Dr. Janko Polec 
UVEDBA OBČIN NA KRANJSKEM L. 1849/1850 
Sto let že krajevna ali upravna (politična) občina v svojih raz­
ličnih razvojnih stopnjah kot osnovna upravna edinica zelo močno 
vpliva na upravno in politično življenje tudi slovenskega naroda. 
Občina je ena maloštevilnih javnopravnih ustanov, ki je, globoko 
zakoreninjena, kljubovala v svojih osnovah vsem viharjem, sve­
tovnega dogajanja, vsem premembam državnih oblik zadnjih sto let. 
Postala je ustanova, če ne svetovnega, pa vsaj evropskega značaja. 
Vendar zgodovina njene uvedbe v našem ozemlju doslej še ni bila 
pisana, prav tako ne, kakor podrobno za niti eno drugih nesloven­
skih dežel, s katerimi smo bili tačas v skupnem državnem sklopu. 
Pričujoči že dolgo zamišljeni,1 na podlagi doslej neraziskanih 
arhi valnih virov zasnovani prispevek k temu predmetu pravne zgo­
dovine skuša prikazati uvedbo občin le za ožje ozemlje bivše kranjske 
dežele, ker razmere doslej niso dopustile preučevanja v zunanjih 
arhivih za ostalo slovensko ozemlje. 
i. Zamisel upravne občine se pri nas razmeroma zgodaj pojavlja. 
Po sestavu raztresenega podložništva, ki smo ga imeli na Kranjskem, so 
pripadali podložniki istega naselja navadno različnim zemljiškim go­
spodstvom, po nekaterih vaseh skoraj vsaka kmetija drugi gosposki. 
To stanje je bilo seveda velika zapreka1 boljši upravi, ki jo je hotela 
uvesti država prosvetljenega absolutizma. Pojavil in podrobno raz­
pravljal se je takrat v krogu Kranjske kmetijske družbe načrt koncen­
tracije ali zložitve gosposk, ki se je pa pokazal kot tačas neizvedljiv. 
Sočasno je pisal »neimenovani domoljub« (»ungenannter Patriot«) v 
vlogi2 z dne 4. maja 1768 Kmetijski družbi, da bi bilo »po zgledu drugih 
dobro urejenih dežel« za uvedbo dobre uprave in za izboljšanje kme­
tijstva potrebno, »postaviti v vsaki vasi in v vsaki občini vaškega ali 
1 J. Polec, Kraljestvo Ilirija (1925), str. 192. 
2 Spisi Kranjske kmetijske družbe, sedaj v Osred. drž. arhivu Slovenije 
(ODAS) v Ljubljani. J 
686 
občinskega predstojnika, nadzornika, načelnika, župana (»Suppan«) 
ali kakor naj se ga že imenuje«. Vsaka zemljiška gosposka, pravi pisec, 
postavlja za svoje po raznih vaseh raztresene podložnike večkrat daleč 
oddaljene »župane«. Ti od različnih gosposk postavljeni župani na 
svojih sestankih ne kažejo dobrega razumevanja za skupne potrebe. 
Kdo skrbi sedaj za vaško policijo', kako se obdeluje polje, zboljšujejo 
travniki in pašniki, uredi skupni posek lesa, vzreja živina, sadijo dre­
vesa, zabrani škoda poplav, uvedejo koristne obrti, kako se dobro 
vzgaja mladina, zabrani, dà se ne priklatijo hudobni ljudje, se pre­
preči nevarnost ognja ali pogasé nastali požari? 
Glede pristojnosti teh vaških predstojnikov meni, naj ti v vseh 
vso občino zadevajočih stvareh, ki ne spadajo v pristojnost deželnega 
glavarstva, brez ozira, so* li podložniki podrejeni eni ali več gosposkem, 
izvedejo po za to izdanem generalnem navodilu poizvedbe in po do­
gnanih okolnostih ukrenejo' najprimernejše. V spornih zadevah bi 
napotili podložnike zakoniti gosposki, soseske pa justičnemu oddelku 
deželnega glavarstva. Te predstojnike naj bi volila, kakor je že 
ponekod običajno, občina sama ali pa vsaj predlagala političnemu 
oddelku deželnega glavarstva sposobne kandidate, ki bi jih potem 
imenovalo po zaslišanju okrožnega glavarja. 
Dobroto take ureditve izpričuje že sedaj Notranjska in so­
sednji grofiji Goriška in Gradiščanska. (Tako so' bile te po­
krajine že tačas zgled za ureditev občinske uprave!) Še bolj bi se 
pokazala korist v teku časa, ko> bi v vseh stvareh, ki se tičejo' polje­
delstva in splošne blaginje, odločeval in odrejal neposredno občinski 
predstojnik, pozneje pa občina. Nesporazumi jen ja, ki vladajo med 
podložniki, pripadajočimi različnim zemljiškim gosposkam, bi prene­
hala, dobro bi se posvetovali o skupni koristi in izvrševali skupne 
sklepe brez zmotnjav. 
Za uresničenje te pobude pa vsa uredba države, njena ustava, še 
ni bila pripravljena, kmetsko zemljiško podložništvo še ni bilo dovolj 
zrahljano, razmere še niso dozorele. Sele dobrih 40 let nato' je moč 
zavojevalca stria stari državni sestav in v korenitih upravnih pre-
osnovah Uresničila zamisel neimenovanega prosvetljenca v popolnejši 
obliki. 
2. Hoteča odpraviti fevdalni sestav in iz njega izhajajoče zemljiške 
gosposke in kmetsko podložništvo, je morala namreč francoska 
vlada leta 1810 izpolniti s temi preuredbami v upravnem sistemu naših 
dežel nastalo vrzel in ustvariti v ilirskih pokrajinah, torej tudi na 
Kranjskem, občino kot prvostopno upravno oblast. Naslonila jo je iz 
davčnoupravnih razlogov na že obstoječe, nai naravnih krajevnih mejah 
konskripcijskih (popisnih) občin temelječe jožefinske katastrske ob­
čine, pri katerih je izvršila le nekatere majhne spremembe.20. Več teh 
katastrskih občin je združila v najnižjo upravno enoto komune ali 
mêrije. Tako je francoska uprava glede razmejitve občin postavila 
2a J. Polec, Kraljestvo Ilirija, str. 158, 159 in M. Wutte, Die. Bildung 
der Gemeinden in Kärnten, Carinthia I, 113 Jg., 1923, str. 18 si. 
687 
zgled neposredno zatem avstrijski restavraciji in prav tako še novi 
upravnopolitični preuredbi leta 1849. Šele v Jugoslaviji so opustili 
načelo, da obsega upravna občina celotne katastrske občine.3 
3. Da ne povzroči velikih zmed v maticah (matrikah) direktnih 
davkov in v davčni upravi, je podredila zatem avstrijska restav­
racija novo nastalim okrajem, cele nedeljene francosko-ilirske komune, 
ki naj se odslej imenujejo glavne občine. Ta izraz je imel v 
poznejši občinski organizaciji še neko vlogo. V te glavne občine je bilo 
po povedanem združenih več katastrskih občin, imenovanih sedaj 
podob čine.4 
Ker je bilo potreba okrajem, ki so nastali po novi organizaciji 
avstrijske restavracije in so prevzeli gosposkino upravo, pomožnih 
organov, so postavili kot take po vzorcu nekaterih avstrijskih dežel 
občinske načelnike (Gemeinderichter), ki jih je naše ljudstvo s tujim 
imenom »r i h t a r j e« nazivalo. Za vsako glavno občino naj bi posloval 
nevoljeni, od zgoraj postavljeni višji občinski načelnik (Oberrichter) ; 
v vsaki podobčini, ali če so te majhne, za več skupaj pa temu podrejeni 
načelnik (Richter). Razen tega ima vsaka občina še po dva odbornika, 
ki zastopata občino z načelnikom v občinskih zadevah. Po teh funkcio­
narjih imajo tudi glavne občine in podobčine v predmarčni dobi 
upravnopolitični pomen. Natančneje pa njihov delokrog ni bil določen, 
čeprav je leta 1843 sestavil gubermij navodila (instrukcijo) za »rih-
tarje«.5 O kakšni samoupravi ali samostojnosti teh občin kot upravnih 
teles ne more biti še govora. Sicer pa z>godovina teh občin ni še podrob­
neje raziskana. 
4. Z mislijo ustvaritve moderne upravne občine so se deloma pod 
vplivom znanosti (n. pr. Rotteck) že v predmarčni dobi ukvarjali pro-
svetljenejši liberalni politični krogi. 
Značilen za to mišljenje je prvi, in to uspeli poskus moderne ob­
činske uredbe z voljenimi predstavniki, ki ga* je napravil že 
leta 1845 na svojo pest in brez odobritve od zgoraj daroviti, tedaj 
komaj 37-letni tržaški cesarski namestnik Franc grof Stadion prav za 
naše Primorje.6 
Ze v kromeriškem osnutku ustave leta 1849 je potem § 131 določal, 
da mora bodoči občinski zakon zajamčiti vsaki občini kot neodstopne 
3 Občinski zak. z dne 14 III. 1933 določa (§ 2) le: »Občine so po prostoru, 
na katerega se razteza njihova oblast, neprekinjene — naravne in gospodarske 
eđinica... Meje vsake občine morajo biti oznamenovane v naravi vidno s 
primernimi znaki.« — Zakon o občinskih ljudskih odborih (1952) pa določa 
(čl^ 7) : »Občina je teritorialna in gospodarska celota, ki jo sestavlja eno ali 
več naselij.« — Prim, tudi: Uvodi h »Krajevnemu imeniku LRS«, 1952, zlasti 
str. 4. 
* J. Polec, Kraljestvo Ilirija, str. 158, 159. 
5 Prav tam, str. 103, 163, 169, 187 in M. Wu 11 e, I.e., str. 26—31. 
6 Jos. Redlich, Das Wesen der österr. Kommunalverfassung (1910), 
str. 16. — (Hvaležna naloga bi bila, ta poskus zasledovati v tržaškem državnem 
arhivu, ugotoviti Stadionove ideje in njih poreklo, pa tudi ostale njegove 
E
reosnove na Primorskem, n. pr. za ljudsko šolstvo). — Prim, tudi Wu r z-
ach, Biogr. Lexikon, 37. Bd., str. 2—4. 
688 
pravice: a) volitev njenih predstojnikov in zastopnikov; b) sprejem 
novih članov v občinsko zvezo; c) samostojno upravo njemih zadev; 
d) priobčevanje uspeha njenega gospodarstva in praviloma e) javnost 
razprav njenih zastopnikov. 
Oktroirana marčna ustava je v § 33 popolnoma sprejela te »neod-
stopne pravice« kot »temeljne pravice občine«. Glede natančnejših 
določil napotuje ustava kakor kromeriški osnutek na občinski zakon. 
5. Osnutek občinskega zakona je bil tačas, ko je izšla (4 marca 1849) 
* ustava, že objavljen in razposlan v izjave. Za njegov postanek se 
arhivni viri doslej niso našli. Verjetna jih tudi ni bilo mnogo. Časovne 
razmere pač niso dopuščale dolgih posvetovanj in razprav. Velja pa 
grof Stadion vsaj kot idejni oče tega zakona, njegov uradnik, tedaj še 
zelo mladi Henrik grof Clam-Martinic7 pa kot koncipient zlasti zname^ 
nitega načela, ki stoji na čelu zakona: »Svobodna občina je temelj 
svobodne države.«8 V naši deželi so se seznanili z osnutkom najprej iz 
uradne »Laibacher Zeitung«, ki ga priobčuje 4. januarja 1849. 
6. Ko je ob istem času, v začetku leta 1849, odredil pravosodni 
minister dr. Aleksander Bach za vse dežele komisarje, ki naj bi na licu 
mesta izvršili potrebna preddela za preosnovo vsega pravosodja in 
zlasti našli primerno razdelitev sodnih okolišev, je notranji minister 
grof Stadion imel za nujno potrebno, da se izvrše sočasno in skladno 
z delovanjem teh sodnih komisij tudi preddela za upravno razdelitev 
dežel in za uvedbo občinskega ustroja. Zato je z okrožnico z dne 8. fe­
bruarja 1849 (št. 728 M. J.) naložil vsem deželnim predstojnikom,9 da 
nemudoma sestavijo odbor (»komite«) izkušenih, v deželi znanih uprav­
nih uradnikov, ki že poznajo duha novih uredb in začno' takoj z 
izvedbo teh preddel na podlagi poslanega jim osnutka občinskega 
zakona in nameravane uredbe upravnih oblasti. Prehajajoč na načela 
občinske ureditve, kaže Stadion na to, da namerava v vseh deželah, ki 
so že katastrsko izmerjene, postaviti katastrsko ali davčno občino za 
krajevno občino. Le tako je po njegovih mislih mogoče doseči, da ima 
vsaka občina svoje zaključeno' ozemlje. To je neobhodno potrebno tudi 
za napravo zemljiških knjig na podlagi nove občinske ureditve, kakor 
tudi za davčni predpis. 
7. Iz osnutka je pa tudi razvidno, da namerava Stadion poleg 
krajevnih ustanoviti že takrat tudi občine višjih upravnih edinic: 
okrajne in okrožne, ki so po osnutku potem tudi uzakonjene, 
pa niso nikdar oživele. 
Poleg teh navaja osnutek kot vmesni organ med krajevno in 
okrajno občino še okolišno občino, ki jo imenuje v izvirniku 
»Ga u gemei n de« (§§ 142—159).10 Ta občina se potem ni uzakonila. 
' Ottüv Slovnik naucny (1892), V. zv., str. 427. 
8 Josef Redlich, Das österr. Staats- und Reichsproblem I (1920), 
str. 373 sl. 
9 OD AS, gubern. prež. spisi št. 410/1849. 
10 »Gau« pomenja v germanski upravi večji upravni okoliš, večje okrožje, 
pokrajino. Tukaj je mišljen manjši okraj. Cigale sloveni: »Gau = oblast, 
okraj, okrajna« ;janežič-Bartel: okrog. Cigaletovih izrazov ne moremo rabiti, 
44 689 
Okolišno občino označuje § 142 osnutka kot družbo več v bližnji med­
sebojni zvezi stoječih krajevnih občin, ki tvorijo skupno zaključeno 
ozemlje in katerih interesi so osredotočeni v enem glavnem, v ozemlju 
okoliša ležečem kraju. V naslednjih paragrafih (do § 159) je potem 
določen še delokrog in organizacija te vrste občin. 
Glede okolišnih občin nalaga okrožnica še posebno navedenemu 
komiteju, da na podlagi krajevnih razmer označi na karti njihove meje 
in jih še posebej pregledno sestavi z navedbo površine in približnega 
števila prebivalcev. Tudi naj se navede, kateri kraj naj se določi kot 
glavni. To bo kakšno mestece ali trg ali večkrat tudi sedež prejšnjega 
gosposkinega urada. Da se bo pri tem treba ozirati na oddaljenost posa­
meznih krajev in sploh na krajevne razmere, se razume. Treba je tudi 
vedeti število prebivalcev teh okolišev, ker se po tem ravna (po 
osnutku) število poslancev v okrožno skupščino (§ 177 osn.). 
8. Odrejeni odbor11 se je sestal 21. februarja 1849. Prisostvoval mu 
je tudi gubernijski svetnik Friderik vitez K rei zb er g, eden naj­
sposobnejših kranjskih upravnih uradnikov predmarčne dobe. Po 
Kreizbergovem sporočilu12 se je sklenilo na tem sestanku, da se za­
slišijo glede nameravane upravne preosnove najprej okrožni glavarji 
in pošlje gubernij šele potem ministrstvu svoje mnenje. Kreizberg pa 
meni, da je gubernij dolžan takoj sporočiti svoje tehtne pomisleke o 
marsikaterih točkah poslanih osnutkov. Ob naglem (»rapidnem«) toku 
tedanjih dogodkov je imel Kreizberg vsako odlaganje za škodljivo. 
Zato je poslal po guberniju na ministra Stadiona osebno naslovljeno 
svojo izjavo z dne 28. februarja, sklicujoč se na svoje poznavanje 
dežele, dolgoletne skušnje ter na znano pripravljenost ministra, uva-
ževati take predočbe. 
Kreizbergovo pismo je izredno zanimivo ne le po takratni 
pomembnosti povedanih zamisli, marveč tudi po prostodušnem pri­
znanju izvrstnosti francoske uprave v ilirskih pokrajinah s strani tako 
odličnega strokovnjaka, ki jo je imel še sam priliko natančno poznati. 
Tukaj uvodoma poudarja, da je dal Napoleon leta 1811 ilirskim 
pokrajinam vzorno uredbo in je le obžalovati, da jo je avstrijska vlada 
potem popolnoma odpravila. Sicer tudi leta 1813 in 1814 ni manjkalo 
glasov za delno ohranitev francoske uredbe, ki je še sedaj v dobrem 
spominu. Toda ti glasovi so se pojavljali le bolj plašno, da se ne bi 
osumili tačas zelo preganjanega frankofilstva. 
Kreizberg, ki je bil 1813 prideljen armadnemu civilnemu komisarju 
baronu Marenziju, je prišel najprej v beljaško okrožje, potem na 
ker pomenjajo danes druge edinice. — Ob rabi oznake »okrog« danes 
»Gaugemeinde« ne moremo imenovati »okrožno« občino, ker znači sedaj ta 
»Kreisgemeinde«. Na predlog prof. R. Kolariča, ki se mu za to najlepše zahva­
ljujem, sem se odločil za izraz »okoliš«, ki pb današnjem pojmovanju ozna­
čuje ozemeljsko redno večjo edinico kakor je občina in manjšo od okraja. 
— O nazivu »občina« pa prim, moj članek: ».Zupan' in .občina' v novejšem 
slovenskem izrazoslovju«, Zgodovinski časopis, V (1951), str. 222—234 
11 Sestava tega odbora in njegovi sklepi nam doslej podrobno še niso 
znani, ker spisov politične organizacijske komisije še ni bilo mogoče najti. 
12 OD AS, gubern. prež. spisi št. 543/1849. 
690 
Kranjsko, kjer je bil nastavljen kot okrožni komisar. Tako je imel-
priliko primerjati francosko' upravo, ki jo je še našel v naših deželah, 
z avstrijsko. Ta primera je bila skoraj vseskozi v prilo>g -francoski. 
Poslani ministrski osnutki za novo organizacijo* mu vzbujajo mla­
dostne spomine na še posebej odlično francosko upravnopolitično in 
občinsko organizacijo, katere izvrstnost je šele v zrelejših letih prav 
doumel. 
Francozi so našli ilirske dežele v istem upravnem sistemu, kakor 
je ostalo celovško okrožje in Štajersko še do 1849. Po' svoji uredbi so 
postavili v vsakem prejšnjih okrožij kot državnega uradnika le po 
enega političnoupravnega predstojnika (intendanta ali subdeléguéja) 
in enega tajnika (secretaire). Za ostale uradne izdatke (frais de bu­
reau), katerim so prištevali tudi plače za manipulacijsko osebje, je' 
prejemal intendant pavšal. V podeželju so* ustvarili iz posameznih mest 
ali iz več združenih katastrskih občin mêrije ali komune, ki jih je 
razmejila francoska vlada sama, hoče reči: brez sodelovanja prebi­
valstva. 
Ljubljansko okrožje je štelo poleg ljubljanske mêrije s takrat le 
9885 prebivalci 47 mèri j s 1263—4593 prebivalci; le v kranjski mêriji 
jih je bilo* 7351. — Novomeško okrožje je obsegalo 57 mêrij s povpreč­
nim številom 1893—3413 prebivalcev; postojnsko' pa 20 mêrij z 2748 
do 6844 dušami. 
Za načelnike teh mêrij je postavljala vlada sama izmed uglednih 
občanov mere, ki so bili za upravno stroko, cd katere je bila sodna in 
davčna strogo ločena, osebno odgovorni. V pomoč jim je bil pristav 
(adjunkt). Oba sta bila imenovana za dobo- petih let. Plače nista pre­
jemala. Pač pa sta imela častne pravice: uradno oblačilo, častne znake, 
častno stražo in pozdrav. Kreizberg poudarja, da so mèri v Iliriji uži­
vali velik ugled. 
Mêr je nastavil tajnika, plačanega od komune. Municipalni (ob­
činski) svet pa je postavil še dogovorno z mêrom občinskega blagaj­
nika (receveurja) in druge nameščence, kakor: policijskega komisarja, 
tehnično' osebje itd. 
Mèri so bili tako brezplačni državni uradniki in hkrati občinski 
predstojniki. Kot taki so imeli skupaj z municipalnim svetom naravni, 
kot državni uradniki s pristavi pa od države preneseni delokrog. V obeh 
pogledih so ta delokrog urejevala natančna in izvrstna navodila. 
Novi osnutki upravne ureditve spominjajo Kreizberga v marsičem 
francoske uredbe, pa jo deloma prekašajo. V nekaterih drugih točkah, 
v katerih se razlikujejo od francoskega sestava, pa bi bile zaželene 
spremembe, približajoče jih bolj francoski organizaciji, ki se je v 
ilirskih pokrajinah že praktično obnesla. 
Namesto da se postavi na čelo velikega dosedanjega okrožja, kakor 
po francoski uredbi, le en višji upravni uradnik, se sedaj pri nas po 
osnutku razdeli dežela v okraje s povprečno 50.000 prebivalci. Na čelu 
teh stoječi okrajni glavar naj bi bil kot državni uslužbenec sam odgo­
voren za upravno službo v okraju. V tem pogledu prekaša osnutek 
francosko ureditev. Tej se je po pravici očitalo, da zanemarja skoraj 
*** 691 
popolnoma zasebne in krajevne zadeve ter se peča izključna z vlad­
nimi posli, ki jim je komaj kos. Zamišljeni okrajni glavarji naj oskr­
bujejo oboje. To pa je mogoče le v malih zaokroženih okrajih, tembolj 
ker bo po francosko uredbi obljubljeni, pa ne izvedeni, a sedaj pred­
videni reprezentativni sistem v krajevnih občinah, v okoliših, okrajih 
in okrožjih poslovanje silno pomnožil. Razen tega — pripominja zani­
mivo Kreizberg — je važna vedeti, da je francoska vlada leta 1809 
nastopila z velikanskim ugledam, ki je bil naravna posledica sijaja, 
ki je takrat obdajal1 zmagoslavnega Napoleona. Ta sijaj je nepre­
magljivo vplival na vse sloje prebivalstva njegove razsežne vladavine. 
Zato se je tudi njegovim odposlancem brezpogojna uklanjalo, zlasti ker 
jim je stala ob strani močna vojaška sila in izvrstna, čeprav ne številno 
orožništvo. V čisto drugačnem položaju pa je avstrijska vlada. Na 
predvečer novih upravnih uredb so avstrijske armade zaposlene izven 
državnih mej in se mora vlada posluževati večinoma istega uredništva, 
ki ga je protivladni tisk vlačil v blato. Le dobremu in zdravemu čutu 
poštenega ljudstva se je zahvaliti, da je še po letu 1848 mogoče ohraniti 
državni stroj z istim uradništvom v še primernem teku. Zategadelj bi 
bila izvedba nove organizacije z maloštevilnim višjim uradništvom po 
francoskem sistemu nemogoča, pač pa je po predvideni nastavitvi več­
jega števila okrajnih glavarjev izvedljiva, toda le, če se načrt občinske 
uredbe primerno spremeni. 
