Leto III. Ribnica, februar 1982 št. 1 Skromno in prisrčno z \ 1982 je leto velikega jubileja Ribnice, jubileja, ki ga omejujeta letnici 1082 in 1982. Že nekaj let teko organizacijske priprave na praznovanje, ki jih vodi poseben skupščinski odbor. Ze takoj v začetku priprav je organizacijski odbor, sestavljen iz najodgovornejših predstavnikov družbenopolitične skupnosti, združenega dela, interesnih in krajevnih skupnosti, menil, da mora biti praznovanje 900-letnice Ribnice praznovanje celotne občine, sleherne delovne organizacije in krajevne skupnosti. Kmalu pa je tudi postalo jasno, da praznovanje spričo pomanjkanja denarja ne bo mogoče izvajati v prvotno zamišljenem obsegu. V sekretariatu organizacijskega odbora sta kot najpomembnejši ostali dve predvideni akciji: ureditev in otvoritev parka kulturnikov v gradu in izdaja zbornika Ribnica skozi stoletja. Tako naj bi praznovanje 900-letnice Ribnice bilo praznovanje celotne občine, potekalo pa naj bi skozi vse leto. Nujno pa je potrebno povezovati naš jubilej še z nekaterimi drugimi družbeno pomembnimi jubileji: 90-ietnico rojstva tovariša Tita, 40-letnico 1. zasedanja Avnoj, 40-letnico dogodkov, ki so osnova posameznim krajevnim praznikom (25. 5. v Sodražici, 31. 7. v Loškem potoku, 1. avgusta y Dolenji vasi), 110-letnico gasilstva v Dolenji vasi itd. Tudi vsako drugo praznovanje, spominski dan, proslava ali prireditev naj bi imelo obeležje 900-letnice. Praznovanja ribniškega jubileja so se pričela že s praznovanjem slovenskega kulturnega praznika 8. februarja, saj je Prešernovo ime tesno povezano s kulturno preteklostjo našega kraja, prav tako dan žena 8. marca. Večji obseg naj bi praznovanja dosegla ob občinskem prazniku 26. marca, ko bomo v Ribnici odkrili spomenik 40-!et-nici vstaje in 1. ribniški četi, delo kiparja Zaharijaša, spomenik, ki bo navsezadnje posvečen tudi naši 900-letnici in boju ribniškega človeka skozi stoletja za nacionalno in socialno svobodo ter enakopravnost. Ob občinskem prazniku — slavnostna seja zborov skupščine občine bo tokrat v Ribnici — naj bi bile priložnostne proslave v vseh krajevnih skupnostih. Za organizacijo teh prireditev so seveda odgovorna vodstva krajevnih skupnosti, šole in kulturna društva. Osrednje praznovanje 900-letnice Ribnice naj bi bilo v začetku septembra, to je v času po počitnicah, ko v Ribnici prirejamo zdaj že tradicionalne sejme. Praznovanje naj bi potekalo teden ali deset dni. Začelo bi se z otvoritvijo Parka kulturnikov z ustrezno politi- čno manifestacijo, zaključilo pa z ribniškim sejmom, v katerega organizacijo bi morali letos privabiti širši krog ljudi. V času med obema prireditvama se bodo zvrstile številne kulturne in telesnokulturne manifestacije in prireditve. Želimo, da bi bil večji del kulturnega programa delo domačih kulturnih skupin in društev in prikaz razvejanosti domače amaterske kulturne poustvarjalnosti. Kulturne in druge prireditve v tem času naj bi ne bile samo v Ribnici, ampak po vseh krajevnih skupnostih in tudi delovnih organizacijah, kar bi dosegli z gostovanji domačih skupin v različnih krajih. Če je za našo 900-letnico preteklost tako značilno kulturno gibanje, moramo to doseči tudi v času osrednjega praznovanja. V tem obdobju naj bi izšla tudi kronika Ribnica skozi stoletja, ki bo prikazala zgoščeno ribniško preteklost in tudi pogled v prihodnost naših krajev. Ribniški 900-letnici bo posve-č ena tudi posebna številka Kronike, časopisa zgodovinskega društva Slovenije. Čeprav bodo praznovanja 900-letnice dosegla vrhunec v prvih septembrskih dneh, bodo v znamenju jubileja tudi vse ostale prireditve do konca leta. Posebno svečano bo treba pripraviti tudi praznovanje po- (Nadaljevanje na 2. str.) Z " X V skladu z določili 1. člena Pravilnika o podeljevanju priznanj občine Ribnica RAZPISUJE žirija za podeljevanje priznanj občine Ribnica sledeča priznanja in nagrade: 1. imenovanje za častnega občana 2. plaketo 26. marec 3. priznanje občine Ribnica 4. Urbanovo nagrado Podeljenih bo več priznanj in nagrad. Priznanja in nagrade so namenjene posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena. Predloge lahko posredujejo organizacije združenega dela in druge delovne in samoupravne skupnosti, družbenopolitične organizacije ter družbene organizacije in društva. Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji posredujejo žiriji za podeljevanje priznanj občine Ribnica pri skupščini občine Ribnica, Ribnica, Gorenjska cesta 3, najkasneje do 10. marca 1982. Žirija za podeljevanje priznanj ^ občine Ribnica RIBNICA 900 LET —RIBNICA 900 LET sameznih krajevnih praznikov, ki so letos povezani s 40-!etnico dogodkov iz NOB, ter praznovanja dneva mladosti ob 90-!et-nici Titovega rojstva. UO-Ietni-co gasilstva bomo posebej svečano počastili ne le v Dolenji vasi, pač pa tudi na občinskem nivoju. Politično obeležje našim praznovanjem bo dalo tudi obeleževanje pomembnih letošnjih političnih dogajanj pri nas: volitve delegatskih skupščin in kongresi zveze komunistov in drugih družbenopolitičnih organizacij. Konkretnejše programe in predloge, kaj in koliko lahko prispevajo h kvalitetni izvedbi praznovanja ribniškega jubileja, upoštevajoč tudi ostale jubileje in dogodke, morajo izdelati vse družbenopolitične organizacije, samoupravne in krajevne skupnosti, dobrodošli pa bi bili tudi predlogi in pobude iz delovnih organizacij (jubileji delovnih organizacij, posebni dosežki, načrti, otvoritve ipd.). Na osnovi čim širših razprav in številnih predlogov bomo v odboru lahko oblikovali še kvalitetnejši program praznovanj; tako kvalitetnega, kakršn ega zasluži častitljivi jubilej naše Ribnice. FRANCE GRIVEC Družbeni proizvod v občini — danes in pred dvajsetimi leti Stopnja rasti družbenega proizvoda je zelo pomembno merilo rasti proizvodnje, hkrati pa tudi rasti razpoložljivih sredstev za vse oblike porabe. Hitrejši industrijski razvoj v občini Ribnica, še posebno po letu 1970, je pogojeval tudi hitrejšo stopnjo rasti družbenega proizvoda, kar nam prikazuje naslednja tabela: Poprečne stopnje rasti družbenega proizvoda od 1960 do 1980 (nominalna stopnja) Analizirana makroekonomska kategorija je do 1967 v občini Ribnica zaostajala za republiško dinamiko družbenega proizvoda, v obdobju od 1968. leta pa po tempu rasti TABELA: močno prehitela republiško stopnjo rasti. Hitrejši vzpon družbenega proizvoda v občini v zadnjem desetletju daje realno osnovo za sklep, da je gospodarstvo občine že doseglo tisto kvaliteto in kvantiteto, ko lahko mobilizira mnoge do sedaj premalo izkoriščene proizvodne faktorje oz. rezerve v živem delu, naravnih bogastvih in drugo. Udeležba družbenega proizvoda občine Ribnica v slovenskem družbenem proizvodu je bila v letu 1960 0,42 %, v letu 1970 0,43 %, v letu 1980 pa že kar 0,63 %. Hitrejši razvoj v zadnjem desetletju nedvomno izhaja iz naglega spreminjanja ekonomsko-socialne strukture v ribniški občini. To nam podaja spremin- Obdobje SB Slovenija DP občina Ribnica DP I960 - 1967 18,2 16,9 1968 - 1874- 24,8 28,7 1975 - 198o 24,3 3o,3 Priznanje občine Ribnica Skupščina občine Ribnica bo tudi letos na slavnostni seji v počastitev občinskega praznika 26. marca na predlog žirije podelila več občinskih priznanj in nagrad zaslužnim posameznikom, organizacijam in skupnostim. Žirija bo svoj končni predlog izoblikovala na osnovi predlogov, ki jih bodo posredovale posamezne organizacije združenega dela, delovne in samoupravne skupnosti in družbenopolitične ter družbene organizacije. Občinska priznanja se podeljujejo zaslužnim občanom ter drugim zaslužnim osebam in organizacijam za posebne uspehe v prizadevanjih za gospodarski, obrambni, kulturni, športni, samoupravni in politični razvoj ter družbeni napredek občine. Za častnega občana je lahko imenovana oseba, ki ima posebne zasluge za napredek in razvoj ožje, pa tudi širše družbenopolitične skupnosti. Plaketo 26. marec se podeljuje posameznikom ter organizacijam in skupnostim za pomembne dosežke in aktivnosti na področju razvoja SLO in družbene samozaščite ter vsem tistim, ki s svojim delom in aktivnostjo ohranjajo tradicije naše revolucije. Urbanovo nagrado se podeljuje posameznikom ter organizacijam in skupnostim za pomembne dosežke na kulturnem in športnem področju. Priznanje občine se podeljuje posameznikom ter organizacijam in skupnostim za pomembne dosežke na gospodarskem in ostalih področjih. Osnovnim predlagateljem s tem posredujemo podrobnejše kriterije za izbor možnih kandidatov — prejemnikov enega izmed občinskih priznanj oziroma nagrad. Žirija za podeljevanje priznanj občine Ribnica janje vrednosti in strukture družbenega proizvoda po sektorjih dejavnosti, kot je prikazano v tabeli in grafikonu. TABELA: Obrt in komunala sta deljena na pol zaradi razvrstitve v sekt. Po letu 1975: primarni sektor: kmetijstvo, ribištvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo terciarni sektor: promet in zveze, trgovina, gostinstvo, turizem, stanov .-komunalna dejavnost, finance in druge posl. storitve, zdravstvo in socialno varstvo. Občina Ribnica je po letu 1961 spremenila svoj gospodarski profil iz pretežno kmetijskega v industrijski. Leta 1961 sta kmetijstvo in gozdarstvo (primarni sektor) prispevala 50,7 % celotnega družbenega proizvoda v družbenem in zasebnem sektorju, leta 1970 še 25,4%, v letu 1980 pa le še 12,2%. Obratno pa so bili industrija, gradbeništvo in proizvodna obrt (t. j. sekundami sektor) v letu 1961 udeleženi v skupnem družbenem proizvodu 30,7, leta 1970 s 56,6, leta 1980 pa z 67,5 %. Industrija prispeva v občini Ribnica v zadnjem obravnavanem letu 70 % družbenega proizvoda sekundarnega sektorja in 58 % celotnega družbenega proizvoda. V Sloveniji sta ta dva deleže 75 % in 46 %. Delež terciarnega sektorja se Vrednost in struktura družbenega proizvoda po sektorjih dejavnosti Sektorji po letih SR Slovenija DP 10b Str. občina DP 105 Ribnica Str. Primarni sektor lyei 9o4 16,2 15.550 5o,7 197o 2.461 9,6 27.709 25,4 ly8o 15.975 6,4 192.978 12,2 