnico iz Bevč; Zagorc Franc, ključavničar, iz Novega Velenja s Kores Marijo, šiviljo iz Novega Velenja; Šumah Adam, polj. delavec iz Skal z Juvan Frančiško, poljedelsko delavko iz Skal; Rotovnik Ivan, poljski delavec iz Završja s Kopitar Marijo, poljsko delavko iz Ložni-ce; Zerdoner Franc, rudar iz Prelog s Črep Pavlo, gosp. iz Pesja; Zerdoner Milan, rudar iz Prelog S Hribovšek Vido, polj. del. iz Pake; lanežič Jože, elektrotehnik iz Saleka s Pejovnik Ma-njo, namešč. iz Šoštanja; Povh Ivan, rudar iz Pake s Črep Marijo, poljedelsko delavko iz Pake; Britovšek Franc, polj. delavec iz Cirkovc s Podpečan Cilko, gosp. pomočnico iz Cirkovc; Jelenko Alojz, rudar iz Pake z Lahovnik Marijo, kmetico iz Pake; Sešel Stanko, rudar iz Velenja z. Venturini Marijo, repasirko iz Velenja; Škorjanec Stanko, soboslikar iz Topole s Pouh Julko, usL iz Saleka. Lemež Avgust, rudar, iz Pake s Klančnik Anico, polj. delavko iz Št. Brica; Mihelak Franc, poljski delavec iz Pesja z. Arbevšek Zofko, poljsko delavko iz Ciirkove; Šibanc Dominik, priučen mehanik iz Klanca s Hudovernik Vido, kuh. pom. iz Lokovine; Bukovec Franc rudar iz Bevč z Oštir Zaliko, gospodinjsko ptfmočnico iz Bevč; Planko-Kari, ključavničar iz Stare vasi s Kranjc Cirilo,gosp. pom. iz Konovega; Slomšek Jakob, premikač iz Velenja s Košar Pavlo, tehtalko premoga iz Pesja. Novi 16 milimetrski kinoprojektor Neka angleška tovarna bo v kratkem začela s proizvodnjo novih 16 milime-terskih kinoprojektorjev. Prototip je bil izdelan leta 1946 in je že takrat, zaradi svoje posebne konstrukcije in novosti, povzročil pravo senzacijo v filmskem svetu. Razen ostalih novosti se film neslišno odvija. To je doseženo s tem, da so kolesa izdelana iz stisnjenega bombaža. Mehanični šum je tolilko zmanjšan, da je nepotrebna skrinjiica. za absorbiranje šumov. Prav tako so izvršene spremembe v optičnem sistemu aparata, tako, da daje proizvodmjo preko 300 lumenov s pomočjo ene 4150 vatne žarnice pri voltaži 115 volkov skozi sečivo premera 5 centimetrov.. Z odstranitvijo skrinjice za absorbiranje šumov in transformatorja za oj;a-čevanje toka, se je teža projeklorrja zmanjšala za sedem kilogramov. D..