Kreizberg se obrača zlasti proti volilnosti občinskega zastopa, 
posebno da bi voljeni občinski predstojnik izvrševal posle prenesenega 
delokroga in kaznovalno pravico v krajevni policiji. Kaj je pričakovati 
od voljenih občinskih predstojnikov zlasti glede poslovanja v prene­
senem delokrogu, je točno povedal članek v »österr. Courier« dne 
21. februarja, št. 44. Tam povedana velja natančno tudi za kranjske 
razmere. Člankar izhaja vseskozi s praktičnega stališča in mu govori 
iz srca. V mnogih občinah se volitve morda sploh ne bodo mogle vršiti 
ali pa se bodo (tudi v mestih) kaj nesrečno izvršile. Najbolj miroljubni 
in najboljši ljudje bodo izostali; kričači in spletkarji bodo voljeni za 
občinske predstojnike. Za oskrbo države po takih od. občanov slučajno 
izvoljenih organih ne bo mogel nositi odgovornosti noben okrajni gla­
var, noben okrožni načelnik, ne guverner in ne minister. Zato bi bil tak 
način upravljanja res proti ustavi, ker je odgovornost ministra ne­
omajen državni osnovni zakon. Take predaleč idoče občinske samo­
uprave ljudstvo samo niti ne želi. To hoče le mir, red, varnost in 
povratek v vsakem pogledu zadovoljivega stanja, oživljenje prometa 
in kredita ter jamstvo lastnine že sodobnikom. 
§ 126 osnutka določa, da more vlada občinskim1 predstojnikom 
namenjeni preneseni delokrog popolnoma ali delno poveriti svojim 
uradnikom. Kmalu pa se bo prepričala, da se bo moralta zgoditi to 
povsod, ponekod tudi v mestih. 
Po Kreizbergovem mnenju bi se moglo vsem tem neprilikam iz­
ogniti s posrečenim prilikovanjem francoskemu občinskemu sistemu. 
Vsaka krajevna občina, ki se bo praviloma krila s katastrsko — kajti 
več teh se bo ' prostovoljno le prav zelo redko združilo — imej sicer 
692 
naravni delokrog, vendar naj se ta omeji le na gospodarske zadeve. 
Odvzame naj se torej krajevni občini po osnutku namenjeni ji delokrog 
glede podelitve obrti (§ 84), policijskega poslovanja (§ 85) in kazno­
valne pravice (§ 122). Ta delokrog in pa od države preneseni (§§ 126 
do 141) naj se poveri predstojniku okoliša (Gauvorsteher). Tega naj 
imenuje državna uprava sama iz srede občanov kakor nekdanje fran­
coske mere z istimi častnimi pravicami in če le mogoče, z istim nazivom 
»mêr«, ki je še v vseh bivših ilirskih pokrajinah dobro znan in zelo 
ugleden. Prideli naj se mu v obliki prejšnjega municipalnega sveta 
prosto voljeni okolišni odbor (Gauausschuss). Za prejšnje ilirsko ozemlje 
naj se vzame za podlago razdelitve na okoliše prav francoska razde­
litev na mèri je, ki jim je ustrezala v teh pokrajinah še obstoječa raz­
delitev na glavne občine. Za samostojno opravljanje prenesenega delo­
kroga po predstojniku okoliša ali mêrije in za poslovanje odborov naj 
se primerno prirede navodila, ki so veljala za to v ilirskih pokrajinah. 
Ako ožive tako na Kranjskem nekdanje mêrije, v ljubljanskem 
okrožju 47, v novomeškem 57, v postojnskem 20, skupaj v celi deželi 
124, jih bo približno po 13 pod enim okrajnim glavarjem. Ta bo s po­
močnikom mogel opravljati vladine posle po mêrih, zlasti ker bo še 
vedno najti poštenih in sposobnih mož, ki bodo pripravljeni sprejeti 
od vlade državni posel, za čegar opravljanje bi si mogli najeti od 
okoliša plačanega tajnika. V bivših ilirskih pokrajinah bi bilo možno 
izvesti tako organizacijo naglo in brez posebnih ovir, ker je pa že 
preizkušena, tudi v celovškem okrožju in na Štajerskem. 
Seveda, če se misli (§ 177) na okoliše z 10.000—20.000 prebivalci, ni 
verjeti, da se najdejo možje, ki bi opravljali brezplačno službo za tako 
obsežno upravno edinico. Treba bi bilo zopet plačanih predstojnikov, 
ne glede na to, da ob velikih okoliših okraji s 50.000 prebivalci ne bi 
imeli več smisla. 
Francozi s tolikimi skušnjami z revolucijami in konstitucijami 
imajo od vlade imenovanega mera. Že izza prvega časa revo!ucije 
so ga ohranili ves čas svojega pestrega državnega življenja. Tudi v 
najnovejšem času, ko se je francoska država zopet vrnila k republiški 
državni obliki zelo svobodnega značaja, je ohranila mèra kot imem> 
varnega državnega uradnika. Skušeni Francozi imajo za to svoje raz­
loge; neobhodno bi bilo potrebno uvesti to načelo tudi v avstrijski 
zakonodaji. Ni zahteva ljudstva, da se avstrijska ustava na stroške 
svoje kakovosti piše z izvirnimi črkami, kakor je to zahteval glas v 
državnem zboru. 
Slednjič se izreka Kreizberg pripravljen, da priredi na zahtevo 
osnutek po razloženih načelih v najkrajšem času.13 
9. Kreizbergovo pismo je poslal deželni guverner Leopold grof 
Welsersheimb ministru Stadionu s spremnim poročilom (dne 
2. marca 1849). Ker ga je pisec prosil za hitro odpravoi pisma, še ne 
13 Kreizbergovo pismo je poslal gubernij v izvirniku (9. III. 1849) ministru. 
Zato v prež. spisu št. 543 ex 1849 ni bilo ohranjeno. Izvirnik v spisih notr. min. 
na Dunaju je deloma ožgan. Prepis je vložen sedaj spisu št. 543 (praes. 1849 
v OD AS). 
693 
more podati obširnejšega in. utemeljenega mnenja o primernosti v pismu 
izrečenih pomislekov. Na. prvi pogled pa more reči, da ni neutemeljeno 
in je uvaževanja vredno njegovo naziranje, da bo izvedba) zamišljenega 
občinskega ustroja1 naletela v ilirskem guberniju na bistvene in ne 
lahko odpravljive težave in je primernejša tukaj že preizkušena fran­
coska mêrijska uredba. Lastna opazovanja in mnenja mnogih uvidevnih 
poznavalcev razmer utemeljujejo prepričanje, da prebivalstvo Kranj­
ske in Koroške še dìaléko ni zrelo za občinski ustroj, sloneč na široki 
samostojni osnovi, ki ne obsega le notranjih, zgolj gospodarskih, mar­
več tudi upravne zadeve. Prebivalstvo nima še politične izobrazbe; ni 
še vsestransko sposobnih oseb za razne občinske organe, zlasti ne za 
službo občinam poverjenega političnega in ostalega upravnega delo­
kroga. Zlasti podeželske občine nikakor niso sposobne, da bi samo­
stojno, brez neposrednega in zapovedujočega vplivanja izvršilne dr­
žavne oblasti prevzele in primerno opravljale eksekutivno službo. Še 
v mestnih občinah se more večkrat prepričati, kako nepovoljno se po 
takrat mnogo enostavnejšem, načinu opravljajo zdravstvene, obrtne, 
policijske zadeve, skrbstvo za ubožce itd. Se slabše je to v podeželju. 
Znano je, kako težko je najti primernih srenjskih predstojnikov an od­
bornikov; kako težko jih je pregovoriti za sprejem te funkcije in 
kolikim neprilikam so izpostavljeni, če vestno izvršujejo svojo dolžnost. 
Dokaz za to so najnovejše volitve za zaupnike pri vojaških nabornih 
komisijah; v nekaterih krajih ni bilo najti za to pripravljenih mož, 
ker se niso hoteli izpostavljati navzkrižju med svojo vestjo in koristjo 
sosedov. 
Obsežnejše svoje mnenje pa obeta guverner, brž ko prispejo zahte­
vana mnenja okrožnih glavarjev.14 
10. Kreizberg je le predobro slutil, da je treba z opombami k 
osnutku pohiteti. Ko se mu je Stadion zahvalil (11. marca) z omembo, 
da bo njegove opombe porabil, ko pride do izvajanja razdelitve v 
okraje in okrožja, je odločitev glede občinskega zakona že padla. 
Ministrski svet je predložil vladarju s spremnim poročilom16 dne 
15. marca občinski zakon v podpis. 
Jedrovito navaja poročilo glavna načela zakona in daje tako tudi 
glavne smernice za njegovo uvedbo. Uvodoma označuje organizacijo 
občinskega ustroja »kot prvo in najnujnejšo nalogo pri velikem delu 
nove ustrojbe državnih razmer. Državna ustava temelji na organizaciji 
občinskega ustroja kot na svoji podlagi. Prav tako je popolno pre-
osnovo državnega sestava mogoče izvesti le na podlagi na novo osno­
vane občine, ker je po tem sestavu neobhodno potrebno, da se oni del 
14 OD AS, gubern. prež. spisi št. 543/1849 in št 1339 M. I. v arhivu notr. 
min. na Dunaju. 
15 »Allerunterthänigster Vortrag des treugehorsamsten Ministerrates be­
treffend die Erlassung eines provisorischen Gemeindegesetzes.« — Priobčen v 
»Wiener Zeitung«, 20.III. 1849; v: Jos. Redlich, Das Wesen der österr. 
Kommunalverfassung, str. 74 si. in v zbirki: »Allerunterthänigste Vorträge zu 
den im Reichsgesetzblatte 1849—1851 erschienenen Gesetzen und Verordnun­
gen.« — Izvirnik v arhivu notr. min. na Dunaju, št. 2106, praes. K 11 in genere, 
je po požaru 15. 7.1927 precej okrnjen. 
694 
izvršilne oblasti, ki je z življenjem v občini v naravni zvezi, poveri 
občinskim organom. 
Splošni glas ne zahteva nobene preosnove bolj nujno in bolj silno 
nego občinsko uredbo in glasno priča o globokoi in splošno občuteni 
potrebi. Tej zadostiti ima ministrski svet za svojo^ dolžnost in predlaga 
v izvršitev v IV. oddelku državne ustave občinam zajamčenih temeljnih 
pravic občinski zakon. 
Ministrski svet označuje predloženi osnutek provizoričnega in ne 
definitivnega zakona. (Zato se tudi ta zakon »p r o v i z o r i č n i ob­
činski zakon« imenuje.) Ob nenadnem prehodu od prejšnjih, stoletja 
obstoječih uredb k docela novi ureditvi manjka namreč vladi skušnja, 
ki bi edina omogočila zadostiti v enaki meri vsem potrebam', vsem 
stopnjam izobrazbe in razvoja avstrijskih narodov. Le praktična provi-
zorična izvedba more dati tako skušnjo' in seznaniti s temi potrebami. 
Predloženi osnutek ima dovolj razvojne možnosti, da se, postavljen 
v življenje narodov, sam iz sebe razvija in napreduje, da' izloči to>, kar 
se ni obneslo in sprejme ono, kar se pokaže kot zaželeno in potrebno. 
Potem bo šele mogoče izreči zanesljivo pravilno1 sodbo o zakonu. Zatem 
bo stvar deželnih zastopstev — že takrat se je torej to predvidevalo' — 
da oziraje se na posebne razmere posameznih delov dežele, na potrebe, 
ki se pojavijo, zakon preurede. 
Ministrstvo je vodilo predvsem prepričanje, da občinska zveza je 
in mora biti naravna, da mora biti povsod, kjer se je razvila po na­
ravnih ali pa po pozitivnih razmerah,'skupnih interesih, po skupnem 
življenju in delovanju, zakonito priznana in v svojem obstoju zajam­
čena. Krajevna občina, kakor dejansko obstaja, ima že po svojem 
obstoju dobro pravico, zahtevati svoj individualni obstanek; občina je 
pravna oseba, ki je upravičena zahtevati priznanje in zajamčenje svo­
jega nadaljnjega obstoja.16 Zato določa zakon dejansko obstoječe 
krajevno občestvo (katastrske občine tu ne omenja) ko>t najnižjo 
stopnjo* v občinskem ustroju. Ne izključuje pa združenja več takih 
občin, če so po svoji legi in naravnih razmerah ozko* med seboj zvezane 
ali niso v stanu ločene nositi večja bremena, ki bi jih povzročila nji­
hova samostojnost. 
Razdelitev v okraje in okrožja temelji sicer na pozitivni 
odredbi, ki pa ima vendar svojo podlago v posebnih razmerah dežele, 
ki zahtevajo vselej glavni ozir pri razdelitvi. Vključitev občin v okraje 
povzroči sčasoma naravno tudi neko povezavo interesov med njimi in 
jih tako poveže v trajnejšo skupnost. Zategadelj je treba po mnenju 
ministrstva tudi okraje in okro<žja pojmovati kot občine višje stopnje 
in jim, nakazati mesto v občinskem zakonu. Le dežele kot občine še 
višje stopnje ne kaže urediti v občinskem zakonu, kakor se je to zgo­
dilo, čeprav le v nekaj določilih, na koncu osnutka. Iz prav obrazlo-
18 Podobno, pa še bolj živo poudarja potrebo naravne podlage občine 
Bachovo poročilo vladarju k organizacijskemu predlogu političnih upravnih 
oblastev na Češkem z dne 31. VIL 1849, drž. zak. (dopolnilni zv.) 1849, št. 352. — 
Gl. tudi § 2 jsl. obč. zak. od 14. III. 1933, cit. v op. 3 tega spisa. 
695 
ženega vidika je razumljivo, da govori zakon o občini, kakor jo sedaj 
pojmujemo, dosledno o krajevni občini.16'"1 
Avtonomijo, samoupravo občin, v vsem, kar se tiče njenih 
interesov in ne posega v tuje_ področje, proglaša ministrstvo za v r -
h o v n o vodilo pri organizaciji občin. Je to naravna pravica občine, 
ki; ne sme biti samovoljno omejena. Tudi ne sme občina višjega reda 
potegniti kaj v svoj delokrog, kar mora biti prepuščeno v samoodločbo 
nižji občini. Predloženi zakon jamči občinam v vseh njihovih notranjih 
zadevah popolnoi samoupravo! v vsem, kar občino samo zadeva v upravi 
njene imovine, postavitvi občinskih organov, v izvrševanju le krajevne 
policije. Iz narave občine izhaja pa tudi dolžnost, varovati stalne inte­
rese trajne občine napram vsakokratnim občanom. 
Občina je moralična oseba, obsega sedanje in prihodnje rodove in 
je kot taka neumrljiva. 
Iz vrhovnega načela samouprave pa tudi sledi: Kakor je vsaka 
občina poklicana, da razpolaga z vsem, kar spada v njen delokrog, so 
v občinskih zadevah le tisti upravičeni odločati, ki jih resnični interesi 
vežejo na občino. Da naj odloča vseskozi le z večino občanov določeni 
krog mož, ki po svoji skušnji, znanju in poštenosti uživajo zaupanje 
svojih soobčanov, je utemeljeno v opazovanju, da so množice le preveč 
podvržene trenutnemu razburjenju in neštetim vplivom, ki se jim v 
splošnih zborih ni mogoče ogniti ter se dajo le težko vaditi. Utemeljeno 
pa je tudi v dosledni izvedbi ustavnega reprezentativnega sistema. V 
občinsko predstavništvo so pa poklicani le občani, ki jih vežejo na 
občino tvarni interesi, in to v razmerju, v katerem, prispevajo k iz­
datkom občine in uživajo njene dobrote. V tem je temeljna misel 
volivnih razredov. 
11. Vladar je podpisal zakon že 17. marca. Prejšnji osnutek se je 
le malo spremenil. Glavna razlika je ta, da zakon okolišne občine (Gau-
gemeinde) ne pozna več. Zato je izpuščen ves I. oddelek Drugega dela 
osnutka (§§ 142—162) in so temu primerno prilagođeni § 165 (149 zak.) 
in 177 (§ 161 zak.). — Izpnščen je tudi zelo kritizirani § 84 osnutka, ki 
stavlja podeljevanje obrtnih pravic v pristojnost občinskega odbora. 
— Upoštevaje z več strani izraženo bojazen, da po> zamisli zakonoda­
jalca z majhnimi katastrskimi občinami skladajoče se krajevne občine 
ne bodo zmogle naloženih bremen, vstavlja zakon novo določilo §-a 4, 
po katerem se posamezne občine, ki nimajo sredstev, da bi zadostile 
naloženim jim dolžnostim, smejo združiti z drugimi v eno krajevno 
občino. — Dopolnjen je § 119 osn., ki kratko* navaja »izvrševanje kra­
jevne policije«; v zakonu pa so navedene vrste te policije. 
12. Ministrstvo pošilja potem (28. marca 1849) ilirskemu guberniju 
prvih 400 izvodov še v obliki dotlej navadnega odprtega patenta17 izda-
16a Prim, o tem nazivu »krajevna občina«: Carl Brockhausen, Verei­
nigung u. Trennung von Gemeinden. Beiträge zur Abgrenzung des Gemeinde­
begriffes (Wien 1893), str. 21—23. 
17 Priobčen pa je bil zakon naknadno, kakor po naredbi 2. IV. 1849 vsi 
med 2. decembrom 1848 in 30. septembrom 1849 izdani zakoni v dopolnil­
nem zvezku drž. zak. 1849, pod št. 170. 
696 
nega provizoričnega občinskega zakona z ukazom, daga takoj razglasi 
in z dostavkom, da izvršilna navodila slede. Dotlej pa naj se poslani 
izvodi razdele med vsa politična oblastva, ker je potrebno, da se pred 
izvedbo s tem važnim zakonom najnatančneje seznanijo.18 
Gubernij tega naloga ni takoj izvedel, marveč ministrstvo opozoril 
na neobhodno potrebo slovenskega prevoda, ki naj bi se razglasil гатасћ 
lažje razlage vzporedno z nemškim besedilom, in vprašal, če bo mini­
strstvo samo preskrbelo ta prevod, kakor se je to zgodilo v zadnjem 
času z drugimi zakoni.19 Sele na pritrdilen odgovor ministrstva (dne 
5. aprila) je gubernij razposlal patente okrožnim uradom v daljno 
razdelitev s pristavkom, da bo nemško-slovensko besedilo sledilo.20 
13. Medtem je pa ministrstvo (2. aprila) izdalo izvršilna navodila 
in razlago (§§ 1—20) občinskega zakona. 
Za ustvarjanje občin, ki prihaja v pričujočem spisu edino v poštev, 
so merodajna navodila k §§ 1—6 zakona. 
V teh se postavljajo skladno z zakonom tale načela: Kot krajevna 
občina veljaj praviloma kot samostojna celota razmejena katastrska 
ali davčna občina. Zakon postavlja to načelo zato: 1. ker dobi občina 
s tem zaključeno, natančno razmejičeno ozemlje; 2. ker se s tem ohrani 
dejanski obstoj in uveljavi pravica vsake dejansko obstoječe občine, 
da se prizna in zajamči njeno stanje.21 
Fakultativna združitev več katastrskih, občin (§ 3) v eno krajevno 
se izvrši le na zahtevo katastrskih občin samih. Taki zahtevi se nikakor 
ne sme nasprotovati. Zlasti majhnim občinam se naj predočijo pred­
nosti take združitve. Tam, kjer katastrske občine nimajo sredstev, da 
zadostijo po zakonu naloženim jim dolžnostim, je združitev po § 4. 
imperativna. To so glavna načela zakona za tvorbo občin. Nikjer pa 
niso v zakonu določeni postopek in organi, ki ga imajo 
izvršiti. V tem pogledu daje izvršilna naredba točna navodila, izrecno 
določajoča, da ima le okrožni glavar pravicoi sestaviti občino'. 
Prepuščeno je njegovemu izprevidu in odgovornosti, da postopa pri 
tem, seveda v okviru zakona, na podlagi svojih lastnih izkušenj ali 
pa, da o tem prej zasliši na primeren način občinske predstojnike 
svojega okrožja. 
Ce se zdi združitev več katastrskih občin zaželena, se je treba pri 
tem ozirati ne le na obseg, številoi prebivalstva, zemljepisno lego in 
dušnopastirsko razdelitev dotičnih občin, marveč tudi na morebitne 
posebne razmere in simpatije posameznih občin, ki delajo' združitev 
izvedljivo in zaželeno. Sicer pa je gledati tudi na nasprotujoče si želje 
in prilike takih občin, ki ne dopuščajo njihovo združitev. Ko bi bila 
zaželena združitev katastrskih občin različnih okrajev ali okrožij, se 
18 OD AS, gubern. spisi, fase. 1—8, št. 6874/1849. 
19 Prav tam. 
20 Prav tam, št. 7410/1849. 
21 To načelo se je tačas z mnogih strani grajalo, češ da so bile kat občine 
svojčas stvorjene le v namene razmerjanja, pri čemer je bil merodajen le 
geometričen lik. (Gl. Lud. Gumplowicz, Dae österr. Staatsrecht (19073, 
str. 215e). 
697 
ne sme opustiti predhodno pritrdilo prizadetih občin in predpostavlje­
nega jim okrožnega glavarja. 
Vselej, ko se občine o tem zaslišijo, se morajo njihove izjave, potem 
mnenja okrajnega komisariata z utemeljitvijo vred zapisati v zapisnik 
in sestaviti seznam teh občin. Seznam se mora predložiti z zapisnikom 
o željah občin vred okrožnemu glavarju v odločitev. Po> tej odločitvi 
se sestavi imenik novo osnovanih krajevnih občin, ga razpoloži pri 
okrožnem glavarstvu v javni vpogled in po okrajnih komisariatih raz­
glasi občinam, hkrati pa določi štiritedenski rok, v katerem morejo 
tako »beine, ki žele združitev z drugimi, kakor tudi temu ugovarjajoče 
naznaniti svoje zahteve. O teh prošnjah naj okrožni glavar razpravlja 
z občinskimi predstojniki in odborniki prizadetih občin. Pri tem bo 
našel primeren povod, da predvsem majhnim občinam, kažoč na nji­
hove iz naravnega in prenesenega delokroga izvirajoče dolžnosti, pred­
oči koristi, ki jim nastanejo po združitvi. Po potrebi naj tudi pokaže 
nujnost take združitve in jih opozori na imperativno združitev po § 4. 
Potem ko so imeniki dbčin na ta način urejeni, naj se objavijo. 
Na njihovi podlagi se zatem napravijo daljnji v občinskem zakonu 
odrejeni koraki: sestava volilnega imenika, tvorba volilnih razredov, 
razpis volitev ter zaprisega občinskega predstojništva. V izvršitev teh 
poslov naj okrožni glavar razdeli okrožje v razdelke in za vsakega 
odredi okrožnega komisarja ali državnega uradnika okraja in jim 
poveri izvedbo zakona. Deželnemu poglavarju se posebno nalaga, da 
posveti izvedbi občinskega zakona kot temelju državnih razmer vso 
svojo pozornost in dejavnost. Izda naj po sporočenih navodilih pri­
merno in obsežno instrukcijo okrožnim glavarjem, jim 
jasno pokaže pot pri izvedbi zakona, težja mesta pojasni z vzgledi in 
komentarji, sestavi potrebne obrazce in sploh vse odredi, kar je po­
trebno za popolno razumevanje zakona in dosego smotrnega, enakega 
postopka pri njegovi izvedbi. Naroči naj okrožnim glavarjem, da se 
potrudijo za naglo in pravilno izvršitev in skrbno izbiro v to dolločenih 
uradnikov.22 
14 V potrdilu prejema te naredbe23 pristavlja Welsersheimb 
(7. aprila) opozorilo na težkoče, na katere bo naletela izvedba zakona 
zaradi zelo nizke kulturne stopnje večjega dela podeželskega prebival­
stva, njegovih neznatnih finančnih sredstev, njegove popolne politične 
neizobraženosti in že doslej opazovanega odklanjanja občinskih funkcij. 