Sekundami sektor 1^61 5.457 61,8 8.o7o 50,7 197o 15.012 58,8 61.744 56,6 198o 155.690 61,4 l.o66.7o7 67,5 Terciarni sektor ly61 1.226 22,0 4.900 18,6 197o 8.08I 51,6 19-620 18,0 1^8o 80.724 52,2 520.515 2o,5 Skupaj 1961 5.567 loo,o 26.3oo 100,0 197o 25.554 loo,o 109.075 loo,o 1980 250.588 loo,o I.580.000 100,0 Opomba: Do vključno 1975: primarni sektor: kmetijstvo in gozdarstvo sekundarni sektor: industrija, rudarstvo, gradbeništvo, obrt terciarni sektor: promet, trgovina, gostinstvo, turizem, komunalna dejavnost je v zadnjem letu v ribniški občini povečal zaradi odprtja blagovnice v Ribnici. Gostinstvo, turizem in druge dejavnosti v terciarnem sektorju, ki so namenjene predvsem za zadovoljevanje človekovih osebnih potreb, pa še močno zaostajajo za republiškim poprečjem. RIBNICA 900 LET —RIBNICA 900 LET TABELA: Gibanje družbenega proizvoda in njegova struktura ka- žeta, da je ribniško občino po letu 1968 zajel proces industrijskega razvoja. Ribniško gospodarstvo je temeljito spremenilo svojo strukturo. Ta sprememba je potekala hitreje kot v repub- liškem poprečju. Terciarne dejavnosti izven prometa in trgovine pa še vedno zaostajajo. ALOJZIJA ZAKRAJŠEK, dipl. oec. KLJUČNO VPRAŠANJE Izvoz lani in letos presegel svoj plan za 12 %. Z doseženim izvozom na konvertibilno področje smo v občinski bilanci pokrili celoten uvoz, ki je znašal 181.764 tisoč din in je bil za 18 % nižji kot v letu 1980. V celotnem izvozu je z 12.331 tisoči din udeležen tudi uvoz opreme in rezervnih Ind. Od tega v tisoč din Izvoz red. 81 na konver- Indeks De lovna organ. skupaj real. 82 tibilno p. 1981/1980 RIKO 529.634 195 26.857 63 EUROTRANS DONIT TOZD Pletilnica 105.231 135 105.231 135 Sodražica 48.869 127 37.698 113 INLES 34.467 57 34.467 57 ITPP 32.719 95. 32.719 95 TOZD TRIM Sodražica TOZD Tekstilna tovar. 5.565 110 5.314 105 Jurjeviča SLOVENIJALES—Zič. 4.599 666. 2.061 299 TOZD Ribnica 972 3,8 — — SKUPAJ 761.876 150 236.632 110 Izvoz so nosilci zunanjetrgovinske menjave v ribniškem gospodarstvu v letu 1981 dosegli v višini 761.876 tisoč din, od tega na konvertibilno področje 236.632 tisoč din. K temu rezultatu so posamezne organizacije združenega dela prispevale toliko: Na konvertibilnem področju je največjo vrednost realiziral Eurotrans s svojimi storitvami, nadalje TOZD Pletilni ca iz Sodražice, Inles, ITPP in RIKO. RIKO je lani izvozil za 502.777 tisoč din na khrinško območje, kar je za 120 % več kot v letu 1980 in s tem celo delov za investicijsko vzdrževanje. Planska predvidevanja gospodarstva so procentualno takšna: Realiziran uvoz je močno izpod plana predvsem zaradi ne- IZVOZ — Skupaj konvertibila kliring UVOZ — skupaj konvertibila kliring 96% 90% 99% 63% 60% ni indeksa realizacije uvoza opreme in rezervnih delov za investicijsko vzdrževanje, ki je bila planirana v znesku 82.048 tisoč din, realizirana pa le v višini 12.331 tisoč din (15 %). Izpad je nastal v delovnih organizacijah Eurotrans, Inles in TOZD Tekstilni tovarni Jurjeviča. V letu 1982 ribniške izvoznice planirajo doseči 966.892 tisoč din izvoza, kar je za 27 % več kot v letu 1981. Istočasno pa predvidevajo izboljšati regionalno usmeritev z 69 % poras- tom izvoza na konvertibilno območje na klirinšk o pa naj bi se izvoz povečal le za 8 %. Uvoz naj bi po predvidevanjih močno porastel ter dosegel 298.992 tisoč din ali 64 % več kot v letu 1981. Še vedno pa bo po planskih predvidevanjih delovnih organizacij vrednost uvoza pokrita z vrednostjo izvoza na konvertibilo s 134 %. Planski podatki so obetavni,#njena realizacija pa močno zaželena. ALOJZIJA ZAKRAJŠEK, dipl. oec. VSEM PRIZADEVANJEM NAVKLJUB — Fantje, kaj pa, če bi eden pogledal, če ni morda v koreninah kaj narobe, da tako hitro raste RIBNICA 900 LET—RIBNICA 900 LET z \ Izgube avtomobilskih družb Strokovnjaki ameriške avtomobilske industrije predvidevajo, da bodo imeli trije naj večji ameriški proizvajalci motornih vozil v tretjem letošnjem četrtletju skupno 600 milijonov dolarjev izgub in da imajo tudi slabe možnosti za izboljšanje rezultatov v zadnjem trimesečju. Sicer je doslej podatke objavila samo American Motors Corp, vendar že zdaj računajo, da znašajo izgube družbe Ford okoli 300 milijonov dolarjev, družbe Chrysler Corp. pa 200 milijonov dolarjev. V primerjavi z lanskim tretjim četrtletjem, ko so izgube znašale celo 1,6 milijarde dolarjev, je bilo letošnje poslovanje od juhja do septembra ven-darle ugodnejše._________ Pred kongresi ZKS in ZKJ Priprave na IX. kongres Zveze komunistov Slovenije in XII. kongres ZKJ so v polnem teku in tečejo po vnaprej sprejetem programu. Kongresi ZKS in ZKJ, ki so pred nami, bodo prvič po vojni potekali brez dveh velikanov delavskega gibanja Josipa Broza Tita in Edvarda Kardelja. V času med VIII. in IX. kongresom Zveze komunistov Slovenije ter med XI. in XII. kongresom ZKJ sta umrla tov. Josip Broz Tito in E. Kardelj, tvorca naše revolucije, graditelja socialističnega samoti pravljanja in neuvrščene politi ke. Naše delavsko gibanje je