Zato se bo občinska uredba oib vsej prizadevnosti in trudu mogla le 
polagoma z mnogo prizanesljivosti glede časa in popolnosti izvesti. 
V zadnjem času prispela poročila o opažanjih predstojnikov okrajnih 
komisariatov in na deželi izpostavljenih preiskovalnih komisarjev to 
bojazen le potrjujejo. 
15. Na te opazke se je ministrstvo — podpisan je sicer državni 
tajnik dr. Pipitz, duh pa je Stadionov — nemudoma odzvalo (11. apr.).24 
22 ODAS, gubern. spisi, fasci—18, št 7330/1849. 
23 Prav tam. 
24 Prav tam, št 8159/1849. 
698 
Ministrstvo si nikakor ne prikriva težav, katerih glavna je nizka iz­
obrazba kranjskega ljudstva. Toda samostojni položaj občin, ki jim 
ga odkazuje novi zakon, je nujna posledica novega državnega sestava 
in je z državno ustavo teT drugimi državnimi uredbami v organični 
zvezi. Zategadelj je naloga oblasti, z vso dejavnostjo in preudarnostjo 
uvesti svobodno občinsko življenje in vzbuditi zanj v ljudstvu dojem­
ljivost in razumevanje. Zato priporoča, da se najprej uradniki poglo­
bijo v zakon, uporabi vsako sredstvo za ljudski pouk, da se olajša 
izvedba zakona in odstrani zmotne predstave in morda na njih teme­
lječe odklanjanje, priporoča poljudno razlago v ljudskih časnikih, 
usten pouk po uradnikih, dušebrižnikih in drugih možeh, ki imajo 
zaupanje pri ljudstvu. Ce se posreči uvidevnejše može seznaniti z 
duhom in dobromiselnimi nameni tega zakona, je s tem vladnim orga­
nom zagotovljena velika pomoč pri izvedbi te pomembne uredbe. 
Pričakuje o>d- uvidevnosti in čuta dolžnosti uradništva, da ne klone 
ob prvih težavah. Sploh bo izvedba občinskega zakona pravo pre­
izkuse val o za zmožnost ali nezmožnost z njegovo izvedbo poverjenega 
uradništva. Le prevečkrat je izkusil, da je upornost in topost posa­
meznih občin posledica tega. da uradniki nimajo ali volje ali sposob­
nosti, pridobiti zaupanje občin in vplivati za namene vlade in koristi 
upravljancev. Zato predvsem taki uradniki, ki najmanj poznavajo 
ljudstvo in ga najmanj razumejo, to vedno najbolj glasno slikajo kot 
surovo in nevedno. 
16. Iz tenorja spisov ljubljanskega gubernija se čuti, da je le 
nejevoljno in z vidnim nezaupanjem v končni uspeh pripravljal od 
ministrstva mu s tako živim poudarkom priporočeno izvedbo občin­
skega zakona. Zadevne spise so v začetku obravnavali razni gubernialni 
svetniki kot referenti: baron Flödnig, Brandstätter, baron Spiegelfeld, 
ki mu je bil končno poverjen referat. Najbolj energični in najsposob­
nejši vitez Kreizberg je odšel na večmesečni dopust. Ministrstvo je 
moralo (4. maja 1849) zopet priganjati zaukazano predložitev instruk­
cije podrejenim političnim oblastvom. Če še ni mogoče zakona raz­
glasiti, ker še ni slovenskega prevoda, to ne sme ovirati začetka preddel, 
nasprotno, poželjno je, da se ta dela opravijo pred razglasitvijo, da se 
more po tej takoj začeti z izvedbo.25 
17. Komaj je bil ta pogon v Ljubljani, je bila za 8. maja sklicana 
seja komiteja, ki ga je že sredi aprila zasnoval guverner za posveto­
vanje o najbolj smotrnem načinu izvedbe občinskega zakona. Udeležili 
so se ga poleg guvernerja njegov namestnik dvorni svetnik Andrej 
grof Hohenwart, okrožni glavar ljubljanski baron Mac Neven ter prej 
imenovani gubernijski svetniki. 
Okrajna komisarja Janez Pajk v Kranju in Ivan Perko na Vrhniki 
sta bila kot veščaka že 14. aprila povabljena k referentu baronu Spiegel-
feldu, da povesta svoje mnenje.28 
25 ODAS, gubera. spisi, fase. 1—18, št. 9490/1849. 
2e Prav tam. 
699 
Pri posvetovanju komiteja se je sklenilo na Hohenwartov predlog, 
opustiti po poročevalcu sestavljeni pouk občinam; priobčijo pa naj se 
v nemškem in slovenskem časopisju gubernialnega območja primerni 
članki, ki so že naročeni. 
Komite je na tej seji sprejel tudi po Spiegelfeldu sestavljeno in­
strukcijo brez bistvenih sprememb, vendar do končne redakcije takrat 
zaradi nenadne obolelosti poročevalca, ki se ni mogel več vrniti v 
službo, ni prišlo. 
18. Že na' koncu svojega gori navedenega poročila z dne 7. aprila 
omenja Welsersheimb bežno v zadnjem času došla mu opažanja ne­
katerih uradnih obveščevalcev glede nemožnosti izvedbe občinskega 
zakona. Zahteval je namreč (20. marca) od okrožnih glavarjev in od 
predsedstev apelacijskega in deželnega sodišča, da sporoče svoja in 
svojih organov, ki prihajajo z ljudstvom v dotiko, opazovanja o spo­
sobnosti dosedanjih občin in njenih organov glede politične, socialne 
in umstvene izobrazbe in o razpoloženju glede občinske uredbe.27 
Ta opažanja so prav zanimiva za naše razmere pred sto leti, za 
mišljenje našega ljudstva in še bolj našega takratnega uradništva. 
Zato jih navajamo, ne da bi mogli z njimi vedno sogla­
šati, posebno ne glede lastnosti našega ljudstva. 
Prvi je poročal (24. marca) postojnski okrožni glavar Jožef K o š a k a r 
(Koschaker).28 Občinski zakon mu z ozirom na velike naloge vzbuja sicer 
dvom, če jim bodo občine povsod' kos, vendar je treba sedaj po uzakonitvi 
vse storiti, da se doseže kar je pač mogoče. Vsekakor hoče kazati na zapreke, 
ki se bodo pokazale po stanju ljudske izobrazbe in zaradi krajevnih razmer. 
Čeprav so »Kranjci« nadarjeni, je vendar več vzrokov, da ljudska izobrazba 
ne napreduje. Prvi vzrok je stalna revščina, povzročena po navadno mnogo 
premajhni zemljiški posesti. Zato občine ne morejo vzdrževati šol, ne starši 
svojih otrok pošiljati v oddaljenejše kraje. Ce se pa v posameznih primerih 
izjemno to zgodi, se tako izšolani običajno ne vrnejo v domače kraje. V po­
stojnskem, notranjskem okrožju je povprečno ena trivialka za 5000 prebival­
cev in ena glavna šola za 50.000. Od 68 krajev z dušnim pastirjem jih ima le 
19 šolo. Zato je razumljivo, kako redko se v dveh tretjinah okrožja najdejo 
pismeni ljudje. V vseh uradnih spisih je opaziti, da se celo srenjski pred­
stojniki in odborniki znajo le podkrižati. Pri dopisih je mogoče računati glede 
razumevanja le na višje rihtarje glavnih občin, pa še ti so zelo omejenih 
sposobnosti. Precej ovira napredek pomanjkanje večjih krajev v okrožju, ki 
drugod močno vplivajo na širjenje izobrazbe svoje okolice. Tudi je ovira 
večje izomike, da občine radi svojega uboštva in odročne lege niso v med­
sebojnem stiku. V takih okolnostih se pač ne more pričakovati, da bi poli­
tična, socialna in umska izobrazba podeželskega ljudstva segla preko ničle. 
Če se pa dvignejo posamezniki nad splošno raven, to ne odloča, kajti prav 
na te maloštevilne se more redko računati, tudi ne za mesta predstojnikov. 
Glede upravljanja občinske imovine ni pričakovati posebnih ovir. Razen 
nekaj srenjskih zemljišč (skupnih pašnikov) vaške občine nimajo skoro druge 
imovine. V večjih krajih, ki imajo tako imovino, se pa tudi laže najdejo možje, 
ki jim bo mogoče izročiti upravo. 
27 OD AS, gubern. prež. akti, št. 695/1849. 
28 Arhiv notr. min. na Dunaju, št. 3500 MI/1849. 
700 
Najteže bo dobiti v podeželskih občinah župane, ki imajo za posle ekse-
kutivne službe in prenesenega delokroga potrebne lastnosti. Za to ne zadostuje 
pismenost in priporočljiva zunanjost, treba je izvežbanosti, poznavanje pred­
pisov, kar pa zahteva posebno predizobrazbo. 
Pričakovati je, dà se občine v veliki meri poslužijo v § 4. predvidene 
združitve. Vendar take preveč razširjene združitve seveda niso v smislu 
občinskega zakona. Mišljenja v sosednih občinah so večkrat različna; pogosto 
so med seboj sprte. V teh primerih ni misliti, da bi pri koncentraciji dobila 
vsaka občina v občinskem predstojništvu svojega zastopnika. Nastale bi ne­
prilike pri izvrševanju policijske uprave in prenesenega delokroga, ko bi se 
občina raztezala na preveliko ozemlje. 
Kar se tiče razpoloženja prebivalstva, se more to v bistvu uganiti. Na 
sedanji kulturni stopnji ima kmet le tvarni dobiček pred očmi. Največji 
mogoči dobiček ob najmanjši dejavnosti mu je vodilo za njegovo mnenje. 
Oprostitev od vseh urbarialnih in desetinskih dajatev mu pač prija, manj pa 
mu ugaja, če ga občinski zakon pritegne k raznim, mogoče velikim osebnim 
storitvam in denarnim prispevkom, katerih doslej ni bilo' treba in o katerih 
obsegu še ni mogoča presoja. Zato ni pričakovati, da se bo čutila prevelika 
ugodljivost. 
Neki okrajni komisar mu je sporočil, da nameravajo' njegovi okrajani 
prositi za oprostitev po občinskem zakonu naloženih jim dolžnosti, drugi 
zopet izjavljajo, da ne želijo, da jih vladajo kmetje. Prebivalstvo se že tako 
brani izvolitve za volilne može pri državnozborskih volitvah, sodelovanja pri 
sestavi konskripcijskih list, v nabornih komisijah in posebno v teh, ker se 
boje, nakopavati si sovraštva. 
Podobno poroča novomeški okrožni glavar Anton pl. Lau f en s t e i n28a 
(referent okrožni komisar Boštjan Sarnitz, 26. aprila). Osnutek občinskega za­
kona je še premalo znan, zato so glasovi o njem še redki. Sem in tja se čuje, 
da je primeren le za mestne občine in se bodo pri njegovi izvedbi pokazale 
velike, mogoče nepremostljive težave. Take organizacije si ljudstvo niti ne 
želi, ker samo uvidi, da nima niti umstvene sposobnosti niti sredstev za 
bremena, združena z občinsko upravo. Okrožni urad pritrjuje načelu, da je 
svobodna občina temelj svobodne države. To je popolna resnica samo tam, 
kjer je ljudska omika na višji stopnji kakor v naših podeželskih občinah, ki 
ne poznajo ustavnih oblik in uredb, ne pojmijo' njihovega namena, ki nimajo 
nobenega ali prav mak» smisla za politično življenje, jim manjka spoštovanja 
do zakonov in tisti smisel za splosnost, ki zapostavlja vsak posebni interes 
onemu skupnosti. Kmetsko' ljudstvo v okrožju se peča večinoma s poljedel­
stvom in vinogradništvom ter brez socialne izobrazbe ne pozna drugih inte­
resov kakor osebni gmotni interes. Nasprotno je vsaki novotariji, čije tvarne 
koristi se še ne morejo pregledati, in se torej sploh ne ali le z nejevoljo loti 
dejavnosti za višje namene, ki je neredko združena z žrtvami. 
Čeprav bi se v tem pogledu mogoče moglo z nadziranjem, vodstvom in 
poukom doseči primerno občinsko upravo in neko politično smer, bo vendar 
zelo težko najti občinske odbore in župane, kakor jih predvideva občinski 
zakon. Razen v dolenjskih mestecih in v Bibnici je najti v okrožju le malo 
učenih, uvidevnejših in razumnejših mož. Občinski zakon zahteva od občine 
posle, ki v vsakem pogledu presegajo njihove moči. Predpostavlja duševni 
28a La u fen s t ein je bil leta 1848 poslanec proviz. deželnega zbora (za 
Novo mesto) in dunajskega državnega zbora ter član ustavnega odbora. Gl.: 
SBL I, 619 in Jos. A p i h, Slovenci in leto 1848, str. 160, pos. str. 162, potem 
str. 255 si. 
701 
razvoj, stopnjo umstvene in socialne izobrazbe, ki jo je mogoče pričakovati 
pač šele v daljnji prihodnosti. 
Ce se pa tudi posreči odpraviti te zunanje ovire, so dosti večje zapreke 
še v izvrševanju prenesenega delokroga, v pobiranju davkov in s tem zveza­
nem nadziranju in zaračunavanju. Povzročilo bo to velike stroške, ki jih male 
dolenjske občine ne bodo mogle zmagovati. Te občine nimajo imovine. Treba 
jih bo združevati. Vsekakor pa je neizogibno, da vlada zaenkrat odvzame 
občinam preneseni delokrog in ga upravlja tako dolgo po uradnikih, da se 
sedanje razmere spremene in se z napredovanjem splošne ljudske omike 
ustvarijo predpogoji za uspešno organizacijo svobodne občinske uprave.29 
Tudi predsednik deželnega sodišča Karl Pettenegg je posjal (27. aprila 
1849) izjave nekaterih svojih svetnikov, zlasti eksponiranih preiskovalnih 
komisarjev. Od teh je najobširnejša izjava svetnika Jožefa viteza Scheu-
chenstuela, ki je bil pravosodni organizator. Je to izjava zelo konser­
vativnega moža, velikonemško nastrojenega v smislu takratne dobe,30 glede 
francoske uprave v očitnem nasprotju s Kreizbergom. Videti je iz nje. da se 
je tačas o tej upravi razpravljalo' v širših krogih. Kajti s spominom, da so že 
Francozi uvedli svobodno občino, začenja svoje mnenje. Toda prebivalci tega 
takrat niso dobrodejno občutili. V dolgih vojnah so bili imovinsko izčrpani, 
trgovina in obrt je stala. Ljudsko nejevoljo je potlačila vojaška sila in vo­
jaška organizirano številno orožništvo. Po odhodu Francozov se je mogla 
avstrijska uprava brez ugovora zopet uvesti in nikdar se ni čula želja po 
uvedbi ilirske občinske uprave. Tudi sedaj žele svobodnejšo upravo menda 
le srednji sloji; ljudstvo te želje nima. Večkrat je čul v uradnih poslih na 
kmetih, če je kmetom razlagal novo stanje, reči razumnejše: kdo bo pa nas 
gospod, mi potrebujemo vsak gospoda. 
Kranjsko preživlja poljedelstvo, nekaj tudi prevozništvo, potem trgovina 
z deželnimi pridelki in nekaj rudarstvo v Idriji. Kmetje trgujejo v Trst, 
Ribničani s svojo robo, Poljanci s platnom, tja gre tudi les iz kokrške doline 
in iz notranjskih gozdov. Toda večina dobička ostane na potu in v rokah 
prekupčevalcev. Po tej kmečki trgovini trpi poljedelstvo, živinoreja, pa tudi 
nravnost Ljudje se navajajo tihotapstva, ki ga pospešujeta dve bližnji meji. 
Tudi je zemlja v velikem delu dežele močno obremenjena. Zato prevladuje 
povsod tvarni interes. Ta se kaže tudi v zadnjem času pri volitvah. Kandi­
dat j e skušajo le téj želji ustreči. »Za cesarja in vero« se je razlegalo geslo 
od Triglava do> Kolpe in Bregane. Pa vendar se je navzlic primernemu urad­
nemu pouku majhnemu številu razkola željnih volilcev na mnogih krajih 
posrečilo, preprečiti frankobrodske volitve. Znali so ljudstvu govoriti: szakaj 
naj potrebujemo cesarja, zadostuje, da plačamo davke« itd. — Ko je dal cesar 
Ferdinand leta 1848 ustavo, se je ljudstvo radovalo razlage, da se hoče cesar 
posvetovati o deželnih stvareh. Izreklo je svoje želje glede olajšave pod-
ložniških dajatev, pocenitve soli in tudi tobaka, želelo je strogo, kaznovanje 
hudodelcev; dalje pa ni seglo njihovo politično zanimanje. Sam je slišal v 
Zalogu pri Moravčah in v Moravčah zabavljati kmete o počasnosti državnega 
zbora, čigar razpust so želeli, ker se je že tako dolgo posvetoval o zemljiški 
odvezi. Pri večini kmetov presega odprava podložništva njihove najdrznejše 
29 Arhiv notr. min. na Dunaju, št. 3500/1849. — Izjava ljubljanskega 
okrožnega glavarja Mac Nevena je v spisih politične organizacijske komisije, 
ki jih doslej ni bito najti. 
30 Scheuchenstuel sam je bil 1849 izvoljen v Kamniku za poslanca v 
frankobrodski drž. zbor, Kreizberg pa za njegovega namestnika. Od 100 vo­
livcev je volilo le 16. Volitve pa nista sprejela. (»Novice« 1849, str. 41.) — 
J. A p i h , Slovenci in leto 1848, str. 282. 
702 
sanie Ob premembi prestola in zasedbi Dunaja so kmetje vedno znova spra­
vili če bodo graščinske pravice odpravljene. Organizacija sodisc je ostala 
pri ISudstvu brez odmeva. Le zaradi manjših kolekov se je izreklo za po­
državljenje privatnih okrajev. Sicer so se zanimali ljudje le za lokalizacijo 
okrajev, ki je donosna. Ne glede na neredke izjeme je judstvo vobce surovo, 
vdano vinu in pretepaštvu; razum mu je bolj razvit kakor srce. Avtoriteto 
«poštuje Kranjec le toliko, kolikor je z dostojanstvom združena notranja 
vrednost človeka. Domačinu bo le težko dovolil oblast nad seboj in se bo ob 
enakih razmerah podredil prej tujcu nego domačinu. Dejstvo pa je, da je 
dober uradnik pri nas še vedno spoštovan; njegova pisarna je polna ljudstva 
ki ga sprašuje za svet tudi v zasebnih zadevah. Prebivalstvo ljubljanskega 
okrožja je navadno zaradi svojih večjih posestev in njihove manjše obreme­
nitve, po pogostejših stikih z glavnim mestom ter zaraai gorate lege svojih 
domačij samostojnejše, bistrega razuma, bolj poučeno pa tud, prevzetno. 
Prebivalci novomeškega in postojnskega okrožja so zaradi razkosavanja zem-
liišč- slabega donosa svoje včasih kar gole zemlje, zadolženosti svojih po­
sestev obubožani in močno izpostavljeni tlačenju po špekulantih, pokorni in 
seintertja tudi prihuljeni, dajo se pa tudi laže s prišepetavanjem zlorabljati. 
Razen mest nobena občina nima imovine. V splošnem je ljudstvo ne­
pismeno. Pismouki pa so navadno preobremenjeni, da bi mogli prevzeti se 
občinske posle. Prepad med občinami in okrajnimi glavarji bo velik, meli 
bodo mnogo posla, da združijo občine. 
Deželnosodni svetnik Karel Coppi ni, nekaj časa preiskovalni komisar 
v Škofu Loki, izhaja v svoji izjavi od tamošnjih razmer. Ločani se pečajo 
z železarstvom, trgovino z lesom in platnom, v glavnem pa s poljedelstvom in 
živinorejo. Zato so njihovi interesi le pridobitni. Ustavne vladine oblike ne 
poznajo in se je tudi ne želijo. Izobrazba je le verska politične vzgoje m 
nobene. Razprave državnega zbora so jih le zanimale, kolikor so se tikale 
odprave podložništva. Razpust državnega zbora so vzprejeli tako ravnodušno 
kakor razglasitev ustave. Njihova edina želja je le, da čim manj prispevajo 
za državne in deželne potrebščine. Zato so dostopni rovarjenju samo tedaj, 
če se jih mami z obljubo tvarnih koristi. 
Pri tem stanju se občinska uredba še leta ne bo mogla praktično izvesti. 
Občine same uvidevajo, da nimajo primerne sposobnosti za samoupravo. Zupan 
in odbori bi ne imeli dovolj zaupanja in ugleda, da bi jim ljudstvo brez po­
trebne eksekutive sledilo. Ni sposobnih in tudi ne za sedanji, k silovitostim 
nagnjeni čas za to dosti pogumnih mož. 
Občine nimajo imovine; vsi izdatki bi se morali kriti z davki. V občin­
skem zakonu predvidene posle bi morali opravljati vladni komisarji, ker 
ljudstvo na teh nima interesa. Treba bi bilo vsekakor uvesti orožništvo, da bi 
pripomoglo zakonu do veljave. V podkrepitev te zahteve navaja izgrede, ki 
so se vršili 5. marca 1849 v Škof ji Loki ob priliki žrebanja vojaških novincev, 
ko so fantje izvršili napad na loški grad.31 
Svetnik deželnega sodišča Ludvik pl. A z u 1 a poroča za cerkniški okraj 
(4. aprila), da po njegovih opazovanjih tamošnje ljudstvo nima niti politične 
niti socialne izobrazbe, da so le redki ljudje pismeni, so na nizki stopnji 
omike, se za ustavo in ž njo zvezane dobrine komaj zanimajo, nimajo dru­
gega pred očmi kakor svoje gmotne interese; zato sovražijo vse, kar te ovira 
Zategadelj je glede občinskega zakona prepričan, da se bodo pokazale velike 
težave, če zadenejo s tem občane večja bremena. 
31 Prim, tudi »Novice« 7. III. 1849, list 10, str. 42 (»Novičar iz Ljubljane«). 
703 
Podobno, čeprav nekaj bolj pozitivno optimistično je mnenje svetovalca 
Janeza pi. Schiwizhoffna. Poziva se na skušnje, ki si jih je pridobil za 
svojega desetletnega delovanja v Podgradu. Hvali naše ljudstvo, da je daro­
vito in za vsako, tudi politično in socialno izobrazbo sposobno, toda sedaj še 
nezrelo, nepismeno, da nima pojma o ustavni svobodi, samostojni upravi in 
o političnosocialnem življenju. 
Kazati hoče le na glavne težkoče, ki se bodo pokazale: Najmanj občin 
ima svojo občinsko imovino (Patrimonium communi ta tis). Zato se bodo morali 
vsi izdatki za občinske ustanove kriti z davki in bodo te brez direktnega 
vpliva gosposke zelo pomanjkljive. Le v najmanj občinah bo dobiti sposobnih 
občinskih funkcionarjev. Zato v § 83 obč. zak. predvideni občinski uradnik ne 
bo le brez nadzorstva, ampak bo opravljal dejansko' sam vse občinske posle, ki 
jih bo, slabo plačan, obračal v svoj prid. 