neločljivo povezano s Titom in Kardeljem, ki sta z vizionarsko sposobnostjo utemeljila teorijo in prakso uspešnega boja jugo- slovanskih narodov in narodnosti ter delavskega razreda za razvoj samoupravnih socialističnih družbenih odnosov. Tako je to obdobje terjalo odločilno uveljavljanje odgovornosti komunistov, vseh subjektivnih sil in celotnega političnega sistema za kontinuirano uresničevanje revolucionarnih ciljev delavskega razreda Jugoslavije — to je razvoj socialističnega samoupravljanja, utrjevanja bratstva in enotnosti narodov in narodnosti ter zagotavljanje trdnosti in neodvisnosti samoupravne federativne Jugoslavije. V nepolnih treh desetletij smo izoblikovali in uveljavili samoupravne odnose, kakršni Deveti kongres Zveze komunistov Slovenije bo priložnost za to, da temeljito ocenimo, kaj smo v zadnjem obdobju dosegli, pa tudi, česa nismo uresničili, ter za to, da se na njem dogovorimo za naše nadaljnje naloge. RIBNICA 900 LET —RIBNICA 900 LET ustrezajo razmeram in potrebam razvoja socializma v naši družbi. Našli smo odgovore na številna odprta temeljna vprašanja in dileme našega časa, v katerem postaja socializem svetovni proces. Izoblikovali smo družbenoekonomske odnose in institucionalne rešitve, izmed katerih so se mnoge že uspešno uveljavile v neposredni praksi. Naša poglavitna moč je v sposobnosti za obvladovanje in premagovanje protislovij v materialnem in družbenem razvoju, v revolucionarni usmeritvi h konkretnemu osvobajanju človeka. V tem je vir ustvarjalnosti in dinamičnosti našega delovnega človeka, naše družbe in njenih subjektivnih sil, ob katerih se razbijajo vsi poskusi onemogočanja in zaviranja tega procesa. V tem je mobilizacijska, pre-obrazbena moč našega boja za nove družbene odnose. V praksi dokazujemo prednosti neposredne oblasti delovnih ljudi in odnosov socialistične samoupravne demokracije pred drugimi političnimi sistemi, ne samo buržoaznimi, ampak tudi socialističnimi, ki temelje na raznih oblikah monopola lastnine in upravljanja, zaradi česar jih že dolgo pretresajo globlje ekonomske, družbene in moralne krize, značilne za sodobni svet. Socialistično samoupravljanje je z dohodkovnimi odnosi na podlagi družbene lastnine proizvajalnih sredstev kot svojega družbenoekonomskega temelja odprlo nove razvojne procese na poti k družbeni osvoboditvi delovnega človeka. Ustvarilo je pogoje za razvoj in uveljavljanje kvalitetno novih demokratičnih in humanih odnosov med delavci v združenem delu oziroma med vsemi delovnimi ljudmi v družbi. Kongresi Zveze komunistov Slovenije in ZKJ, na katere se pripravljajo vsi člani Zveze ko-., munistov, bodo nedvomno pomemben dogodek tako za Zvezo komunistov kot za celotno družbo. Kongresi bodo morali nakazati smernice za nadaljnje kontinuirano delovanje ZKS in ZKJ ter za kontinuiran smernice za nadaljnje kontinuirano delovanje ZKS in ZKJ ter za kotinuiran razvoj družbenopolitičnega sistema. Vsi komunisti smo čvrsto odločeni, da nadaljujemo delo Tita in Kardelja. Le tako bomo izkazali spoštovanje njima in njunemu delu. Poglavitna naloga pa je utrj,e vanje samoupravljanja, bratstva ter enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Socialna varnost delavcev Stališča in usmeritve 3. kongrence Zveze sindikatov Slovenije o vlogi in nalogah sindikatov pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike in zagotavljanja socialne varnosti delavcev nam razgrnejo široko paleto vprašanj in dilem s področja socialne problematike. Pri obravnavi tega gradiva smo prišli do zaključkov, da smo bili v sindikatih premalo ustvarjalni, zato se strinjamo, da je uveljavljanje učinkovite socialne varnosti delavcev ena temeljnih nalog sindikatov. Prav tako se strinjamo s stališči za 3. konferenco, da mora biti celotna socialna politika naravnana tako, da bo spodbujala povečanje posamične in družbene produktivnosti dela in podpirala takšno delitev ustvarjenega dohodka na posamezne oblike porabe, ki bo zagotavljala krepitev materialne osnove dela in s tem ekonomsko in socialno varnost delavcev. To se nanaša na uspešno uresničevanje sistema družbenega planiranja. Zato dajemo tolikšno pozornost družbenemu planiranju in njegovi realizaciji. Se danja gospodarska nestabilnost, ki se kaže zlasti v hitri rasti cen in življenjskih stroškov, povzroča resne motnje v proizvodnji in ustvarjanju dohodka ter zmanjšuje učinkovitost gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Zaradi tega upada življenjski standard delavcev. To posebno občutijo delavci z nizkimi OD, precejšnje število upokojencev in prejemniki socialne pomoči. Zato je v tem času boj za večjo gospodarsko stabilnost in hitrejšo gospodarsko rast temeljni življenjski interes delavskega razreda. Delitev po delu je bistvena materialna in moralna spodbuda delavcev za povečanje produktivnosti dela in smotrno gospodarjenje z družbenimi sredstvi. To pa je tudi edina stvarna podlaga za povečanje osebnega in družbenega standarda delavcev. Pri tem imamo pri nas še veliko