Res je sicer potrebno po načelih ustave uvesti občine; toda še leta bodo 
hudi boji, dokler se okrepijo. Zato se mu vidi zelo potrebno, da posle izroče­
nega delokroga opravlja vlada obvezno po svojih uradnikih (i 126, odst. 2). 
Kakor povzema iz časopisov, bi štela okrajna glavarstva na Kranjskem 
po 40.000 prebivalcev. Pri množici občin in njihovi oddaljenosti je nemogoče, 
da bi mogla glavarstva vse nadzirati. Zato bo treba postaviti komisarje za vse 
za upravo nesposobne občine. 
Z oziram na javni red in mir ter na množeče se zločine poudarja tudi 
Schiwizhoffen potrebo orožništva, kakor je bilo v francoskem medvladju. 
Zadnji obveščevalec tribunalni svetnik Kari baron C o d e 11 i izhaja s sta­
lišča, da bodo odločevali v občini le oni, ki bodo imeli aktivno in pasivno 
volilno pravico. To bodo izobraženejši ljudje, obrtniki in podobni. Reči se 
mora, da so ti, kakor kažejo dogodki zadnjega leta, trezni, vladarju in državi 
vdani možje. Toda malim obrtnikom in kmetom manjka redno politična in 
umstvena izobrazba, zanimajo se malo ali prav nič za državne in občinske 
posle, drže se starih navad in običajev, vsaka novost jim vzbuja nezaupanje, 
kakor so pokazali nemiri, ki so nastali ponekod ob poslovanju novo uvedenih 
nabornih komisij. Sebičnost in samoljubje sta prevladujoči strasti teh slojev 
prebivalstva; strašijo se vsake žrtve za splošno dobro; praviloma jih more 
samo sila k temu nagniti. Preteklo leto (1848) so kmetje pokazali nekaj zani­
manja za državne zadeve, dokler se je razpravljalo o odpravi podložništva; 
sedaj pa so zopet povsem ravnodušni in ne kažejo nobenega nagnjenja za 
upravo občin. Nič dobrega se ne more pričakovati od nagle sprostitve malih 
mestnih in kmetskih občin, ki so bile doslej pod strogim varuštvom; treba bi 
jim bilo dati le postopoma pravice občinske uprave. 
19. Ta opažanjai je graf Welsersheimb priložil svojemu z bo­
leznijo poročevalca utemeljevanemu opravičilu z dne 9. maja32 na že 
prej omenjeni pogon (z dne 4. maja) za predložitev instrukcije. Po­
vod so mu, da kazaje nanje, vnovič poudarja nezrelost ljudstva za tako 
preosnovo in iz te izvirajoče zapreke, ki jih pa še stopnjujejo tedanje 
neugodne časovne prilike: usodne ogrske razmere, negotovost v Italiji 
in grozilni oblaki v Nemčiji, ki vzbujajo nehote neizbežno zaskrblje­
nost, nezaupnost, zastrasenje in odklanjanje negotovih novotarij. Pred­
videno reševanje vprašanja urbarialne odveze, ki bo več ali manj 
povod razburjanja prizadetih, ne bo pospeševalo dojemljivosti kmeta 
za novosti. Tudi pomanjkanje tvarnih sredstev bo slabo vplivalo na 
ugodijivost občine in na delo upravnih organov. Ker je kmetsko prebi-
32 ODAS, gubern. prež. spisi, št. 1007/1849. 
704 
valstvo dostopno za novosti le, če spozna v njih svoj gmotni dobiček, 
bi vsekakor vplivalo na njegovo razpoloženje, ko bi se mu moglo že 
vnaprej zagotoviti ali vsaj verjetno obljubiti take prednosti. Sploh 
meni, da bi naslednji ukrepi skupno ali vsaj posamezni v največ pri­
merih na kmetih omogočili ali vsaj bistveno olajšali izvedbo novega 
zakona: a) združitev več katastrskih občin v eno krajevno po zgledu 
bivših meri j ali obstoječih glavnih občin; b) postavitev državnih urad­
nikov za izvrševanje poslov prenesenega delokroga; c) priznanje do­
sedanjih prejemkov od pobiranja davkov za kritje občinskih potreb; 
d) ustanovitev orožništva, ker od občanov ali le občini podrejenih 
uslužbencev ni nikoli pričakovati za «policijske namene potrebnega 
energičnega, zanesljivega in nepristranskega delovanja. 
Čeprav se je čutil dolžnega, da sporoči ministrstvu iz zanesljivih 
obvestil razvidne ovire> bo vendar s svojim uradništvom vse storil, da 
jih odstrani. 
20. Welsersheimbova izvajanja so ministra grofa Stadiona močno 
razdražila. Ze z datumom 14. maja je poslal guvernerju dolg, živahen 
odgovor načelne važnosti, znamenit tudi zato, ker ni le pisan v Stadio-
novem smislu po njegovem koncipientu, marveč vsebuje tudi daljši 
od Stadiona samega lastnoročno pisan vrinek, ki nam odpira zanimive 
vpoglede v njegovo mišljenje.3* 
Po uvodnih besedah, da se zaveda težav, s katerimi se bo treba 
boriti pri izvedbi zakona, nadaljuje Stadion sam, »da more na podlagi 
izkušenj, ki si jih' je pridobil pred nekaj leti na P r i m o r s k e m in 
obvestil, ki jih je prejel iz drugih, po večjem delu slovanskih pokrajin, 
izreči prepričanje, da bodo vse težkoče premagane in se bo zakon 
uveljavil, če so oblasti in vladni organi, ki jim je poverjena uvedba, 
kos svoji nalogi in jim je, po dolžnosti, resno na tem, da se zakon 
izvede. Trditve, da je ljudstvo surovo, nezaupno napram novotarijam, 
so se pokazale, splošno postavljene, kot fraze. Izkušnja uči, da so to 
redno gesla udobne povprečnosti, ki skuša s tem olepšati svojo lastno 
majhno sposobnost. Prva in najbistvenejša dolžnost političnih oblastev, 
posebno v sedanjosti, ko je treba vso upravo na novo urediti, je, da 
ustrojne zakone natančno in živo preučujejo in si postavijo nalogo, 
kako bi morebitne težkoče premagali, kako bi se zakon pojasnil pri­
merno doumljivosti občin, kako bi se jim moglo vzbuditi za to za­
nimanje. 
Ce uradnik, če oblastvo misli, da je že svojo dolžnost storilo, izra­
žajoče dvome in pomisleke, če višja oblastva nadleguje z vprašanji, je 
to samo dokaz, da ne razume zahtev časa, da se ne more dvigniti nad 
običajno, žalostno starokopitnostjo prejšnje dobe. Prav to je^ bila 
zlonosna zmota preteklosti, da je bilo največ uradnikov napačnega 
mišljenja, da je njihov poklic malenkostno prerešetavati višje odredbe 
ter izražati pomisleke; le malo jih je spoznalo svojo dolžnost, razumno 
33 Arhiv notr. min. na Dunaju, št 2500 MI/1849; sicer tudi OD AS, gubern. 
spisi, št 1143/1849. 
45 705 
in prizadevno izvesti višje odredbe. Ne more tajiti, da ga je začudilo,, 
ko je iz predloženih poročil povzel, da najdejo zaslišani uradniki le 
težave in so mu namesto instrukcije, ki jo največ pokrajin že ima, 
poslali same dvome in pomisleke. Zato prosi guvernerja, da z vso ener­
gijo vpliva, da si uradniki postavijo za nalogo izvedbo, ne pa grajo 
zakona in z njegovo izvedbo poveri može, ki po svoji umsiveni spo­
sobnosti, kakor tudi po dokazani spretnosti občevanja s kmetom zaslu­
žijo polno zaupanje«. 
Po teh Stadionovih izvajanjih nadaljuje odredba, ni strahu, da 
bi se ne dobilo v občinah za vodstvo' po zakonu določenih poslov spo­
sobnih mož. Ce se namreč zakon pravilno pojmuje, če se opusti misel, 
da morajo biti občinski organi popolni uradi ali oblastva z nekim 
javnim značajem, ko so vendar samoi navadni organi za občinsko 
upravo, če se posebno opusti misel, da se z ustvarjanjem velikih glavnih 
občin neprimerno razširi in poveča okrožje, v katerem naj ti organi 
delujejo, se bo prepričalo, da soi občinskim organom dodeljeni posli 
zelo enostavni in nikakor ne zahtevajo, kakor meni postojnski okrožji 
glavar, poslovno izvedenost in poznavanje zakonov. Isto velja glede 
stroškov. Ce se ne postavlja večjih zahtev kakor zakon, če se omeji na 
postavke, ki so utemeljene v zakonu, se bodo v splošnem izdatki po 
novi organizaciji omejili na tako izmero, da jih bo večina občin zmogla. 
Tudi v tem pogledu se ne sme izhajati iz vidika, da je treba urediti 
urade po doslejšnjem merilu urejenega oblastva z zapori, pisarnami itd. 
Tako glede obsega delokroga kakor glede zmogljivosti stroškov pa 
bi priporočana združitev več občin v veliko glavno* občino po vzorcu 
francoskih mêrij v največ primerih izvedbo prej otežila kakor pa olaj­
šala. Kajti čim večje je okrožje dejavnosti občinskih organov, tem več 
posla imajo, tem težavneje je izvrševanje določenega jim delokroga. 
Mnogi v ta delokrog spadajoči posli, n. pr. vršenje krajevne in tujske 
policije, največ poslov prenesenega delokroga so v večjem območju 
kar neizvedljivi. Potrebni bi bili v podobčinah pomožni organi, značaj 
krajevne občine bi se zabrisal in oni organi, ki naj bi postali najnižji 
členi v stopnjah občinskega organizma, bi bili postavljeni na drugo 
mesta Po tej novi razčlembi bi nastali novi in pomnoženi izdatki; 
zaželeni smoter bi bil torej dvakrat zgrešen. Zato je nepogojno proti 
tvorbi glavnih občin (mêrij), ki načelno ne ustrezajo zakonu. Zatega­
delj naj se ravna pri organizaciji po jasnih in nedvomljivih določilih 
zakona (§§ i—5), po katerih ima dejansko obstoječa občina pravico, da 
tvori krajevno občino; združitev več krajev naj se pa odredi samo 
takrat, pa samo takrat, kadar občine to same zahtevajo ali kjer je 
združitev potrebna, ker občine nimajo zadostnih sredstev za izpolnje­
vanje svojih nalog in jih tudi ne morejo najti. 
Redna ločitev poslov naravnega in prenesenega delokroga pa zato 
nikakor ni na mestu, ker sta oba med seboj tako ozko povezana, da je 
njihova združitev v isti roki zaželena tako v interesu občine kakor 
tudi sploenosti; nasploh je celo neogibno potrebna. Glede načelnega 
vprašanja odškodnine občin pa je treba domenka s finančno upravo. 
7Ö6 
Slednjič poziva minister guvernerja nujno, da posveti žal že dolgo za-
vlačevanemu poslu izvedbe občinskega zakona s svojim uradništvom 
popolno in napeto dejavnost, predvsem pa mu predloži brez odloga 
instrukcijo. 
II 
1. Po tej lekciji so dokončno prenehala iz Ljubljane izmikanja in 
opozorila na težkoče. Gubernij je pričel izvajati zakon. Namesto bol­
nega referenta je dvorni svetnik grof Hohenwart v smislu sklepa komi­
teja z dne 8. maja dokončno uredil in deloma izpopolnil instruk­
cijo okrožnim glavarjem, ki je bila potem tiskana z datumom 25. maja 
leta 1849. Po kratkem uvodu je instrukcija razdeljena na sedem raz­
delkov: 1. razglasitev; 2. tvorba občine; 3. sestava volilnih razredov; 
4. razpis volitev; 5. volitev občinskega odbora; 6. volitev občinskega 
predstojništva; 7. zaprisega občinskega predstojništva in dodatek. 
Instrukcija ne vsebuje novosti. Naslanja se po večini dobesedno na 
že omenjena navodila v ministrski naredbi z dne 2. aprila. So pa tudi 
povzeti celi odstavki ministrskih razlag in priporočil iz dopisov ljub­
ljanskemu guberniju z dne 11. aprila in 14. maja, katerih vsebino že 
poznamo. V smislu navodil (z 2. aprila) so pridejani za pripravljalne in 
izvedbene posle obrazci (A—R) seznamov in zapisnikov s praktičnimi 
primeri. 
Glede vsebine instrukcije bi bilo le še dodati, da odreja izredno 
razglasitev zakona. Okrožni glavar naj naroči posebej izbranim mo­
žem svojega zaupanja, da občinskim predstojnikom in razen tega še 
nekaterim bolj razgledanim možem razlože bistveno vsebino zakona, 
namen občin, da jih pouče o samoupravi občinam priznanega narav­
nega in prenesenega delokroga, kakor o njihovih dolžnostih in jih ko­
likor mogoče prepričajo, da so svobodne občine temelj vse nadaljnje 
izgradnje države ter da zahteva tvorba občin v njihovem in državnem 
interesu njihovo popolno sodelovanje. O razglasitvi zakona naj se 
sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi navzoči in okrajni predstojnik/4 
Instrukcijo je poslal gubernij okrožnim uradom s spremnim 
pismom z dne 26. maja iz peresa grofa Hohemvarta brez novih misli; 
vanj prenaša sestavljalec tudi tukaj večkrat dobesedno zlasti pojasnila 
in pouk Stadionove note z dne 14. maja. 
Kasneje so izšli še trije (tiskani) dodatki.k instrukciji, 
in sicer z dne 9. junija 1849, v katerem se instrukcija dopolnjuje glede 
naprave volilnih imenikov in sestave volilnih razredov; od 24. jun. 1849 
glede splošne publikacije zakona in opustitve sestave prevelikih občin, 
ki ne ustrezajo namenu zakona, in slednjič z dne 31. julija 1849 glede 
zaprisege občinskih funkcionarjev.35 
2. Toda tudi še sedaj po preteku več kakor dveh mesecev, odkar je 
izšel provizorični občinski zakon, ga ni bilo mogoče razglasiti. Sloven-
34 OD AS, gubern. spisi, fase. 1—18, št 9490/1849. 
35 ODAS, gubern. spisi, fase. 1—18, št. 11.635, 12.783 in 13636/1849. 
45* 707 
skega prevoda, ki ga je ministrstvo obljubilo že 5. aprila,36 navzlic 
vsem pogonom še ni bilo. Urgira ga postojnski okrožni glavar, češ da 
ni bil noben prevodi tako potreben kakor ta. Tudi novomeški okrožni 
glavar ne more začeti dela brez tega. Celo koroški deželni šef baron 
Schloissnigg vpraša za slovenski prevod in prosi za 500 izvodov, brž 
ko izide.37 
Šele z dopisom 16. maja prosi ministrstvo ljubljanski gubernij, da 
preskrbi slovenski prevod občinskega zakona, potem patenta z dne 
4. marca o zemljiški odvezi, lovskega patenta z dne 7. marca in o držav­
nem zakoniku, ker uredniški urad državnega zakonika še ni popolnoma 
sestavljen, in so prejšnji prevajalci v slovenščino drugod zaposleni. 
Gubernij je poveril prevod svojemu uradnemu prevajalcu ' Francu 
Malavašiču38 in ga poslal ministrstvu 17. junija.39 Komaj 19. avgusta 
je prispel potem dvojezični občinski patent v Ljubljano in bil končno 
23. avgusta razposlan»40 Ali ovire še niso bile končane! Ministrstvo je 
poslalo premalo izvodov (1060 za 931 kat. občin). Gubernij naroči še 
4000 izvodov in poroča ministrstvu, da bo to zategnilo delo zopet za 
nekaj tednov. Uradniki so pripravljeni, a treba, da bo tudi ljudstvo, 
če naj bo publikacija učinkovita.4011 
3. Sočasno, ko so prispeli v Ljubljano dvojezični patenti, je prevzel 
občinski referat gubernijski svetnik vitez Kreizberg, ki prosi takoj za 
razbremenitev, da se more posvetiti le organizaciji občin. Poslal je 
takoj okrožnim glavarstvom (5. septembra) okrožnico z določenimi roki 
za izvršitev posameznih faz izvedbe. Sedaj po prispetku prevoda naj se 
(po šestih mesecih!) razglasi občinski zakon na odrejeni način do dne 
20. septembra. Do istega dne naj okrožni urad razpolbži na splošni 
vpogled gotovo že davno sestavljeni (?) seznam vseh novih občin, ga 
pošlje tudi vsem okrajnim komisariatom in določi rok za reklamacije 
z 18. oktobrom. Te naj se rešijo najkasneje v 14 dneh. S 1. novembrom 
se mora začeti že s sestavo volilnih upravičencev. Volilni imeniki morajo 
biti gotovi do 10. novembra. Po šestih tednih, za konec decembra, naj se 
odredijo volitve. V tem času ali, v začetku januarja 1850, bodi že ves 
posel opravljen. 
Bodri uradnike, spominjajoč jih izreka ministra, da je izvedba 
občinskega zakona preizkuševalo za njihovo sposobnost. Instrukcija 
določa, naj okrožni glavar razdeli okrožje v razdelke; v vsakega naj 
odredi okrožnega komisaTJa ali deželnoknežje uradnike. Okrožna gla­
varja v Ljubljani in Novem mestu sta že izjavila, da poverita vodje 
okrajnih komisariatov s tem poslom; tudi postojnskemu ne bo pre-
36 Prav tam, št. 7410. 
37 Prav tam, št. 11.942, 12.021, 12.223, 13.005,13.614,17.665. — O Schloissniggu 
gl.: J. Api h, Slovenci in leto 1848, str. 291. 
38 Prav tam, št 10.428/1849. — Glede slov. prevoda prim, moj članek »Zu­
pan« in »občina« v novejšem slovenskem izrazoslovju«, Zgodov. Časopis, V. žv. 
(1951), str.222—234; popravljam pa s tem zmoto, da bi bil obč. 
zakon na Dunaju preveden. 
39 Prav tam, št. 12.292/1849. 
40 Prav tam, št. 16.407/1849. 
40a Prav tam, št 16.906, 17.146 in 17.354/1849. 
708 
ostalo kaj drugega. Guberniju je všeč, če se okrajni komisar v glav­
nem peča z občinsko uredbo. Ali fizično nemogoče je, da izvrši to sam. 
Potrebno je, da se v manjših okrajih posvetita dva, v večjih trije urad­
niki temu poslu. Okrožni glavar mòra od tedna do tedna poročati o 
stanju organizacije. 
Nasproti ministrstvu Kreizberg ni bil tako optimističen. V sočasnem 
obvestilu o tej okrožnici sporoča ministru, da bo'uredba mogoče izvr­
šena do konca januarja, če ne nastanejo kake objektivne ali subjek­
tivne ovire. Uvaževati je treba, da je na Kranjskem skupno 931 kata­
strskih občin, razporejenih v 35 okrajih, ki se bodo po večini vse 
izoblikovale v samostojne krajevne občine. Če se lotijo v vsakem 
okraju, česar pa ni upati, trije uradniki občinskih poslov, pripade 
vsakemu deset občin. Naprava volilnega imenika za eno občino zahteva 
en dan, volitev in zaprisega pa tudi vsaj po en dan. Pri tem se ne upo­
števajo niti vse mogoče ovire in reklamacije in večkrat potrebna poto­
vanja v občine.41 
4. Okrožni glavar ljubljanski, Ludvik Mac Neven, se je takoj 
(7. septembra) na gubernijsko okrožnico oglasil. Do 20. septembra ne 
more zakona razglasiti in sestaviti seznama občin; predpisanih rokov 
sploh ne bo mogel držati. Tvorba občin mora izhajati iz ljudstva; vsak 
občinski, zastopnik mora izraziti želje občine, ki jih je treba zapisati. 
Tudi morajo okrajni komisarji zbrati podatke o številu prebivalstva, 
površini, župnijski razdelitvi, imovinskih razmerah. Sele na taki pod­
lagi more okrožni glavar izreči svoje mnenje o tvorbi občin. Sicer se 
je zakon razglasil že v okrajih Kranj, Tržič, Radovljica, Kranjska gora, 
Brdo, Zalog,1 Smlednik in tudi v ljubljanski okolici; Loka in Mekinje 
prosita za odlog zaradi pomanjkanja uredništva. V vsakem okraju ni 
mogoče zaposlovati več uradnikov z občinsko organizacijo, kajti v Loki 
in Smledniku je sploh le po en konceptni uradnik; v Kranjski gori, 
Mekinjah, Tržiču in na Brdu sta po dva; le v Ljubljani, Radovljici, 
Kranju in Zalogu pri Moravčah jih je več. Več uradnikov bo zaposle­
nih šele pri sestavi volilnih imenikov in pri volitvah; sicer bo po po­
trebi pomagal okrožni glavar in okrožni komisar.42 
V novomeškem okrožju je došel zadnji razglasni spis 18. septembra, 
razen iz razsežnega kočevskega okraja.43 Le v postojnskem okrožju je 
bil seznam občin 20. septembra že končan. 
5. Najprej se je zaznalo za število novih občin v posameznih okrož­
jih, ko so na zahtevo ministrstva predložila v septembru začasne 
sezname občin v primerjavi z župnijami, iz katerih je biku razvidno 
za vsako občino, če se sklada z župnijo ali ne, ali obsega ena krajevna 
občina več župnij, ali pa pripada ena župnija ali dušnopastirska 
postaja več krajevnim občinam.44 Pokazala se je seveda večinoma ve­
lika neskladnost med enimi in drugimi edinicami v vseh treh okrožjih. 
Obseg občine se ravna, kakor prav sodi postojnski okrožni glavar, po 
41 OD AS, gubern. spisi, fase. 1—18, št 17.479/1849. 
42 OD AS, gubern. spisi, fase. 1—18, št. 17.874/1849. 
43 Prav tam, št. 20.552/1849. 
44 Prav tam, št. 17.949/1849. 
709 
katastrskih občinah, ki so se svoj čas določile po geografskih vidikih; 
meje župnij pa so se razvile brez pravila, historično iz različnih raz­
logov, večkrat z ozirom na dotacijo. V novomeškem okrožju spadajo 
mnoge katastrske občine tudi k župnijam drugih okrajev in okrožij in 
so celo. posamezni kraji v katastrskih občinah okrožja, ki spadajo k 
dvema različnima župnijama. 
6. V postojnskem okrožju je bilo po< teh seznamih stvorjenih iz 
218 katastrskih občin 55 krajevnih, torej povprečno* iz 4 katastrskih 
ena krajevna občina;45 v novomeškem okrožju iz 364 katastrskih občin 
111 krajevnih, torej iz ЗУ3 kat. ena krajevna občina in v ljubljanskem 
okrožju iz 349 katastrskih 92 krajevnih občin ali iz ЗУа katastrskih ena 
krajevna občina.48 Skupaj je bilo torej po prvi razdelitvi še pod 
okrožno upravo na Kranjskem iz 931 katastrskih občin stvorjenih 
258 krajevnih. Načelo zakona in navodil, da tvori praviloma vsaka 
katastrska občina krajevno, torej ni bilo nikakor izvedeno. 
7. Gubernij je mogel 29. oktobra 1849 sporočiti ministrstvu, da so 
občine sestavljene v vseh treh okrožjih, reklamacijsko postopanje —• 
reklamacije so bile zelo redke — deloma končano. Daljnji stadij: 
sestava volilnih imenikov, volilnih razredov, volitve itd. potrebuje še 
nekaj tednov. 