rezerv, saj ugotavljamo, da dejansko delamo le 4,5 do 5 ur dnevno. Tu nas čaka še veliko dela, predvsem pa je treba povečati delovno zavest v sleherni delovni organizaciji in delovni skupnosti. Delimo mnenje s stališči za 3. konferenco, da je učinkovitost delovanja celotnega delegatskega sistema odvisna predvsem od razvitosti samoupravnih odnosov v tozdu. Zato se bodo morale 00 ZS v tozdih kar najbolj prizadevati za krepitev samoupravljanja in za uveljavljanje delgjegatskih odnosov, za kandidiranje in izvolitev najboljših in družbeno najbolj aktivnih delavcev za delegate ter za njihovo usposabljanje za obveščanje in usmerjanje, da bodo lahko uspešno zastopali interese delavcev. Povezovanje družbenega dela s krajevno skupnostjo ni zadovoljivo. Krajevna skupnost je namreč tista temeljna družbena skupnost, kjer se vse bolj usklajujejo in uresničujejo interesi delavcev in občanov ter zagotavlja njihova socialna varnost. Treba je okrepiti neposredno povezovanje delegacij tozdov z delegacijami krajevnih skupnosti za oblikovanje čimbolj enotnih stališč. Občinski svet Zveze sindikatov bo v bodoče temu posvetil večjo skrb. V zvezi z zaposlovanjem si bomo sindikati prizadevali za takšno politiko zaposlovanja, ki bo vsaj v drugi polovici tega srednjeročnega obdobja temeljila na povečanju produktivnosti dela, rasti realnega dohodka in krepitvi materialne podlage združenega dela. Zavzemali se bomo za omejevanje režijskega in še posebej administrativnega dela. Sindikati se bomo prav tako z avzemali za omejevanje zaposlovanja upokojencev in podaljševanja delovnega razmerja pri tistih, ki imajo pogoje za upokojitev. Posebej pa se zavzemamo za omejevanje nadurnega dela in dela po pogodbah. Pri zaposlovanju morajo imeti prednost mladi in strokovno usposobljeni iskalci zaposlitve in tisti, za katere je to vprašanje življenjskega pomena. Sindikati si moramo vztrajno prizadevati za boljše zdravstveno varstvo delavcev v združenem delu. Sem sodijo: urejeno delovno okolje, zdravstveni pregledi, usposabljenost za ravnanje s stroji itd. Prepogosta odsotnost delavcev z dela zaradi bolezni kaže ne le zdravstveno stanje delavcev, delovne pogoje in uspešno zdravstvene dejavnosti. temveč tudi odnos do dela in delovne discipline. Žal imamo s temi problemi opraviti tudi v naših delovnih organizacijah. Posebna skrb mora veljati varstvu invalidov. Gre tudi za pravilen odnos do invalidov, za ohranjenje njihove delovne sposobnosti. Gre, skratka, za človeški odnos do invalidov v delovnem razmerju in do invalidov nasploh. Sem štejemo tudi duševno prizadete otroke, za katerih usposabljanje bo morala naša družba posvetiti še večjo skrb. Sindikati so še posebej odgovorni za to, da združeno delo in celotna družba spoznata, da je zagotavljanje varnega dela ena bistvenih sestavin današnjega vsakdajnika. Krepiti moramo odgovornost vsakega delavca za varno delo in lastno zdravje oziroma varnostno zavest. Urejena prehrana med delom omogoča dobro počutje delavcev. Zal nimajo vsi delavci možnosti, da bi se hranili v obratih dmžbene prehrane. Zato si bomo prizadevali, da bo omogočeno čimvečjemu številu delavcev prejemanje toplih obrokov hrane. Problematika pokojninsko— invalidsega zavarovanja delavcev je predmet širokih razprav med delovnimi ljudmi. Predvsem ljudi zanima, kako bo s predčasnim upokojevanjem. Predlog zveznega zakona o pokojninskem zavarovanju dopušča možnost predčasnega upokojevanja delavcev s 35 leti delovne dobe in 55 let starosti, ženskam pa s 30 leti delovne dobe in 50 let starosti, seveda pa je pokojnina za določen odstotek zmanjšana. Sindikati v naši občini podpiramo možnost uveljavitve predčasne upokojitve, ker menimo, da bi s tem omogočili predčasno upokojevanje povojne generacije, ki je na svojih plečih nosila največje breme obnove. Ocenjujemo, da bo 3. konferenca Zveze sindikatov Slovenije prinesla sveži veter za bolj poglobljeno razreševanje socialne problematike v organizacijah združenega dela in delavskem razredu nasploh. To pa je tudi namen 3. konference ŽSS, ki bo 5. in 6. februarja v Ljubljani. KO. ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiB^ i Dopisujte v REŠETO — i i pričakujemo novice in | | prispevke tudi iz vašega I E kraja! Smmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimš RIBNICA 900 LET —RIBNICA 900 LET Sindikati polagajo obračun svojega dela V tem času se vrste občni zbori osnovnih organizacij Zveze sindikatov. Začeli so se 15. januaqa, zaključili pa se bodo konec februarja. Na občnih zborih sindikati delajo obračun dvoletnega delovanja ter sprejemajo usmeritve za delovanje v prihodnje. Najpomembnejše naloge osnovnih organizacij Zveze sindikatov so, da politično organizirajo delavce za uresničevanje samoupravljanja v TOZD, delovnih skupnosti in v vseh oblikah njihovega povezovanja, to pa so zlasti samoupravne odločitve v zvezi z ustvarjanjem dohodka in njegovim razporejanjem ter tudi z delitvijo osebnih dohodkov. Zelo pomembna so tudi vprašanja delovnih in življenjskih razmer ter drugih vprašanj socialne varnosti. O socialni varnosti bo tekla beseda na 3. konferenci slovenskih sindikatov, prav tako pa o tem razpravljajo na občnih zborih 00 ZS. Pomembno je, kako osnovne organizacije Zveze sindikatov na občnem zboru ocenjujejo uresničevanje planskih nalog tozda oziroma delovne skupnosti, kako se uveljavlja načelo delitve po delu in rezultatih dela, kakšno je varstvo pri delu in zdravstveno varstvo itd. Na občnem zboru bi morali oceni- ti, kako deluje osnovna organizacija Zveze sindikatov, koliko so člani — to pa so vsi delavci vključeni v delo sindikata. Kako člani sindikata sodelujejo pri sprejemanju stališč in sklepov osnovne organizacije. Oceniti moramo delovanje sindikalnih skupin, skratka gre za celovito oceno, na podlagi katere moramo izdelati usmeritve za bodoče delo. Za dober potek občnega zbora se je treba pravočasno in temeljito pripraviti. Tu so v prvem planu kadrovske priprave. Od dobre izbire kadrov za nov izvršni odbor osnovne organizacije Zveze sindikatov zavisi, ali bo delo sindikata dobro ali pa bo životarilo. Tega so se zavedli v večini osnovnih organizacij ZS in kadrovskim pripravam posvetili vso pozornost. To nam potrjujejo tudi prvi že opravljeni občni zbori. Prve so opravile občne zbore osnovne organizacije ZS Rikost-roj, Rikomag in delovna skupnost skupnih služb RIKO Ribnica. Brez olepševanja lahko trdimo, da je sindikat v RIKO odigraval in odigrava zelo pomembno vlogo pri vseh odločitvah, ki se tičejo delavcev. Saj dejansko nobena zadeva ne gre mimo sindikata. Dobro sodeluje z organi samoupravljanja. Delavci imajo zaupanje v svoj sin- dikat, posebno zato ker stališče sindikata pred vsakim pomembnim odločanjem veliko velja. Tudi občni zbori Rikotovih osnovnih organizacij ZS so pokazali kvaliteto opravljenega dela, kar daje trdno osnovo za uspešno delo tudi v bodoče. Z nastopom pevskega zbora Vitra, ki je ubrano zapel več pesmi, so vsebino občnega zbora še obo-gatiU. Podelili so tudi jubilejne nagrade. O delavcih, ki predstavljajo delovno enoto Nadzorništvo proge Ribnica, slišimo malokdaj. Pa vendar ti ljudje opravljajo odgovorne naloge pri rednem vzdrževanju železniške proge. Njihovo delo je na prostem, zato so izpostavljeni vsem vremenskim neprilikam. O teh in drugih vprašanjih so razpravljali na nedavnem občnem zbo-m sindikalne organizacije. Razveseljiva je ugotovitev, da so se v zadnjem času tudi za te delavce, večina je iz drugih republik, delovne in življenjske razmere izboljšale. Na občnem zboru osnovne organizacije ZS TOZD,,Pletilnica” Sodražica so ugodno ocenili delovanje sindikalne organizacije. Odkrito so govorili o težavah, ki so jih spremljale med letom zaradi pogostega pomanjkanja žice, ki je njihova osnovna surovina za proizvodnjo. Toda kljub temin drugim težavam so poslovno leto 1981 ugodno zaključili. V delovnih usmeritvah so zapisah še odločilnejšo vlogo sindikata na vseh področjih dejavnosti. Takšno vlogo je odigraval tudi doslej, zato ima med delavci velik ugled. Tudi na tem občnem zboru so združili delovni del občnega zbora s kulturnim programom. Nastopili so so-draški tamburaši, ki pod vodstvom Janeza Lesarja dosegajo vse večje uspehe. Resnično jih je užitek poslušati. Rekli smo že, da bo večina občnih zborov osnovnih organizacij v mesecu februarju. Takrat bodo že tudi znani poslovni rezultati poslovanja v preteklem letu. Zato bo nedvomno tekla razprava na občnih zborih o rezultatih gospodarjenja ter o uresničevanju gospodarske stabilizacije. Občni zbori sovpadajo z volilnimi opravili pred bližnjimi volitvami v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Tudi tu so sindikati v združenem delu najbolj angažirani. De la za sindikate je torej veliko. Z združenimi močmi ga bomo uspešno opravili. K. O. Vzgoja — skupno delo staršev, družbe in šole Spoštovani starši in občani! Menim, da je prav, da poleg vseh drugih informacij v našem glasilu podamo tudi rezultate vzgojno-izobraževalnega dela v 1. polletju šolskega leta 1981/82 na osnovni šoli dr. France Prešeren Ribnica. Iz šole v Loškem potoku V prvem polletju šolskega leta 1981/82 je osnovno šolo dr. Anton Debeljak v Loškem potoku obiskovalo 188 učencev, 95 dečkov in 93 deklic. Učni uspeh ob polletju znaša 90,67%, kar pomeni, da ima 18 učencev eno ali več negativnih ocen. Enake rezultate je izpričevalo tudi prvo ocenjevalno obdobje, vendar se je spremenila razporeditev negativnih ocen po posameznih razredih. Poprečna ocena ob polletju je 3,09. Naj-prizadevnejši so bili učenci od 1. do 4. razreda, učenci 7a razreda in deloma tudi tisti v osmem razredu. Učenci 5. in 6. razredov so svoj učni uspeh precej poslabšali. B. Z. Uspehi, ki jih v posameznih obdobjih ugotavljamo, so rezultat skupnega dela staršev, družbe in šole. Vzgoja danes ne pomeni le oblikovanja otrok, usposabljanja mladega rodu, zavestnega in načrtnega ter organiziranega vplivanja na mlado generacijo, temveč je smotrna družbena dejavnost, katere vsebina je