Vendar je nastal velik presledek. Z naredbo ministrstva (3. okt.) 
bi morala biti deželna organizacija končana do 1. januarja 1850. V 
zadnjih tednih leta 1849 in v prvih naslednjega leta naj bi prenehali 
poslovati odpravljeni okrožni uradi in okrajni komisariati, začeti pa 
novo razmejena in organizirana okrajna glavarstva; Odpravljene 
oblasti naj bi konec leta predajale, nove pa prevzemale posle. Politične 
oblasti, zlasti nižje, je čakalo prav ob prehodu leta toliko posla, da ne 
bi bile v stanu, posvečati sočasno> občinski organizaciji pažnjo, ki so 
jo zahtevali ti prevažni posli. Iz teh razlogov je osrednja vlada z na­
redbo od 29. oktobra 1849, št. 22.719 ML47 odredila, naj se takoj pa 
do vzpostavitve novih oblasti, preneha z vsemi posli uvedbe občinske 
ureditve. Okrožni uradi in politične oblasti naj zato prekinejo uradne 
posle, ki so jim bili poverjeni z naredbo z dne 2. aprila 1849, pri tisti 
točki, do katere so prispeli; dotične spise naj pa kakor druge izroče 
okrajnim glavarstvom. Ena prvih in najvažnejših nalog teh bo, da 
začasno prekinjene posle povzamejo in v neprestani delavnosti z uvedbo 
občinske uprave polože temelj nove državne izgraditve. 
8. Okrožno glavarstvo' v Postojni je še po uvel javi jenju te naredbe 
(3. novembra) poslalo izkaz končno sestavljenih notranjskih občin, »da 
se vidi rezultat dela«. Pristavlja še, da so skoraj vseskozi sestavljene 
s pristankom udeleženih.48 
45 OD AS, gubern. spisi, fase. 1—18, 18.894/1849. 
46 Prav tam, št. 19.675/1849. 
47 Prav tam, št. 21.008/1849. — Naredba je priobčena tudi v drž. zak. (do­
polnilni zv. 1849), št. 440. 
48 OD AS, gubern. spisi, fase, i—18, št. 21.481/1849. 
710 
Le škoda, da nimamo poročil od ostalih dveh okrožnih uradov, ki 
bi omogočila primerjavo teh občin z onimi, ki so jih sestavila pozneje 
dokončno okrajna glavarstva. 
9. Ko so začela okrajna glavarstva v začetku leta 1850 poslovati, 
je notranji minister dr. Aleksander Bach z naredbo z dne 4. febru­
arja 1850 odredil, da bodi njihova prva in najbistvenejša naloga tvorba 
krajevnih občin. 
Zelo važno je uvodoma postavljeno navodilo, da so na priprav­
ljalna dela prejšnjih političnih oblastev, to je okrožnih glavarstev in 
okrajnih komisariatov le toliko vezana, kolikor to dopušča kakovost 
in smotrnost teh del. Tako se more razložiti, da se n. pr. od okrožnega 
urada v Postojni sestavljene notranjske občine ne skladajo z onimi, 
ki so jih sestavila na tem območju za tem poslujoča okrajna glavarstva. 
Navodila v tej naredbi glede tvorbe samostojne občine se zlasti 
s pozivom na besedilo §§ 1—4 obč. zak. skladajo tudi v svojih nagibih 
z onimi, ki jih je podal Stadion v večkrat navedeni naredbi z dne 
2. aprila 1849 in nasi. Še bolj pa opominjajo k največji previdnosti, da 
okrajna glavarstva »ne zapadejo v napake prejšnjih političnih obla­
stev«. Kar postavlja zakon kot izjemo, ne sme nikakor postati pravilo. 
Če se občina pojmi tako, kakor jo> namerava postaviti zakon, se mora 
roditi prepričanje, da bo občina v splošnem zadostila svoji namembi, 
čim enotneje bo stvorjena. V tistem razmerju, kakor raste obsežnost 
občine, raste tudi težkoča njene notranje uprave in vršenja krajevne 
policije. Samo takrat tedaj, če so res dani pogoji §-a 4, je imperativna 
združitev na mestu. Če pa ima občina zadostna sredstva in možnost 
samostojne uprave, naj se ne ozira na to, da po svojem za volitev 
upravičenem prebivalstvu ne bo volila v dveh ali treh volilnih razredih. 
Na drugi strani pa se mora ugoditi želji občin po združitvi, če to 
zahtevajo določno in na nedvoumen način. Toda vedno se mora brez 
izjeme držati načela, da se more le cele katastrske občine sklopiti in 
se nikdar ne smejo razkosati. Prav tako se, ne smejo< združevati raz­
ličnim sodnim okrajem pripadajoče katastrske občine. Isto odloču­
jočo m oč, ki jo je imel po* prejšnjih navodilih glede tvorbe občine 
okrožni glavar, jo ima po novih okrajni glavar. 
V primeru prošenj za združitev ali pritožb proti odrejeni združitvi, 
ki se pojavijo po razpoložitvi seznamov občin, naj razpravlja o tem 
s predstojniki katastrskih občin in odloča s pridržkom pritožbe na 
deželno politično oblastvo. Pri teh razpravah — in to navodilo je za 
tvorbo tudi naših občin zelo važno — pa veljaj smernica, da je izvršiti 
tvorbo občin na podlagi in v soglasju z željami in zahtevami občin, 
da se mora torej, če ne nasprotuje temu nepogojna potreba, tako 
želji po združitvi kakor po samostojnosti ustreči. Vsekakor je bolje, 
pravijo navodila, da se v posameznih primerih manjše, pa na svojo 
samostojnost ljubosumne, res življenja premalo' zmožne občine v kraj­
šem ali daljšem času prepričajo o> nemožnosti svojega samostojnega 
obstanka, kakor pa da se zaradi boječega postopanja oblasti z zdru­
žitvijo po sili že vnaprej ustvari upornost proti uredbi občine in se 
tako postavi v nevarnost njen uspešni razvoj. Ako pa izvira mržnja 
711 
proti neobhodno potrebni združitvi samo iz naziranja, ki najbolj vzbuja 
ljubosumnost občin — in to velja zlasti za naše dežele — namreč kot bi 
bila «ma združenih občin glavna, druga pa le stranska podobčina, jih 
je treba poučiti, da zakon nikjer ne pozna te razlike, marveč zahteva 
le nastanjenost župana in občinskih svetovalcev v občinskem območju, 
pa naj imajo v tem ali onem kraju občinskega okoliša svoje stalno 
bivališče. 
10. V zvezi s to naredbo je izdalo ministrstvo še zelo obširen pouk 
občinam s poljudno razlago občinskega zakona, ki so ga dobile naše 
občine v slovenskem prevodu.49 Z naredbo notranjega ministrstva z dne 
6. aprila 1850, drž. zak. št. 127, je bila končno odpravljena še zadnja 
ovira za konstituiranje občin. Določen je bil e e n z u s , od katerega je 
bila po §§ 8, 23 in 28, odst. 1, odvisna volilna pravica občanov, enotno 
za vse občine z 1 goldinarjem konv. v. Z datumom 12. aprila pa je dalo 
ministrstvo še natančno instrukcijo za sestavo volilnih imenikov in 
volilnih razredov.50 
11. Dobre tri mesece po zopetnem začetku dela za uredbo občin, 
dne 2. junija 1850, je moglo ljubljansko namestništvo sporočiti ministr­
stvu, da so občine na Kranjskem povsod sestavljene,61 21. junija pa 
more poročati, da so volilne priprave v malih glavarstvih: radovlji­
škem, vipavskem in tudi v črnomaljskem končane; v večjih: ljubljan­
skem in postojnskem, še bolj zaostale; v srednjevelikih: kamniškem, 
kranjskem in novomeškem, pa si prizadevajo slediti. 
^ Z vidnim zadovoljstvom je potem 26. junija 1850 sporočilo namest­
ništvo ministrstvu, da so v mali občini L e š e (s 405 prebivalci) v radov­
ljiškem okraju kot v prvi svobodni občini na Kranjskem 
24. junija izvolili občinski zastop in župana s slovesno zaprisego v 
cerkvi ob prisotnosti okrajnega glavarja Janeza Pajka. Namestništvo 
je temu izreklo posebno priznanje in zahvalo ter objavilo to zgódo-
7Ìnf 5 -,??* V nTadni »Laibacher Zeitung« (26. junija 1850, št. 144, str. 
652). Volitev v Vipavi je bila zatem že 6. julija; druge občine tega 
okraja so takoj nato sledile. V novomeškem glavarstvu so začeli voliti 
16. julija in v radovljiškem so bili konec julija volilni imeniki razpo­
loženi že v 13 občinah.58 
Do 20. avgusta so bile na Kranjskem končane volitve v 52,54 do 
poročila 2. septembra 1850 pa že v 174 občinah. Le v neprimerno velikem 
trebanjskem okraju so volitve še zelo zaostale; volilni imeniki so bili 
v začetku septembra še komaj razpoloženi. 
12- Razen v treh okrajih so potekle volitve brez posebnih zadržkov. 
Toda posebno splošno v kamniškem, potem tudi v črnomalj­
skem in v enem delu novomeškega okraja so se poleg majhne 
volilne udeležbe pojavile hujše upornosti. 
" ODAS, Spisi namestn., fase. 7—2, št. 2264 in fase. 7—1, št. 2756/1850. 
50 Prav tam, št. 5894/1850. 
51 ODAS, spisi namestn., fase. 7—3, št. 9655/1850. 
ODAS, spisi namestn., fase. 7—3, št. 9798/1850. 
53 Prav tam, št. 9655/1850. 
" Prav tam, št 9655/1850. 
712 
Da bi se namreč slovesnost zaprisege povzdignila in bi se vplivalo 
na versko zavest ljudstva, je odredilo notranje ministrstvo z naredbo 
6. maja 1849, naj se v občinah, kjer se nahaja kaka cerkev, poda takoj 
po končani volitvi volilni komisar s celotnim občinskim odborom v 
cerkev, kjer bi naj pred dušnim pastirjem prisegel župan in občinski 
svetovalci predpisano prisego. Nenavadni kraj zaprisege je vzbudil 
razna ugibanja, razlaganja te odredbe in skrajno nezaupnost kmet-
skega ljudstva. Primera z necerkveno zaprisego državnih uradnikov 
in prič daje ljudstvu misliti. Tudi je sicer neneobičajno besedilo pri-
sežnega obrazca, da obljubijo izpolnjevanje ne le po občinskih, marveč 
tudi po drugih zakonih in odredbah naloženih jim dolžnosti, rodil sum, 
da obljubijo s to prisego tudi za svoje občane plačevanje odškodnine 
za zemljiško odvezo, ki je tačas kmete posebno razburjala, in pa zlasti 
izpolnjevanje možne zopetne uvedbe kmetske podložnosti, katere so 
se ob pojavih splošne politične reakcije bali. 
V kamniškem okraju so 26. julija volile občine: Mengeš, Trzin in 
Loka, Smarca in Homec, Domžale, Dragomelj in Depala vas; 29. julija so bile 
volitve v Kaplji vasi, Križu, Mlaki in Podgorju. Na ta volišča so volivci prišli, 
pa so se šele po pouku in prigovarjanju volilnih komisarjev odločili za 
volitve. V Podgorju je volilo od 72 volivcev le 36. Na Vranšici je prišel le 
prejšnji »rihtar«, izjavljajoč, da se ljudje še ne morejo odločiti za volitve; 
potrebujejo še pouka. V Mengšu, Loki, Homcu, na Križu in Mlaki občinskega 
predstojništva (župana in svetovalcev) hkrati z občinskim odborom niso mogli 
izvoliti, ker več izvoljenih odbornikov ni bilo navzočih, zakon pa zahteva 
polnoštevilno udeležbo. Ko je bila odrejena posebna volitev občinskega pred­
stojništva, je došlo v Mengšu od 12 občinskih odbornikov le 9, v Loki pa sploh 
nihče; na Homcu pa je prišel le župan in izjavil, da ne more priseči, ker se 
boji proti njemu izrečenih nevarnih groženj. 
V Klancu, Nasovčah, Mostah, Suhadolah in Lahovčah se volitve sploh niso 
mogle izvršiti. V Klancu je prišlo kakih 40 volivcev, ki so izjavili, da so s 
tedanjim zelo starim in onemoglim »rihtarjem« zadovoljni in ne potrebujejo 
drugega. Že vedo, za kaj gre, da jih obvežejo v plačilo tretjine odškodnine 
za zemljiško odvezo. Tudi nočejo izvrševati prenesenega delokroga. Tega 
opravljajo doslej uradniki; če naj ga pa oni vodijo, so uradniki odveč. Ko­
misar je sicer večino prepričal, da so njihovi pomisleki neutemeljeni; toda 
tudi ti so se bali drugih in niso hoteli voliti. V Nasovčah in Suhadolah iz 
istih razlogov niso volili. V Mostah so sicer najprej volili, potem pa po pre­
jemu nekega pisma iz Ljubljane volitev prekinili. V Lahovčah vobče nihče 
ni prišel na volišče, niti »rihtar« ne. V Zalogu je od 85 volivcev došlo 22. Volili 
so le štirje, med njimi župnik iz Cerkelj. Ostali volivci so najprej izjavili, 
da jih hočejo ujeti, da bi pooblastili občinske odbornike pristati na plačilo 
odškodnine za zemljiško odvezo in povratek podložnosti. V cerkvi jih hočejo 
zapriseči, da bi prisega bolj držala. Po pouku komisarja so sicer izjavili, da 
sedaj stvar razumejo, vendar ne bodo volili, tudi če se jih pokliče po imenu, 
ker se boje drugih. 
V Nevljah in Mekinjah so se volitve sicer v redu izvršile. Po pouku in 
pomirjenju je bilo občinsko predstojništvo v cerkvi zapriseženo, vendar se 
prisege niso udeležili ne odborniki ne njihovi namestniki, čeprav so bili po­
vabljeni. Najbolj v redu so potekle volitve v Vodicah. 
Ti pojavi upornosti v vsem gorenjskem delu kamniškega okraja so vzbu­
dili v vladnih krogih večjo vznemirjenost. Kamniški okrajni glavar Karol 
713 
pi. Plavich poroča namestništvu, da je ljudstvo zelo razburjeno, ker noče 
plačati odškodnine za zemljiško odvezo. Predlaga, da se pošlje v okraj pol 
stO'tnije vojske, češ če vidi ljudstvo resne ukrepe in močno vlado, se bo raz­
burjeno, silovitostim naklonjeno ljudsko nagnjenje v kali zadušilo. To velja 
zlasti za »že iz prejšnjih časov proslule, demoralizirane, k silovitim izgredom 
nagnjene« občine: Podgorje, Križ, Moste, Klanec, Homec, Loko in Trzin. V 
časopisju naj se priobči priloženi govor župnika Arka v Vodicah in objavijo 
za zgled že drugod izvršene volitve. Prebivalstvo je bilo v začetku zavzeto za 
napravo občin. Prvih 12 volitev izvršilo se je tudi v redu; naenkrat pa je 
nastal preokret, ki je najbrž plod zunanje agitacije. Obvesti naj se državno 
pravdništvo, iz Ljubljane pošlje preiskovalna komisija, ki naj dožene vzrok 
gibanja. Do nadaljnjega naj se pa z volitvami v okraju preneha.55 
Gustav grof C h o r i n s k y , ki je ob reorganizaciji uprave v začetku 
leta 1850 kot kranjski cesarski namestnik sledil ilirskemu guvernerju grofu 
Welsersheimbu, se s temi predlogi ostrejših ukrepov ni skladal. Predvsem je 
proti uporabi vojaške sile, ker se dobrote svobodne občine nikakor ne smejo 
uvajati s silo, bi vojaška asistenca mogla vzbuditi videz nameravane nasilne 
izvedbe volitev ter se je bati, da povzroči še nadaljnja trenja. Okrajni glavar 
na.Ì začasno prekine volitve in zaprisege le v upornih občinah in njihovi naj­
bližji okolici ter skuša zlepa z osebnim poukom na licu mesta ljudstvo poučiti 
in pomiriti. Opozori naj volivce, da bi moral po § 65 obč. zak. postaviti občini 
komisarja, ko bi se tudi drugič razpisane volitve ne hoteli udeležiti. Rokopis 
odgovora vodiškega župnika je poslal v priobčilo »Novicam« in »Ljubljan­
skemu časniku«.56 Sam namestnik grof Chorinsky pa je izdal tudi slovenski 
in nemški tiskan oklic z dne 8. avgusta. Živo prepričuje o neupravičenosti ne­
zaupljivosti in sumničenja, kaže na radovoljno udeležbo pri volitvah v 
drugih krajih dežele in širom države ter na neogibne zakonite posledice 
neudeležbe pri volitvah za občine.57 
Preiskovalna komisija deželnega sodišča je prišla v Kamnik 12. avgusta, 
vendar proti nikomur ni bilo zadosti razlogov za postopanje zaradi ščuvanja 
prebivalstva. 
Celo sam cesarski namestnik je prispel 13. avgusta v kamniški okraj in 
se razgovarjal z ljudmi v upornih občinah. Pojasnjeval je ljudem posebno, 
da zaprisega v cerkvi po zakonu ni neobhodno potrebna] marveč je le slo­
vesnost, odrejena zato, da se zaprisega posveti ustrezno verskemu čutu prebi­
valstva in omogoči celi občini, ki navadno nima za važnost opravila primer­
nejšega prostora kakor je cerkev, dà prisostvuje za svoje interese tako važ­
nemu opravilu. More se pa priseči tudi najstarejšemu občinskemu odborniku, 
kakor to določa § 61 obč. zakona.58 
Uporni pojavi v kamniškem okraju so se razmeroma naglo polegli. Ze v 
svojem poročilu, v katerem sporoča namestništvo ministru dogodke v kam­
niškem okraju, pripominja, da se gibanje ne širi, marveč v upornih občinah 
samih ponehuje.5? Kamniško glavarstvo pa že 21.avgusta samo sporoča na-
55 OD AS, spisi namestn., fase. 7—3, št. 13.065/1850. 
56 »Novice« 14. avgusta 1850, str. 137, priobčujejo pod zaglavjem: »Zakaj 
v nekaterih krajih nočejo županov voliti« poleg Ambroževega razlaganja ne­
smiselnosti upora proti občinskim volitvam in zaprisegi, kratko pripombo 
uredništva, ki zlasti žigosa, da tudi žene strahujejo može, naj ne volijo. — 
Razen tega objavljajo še Arkov nagovor pred in po zaprisegi. — Prim, tudi 
>Ljubljanski časnik« 9. avgusta 1850, št. 38. 
57 ODAS, spisi namestn., fase. 7—3, št. 11.667/1850. 
58 Prav tam, št. 12.063/1850. 
59 Prav tam, št. 11.609/1850. 
714 
mestništvu, da so sodna preiskava, oklic in razgovori namestnika napravili 
tolikšen vtis, da je prebivalstvo začelo razmišljati in se je deloma tudi pre­
pričalo o svoji zmoti, tako da so se mogle izvršiti volitve že v 32 občinah, 
med njimi tudi v najbolj upornih: Homec, Podgorje, Križ, Nasovče, Klanec in 
Loka. Le v tudi upornih občinah: Moste, Suhadole, Vranšica in Lahovče bodo 
volitve šele čez en teden, ker je hotel prej napraviti red v najupornejših. 
Največja ovira je bila zaprisega v cerkvi. Pozneje je v kamniškem okraju 
odklonilo prisego še občinsko predstojništvo v Kotredežu, češ da se čujejo 
iz sosedne Štajerske glasovi o obnovitvi podložništva in desetin. Šele ko je 
te občinske može povabil okrajni glavar na takratni sedež 6odnega okraja 
v Zalog pri Moravčah, je zlomil odpor z grožnjo, da postavi občini komisarja.60 
Ministrstvo je na sporočilo o kamniškem dogodku izreklo svoje začu­
denje, češ da poročila iz drugih kronovin soglašajo, da potekajo volitve v vseh 
občinah v največjem redu in ob najživahnejši udeležbi ljudstva,61 vendar 
omenja že Chorinsky v svojem poročilu vesti dunajskih in graških časopisov 
o podobnih dogodkih na Sp. Štajerskem.62 Tudi novomeški okr. glavar 
Mordax poroča, da se je odpor iz kozjanskega okraja prenesel v sosedni 
koštan jeviški.63 V Čatežu ob Savi se je volitev (23. avgusta) izvršila brez 
ovir. Dva dni nato je mogel v cerkvi priseči le župan. Med prisego so pa iz 
množice stopili štirje možje iz Krške vasi in zagrozili, da strgajo župniku 
in županu obleko s telesa, če se zaprisega nadaljuje. — V Veliki Dolini so 
volili v redu. Po maši naj bi bila zaprisega. Moški, ki so prišli v gručah, so 
preprečili prisego obeh svetovalcev. Popoldne se je ponovni poskus prisege 
izjalovil. Izvoljena svetovalca sta se zbala. Zaman je bilo pojasnjevanje volil­
nega komisarja. Ljudje se niso dali prepričati, da bi prisega ne imela za 
posledico obnovitev podložništva. Tudi župnik je prosil za odložitev prisege, 
boječ se oskrumbe cerkve, kjer se je vsa množica župljanov izrekala proti 
zaprisegi.04 
Precejšen odpor je bil tudi v Beli krajini. Po poročilih okrajnega 
glavarja Derbiča65 so odklonila zaprisego občinska predstojništva v Adlešičih, 
Gribljah, v Preloki, Tribučah in Podzemlju, in sicer v Adlešičih zato, ker se 
ni ugodilo njihovi zahtevi po razdružitvi od pravoslavne katastrske občine 
Bojanci. 26., 27. in 28. avgusta so volili v Semiču, Kotu, Vinjem vrhu, Čreš-
njevcu, Sodjem vrhu, Strekljevcu in Pribišju. Volilna udeležba je bila pre­
cejšnja; vendar so v vseh teh občinah ugovarjali proti odreditvi prisege. 
Zupan in svetovalci v Pribišju so bili pripravljeni priseči. Ko so ostali po maši 
v cerkvi, so drugi zagnali pred cerkvijo »komaj kanibalom znani hrup« in 
grozili županu. Okrajni glavar je stopil dvakrat k cerkvenim vratom in jih 
miril, ne da bi se za to zmenili, marveč so vdrli v cerkev in porinili župana iz 
nje. — V Semiču se je po maši pred prisego odstranilo občinsko predstojništvo 
z ostalimi navzočimi — bilo jih je kakih 200 — z velikim hrupom iz cerkve. — 
Tudi v drugih 30 občinah črnomaljskega okraja so se mogle izvršiti volitve 
le z velikim trudom po primernem pouku s strani duhovščine; v 13 občinah 
so odklonili podpis oziroma podkrižanje prisežnega zapisnika. Ljudstvo vidi, 
poroča glavar, v vsakem ukrepu oblasti oživitev fevdalnih bremen. 
00 Prav tam, št. 12.369/1850. 
61 OD AS, spisi namestn., fase. 7—3, št. 11.906/1850. 
62 Prav tam, št. 11.667/1850; glej tudi »Laibacher Zeitung« 5. IX. 1850 o iz­
gredih pri občinski volitvi v Libeličah, okr. Pliberk na Koroškem. 
03 ODAS, spisi namestn., fase. 7—3, št. 12.235/1850. 
64 Prav tam. 
05 Prav tam, št. 12.103/1850 in 12.300/1850. 
715 
Tudi v trebanjskem okraju ni bilo brez odpora. Glavar poroča, da 
je nameravano pobiranje davkov po občinah baje temu vzrok. V občini 
Šmarjeti se 11. oktobra ponovno ni mogla izvršiti volitev občinskega pred-
stojništva, ker je večina občinskih odbornikov prosila za odgoditev, dokler 
se ne vrne nameravano odposlanstvo z Dunaja in ne prinese vest, da je 
volitve res odredila dunajska vlada in nimajo nobene zveze z zopetno uvedbo 
podložništva88 
Po teh pojavih v občinah štirih okrajev, deloma v različnih predelih 
dežele, je jasno, da je bilo razumevanje za novo občinsko uredbo, kaj šele 
kakšno navdušenje med ljudstvom zelo majhno. 