oblikovanje novih pokolenj v razvoju. Vzgoja danes ni več oblikovanje le ene ali druge oblike človekovega doživljanja in dejavnosti (umska, estetska, moralna vzgoja itd.), temveč je oblikovanje človeka kot biopsi-hosocialne celote. Vzgoja danes vedno bolj vklučuje v obseg svojih nalog tudi raznoliko razvojno in življenjsko svetovalno pomoč otroku. Vzgoja nehava biti le „agencija” za boljše in donosnejše poklice ter boljša delovna in družbena mesta, temveč je predvsem posredovalka in oblikovalka temeljnih življenjskih vrednot. Vzgoja danes mora prenašati etos z generacije na generacijo. Temeljni problem vzgoje danes ni več, kako ustvarjati velike ljudi, temveč kako ustvariti veliko družbo. Smoter vzgoje danes ni le oblikovanje ozko in togo vzgojenega človeka, temveč usposobitev človeka, da bo znal iz množice idej in stvari sodobnosti odbirati tiste, ki mu bogatijo osebnostni razvoj in mu gradijo mostove do sočloveka in družbe, v kateri živi in dela. Vsa ta temeljna razmišljanja so me vodila v 34 letih dela na ribniški šoli, povezovale so celo- ten pedagoški zbor in vse dejavnike zunaj šole. V vseh teh letih smo dosegali pomembne delovne uspehe. Zgradili smo novo šolo, uvedli kabinetni pouk, pridobivali nove strokovne delavce, izvajali številne vsebinske in organizacijske reforme. Med prvimi v Sloveniji smo organizirali malo šolo, dopolnilni in dodatni pouk, razvijali širši program dela šole s številnimi interesnimi dejavnostmi, organizirali podaljšano bivanje in lani tudi celodnevno šolo na naši podružnici Dolenja vas. Vzgojnoizobraževalni uspehi so se stalno izboljševali, osip pa se je zmanjšal na minimum. Delo na razredni in predmetni stopnji ter pedagoški pristop so se integrirali v pravi pojem enotne osnovne šole, ki skrbi in razvija slehernega učenca. Metodično - pedagoška prizadevanja napredne šole so našla potrditev v celotnem delu šole. Naravnanosti na: — doživljanje uspehov učencev, RIBNICA 900 LET — RIBNICA 900 LET — sproščanje ustvarjalne aktivnosti, — samostojno razsojanje in skupno odločanje je pritegnila večino nekdanjih in sedanjih učencev. Šola se ni uveljavila le kot vzgojnoizobraževalna ustanova, temveč tudi kot poseben dejavnik družbenega, političnega in kulturnega življenja v okolju. Vse to ogromno delo ne bi zmogli, če ne bi v vsem času dobivali podpore in pomoči delovnih ljudi šolskega okolja. Povezoval nas je skupen cilj: delati ' čim boljše in čim bolj uspešno. Ob mojem odhodu v pokoj bi se rada iskreno zahvalila vsem staršem, občanom, delavcem v organizacijah združenega dela, družbenopolitičnim delav- cem, občinski skupščini in pripadnikom JLA. Zahvala naj posebej velja vsem tistim, ki ste delali v svetu šole in svetih staršev ter tako aktivno prispevali k reševanju nalog za razvoj in napredek šole. Čas, v katerem živimo, je nagel in nemiren. Včasih ima človek občutek ali pa izgovor, da si ljudje ob preobilici dela ne utegnemo več pozorno pogledati v obraz. Ob nemirni poti življenja in dela pa so vendarle mejniki, ki ustavijo naše prehitevajoče korake, mejniki, ki nas obvezujejo, da se ustavimo, razmislimo o sopotnikih in sebi ter damo pameti in srcu besedo. Ob iskreni zahvali vsem naj v bodoče, da bo ostala primer PREGLED USPEHA V I. POLLETJU ŠOLSKEGA LETA 1981/ö2 Centralna šola Ribnica Raz- Število Izdelalo % uspel red učencev l.a 28 b 28 v 1. poli. se ne ocenjuje c 28 2.3 26 24 92,4 b 27 26 96,3 c 26 25 96,2 SK. 2 79 75 94,94 3.3 27 27 100 b 27 27 100 c 25 23 92 SK.3 79 77 97,47 4a 29 29 100 b 28 28 100 c 29 29 100 SK.4 86 86 100 2.-4. 244 238 97,50 5a. 28 24 85,7 b 28 23 82,1 c 27 23 85,2 d 26 24 92,3 SK.5 109 94 83,48 6.3 25 24 96 b 28 26 92,9 c 27 25 92,6 d 27 24 83,9 7a. 32 27 84,4 b 33 29 87,9 c 31 30 96,8 d 32 27 84,7 SK.7 128 113 88,28 8a. 28 26 92,9 b 27 24 88,9 c 31 24 77,4 d 30 27 90 SK.8 116 101 87,07 5.-8. 460 407 88,48 2.-8. 704 645 91,62 bo izrečena še želja. Dobro in še boljše sodelovanje s šolo tudi dobre pedagoške prakse, da ostane nadvse čisti studenec. Id s svojo bistro studenčnico -vzgojo - nikdar ne usahne! MILENA BOROVAC Podružnična šo la Dolenja vas (celodnevna šola) Raz- Število red učencev izdelalo % uspeha 1. 22 se v 1. poli. ne ocenjuje 2. 20 20 100, 3. 15 15 100 4. 20 20 100" 2.-4. 55 55 100 Podružnična šola Sušje Ra z- Število red učencev Izdelalo % uspeha 1. 15 se v 1. poli. ne ocenjuje 2. 15 15 100 3. 13 13 100 4. - - - 2.-4. 