13. Slednjič more uradna »Laibacher Zeitung« dne 25. oktobra 1850 
(št. 246) v daljši notici sporočiti, da so volitve v vseh občinah na 
Kranjskem, razen v eni, končane. Skupaj je bilo pri tej sestavi stvor-
jenih 497 občin nasproti 258, ki so jih sestavila okrožna glavarstva 
pol leta prej. Tako okrožni kakor okrajni glavarji so pa v svojih 
poročilih trdili, da so se ravnali po ljudski volji !e6a 
14. Zanimivo je, da nazivajo glavarstva župane kmetskih občin v 
svojih namestništvu poslanih seznamih tudi v nemščini različno, n. pr. 
iz Kamnika, Postojne in Kočevja »Richter«, le v mestih in trgih »Bür­
germeister«; Trebnje jih imenuje vseskozi z zadnjim nazivom, Črno­
melj pa »Vorsteher«.87 
Ill 
1. Minister Bach je že septembra 1850 odredil napravo šematizma 
vseh občin v državi in zahteval za to potrebne podatke.88 
Glavarstvo v Trebnjem poroča pa še 30. decembra 1850 in enako 
v Kočevju še 5. februarja 1851, da ni še čas za tak seznam, ker se hoče 
več manjših občin združiti.89 
Glasovi takratnega časa že pričajo, da se je spoznanje, da mnoge 
nastalih majhnih občin ne morejo ustrezati svojim nalogami, ob začetku 
njihovega dela razširilo še jasneje kakor ob njihovem sestavljanju. 
Važen glas iz javnosti v tej smeri je bil članek: »Mein Vaterland 
ist mein Altar. — Aus Innerkrain. — Gemeindeangelegenheiten« v 
taikratnem zagrebškem dnevniku »Südslavische Zeitung« od 14. ju­
nija 1851, signiran z »M. V.«. Pod navedeno črkovno značko se skriva 
gotovo Miroslav Vilhar. Na to ne kažejo le začetnice imena in 
priimka ter označba pokrajine izvira dopisa, marveč dokazuje prav 
nedvomno s polnim imenom podpisani poziv z dne 18. avgusta 1849 
»Zgornjim Pivčanom« v »Novicah« 1849, str. 148, ob priliki, ko so ga 
namenili soobčani za »višjega skrbnika«, to je za župana, ter dopis v 
68 OD AS, spisi namesto., fase. 7—3, št. 13.713 in 13.778/1850 
88» O sestavi občin na Koroškem gl. M. W u 11 e, 1. c., str. 33. 
87 ODAS, spisi namesto., fase. 7—3, št. 13.578/1850, št. 1158/1851, št 498/1851 
in »Laibacher Zeitung«, 1850, 24. VIII., 5. IX. in 1. X. — Glede naziva » Bürger­
meister* in »župan« prim, moj članek, Zgodov. časopis, V (1951, str. 225) in v 
istem smislu tudi min. naredbo od 12. II. 1850 (ODAS, spisi namesto., fase. 7—1, 
št 2756). 
88 ODAS, spisi namesto., fase. 7—3, št. 12.865/1850. 
89 Prav tam, št. 498/1851 in št 1158/1851. 
716 
»Laibacher Zeitung« z dne 15. novembra 1850, št. 237, str. 1050, pod 
naslovom »Briefe vom Karste«, podpisan z isto značko in vsebino. 
V obeh prispevkih, zlasti v noviškem, razvija Vilhar prav iste misli 
kakor v zagrebškem listu, le da velja tu poziv vladi, tam pa njegovim 
soobčanom. Po daljšem izvajanju o škodljivosti majhnih občin se 
obrača dopisnik na politično oblast. Tedanje premajhne občine^ na 
Kranjskem niso le same sebi na poti, marveč povzročajo tudi državi 
velike stroške in počasno poslovanje. Prosi tedaj namestništvo, da 
uradoma poseže vmes in uporabi § 4 občinskega zakona. Morda bi bilo 
še bolj umestno, če v vsakem glavarstvu po dva zaupnika poizvesta 
želje malih občin in jih poučita o prednostih večjih edinic. Vsekakor 
mora pobuda izhajati od zgoraj, ker je spodaj velika obupanost in 
bojazen, da se ne bi utegnila taka želja imeti za predrznost. 
2. Živahnemu članku se je namestništvo kaj naglo odzvalo. Poslalo 
ga je v prepisu z opazko, da vsebuje marsikaj pomisleka vrednega, 
vsem desetim okrajnim glavarstvom na Kranjskem. O napaki mnogo-
številnosti majhnih občin se čujejo opetovane tožbe in želja po njihovi 
smotrni preobrazbi nikakor ni osamljena. Zato poziva vsa glavarstva, 
naj se na podlagi svojih izkušenj in opazovanj izza obstoja občin izja­
vijo v obsežnem poročilu o njihovi življenjski zmožnosti in sposob­
nosti za izvrševanje po občinskem zakonu naloženega jim delokroga. 
Pri tem naj tudi natanko preudarijo, koliko je združenje tolikih 
majhnih v večje krajevne občine primerno že takoj in tudi od ljudstva 
že zaželeno. 
3. Podrobna poročila vseh glavarstev so v marsičem zèlo zanimiva 
in važna. Omogočajo delno vpoglede v sicer zastrto občinsko organi­
zacijsko delo glavarstev in njihove nagibe, ko takratni spisi glavarstev 
žali niso več ohranjeni. Odkrivajo pa tudi prve vtise o delovanju občin, 
kažejo napake, ki se delno vlečejo naprej še stoletje, pričajo pa tudi 
o izkušeni sposobnosti, preudarnosti in resnobi tedanjih starih urad­
nikov, s katero so se lotevali rešitve organizacijskih upravnih vprašanj. 
Nič manj pa niso ta poročila važna za poznavanje naših takratnih 
kulturnih razmer. 
a) Po poročilu črnomaljskega okrajnega glavarja Jožefa Derbiča 
(13. julija 1851)70 je štelo tamošnje glavarstvo z 32.583 prebivalci 47 krajevnih 
občin, tako da šteje občina povprečno 700 duš. Posamezne občine imajo komaj 
po 300 prebivalcev. Ze to število občanov kaže na nemoč opravljanja občin­
skih poslov. Če se uvažuje še uboštvo in kulturno stanje ljudstva, je jasno, 
da so bili izvoljeni za župane možje, ki po svoji izobrazbi in drugih razmerah 
niso sposobni ter da občine ob svojem uboštvu ne morejo izpolnjevati svojih 
dolžnosti. Take občine tudi poslovanje glavarstva močno otežkočajo. Nekatere 
že to uvidevajo in spoznavajo, da so si naložile nepotrebna bremena, ker 
bi mogel iste posle, ki jih opravlja sedaj več županov za več sosednih majhnih 
občin, izvrševati brez težav en župan. Nekatere bi bile že sedaj pripravljene 
k združitvi. Po njegovem mnenju bi kmetske občine ne smele šteti manj 
kakor 2000 duš. Ker pa ima vsaka katastrska občina pravico do samostojne 
krajevne občine, se je sestava občin že izvršila, so občinski predstojniki 
70 OD AS, spisi namestn., fase. 7—2, št. 8357/1851. 
717 
izvoljeni za tri leta in so prisegli, bi bilo umestno, da se ne dira predčasno 
v pridobljene pravice in občine ne sili k združitvi, marveč jim pusti to na 
prosto. Po združitvah naj bi volili predstojništvo združene občine le dote­
danji župani in svetovalci združenih občin in bi ne bilo treba nove prisege, 
ki se je je glavar po prejšnjih izkušnjah očitno bal. 
b) V kamniškem okraju se je ob sestavi občin daleko največji del 
davčnih občin izrekel za samostojnost. Le v glavni občini Sv. Helena (takrat 
brdskega, potem ljubljanskega sodnega okraja) in v vodiški glavni občini 
so se izjavili za večje edinice, v zadnji za združitev dotedanjih 7 podobčin. 
Največ se jih je odločilo za samostojnost, češ da jih bodo šele izkušnje učile, 
ali je združitev ali samostojnost za občinske interese boljša in se jim je 
zdelo, da bo po pravilnem spoznanju združitev lažja kakor pa razdružitev. 
Najbolj so jih pa nagnile k ohranitvi samostojnosti v okraju pogosti spori 
med sosednimi srenjami zaradi pašnih pravic, in je naravno, da se take 
občine niso hotele združiti. V smislu zakona in navodil glavarstvo željam 
občin ni moglo nasprotovati. Zato je med 73 sestavljenimi občinami 49 takih, 
ki so bile doslej samostojne podobčine (kat. občine), 18 takih, od katerih vsaka 
je sestavljena iz dveh, 4 iz treh in po 2 iz sedmih podobčin. 
Po enem letu — pravi prvotno poročilo okrajnega glavarja pl. Pavicha 
(z dne 20. aprila 1850) ob predložitvi seznama novih občin namestništvu — bo 
lastna izkušnja in lastno spoznanje občine naučilo, katere so bolje sestav­
ljene,, in po tem se bodo gotovo naravno ravnale morebitne njihove zahteve 
po zakonitem potu.71 
Po letu in pol (3. septembra 1851) je poročal sedaj isti glavar,'2 da podaja 
Vilharjev članek tako vernoi in resnično sliko življenjske nezmožnosti majhnih 
občin, da nima dosti pristaviti. 
Službeni obhod po polovici občin ga je povsod prepričal, da niti občinski 
odbori niti župani ne izpolnjujejo zakonitih dolžnosti, toda ne iz upornosti, 
marveč iz nesposobnosti. Največji del občinskih odbornikov in županov ne 
zna ne brati ne pisati;73 v več krajih sploh ni pismenega človeka. Življenjska 
nezmožnost v umstvenem pogledu leži na dlani. More se predstavljati, kako 
se vrši krajevna policija. Pa tudi v tvarnem pogledu je življenjska nezmož­
nost očitna. Taka občina bi morala za vršenje občinskih poslov nastaviti 
uradnika, ki bi stal najmanj 200 gl. letno. Za kritje teh stroškov bi bila po­
trebna po glavarjevem računu, ki ga v poročilu izvede, redno 15 do> 20 %, pri 
mnogih občinah 25, 30, celo 50 %-na naklada za direktne davke. Tako visoka 
naklada bi pa pri mnogih občinah ogrožala celo plačevanje državnih davščin. 
Zato se je, spoznavajoč nujno potrebo združitve majhnih občin, že ob svojem 
obhodu trudil, s poukom doseči prostovoljno združitev krajevnih občin. Toda, 
čeprav vse občine tako potrebo uvidijo in iskreno žele, še ni prišh> do prosto­
voljne združitve, ker si občine zaradi svoje neokretnosti ne znajo pomagati 
in primerno ureditev žele in pričakujejo od državne uprave. Zato naj vlada 
odredi novo sestavo občin po načelu materialne življenjske zmožnosti, to je 
po takem znesku letne davčne obveze, da bi bila za vršenje občinskih poslov 
potrebna le 5 %, največ 10 %-na naklada na direktne davke. Po tem naj bi 
vsaka krajevna občina morala plačevati letno najmanj 4000 gld. direktnih dav­
kov. S tega vidika, po svojih opažanjih in po nasvetu nekaterih županov, 
s katerimi se je priložnostno razgovarjal, predlaga v kamniškem okraju 
71 ODAS, spisi namestn., fase. 7—2, št. 6554/1850. 
72 Prav tam, št. 8357/1851. 
73 Še ob mojem poslovanju v tem. sicer naprednejšem okraju pred 50 leti 
so bili nekateri župani majhnih hribovskih občin nepismeni. 
718 
namesto dotedanjih 73 novih 14 občin in prilaga tudi njhov seznam. Predla­
gane nove združene občine kamniškega okraja v takratnem obsegu 
bi bile: Kaplja vas, Šmartno, Mengeš, Mekinje, Kamnik, Vodice, Dob, Dol, 
Lukovica, St. Ožbolt, Kandrše, Zagorje, Moravče, Vače. 
c) Poročilo kočevskega glavarja Janeza Schiwiza pi. Schiwizhoffna 
(21. julija 1851)74 je preudarjeno, samostojno zamišljeno, izhajajoče bolj iz 
iz splošnih, načelnih vidikov. Pravi, da so gotovo res nedostatki, ki jih pred­
metni članek niti pretirano ne riše. Iz časopisja je razvidno, da tožijo o njih 
tudi v drugih kronovinah. Res je, da velik del županov ne zna ne brati ne 
pisati in so okrajna glavarstva zaradi velike oddaljenosti navezana le na 
pismeno občevanje z občinami. Zato ni čudno, da si morajo občine šele iskati 
razlagalcev dopisov v uradih ali pa za denar. Vse važnejše, če naj bo oprav­
ljeno, mora izvršiti glavarstvo samo: napravo volilnih in porotniških ime­
nikov, popis prebivalstva, sestavo proračuna itd. Ko bi se hotelo prepričati, 
kako upravljajo občine posamezne upravne panoge, bi se pokazala kaj ža­
lostna slika. 
Nikakor pa se v nasprotju z večino svojih tovarišev ne sklada s člankom, 
da bi bilo iskati vzrok v tedanji sestavi občin s premajhnim obsegom. 
Nova sestava občin temelji na zgodovinskem razvoju in na sili razmer. 
Pri prvem, gotovo le dejanskem nastanku srenj so sodelovale kakovost 
zemlje, istovrstnost pridobitka, simpatije in iz tega izvirajoča potreba. Dokler 
so bile te občine omejene na svoj naravni, gospodarski delokrog, je bila 
njihova razmejitev ustrezna razmeram in ni bilo nikoli slišati želja po spre­
membi. Pri napravi stabilnega katastra je veljalo načelo, da bodi gospodarska 
srenja tudi katastrska občina. Toliko se more torej reči, da je katastrska 
občina enota, ki je nastala iz dejanske potrebe in ima od nekdaj samostojno 
upravo svojih gospodarskih interesov. Po novi sestavi občin na podlagi 
katastrskih je razmejitev ostala praviloma ista. Ko je pred letom dni vodil 
sestavo občin, mu je bila smernica njihova prosta volja. Namenoma je opustil 
predstavke na katerokoli stran, da bi ne izvajal moraličnega pritiska. Zelja 
po združitvi, ki jo ljudstvo vobče nima, se je pojavila in izpolnila le tam, 
kjer so se bali velikih izdatkov in upali, da se jim z združitvijo ognejo. 
Glavni.vzrok neprilik in zadreg občin je v nesposobnosti župana. Tega 
vzroka pa ni mogoče odpraviti, kakor meni člankar, z združitvijo občin. 
Zmotna je-misel, da bi bilo v veliki občini lažje dobiti primernega žu­
pana. To je treba preskusiti praktično. Okraj kočevski n. pr. ima 53 novo 
sestavljenih občin. Ko bi se to število znižalo n. pr. na število 28 župnij, bi 
bilo potreba 28 županov. Dobro poznavajoč osebne razmere v okraju, mora 
reči, da bi našel v celem okraju komaj 3 do 4 za vodstvo velike občine spo­
sobne može. Zmotna je predstava, da bi se v velikih občinah prihranilo na 
potninah in izgubi časa občinskih predstojnikov, potujočih k oddaljenim 
oblastem. Vsak poznavalec občinskega življenja ve, da pota, ki jih ima 
župan v občini, več kot dvajsetkrat presegajo ona zunaj občine. Zupan majhne 
občine, obsegajoče morda le en kraj, opravi notranja pota tako rekoč mimo­
grede; v veliki občini bi bil pa skoraj dnevno na poti v en ali drugi oddaljeni 
kraj svoje občine in bi ji s tem povzročil neprimerno večje stroške. Isto velja 
za občinske odbornike, ki bi se morali iz oddaljenih krajev sestajati na ob­
činske seje na sedežu občine. 
Po mnenju kočevskega glavarja bi se našla odpomoč v delitvi naravnega, 
gospodarskega in oblastnega, prenesenega delokroga. Prvega bi bilo pre­
pustiti katastrski občini, drugega naj bi izvrševala združba občin v obsegu 
74 ODAS, spisi namestn., fase. 7—2, št. 8357/1851. 
719 
sodnega ali davčnega okraja. Okrajna združba občin bi postavila posebnega 
uradnika, ki bi ga politična oblast potrdila. Tak okraj bi ga tudi plačeval in 
jamčil za njegovo uradno poslovanje, kakor prej zasebne gosposke. Nadzor­
stvo izvrševanja prenesenega delokroga bi bilo tako bistveno olajšano, vendar 
bi morala biti oblast nadzorovanemu organu bližja kakor prej okrožni urad 
okrajnim oblastvom. 
;d) K r a n j s k i okrajni glavar Tomaž Pauker začenja svoje poročilo 
(24 julija 1851) s pripombo, da je prav nameraval sporočiti namestništvu, da 
z malimi občinami ni mogoče poslovati, ko je prejel poziv za poročilo o tem 
predmetu. Ze ob sestavljanju novih krajevnih občin se je s svojimi komisarji 
zelo trudil sestaviti velike občine. Primoran pa se je vdal željam občin. Tako 
je nastalo v kranjskem okraju iz 118 katastrskih občin s skupnim prebival­
stvom 56.764 duš 37 krajevnih občin, ki pa skoraj vse le životarijo. Med župani 
mnogi ne znajo ne brati ne pisati in prav mnogo jih je, o katerih se je mislilo, 
da znajo oboje, pa vendar ne znajo. Kako knjigo brati ali kaj pisanega za 
silo in večji del komaj ali napačno razumeti, se pravi toliko, kakor ne znati 
brati. S pisanjem gre seveda še slabše. S takimi župani uradovati je težava, 
ki se ne da odpraviti, in je vedno večja ovira, posebno ker so se ti ljudje, 
nekateri v začetku vneti, sami naveličali, spoznavajoč množico poslov in na 
nje stavljenih zahtev, hkrati pa tudi svojo nesposobnost. Neprilika je tudi, 
da so ti župani največji del gostilničarji in opravljajo svoje posle s strankami 
večinoma pri pijači. Na drugi strani tudi župani nimajo primerne avtoritete 
in so večkrat ne samo predmet zabavljanja in zmerjanja, marveč tudi osvete. 
Kranjska za ustavno življenje še daleko ni zrela. Potreba bo še mnogo let 
trudapolnega prizadevanja oblastev in stalnega pouka občin, preden se bo 
uredilo občinsko življenje. Mnogo bi k temu pripomogla združitev občin. 
Prepričal se je na več krajih, da, izvzemši nekatere častihlepne župane, ki bi 
izgubili svoja dostojanstva, ljudstvo splošno zelo želi velikih občin, in sicer 
po možnosti po župnijah. Posli so v majhni občini isti kakor v veliki. Tisti, 
ki jih opravlja, malo čuti, če je 200 ali 600 občanov, toda k istim izdatkom jih 
lažje prispeva 600 kakor pa 200. Kjer za kritje izdatkov občinska naklada 
10 % komaj ali sploh ne zadošča, tam občina ni življenja zmožna in bo v pri­
hodnje še manj, če se občinski izdatki še zvišajo in posebno, če prevzamejo 
občine še posle prenesenega delokroga. Zategadelj je tudi po njegovem prepri­
čanju združitev občin potrebna, bodisi da se združijo' vse katastrske občine 
ene župnije ali pa sestavijo po zgledu francoskih merij. Zalo je sestavil, ozi­
raje se na fare, podroben načrt nove sestave z navedbo sedanjih krajevnih 
občin obsega in števila duš. Po tem načrtu bi iz tedanjih 37 občin nastalo le 16, 
in sicer: Kranj, Naklo, Tržič, Križe, Preddvor, Šenčur, Cerklje, Smlednik, 
Dorfarji, Škofja Loka, Poljane, Trata, Osilnica, Selce, Železniki in Zali log. 
Največja občina Kranj bi imela po tem predlogu 9523 prebivalcev, najmanjša 
Zali log, pa 1644. 
Ta razdelitev bi po glavarjevi izjavi mogla stopiti v veljavo že s 1. no­
vembrom 1851. Hkrati je poudaril tudi potrebo, da župane ne volijo odborniki, 
ampak jih imenuje vlada. Samo njej je mogoče postaviti sposobne župane 
in izbrati može, ki se odlikujejo po svoji inteligenci in zavzemajo po svoji 
večji zemljiški posesti položaj, da morejo imeti neodvisni od vsakega so-
občana ne le voljo, marveč tudi moč, izvršiti svoje odredbe.75 
e) V istem smislu se glasi tudi poročilo okrajnega glavarja ljubljan­
ske okolice Tomaža Glančnika (16.avgusta 1851).7» — Glavarstvo šteje 
75 OD AS, spisi namestn., fase. 7—2, št 8357/1851. 
78 Prav tam. 
720 
50.263 prebivalcev in 41 krajevnih občin. Od 41 županov jih zna le 10 dobro 
brati in pisati ter torej ustrezajo svoji nalogi. Od ostalih 31 županov 7 ne zna 
ne brati ne pisati; 24 jih je pa v pisanju tako slabih, da morejo komaj svoje 
ime podpisati in ne morejo napisati pravilnega in razumljivega dopisa. Te 
majhne občine pa nimajo sredstev za nastavitev potrebnega uradnika. Navzlic 
temu se je izreklo po izvršenih poizvedbah le 7 občin za večje enote: Vrh­
nika, Borovnica, Polhov gradeč, Šentvid, Šmarje, Grosuplje in Zelimlje, vseh 
drugih 34 pa proti. Po želji občin bi se tedaj združitev ne mogla doseči. Treba 
bo zato kategorične odredbe vlade. Prav tako bi se moralo hkrati odrediti, 
da župane imenuje vlada. Le tako je mogoče doseči, da bodo načelovali ob­
činam sposobni ljudje, sicer bi se zaradi omejene uvidevnosti volivcev do­
godilo kakor pri prvi volitvi, da so izvolili večidel može, ki imajo za to 
malo ali nobenih lastnosti. 
Sestavil je poročilu priloženi seznam 13 novih, iz 41 dotedanjih sestav­
ljenih združenih občin z navedbo dosedanjih krajevnih občin, iz katerih so 
nove sestavljene, površine in števila prebivalstva, župnije, šolskega okoliša, 
okrajnega sodišča in oddaljenosti od glavarstva in sodišča. Pri tem se je 
oziral na to, da so se, če mogoče, cele župnije vključile v eno krajevno 
občino in da nobena nova občina ne šteje manj kakor 2000 duš. Po tem pred­
logu bi bile v ljubljanski okolici te-le nove združene občine: Vrhnika, Borov­
nica, Rovte, Horjul, Polhov gradeč, Studenec-Ig, Šmarje, Dobrunje, Spodnja 
Šiška, Črnuče in Šentvid. 
Če bo vlada imenovala župane novih združenih občin, se bo kmetsko 
prebivalstvo, kakor je poizvedel, tem odredbam brez ugovora podredilo. Ako 
se naj pa župani še naprej volijo, mora prostodušno priznati, da je bolje, če 
ostane pri starem, ker je v ljubljanskem okraju le prav malo za župane 
sposobnih mož in ker morejo možje, ki niso sposobni upravljati majhne ob­
čine, gospodariti tem manj v velikih. 
Če se vlada odloči za predlagano novo> sestavo in imenovanje županov, 
naj se s tem nastali stroški ne nalagajo posameznim občinam, marveč jih 
krije s splošno naklado na direktne državne davke. Tako kritje občinskih 
upravnih bremen je manj občutno in daje manj povoda za nezadovoljnost. 
f) Novomeško okrajno glavarstvo je štelo leta 1851 51.225 prebivalcev, 
od katerih odpade na prejšnji okraj Novo mesto z novo od kočevskega okraja 
pripojeno občino Črmošrijice 25.101, na okraj Kostanjevica 10.488 in na okraj 
Krško 15.636 prebivalcev. V tem okrožju je bilo sestavljenih leta 1850 skupaj 
le 32 krajevnih občin, in'sicer v sodnem okraju novomeškem 23, v kostanje-
viškem 5 in v krškem 4. Za združitev obstoječih občin v zadnjih dveh okrajih, 
kjer so nastale že tako, iz tudi v poročilu novomeškega glavarja Mordaxa (4. av­
gusta 1851)77 nepojasnjenih razlogov, nenavadno maloštevilne in velike občine, 
ni bilo povoda. Za združitev občin v novomeškem okraju pa se je glavar 
Mordax, kakor poroča, trudil zaman že ob zadriji sestavi leta 1850. Po nje­
govem mnenju bi bilo v tem okraju zmanjšati oziroma združiti obstoječih 
23 občin v teh-le 9: 1. Bršlin z občinama Prečna in Daljnji vrh; 2. Mirna peč 
s Šentjurjem; 3. Šentpeter z Belo cerkvijo; 4. Šmihel s Smolenjo in Stransko 
vasjo; 5. Stopiče z Mehovim; 6. Brusnica z Orehovico; 7. Poljane, Stara žaga, 
Črmošnjice in Štale; 8. Toplice z Dobnim dolom, Gorenjim Poljem in Jurko-
vasjo; 9. novomeška občina bi ostala po načrtu v starem obsegu. 
Nasprotovanje združitvam ima svoj izvor poglavitno v zmotnem mnenju, 
da je potem ena iz več združenih občin glavna, druge pa le stranske. Nove 
imperativne združitve bi bilo izvršiti šele po preteku prve triletne volilne 
77 ODAS, spisi namestn., fase. 7—2, št. 8357/1851. 
46 721 
dobe. Medtem bodo izkušnje ustvarile ugodnejše razpoloženje za združitve. 
Vendar bo pa pomanjkanje inteligence in slabo imovinsko stanje naroda še 
dolgo oviralo razvoj, ki ga hoče doseči občinski zakon. Tudi v velikih kra­
jevnih občinah, kakor so v krškem okraju s 3000 do 5000 prebivalci, nastajajo 
nepremagljive težave za kritje le na najnujnejše potrebe skrčenih občinskih 
izdatkov. Seveda se morejo te težkoče zadostno razložiti tudi iz visoke ob-
davčenosti, ki izhaja iz ene tretjine doklade k zemljarini in hišnemu davku, 
dohodnine, iz precejšnjih deželnih davščin in slednjič iz 5 % naklade za 
zemljiško-odvezni zaklad. 
g) Postojnski glavar baron Ludovik Mac Neven, prejšnji okrožni 
glavar ljubljanski, je bil med tistimi, ki od združitve občin niso pričakovali 
vsega leka za slabotno občinsko upravo. V postojnskem okraju78 je po novi 
sestavi 108 krajevnih občin, katerih daleko večji del se omejuje na obseg 
katastrskih občin. Pri sestavi jim je pustil glavar v smislu zakona in izvr­
šilnih naredb prosto voljo in samoodločbo, čeprav ni opustil prikazati jim 
relativne prednosti združitve in je celo poskusil jih za to zavzeti. Toda po­
jasnila v ministrski okrožnici z dne 12. februarja 1850 glede poslov prenese­
nega delokroga, pravi Mac Neven malo hudobno, da novi posli sploh ne bodo 
ali bodo le neznatno presegali one bivših »rihtarjev« in se tudi upravni iz­
datki ne bodo zvišali, so vodili kmetsko zdravo pamet k odločitvi za samo­
stojnost katastrskih občin. Ob sestavljanju občin je slišal ljudsko mnenje, 
da bo v združeni občini izvajala ena občina, navadno tista, ki bo dala župana, 
morečo nadoblast nad drugimi; da v taki občini, ki bo naravno imela tudi 
večji ozemski obseg, župan ne bo> mogel biti povsod in bo pota in zamudo 
časa v oddaljenejše predele občine zaračunaval. Skoraj splošno se je izražala 
bojazen, da se bo v razsežnih občinah dolžnost za konkurenčne prispevke 
nerazmerno v vseh pogledih povečala in postala v oddaljenejših občinah 
veliko bolj občutna. Kajti v katastrskih občinah mnoge resnične ali tudi le 
na relativnih nazorih sloneče potrebe velikih občin popolnoma odpadejo ali 
se krijejo na manj občuten način, pogosto s prostovoljnimi prispevki v de­
narju ali blagu. Glavni nagib, ki je vodil ljudi k odločitvi za majhne občine, 
je večkrat izražena bojazen, da bi odločalo v upravi gospodarski občini 
lastnega premoženja občinsko predstojništvo združene upravne občine. 
Pri teh razmerah ni moglo biti drugače, kakor da so v okraju nastale 
skoraj le majhne krajevne občine. Vendar poročevalec tega ne obžaluje, 
kajti občine so dobro predvidevale. Ne more sicer tajiti, da od glavarstva 
oddaljene občine posle prenesenega delokroga sploh ne ali slabo opravljajo, 
ker ni sposobnih županov in sredstev. Živo pa mora oporekati, da bi slab 
zgled teh majhnih občin odvračal imovitejše in večje občine od boljšega 
izpolnjevanja dolžnosti. Tu in tam je odvisno le od županov, če občinam 
odrejeni delokrog ne oživi. Po njegovem mnenju izvira v članku priobčeni 
klic po združitvi zgolj iz želje, ustvariti večjo glavnico naklad za plačilo 
občinskih uradnikov in pa pomnožitev županovega sijaja (!). Opravljanje 
zakonitih dolžnosti v združenih občinah z izvoljenim županom na čelu ne 
bo za las boljše kakor je sedaj v majhnih. Po njegovem, mišljenju se v takih 
občinah pod pogoji prov. občinskega zakona v obče ne bo doseglo nič bolj­
šega kakor tisto »črvivo, sebično, podkupljivo« občinsko upravo, ki je vladala 
v ilirskih pokrajinah do leta 1809, v drugih starih avstrijskih deželah pa do 
leta 1848 v vseh mestnih in trških občinah, in ki je izmozgavala občane in 
jim jemala vse spoštovanje in neobhodno potrebno zaupanje do vlade. 
78 OD AS, spisi namestn., fase. 7—2, št. 8357 (poročilo od 28. avgusta 1851). 
722 
Ko bi se s strogo resnobo in kaznimi zahtevalo od njegovih občin popolno 
izpolnjevanje po občinskem zakonu naloženih jim dolžnosti, bi po poroče­
valčevem mnenju gotovo blizu 100 od 108 občin same predlagale združitve, 
ne da bi pa bile s tem v resnici zadovoljne. 
Res je torej, da občine tega okraja želijo svojo samostojnost, vendar na 
drugi strani po večini niso življenja zmožne. Zato je edina pot za rešitev tega 
nasprotstva, da se pusti katastrska občina kot enotna podlaga občin, združi 
pa primerno število teh občin v obsegu davčnega, oziroma okraja nekolegial-
nega sodišča za opravljanje prenesenega delokroga in jim postavi po § 126 
prov. obč. zak. od vlade imenovani in plačam župan na sedežu davčnega 
okraja. Predlog se torej sklada s podobno zamislijo kočevskega glavarja. 
h) V Radovljici je bil ob sestavi občin glavar Janez Pajk, ki ga je 
ljudstvo po vsem Gorenjskem zaradi njegove strogosti in svojskega mišljenja, 
ki ga je pokazal na čelu komisariata v Kranju, glavarstva v Radovljici in 
Ljubljani, ohranilo v spominu dlje, kakor katerega koli drugega pred- ali 
pomarčnega uradnika. Tudi njegovo mestoma ironično in sarkastično poročilo 
(16. julija 1851) se precej razlikuje od drugih. V njegovem okraju so majhne 
in velike občine: Predtrg z 276, Lese s 405, Radovljica s 664 prebivalci; na 
drugi strani Bled z 2439 in Bohinjska Srednja vas z 2470. V vseh teh občinah, 
majhnih in velikih, se pojavljajo težave v izvrševanju naravnega in prene­
senega delokroga. Zupan v Predtrgu je nepismen, župan v sosedni Radovljici, 
kakor večina tamkajšnjih meščanov, pismen, pa zato> nima manj težav v 
izvrševanju svojih poslov. Prvi si da citati zakone po drugih, prihaja po pouk 
k uradom, ima s sosedno občino skupnega pisarja, pregleda svojo občino 
lahko osebno in posega neposredno v vse posle, ne da bi mu bilo treba zane­
marjati svoje zadeve. Občinski odbor se posvetuje o svojem lastnem stanju 
in ne prihaja v nasprotje s tujimi interesi, kakor se to dogaja v velikih 
občinah. Tudi upravni stroški so tukaj zelo majhni. Drugače je v veliki 
občini. Občinski odbor mora tukaj večkrat odločevati o nasprotujočih si 
interesih, n. pr. o pravicah na, ta ali oni občinski imovinski del, na paše, 
gozdove, planine, o njihovih mejah in uživanju, pri čemer se zapleta v velike 
spore. V občini Jesenice so nastali n. pr. v odboru veliki prepiri zaradi velike 
planine, katero trije v občini združeni kraji vsak zase zahtevajo. Podobni in 
še večji spori so tudi v drugih velikih občinah. V takih občinah so tudi posli 
posebno, prenesenega delokroga tolikšni, da more župan ali te ali pa svoje 
zasebne posle zanemarjati in postati pravi občinski uradnik. Res je sicer: 
čim več združenih občin, tem več občinske zaloge, tem več davkoplačevalcev, 
tem manjša davčna kvota posameznika. Kaj pa, ko bi bilo tudi resnično: Čim 
večja občina, tem težja njena uprava, tem več moči je za to potrebno, tem 
težji pregled, tem večji upravni izdatki, čim manjša občina, čim manjši 
stroški? 
Potem ironizira skrb člankarja, da se državni zakoni v majhnih občinah 
ne čitajo in prihaja do> zaključka, da je pravilno samo v ministrski naredbi 
z dne 12. februarja izraženo načelo, da se v naprej ne more določiti ne za 
velike ne za majhne občine. Poročevalec daje praviloma prednost malim 
pred velikimi občinami. Male se morejo same voditi, velike ne. Sam nima 
povoda pritoževati se o stanju malih občin. Več napak opaža v velikih kakor 
v majhnih. Res pa je, da trpi sedanja občinska ustava na različnih napakah. 
Trdi se, da je temelj svobodne države svobodna občina. Ali niti mala niti 
velika občina ni svobodna. S prenesenim delokrogom je naloženo občini toliko 
bremen, da v primerih z drugimi državnimi ustanovami pojem svobode 
občine kar uničujejo. 
46* 723 
Zato bi predlagal neke spremembe občinskega zakona: 1. preneseni delo­
krog (kot skupek pravic in dolžnosti) bi večji del odpravil in pustil občinam 
le pripuščeni delokrog (samo kot skupek pravic) in priznal občinam popolno 
pravico izvrševanja dosedanjega prenesenega delokroga po občinskih orga­
nih, ne da bi imele tudi dolžnost te pravice izvrševati Kot moralične oseb­
nosti naj bi bile izravnane s fizično osebo vsakega posameznega državljana 
in imele nasproti državi po primernih zakonih z malimi spremembami iste 
dolžnosti 2. Vsi upravni organi od zgoraj do spodaj naj bodo, kar po občin­
skem zakonu niso, brez izjeme člani vlade. Toda nedosledno ne zahteva niti, 
da bi bil župan od vlade imenovan. Nasprotno predlaga, kar se čuje zelo 
moderno, da more občina občinski odbor in tudi predstoj-
ništvo odpoklicati pred pretekom volilne dobe, čim se 
pokaže, da ne uživajo več njenega zaupanja. Prav tako naj 
imajo občine pravico se združevati, pa tudi se zopet razdružiti. Pravi, naravni 
interes posameznih majhnih občin bo> najbolj pravilno in gotovo našel pravo 
naravno merilo za tvorbo manjših ali večjih občin. Če se občina prepriča, 
da je bila 1850. izvršena izvolitev zmotna — in kako lahko' se je to zgodilo — 
zakaj bi ne mogla te zmote popraviti leta 1851 ali 1852. Pravični vladi ne 
more biti vseeno, ali so predstojniki občine le navidezni ali resnični izraz 
volje občine. 
i) Trebanjski okrajni glavar Bernard Vesel je podal (25. julija 1851) 
zelo poučno kulturnopolitično sliko svojega okraja.79 Kakor je svobodna ob­
čina temelj ustavne države, je pa stanje umstvene izobrazbe ljudstva po 
njegovem mnenju naravno merilo za svobodnejšo ali bolj omejeno občinsko 
organizacijo. 
Kdor pozna kranjsko deželo ne le po statističnih prikazih, marveč iz 
lastne izkušnje, je moral vedeti, da bo izvedba občinskega zakona naletela na 
marsikatere nepremagljive težkoče in bodo njegovi uspehi vlado razočarali. 
Poročevalec se je od prvega početka pa do konca popolnoma posvetil pri­
pravam za občinsko organizacijo m je imel dovolj prilike slišati razne izjave. 
Neredko je čul od prejšnjih občinskih in drugih pametnih mož na svojo raz­
lago občinskega zakona, da je dotedanja občinska organizacija popolnoma 
ustrezala njihovim potrebam in je novi zakon prikrojen le za mesta, da kmet 
plačuje davke tudi zato, da ga državni uradniki neposredno upravljajo, in 
nima niti časa niti sposobnosti prevzeti upravo občin. Zato je razumljivo, da 
. je bil velik del občin pri novi sestavi popolnoma pasiven in da največje 
prizadevanje in lahko umljivo razlaganje ni bilo v stanu, vzbuditi živahnej­
šega zanimanja. Več kakor to, da so občine opustile v začetku opažan odpor 
proti novi sestavi in se je posrečilo odstraniti nezaupanje v namene vlade, 
ni bilo moč doseči. Zato je bik> zelo težko, določiti obseg občin, ko ni bilo 
mogoče dobiti v tem pogledu odločujočo izjavo ali celo doseči predhodni 
sporazum z občinami. Mnoge občine so> vprašanje združitve popolnoma brez­
brižno prepustile izprevidu glavarstva,80 druge občine zopet niso hotele o kaki 
združitvi, čeprav je bila po vseh okolnoetih na mestu, nič slišati in so trdo­
vratno vztrajale pri svojem sklepu. Tako so postale v bivših okrajih Višnja 
gora in Stična skoraj vse katastrske občine z 200 do 300 prebivalci samostojne 
krajevne občine. 
Neredko se je dogajalo, da je moral volilni komisar, če je hotel omogočiti 
volitev, iskati volilce od hiše do hiše in jih s prošnjami ter prigovarjanjem 
79 ODAS, spisi namestn., fase. 7—2, št. 8357/1851. 
80 Zdi se, da se je to dogajalo v trebanjskem sodnem okraju, kjer so le 
velike občine. 
724 
spravljati na volišče. Drugod so volilci sicer prišli v večjem številu na volišče, 
pa čez kratek čas zopet odšli. Ni jih bilo pripraviti, da ostanejo do volitve, 
tako da je bila volilna udeležba večkrat zelo majhna. 
Razpoloženju ob pripravah občinske organizacije so bili primerni tudi 
njeni uspehi v prvem letu obstoja. V 61 občinah tega okraja, ki so nastale 
iz 132 katastrskih občin, je bilo po prikazovanju glavarja komaj 5 s takimi 
občinskimi organi, ki so bili sposobni za delno izpolnjevanje zakonitih 
dolžnosti. Pa še ti občinski predstojniki so bili aktivni državni uradniki, ki 
so mogli svojo funkcijo po zakonu vsak čas odložiti. Večina drugih občin pa 
nima voljenih organov, ki bi mogli po svoji sposobnosti le pojmovati po 
zakonu naložene jim dolžnosti. Le malokateri so pismeni, so večinoma kmeto­
valci ali pa mnogi po poslih odsotni, ki nimajo časa za občinsko upravo. 
V okraju je cela vrsta občin, ki doslej ni pokazala niti sledu življenjske 
zmožnosti, ker njihovim organom sicer ne manjka dobre volje, pač pa vsaka 
sposobnost. 
Poročilo poudarja, da podaja po opisanih razmerah Vilharjev članek za 
trebanjski okraj povsem resnično' podobo neprilik občinske ureditve. Vendar 
pa sama, sicer potrebna združitev majhnih občin ne bo še odpravila tega 
stanja. Za tamošnjo ljudsko izobrazbo in pomanjkanje sposobnih mož temelji 
prov. občinski zakon na preveč svobodni, široki podlagi. Iz tega se lahko raz­
vidi, da imajo politične oblasti z občinami ne le nepremostljive težave, marveč 
v mnogih panogah sploh ne morejo izvrševati upravnih poslov, ker jim manjka 
predvidevana podlaga v dobri občinski upravi. 
Zato predlaga glavar, da se nujno izvrši uradoma potrebna združitev 
majhnih občin in ta preosnova popolnoma prepusti izprevidu politične oblasti, 
prilagodi občinski zakon vsaj za kmetsko podeželje stanju.ljudske izobrazbe 
in omeji občinski delokrog naravnim, resničnim potrebam podeželskega pre­
bivalstva primerno. 
j) Zadnje je poročilo vipavskega glavarja Viktorja barona Schmid-
burga, ki je najmanj pesimistično.81 V tem majhnem okraju s 26.686 prebivalci 
je nastalo 25 krajevnih občin, tako da je pretežna večina zelo majhnega obsega. 
Samoodločbo občin je moral glavar po zakonu spoštovati. Kjer ni bila 
dokazana življenjska nezmožnost občine, se ni mogla nikjer izvršiti zdru­
žitev proti željam prebivalstva. Posebnost v tem okraju je, da so prav osobite 
cerkvene razmere odločilno vplivale na sestavo občin. Matična župnija Vipava 
je obsegala tačas 13 odvisnih kaplanij. Te so upravljali eksponirani kurati, 
ki so bili samostojni dušebrižniki in so jih plačevale občine. Po njihovih 
okoliših so se stvorile tudi po želji prebivalstva samostojne občine. Iz enakih 
vidikov je iz dveh glavnih občin bivšega idrijskega okraja nastalo osem 
krajevnih. Le vipavske občine Lože, Podraga in Lome so se, ne da bi imele 
samostojnega duhovnika, vsaka zase ločile kot samostojne občine od svoje 
dosedanje občinske zveza Pri prvih dveh je bilo zaman vse prigovarjanje, 
čeprav so jih združevale skupne gmajnske pravice. Pri morebitnih združitvah 
bi bilo občine Lože združiti z Gočami, s katerimi imajo skupno dušno pastir-
stvo in morajo šolo v Gočah vzdrževati tudi Lože. Lome (z 218 dušami) bi bilo 
združiti s Črnim vrhom. V idrijskem okolišu se namerava občina Ledine 
združiti z občino Ziri; Vojsko in Cekovnik pa s Spodnjo Idrijo, tako da bi 
v idrijskem sodnem okraju ostale le občine: Idrija, Spodnja Idrija, Žiri, Dole, 
Črni vrh in Godovič. 
Občine se po svojih močeh trudijo, da čimbolj spolnjujejo svoje dolž­
nosti. Dobre volje ne manjka. Pričakovati je, da bodeta ta in pa čas odpravila 
81 ODAS, spisi namestn., fase. 7—2, št 8357/1851. 
725 
sem in tja pojavljajoče se napake. Čudno se glasi, pa je res, pravi glavar, 
da nekatere občine kažejo večjo prizadevnost in vnemo pri izvrševanju pre­
nesenega nego domačega delokroga. So to prav občine, ki so jih nečimrnost 
in zasebni interesi zapeljali, da so se odtrgale od prejšnje matične občine. 
Ta glas se vsekakor čuje bistveno drugače kakor poročila vseh drugih 
glavarstev. Mogoče so učinkovali v teh krajih še vplivi južnih komun, kakor 
so se občine tukaj še imenovale. 
4. Vsa ta sicer pomembna retrospektivna poročila; vseh okrajnih 
glavarstev kranjskih pa niso imela prav nobenega vpliva na daljnji 
razvoj naših občin. Položili so jih le skupaj v vladni arhiv. Kajti mini­
strstvo za notranje zadeve je z odlokom z dne 15. novembra 1851 od­
redite: Da se ne poseže v sklepe, ki bi jih vladar storil po odrejenih 
posvetovanjih glede revizije ustave, in njihove izvedbe ne otežkoči, 
naj se ustavijo vse take organične preosnovne odredbe, nanašajoče se 
na predmete, ki so se označili kot naloge revizijskih posvetovanj.82 
Z odredbo z dne 25. nov. 1951 se je še posebej izreklo, da tvorijo tak 
predmet posebno še preosnoveobčin.83 Ta odredba naj se pa ne razglasi. 
S tem se je usoda občine še tesneje kakor že po naravi stvari sami 
zvezala z razvojem ustavnega vprašanja. 
5. Omenjena posvetovanja o reviziji marčne ustave so privedla do 
njene ukinitve s tako imenovanim decembrskim patentom (31. decembra 
1851). Naravno, je to vplivalo na obstoj načelno važnih občinskih pravic, 
ki jih je ustava zajamčila v § 33. 
Vlada je sočasno določila in razglasila s kabinetnim pismom z dne 
31. decembra 185184 za »najvažnejše in najnujnejše panoge organske 
zakonodaje« vrsto (36) »Načel za organične uredbe v avstrijskih kro-
novinah«, od katerih se točke 7—16 nanašajo na občine. 
Točka 7. potrjuje dotedanje načelo, da se smatrajo za krajevne 
občine dejansko obstoječe občine, pri nas torej katastrske, ne izklju-
čivši združitev tam, kjer je potrebna ali utemeljeno zaželena po po­
trebah in interesih. Po točki 8. se je treba ozirati na razloček med 
mestnimi in kmetskimi občinami. Po točki 10. si vlada pridržuje, občin­
ske predstojnike kmetskih občin potrjevati ali podi okolnostmi tudi 
imenovati. Točka 11. občinam še dopušča volitev občinskih predstoj­
nikov in odbornikov po volilnih redih z zakonitimi pridržki. Točka 12: 
Nazivi občinskih predstojnikov in odbornikov naj se določijo po prej 
obstoječih v deželi navadnih običajih. Točka 13. postavlja načelo, naj 
se delokrog občine omejuje vobče le na občinske zadeve z obvezo, da 
sodelujejo z državno oblastjo v določenih javnih zadevah. Tudi v 
stvareh lastnega delokroga pa morajo občine določene sklepe predložiti 
državni oblasti v presojo in potrditev. Točka 14. določa, naj se odpravi 
javnost razprav občinskega zastopa, izvzemši slovesnosti, ne da bi se 
zabranjeval občanom vpogled v zadeve, ki jih zanimajo. Slednjič naj 
82 OD AS, tajni prezid, namestn. spisi, št. 130/1851. 
83 Prav tam, št. 133/1851. 
84 Drž. zak. 1852, št. 4. 
726 
po točki 16. vsaka dežela po svojskih razmerah sostavi primerne rede 
za mestne in podeželske občine. 
V vladnem poročilu85 k tem načelom, zanimivem tudi za vtise o 
prvih uspehih občinske uredbe, pravi poročevalec popolnoma v skladu 
z glasovi kranjskih upravnikov, da se ne more nihče, ki je imel priliko 
opazovati novo občinsko življenje, obraniti vtisa, da so bila pričako­
vanja uspehov obč. zakona previsoko postavljena in so> morala zato 
ostati neizpolnjena. Skušnja uči, da ne more veljati isti zakon za vse 
kronovine. V območju občine je moč navad in običajev ter kulturna 
stopnja občanov največje pomembnosti. Pri tvorbi zakona se je izhajalo 
bolj iz vidika, da so občine in občani v splošnem dosegli povsod ono 
stopnjo politične zrelosti in izobrazbe, da morejo politično-policijski 
delokrog vršiti. Skušnja pa je učila le prepogosto prav nasprotno. 
Okrajna glavarstva nimajo zadostnega pregleda nad občinami. 
Določba § 133, po kateri mora župan o vseh dogodkih v občini, ki so 
za državno oblast zanimiva, poročati okrajni gosposki, ne zadostuje. 
Župan poroča le, kar sam hoče. Dela le za občino, ne za državo. Zupane 
je treba potrditi ali celo imenovati, da se nikdar več ne ponovi, da bi 
se postavili občinski zastopi, kakor se je za revolucije zgodilo, proti 
državi. Taka odredba je.še tembolj primerna, ker se ne sme prezreti, 
da v čisto monarhični državi načelo' »tako imenovane avtonomije nima 
mesta«. Občino je pravzaprav in izključno smatrati le kot ustrezni 
organ za določeno omejeno' vrsto' javne dejavnosti, ki se mora stalno 
razvijati v skladu z državno oblastjo in nikakor ne kot sredstvo za 
pospeševanje samolastnosti ali celo državi nevarnih stremljenj. 
To je pač bistveno drugačen glas, kakor se je glasil v prejšnji 
ustavni dobi komaj pred dvema letoma! 
6. Načelom organične naredbe so v absolutistični dobi v glavnih 
točkah koj nato' sledile primerne odredbe. 
Najprvo se je že s cesarjevim sklepom z dne 7. januarja 1852 v 
smislu točke 14. imenovanih »načel« odpravila javnost razprav občin­
skih zastopov.86 
Potem je na' vprašanja nekaterih namestnikov ministrstvo dne 
5. maja 1853 odredilo, da se z ozirom na pričakovani novi občinski red 
po preteku volilne dobe nimajo vršiti nove volitve občinskega pred-
stojništva in odbora. Namestništvo je okrajnim glavarstvom še dalje 
ukazalo, naj te odločbe ne razglase, pač pa poskrbe, da ostanejo do­
tedanji odborniki in predstojniki do nove občinske ureditve na svojih 
mestih. Za primer kakšnega ugovora naj se jim pa pojasni, da ne 
sprejemajo s tem nove izvolitve za novo volilno dobo, marveč le za­
časno nadaljevanje vsprejete občinske funkcije, ki ga ima vlada za 
potrebno in se ne more odklanjati.87 
85 Arhiv notr. min. na Dunaju, Bachova ostalina. 
86 OD AS, namestn. spisi, fase. 7—2, št. 548/1852. 
87 OD AS, namestn. spisi, fase. 7—2, št 5021/1853. 
727 
Z ukazom notranjega ministrstva z dne 23. febr. 1854 (Dež. vladni 
list za Kranjsko 1854, V., št. 67, str. 283) je bil slednjič objavljen cesar­
jev sklep z dne 19. februarja 1854, da naj po občinskem zakonu z dne 
17. marca 1849 izvoljeni občinski zasiopi nadaljujejo svoje zakonito 
delovanje do novega občinskega zakona in občinskih redov. 
7. Tako je Bachov absolutizem spodnesel tla važnim načelom Sta-
dionoive napredne občinske uredbe. 
Provizorično stanje, ki je nastalo z objavljenjem načel organične 
uredbe leta 1851 in po teh nato razglašenimi ministrskimi odredbami, 
je trajalo desetletje. Temu oiaj bi napravil konec po dolgih posveto­
vanjih sestavljeni občinski red z dne 24. aprila 1859, ki »se tako po 
svojih načelih kakor po razvrstitvi in oblikovanju tvarine razlikuje od 
idej in načel zakona iz leta 1849«. Novi zakon pa se ni nikdar uveljavil. 
Že leta 1860 so v svitu nastopajoče nove ustavne dobe izšle nove do­
ločbe (min. naredbe z dne 26. novembra 1860, drž. zak. št. 261, in z dne 
29. marca 1861, drž. zak. št. 38), ki so se povrnile na zakon iz leta 1849. 
Za ozko zvezo med občinsko uredbo in ustavo je zopet značilno, 
da je med prvimi zakoni, ki so se stvorili na podlagi ustave iz leta 1861 
na temelju načel občinskega zakona iz leta 1849 zasnovani okvirni 
občinski zakon iz leta 1862 in na njem zgrajeni deželni občinski redi, 
ki so veljali do konca našega državnega življenja v sklopu avstrijskih 
dežel. Tako »so tvorile iz omiselja revolucijskega leta 1848 porojene 
ideje in načela« — z delnim desetletnim presledkom — »trajni in ne­
omajni temelj naše občinske uredbe in uprave«.88 Tudi po občinskem 
zakonu z dne 14. татса 1933 se v stari Jugoslaviji na tem ni mnogo 
spremenilo. Novi zakon o občinskih ljudskih odborih leta 1952 je ta 
načela novemu času primemo dalje razvil; zakon o okrajnih ljudskih 
odborih je pa uresničil in razvil leta 1848 le zasnovano, pa dotlej ne­
uresničeno idejo »občin višje vrste«. 
Kako pa so ostale leta 1849/50 na podlagi občinskega zakona iz 
leta 1849 sestavljene občine v svoji sestavi podlaga poznejšemu občin­
skemu ustroju, kako so se stremljenja po združitvi tačas sestavljenih 
majhnih občin na Kranjskem vedno bolj stopnjevala, zlasti pri po­
skusih združitve leta 1870 in v prvih osemdesetih letih po prizadevanjih 
kranjskega deželnega predsednika Andreja Winklerja in se uresničila 
v predaprilski in sedanji Jugoslaviji, mora ostati predmet poznejših 
raziskav. 
88 Prim.: zlasti Jos. Redlich, Das Wesen der österr. Kommunalver­
fassung, str. 19 sl. in L. Gumplowicz, österr. Staatsrecht (1907), str. 217; 
Mayrhofer-Pace, Handbuch für den polit. Verwaltungsdienst, II. Bd 
(1896), str. 432 sl. 
728 
DIE EINFÜHRUNG DES GEMEINDEWESENS IN KRAIN 1849/50 
Zusammenfassung 
Der Wunsch nach Bildung von Verwaltungsgemeinden regte sich in Krain 
nachweisbar schon in der zweiten Hälfte des XVIII. Jahrhunderts. Das in 
Krain herrschende System der verstreuten Untertanengründe war ein grosses 
Hemmnis einer besseren Verwaltung. Im Kreise der Landwirtschaftsgesell-
schaft in Krain wurde der Plan einer Konzentration der Grundherrschaften 
erwogen, der sich als undurchführbar erwies. Nun stellte ein »ungenannter 
Patriot« im Jahre 1768 den Antrag, »zur Einführung der guten Polizei, dann 
zur Verbesserung der Landwirtschaft in jedem Dorf und in jeder [Agrar]-
gemeinde einen Dorf- oder Gemeindevorsteher, Aufseher, Obmann, Richter, 
Supan oder wie man ihn nennen wollte, aufzustellen«. Die Zeit und die staat­
lichen Verhältnisse waren jedoch für die Durchführung dieses Planes noch 
nicht reif. 
Erst die Auflockerung des Untertanenverbandes und der revolutionäre 
Umbau der Verwaltung in den Illyrischen Provinzen durch die Machthaber 
Napoleons schuf die hiefür nötigen Grundlagen. Krain wurde in 124 Kom­
munen (Mairien) als Verwaltungseinheiten 1. Instanz eingeteilt. Ungeteilte 
josefinische Steuergemeinden bildeten ihre Grundlage. Nach der Wiederkehr 
der österreichischen Herrschaft wurde die französische Gemeindeeinteilung 
in Krain aufrechterhalten. Die Kommunen wurden als Hauptgemeinden, die 
diesen einverleibten Steuergemeinden zu Untergemeinden erklärt. Gleichwie 
in einigen österreichischen Ländern wurden auch in Krain von der Behörde 
ernannte Gemeinderichter eingeführt. An die Spitze der Hauptgemeinden 
wurden Oberrichter gestellt, denen Unterrichter in jeder Steuergemeinde 
untergeordnet waren. Sie bildeten Hilfsorgane der Bezirksobrigkeiten. Jede 
Untergemeinde wählte ausserdem zu ihrer Vertretung zwei Ausschüsse. Das 
Gemeinderichteramt entbehrte bis zu dessen Ersetzung durch das proviso­
rische Gemeindegesetz vom Jahre 1849 einer genaueren Festsetzung seines 
Wirkungskreises. Dieser war nur von untergeordneter polizeilicher Natur. 
Ähnlich wie die französische Verwaltung in den Illyrischen Provinzen 
wurde auch die österreichische nach der Aufhebung des Untertanenverbandes 
und der Grundobrigkeiten (1848) und bei der Aufstellung eines demokrati­
scheren Verwaltungssystems in allen österreichischen Ländern vor die Not­
wendigkeit gestellt, zur Bildung von Verwaltungsgemeinden zu schreiten. 
Der in den ersten Tagen des Jahres 1849 in Krain bekannt gewordene 
Entwurf einer prov. Gemeindeordnung stiess bei der heimischen Bürokratie 
auf Widerstand, in allen übrigen Bevölkerungsschichten auf Gleichgültigkeit. 
Dem im Auftrag des Ministeriums vom Landeschef zur Vornahme von Vor­
arbeiten und Begutachtung der neuen Verwaltungsorganisation eingesetzten 
Komité der erfahrensten Gubernialbeamten gehörte auch Gubernialrat Fried­
rich Ritter von Kreizberg an. Im Bestreben der Gesetzwerdung des Entwurfes 
zuvorzukommen, übermittelte Kreizberg, der hellste und erfahrenste Kopf im 
Gubemialgremium, in einem persönlichen Schreiben vom 25. Feber dem Mini­
ster Grafen Stadion seine Bemerkungen zum Entwürfe des Gemeindegesetzes. 
Unter Berufung auf die Erfahrung, die er schon als ganz junger Beamte 
im Jahre 1813 im Gefolge des Oberlandeskommissärs Freih. v. Marenzi und 
später als Verwaltungsbeamte im Lande zu machen Gelegenheit hatte, hob 
er hervor, die französische Regierung habe den Illyrischen Provinzen »eine 
in vielfacher Beziehung musterhafte Einrichtung gegeben, von der sehr zu 
bedauern ist, dass sie die österreichische Regierung nach ihrer Wiederkehr 
729 
abgeschafft hatte«. »Insbesondere vorzüglich« sei die von Kreizberg nun 
ausführlich dargestellte französische Gemeindeorganisation gewesen, deren 
Wiedereinführung und sogar Aufnahme der hiezu erlassenen genauen Ge-
schäftsinstruktionen Schreiber nun in Vorschlag bringt. Besonders redet 
er dem nicht gewählten, von der Regierung ernannten illyrischen Maire 
das Wort. 
Während Stadion dem Proponenten in dem Dankschreiben von 9. III. 1849 
noch die Möglichkeit der Benutzung der gemachten Bemerkungen bei Ein­
führung der Bezirks- und Kreisgemeinden in Aussicht stellt, brachten ihn 
die schon nach Verlautbarung des prov. Gemeindegesetzes vom Landes­
gouverneur Grafen Welsersheimb vorgelegten, in den Hauptpunkten über­
einstimmenden, im Hinblick auf die angebliche kulturelle und politische 
Unreife der Bevölkerung durchaus ablehnenden Gutachten der drei Kreis­
hauptleute und von 4 zeitweise als Untersuchungskommissäre auf dem Lande 
exponierten Landräte der Justizstelle, denen sich der Gouverneur vorbehaltlos 
angeschlossen hatte, sichtlich auf. 
Das Antwortschreiben des Ministers vom 14. Mai 1849 will die vorgebrach­
ten Bedenken nicht gelten lassen. In dem eigenhändig geschriebenen Ein-
schub in das Konzept der Antwortnote gibt Stadion seinem Unmut heftigen 
Ausdruck. Ohne die bei der Durchführung des Gesetzes auftauchenden 
Schwierigkeiten zu verkennen, »könne er doch auf Grundlage der von ihm 
vor ein paar Jahren im Küstenlande gemachten Erfahrungen und der ihm 
zukommenden Notizen aus anderen grossenteils slavischen Provinzen die 
Überzeugung aussprechen, dass alle Schwierigkeiten überwunden und das 
Gemeindegesetz zur Wahrheit werden, wenn die Behörden und Regierungs­
organe, denen die Einführung übertragen wird, ihrer Aufgabe gewachsen 
sind und es ihnen, sowie es ihre Pflicht gebeut, ernst ist, das Gesetz durch­
zuführen. Die Behauptungen, das Volk sei roh, gegen Neuerungen miss­
trauisch, dafür nicht reif, haben sich, allgemein hingestellt, als Phrasen 
erwiesen; die Erfahrung hat gezeigt, dass sie in der Regel die Stich Wörter 
der bequemen Mittelmässigkeit sind, die damit ihre eigene geringe Tüchtig­
keit zu beschönigen sucht.« 
An dem im prov. Gemeindegesetze v. 17. III. 1849 der faktisch bestehenden 
Gemeinde zuerkannten Rechte als selbständige Gemeinde konstituiert zu 
werden, dürfe nicht gerüttelt werden. Eine Vereinigung mehrerer Ortschaften 
zu einer Ortsgemeinde könne nach dem Gesetze nur dort verfügt werden, 
wo die betreffenden Gemeinden es selbst verlangen oder wo die Gemeinden 
die zur Erfüllung ihrer Obliegenheiten erforderlichen Mittel weder besitzen 
noch aufzubringen in der Lage sind. 
Sowohl in Beziehung auf den von den Unterbehörden als zu gross 
erachteten Umfang des Wirkungskreises der Gemeinde als hinsichtlich der 
Sorge wegen Aufbringung der materiellen Mittel scheint dem Ministerium 
der Vorschlag der Zusammenlegung mehrerer Gemeinden zur Bildung grosser 
Hauptgemeinden (nach dem Muster der französischen Mairien) in den meisten 
Fällen eher geeignet, die Durchführung zu erschweren, als zu erleichtern. 
Energisch dringt zum Schluss der Minister auf die endliche Inangriff­
nahme der Durchführung des Gemeindegesetzes und die unverweilte Heraus­
gabe der vorlängst angeordneten Instruktion für die Kreishauptleute. 
Diese wurde vom Gubernium nun endlich am 25. Mai erlassen. Sie 
schliesst sich oft wörtlich den vom Minister des Innern mit Erlass vom 
2. April gegebenen sehr detaillierten Anleitungen zur Durchführung des 
Gemeindegesetzes und insbesondere auch den in der oben angeführten Note 
730 
vom 14. Mai erteilten Richtlinien bezüglich der Ablehnung der Bildung von 
grossen Gemeinden an. 
Nach dieser Instruktion steht die Entscheidung über die Bildung und 
Konstituierung der Gemeinden unter Beobachtung der gesetzlichen Vor­
schriften und der Wünsche der Bevölkerung nur dem Kreishauptmann zu. 
Seinem Ermessen und seiner Verantwortung wird überlassen, auf Grundlage 
selbstgemachter Erfahrung vorzugeben oder vorläufig auf dem ihm geeignet 
scheinenden Wege unter Mitwirkung des Bezirkskommissariates die Gemeinde­
vorsteher zu vernehmen. 
Auch nach Erlassung dieser Instruktion machte die Bildung der Ge­
meinden in Krain sehr langsame Fortschritte. Nicht nur die in der Beamten­
schaft noch immer vorherrschenden Zweifel in die Durchführbarkeit der im 
Gemeindegesetze vorgesehenen Aufgaben wirkten lähmend auf ihre Tätigkeit, 
sondern auch objektive Schwierigkeiten standen im Wege: die Erkrankung 
des Referenten, ungünstige Personalverhältnisse und hauptsächlich die grosse 
Verzögerung der slovenischen Übersetzung des Gemeindegesetzes, die erst 
Ende August zur Versendung gelangte. Gleichzeitig übernahm das Gemeinde­
referat der mehrere Monate beurlaubte Gubernialrat Ritter von Kreizberg, 
der es verstand, die Gemeindeeinführungsgeschäfte in raschen Schwung 
zu bringen. 
Ende Oktober war das Landesgubernium bereits in der Lage, dem Mini­
sterium die Bildung der Gemeinden in allen 3 Kreisen zu melden. Im Inner-
krainer Kreise wurden aus 218 Katastral- 55 Ortsgemeinden, daher durch­
schnittlich 1 Orts- aus 4 Katastralgemeinden; im Unterkrainer Kreise aus 
364 Katastral- 111 Ortsgemeinden (aus 3*/з Katastral- 1 Ortsgemeinde); im 
Oberkrainer Kreise aus 349 Katastral- 92 Ortsgemeinden (aus 3K Katastral-
1 Ortsgemeinde) gebildet. Aus den 931 in Krain bestandenen Orstgemeinden 
entstanden daher auf Grund der von den Kreisämtern vorgenommenen 
Organisierung 258 Ortsgemeinden. Der im provisorischen Gemeindegesetze 
aufgestellte Grundsatz, dass die als«selbstständiges Ganze vermessene Kata-
stralgemeinde in der Regel die Ortsgemeinde bilde, kam somit bei dieser 
Einteilung in Krain nicht zur Geltung. 
Im Hinblick auf die starke Inanspruchnahme der politischen Behörden 
durch die Organisierung der Verwaltungsbehörden mit 1. Jänner 1850 wurde 
mit der Min. V. 29. X. 1849 (RGBl 1849, Erg. Bd. No. 440) angeordnet, dass mit 
den Geschäften zur Einführung des Gemeindegesetzes sogleich bis zur Ein­
setzung der neuen Behörden innegehalten werde. 
Die die Fortsetzung der sistierten Gemeindeeinführungsgeschäfte durch 
die Bezirkshauptmannschaften anordnende Min. V. v. 4. IL 1850 schliesst sich 
in ihren Anleitungen bezüglich der Bildung der Gemeinden vollkommen 
jenen v. 2. IV. 1849 an, stellt aber einleitend den wichtigen Grundsatz auf, 
die Bezirkshauptmannschaften seien an die von den früheren Kreisämtern 
und Bezirkskommissariaten durchgeführten vorbereitenden Schritte nur nach 
Massgabe ihrer Zweckmässigkeit und Qualität gebunden. Darin findet der 
Zahlenunterschied zwischen den von den Kreisämtern und den Bezirkshaupt­
mannschaften gebildeten Ortsgemeinden (258 :497) seine Erklärung. Und doch 
berufen sich diese wie auch jene auf die volle Respektierung des Willens 
der Gemeindeglieder! Die früher entscheidende Rolle der Kreishauptleute 
fiel nun den Bezirkshauptleuten zu. 
Am 2. VI. 1850 konnte die krainische Statthalterei die vollzogene Bildung 
aller Gemeinden in Krain melden. Am 26. VI. konstituierte sich als erste die 
kleine Ortsgemeinde Lese in Oberkrain. Mit der Konstituierung der übrigen 
hatte es aber noch eine gute Weile. In einigen an Untersteiermark angren-
751 
zenden Bezirken (namentlich Kamnik und Krško) und auch in Weisskrain 
entstand ein starker, die Konstituierung der Gemeinden hemmender Wider­
stand gegen die Beeidigung der Gemeindevorstände in der Kirche, weil die 
Bevölkerung dieser Gegenden beim allgemeinen Zug der politischen Reaktion 
in der so religiös feierlichen Eidesleistung auf Beobachtung der Gesetze auch 
die Verpflichtung der Gemeindeglieder zur befürchteten Zahlung der Ent­
schädigung für die Grundlastenablösung und die Gefahr einer Wiederein­
führung des Untertanenwesens witterte. 
Die Frage: grosse oder kleine Gemeinden bewegte die Gemüter auch 
nach erfolgter Bildung der Gemeinden in Krain. 
Der mit M. V. (Miroslav Vilhar) gezeichnete Artikel in der Zagreber 
»Südslavischen Zeitung« (14. VI. 1851): »Mein Vaterland ist mein Altar. Aus 
Inneikrain. Gemeindeangelegenheiten«, welcher die Schädlichkeit kleiner 
Gemeinden vor Augen führt und die Regierung auffordert, von Amtswegen 
eine Anregung zur Bildung grösserer Einheiten zu geben, hatte Erfolg. Mit 
Rücksicht auf manche im Artikel enthaltenen bemerkenswerten Anregungen 
und schon anderwärts vielfach geäusserten Wünsche der Bevölkerung stellte 
die Statthalterei allen 10 Bezirkshauptmannschaften im Lande den Artikel 
mit dem Auftrage zu, sich über die Lebensfähigkeit und die Eignung der 
bisherigen Gemeinden zur Erfüllung der ihnen zugewiesenen Aufgaben aus­
zusprechen und gleichzeitig in eifrige Überlegung zu nehmen, ob und inwie­
fern eine Änderung in der Gemeindekonstituierung durch die Vereinigung 
der vielen kleinen in grössere Ortsgemeinden diesmal schon angedeutet und 
auch in den Wünschen der Bevölkerung gelegen wäre. 
Die in der vorliegenden Abhandlung ausführlich wiedergegebenen sehr 
eingehenden Berichte aller Bezirkshauptmannschaften gewähren eine histo­
risch interessante Rückschau in den Bildungsprozess der Ortsgemeinden und 
meist einen guten Einblick in die damaligen kulturellen und ökonomischen 
Verhältnisse auf dem Lande. Nur zwei Bezirkshauptleute sind vom damaligen 
Stand des Gemeindewesens befriedigt: Die Mehrzahl spricht sich für eine 
Zusammenlegung der Gemeinden aus. Einige legen schon .den Entwurf einer 
neuen Gemeindeeinteilung ihrer Bezirke vor. Doch konnten die in diesen 
Berichten gegebenen Anregungen bei Eintritt eines neuen Regierungssystems 
nicht mehr berücksichtigt werden. 
Nach der Sistierung der Verfassung durch das Dezemberdiplom 1851 
wurden in den gleichzeitig erlassenen »Grundsätzen für organische Einrich­
tungen in den Kronländern des österr. Kaiserstaates« auch solche bezüglich 
der Organisierung des Gemeindewesens kundgemacht. Die Hauptgrundsätze 
der Gemeindefreiheit wurden zwar an der Hand dieser Bestimmungen auf­
gehoben, die im Jahre 1849/50 gebildeten Gemeinden blieben jedoch bestehen 
und bildeten nebst den nach zehnjähriger Unterbrechung wiedererstandenen 
Gemeindefreiheiten die Grundlage des Gemeindewesens nicht nur während 
der ganzen Zeit der österreichischen Herrschaft, sondern vielfach auch noch 
in Jugoslavien. 
732