28 28 100 Razredna stopnja (CŠ + PŠ) 327 321 98,17 Predmetna stopnja (CŠ) 407 88,48 Celotna šola (CŠ + PŠ) 787 728 92,50 Uspeh v I. poli. je dober v — Ce vam je čevelj všeč, pa če bom do konca leta dobil reprodukcijski material — vam lahko dobavim pa še desnega RIBNICA 900 LET — RIBNICA 900 LET Kipar Aladar Zaharijaš: SPOMENIK SIMBOLIZIRA RIBNICO Ob letošnjem občinskem prazniku bo konec marca odkrit že decembra najavljeni spomenik 40-letnici vstaje in ustanovitve 1. ribniške čete, delo kiparja Aladarja Zaharijaša iz Ljubljane. O nagibih, ki so nas vodili pri uresničevanju zamisli o tem spomeniku, smo že pisali. Poudarimo lahko le to, da se je sosnovna zamisel — simbol vstaje, revolucije, borbe, tudi stoletnega revolucionarnega in borbenega vrenja v naših krajih — povsem posrečila in da smo kip glede na njegovo razgibanost in izgled že v osnutku poimenovali „Eksplozija’. Kipar ustvarja že od začetka oktobra v prostorih delovne organizacije Riko ob izdatni pomoči posameznih služb, oddelkov in delavcev. Spomenik je sedaj že gotov, potrebno ga je le še zaščititi proti tji in bo v celoti pravočasno nared. Med delom se večkrat videvava in pogovor vedno steče o umetnosti, še posebej o umetnikovem delu pri nas. Pove, daje z zanimanjem sprejel že prvotno zamisel o večjem obeležju, ki se je porodila v naših razgovorih na srečanju likovnikov v Ribnici leta 1980. Z veseljem je sprejel konkretnejšo pobudo sredi lanskega leta, ko je tudi pri nas dozorela zamisel o postavitvi obeležja jubilejem revolucije. O osnovnem motivu in ideji spomenika smo se dogovorili že v Ribnici, kipar pa je našo zamisel po svoje preoblikoval in ji dal konkretnejšo podobo. Sam pove, da je hotel sprva ustvariti nekaj abstraktnega. , Prepričali ste me. da bi v vaše okolje taka stvar ne sodila povsem. Tudi popolnemu realizmu se nisem podredil, pač pa sem uspel dati železu dovolj zgovorne oblike, oblike, ki govore.” Doslej še nikdar ni ustvarjal tako velike stvari. Po drugi strani pa ga delo in oblikovanje v železu privlači, saj se s tem ukvarja že dolgo. Železo tudi ni gnetljivo kot glina in je način oblikovanja povsem drugačen, zahteva pa tudi pomoč strokovnih varilcev in oblikovalcev železa. Ustvarjanje takega dela traja dolgo. Mnogi v Riku pravijo Zaharijašu kar naš umetnik, saj tokrat ustvarja tu že drugič. Za posamezne dele spomenika (glave, roke ipd.) je moral napraviti posebne osnutke, da so lahko pripravili primeren material in ga oblikovali že v pripravljanju. „Ko smo se dogovarjali o delu, ste mi dali osnovno zamisel in idejo spomenika,“ pravi. „Moja stvar je bila, kako to idejo oblikovati in ji dati ustrezno podobo. S spomenikom sem hotel simbolizirati vstajo, upor, borbo, tudi stoletno zgodovino Ribniške doline, hotel sem simbolizirati vse, kar se v teh krajih dogaja - kulturo, kmetijstvo, domačo obrt, delo, borbo . .. Spomenik predstavlja pet človeških figur, ki predstavljajo: kurirja s puško (revolucija in borba), kmeta, kije tudi rešetar in lončar, moškega s knjigo (kultura), v ozadju pa sta starejši partizan in ženska, katerih uporno dvignjene roke simbolizirajo vstajo in zmago. Spredaj v spodnjem delu so še rešeta in Ion če vina, simboli domače obrti in narodopisne preteklosti Ribnice.’ Spomenik bo visok približno štiri metre, višino pa bo poudaril še približno meter visok podstavek. Širok je okrog tri metre. V temelju je spomenik ozek in se kot eksplozija širi po vrhu, kar simbolizira moč, rast, razvoj, širino in veličino. Vse figure stoje frontalno, ker je spomenik narejen za postavitev na zelenici med parkirnima prostoroma blagovnice in restavracije. Ta prostor bo zelo lepo dopolnjeval. F. GR1VEC SPOSOJENO OD Z LATO USTA Ljudem, ki hodijo v volilne šole, naj za volitve dam v premislek tole: ko na zadružni so kmetiji odločili in so hlevarju drugo delo določili, hlevar se znašel je, ker bi! je bistre glave, zapusti! je prašiče in je krmi! krave.. . ČRNO MLEKO (Humoreska) V_____________________________/ Minili so časi, ko so se ljudje grebli za službena potovanja. Če si že primoran, greš z vlakom ali avtobusom, kajti le tako nekaj prihraniš. Seveda, usluge so dandanes drage, posebno še usluge deklet posebnih poklicev. Dolfe Vesel rta ta zadovoljstva in usluge še pomislil ni. Doma je pustil nadvse ljubko in mlado ženo v tretjem mesecu zakona in osem nosečnosti. Zvesti Dolfe bi rajši sebi pregriznil naramnice, kakor pa prevaral ženo v takem stanju Nekega večera na službenem potovanju Dolfe sedi v jedilnici in se baše s pečenim puranom, ko ga zmoti hotelski vratar in mu izroči telegram Dolf ga s tresočo roko odpre in prebere. , Danes si postal oče sinčku, težkemu 3,80 kg, tvoja Hilda. ” Skopušni Dolfe Vesel je takoj počastil celo restavracijo, v kateri je bilo na njegovo srečo samo pet ljudi. Naslednje dni je z vso naglico opravil delo, ki mu je bilo zaupano na tem službenem potovanju in se zvečer z vlakom odpravil domov. Tu se je ves drhteč od pričakovanja in ponosa vrgel ženi v naročje. V zibki poleg postelje je zajokal prvorojenec. Dolfu je zastal dih. Kako tudi ne, ko pa je bil njegov težko pričakovani sin popolnoma črne polti. Dolfe grenko pogoltne slino, se zbere in ženi postavi vprašanje: „Komaj čakam da mi vse to razložiš!” Ona pa, kakor da res komaj čaka, reče: „ Veš, dragi, ko se je rodil, je bil popolnoma bel. Jaz pa nisem imela dovolj mleka, zato sem morala poiskati dojiljo. Poznala sem samo eno; ta je bila črnka. No in tako, dragec, je tvoj sin od njenega mleka počasi postal črn. ” Pojasnilo se mu je zdelo logično in Dolfe je bil z njim kar zadovoljen. Veselje se je vrnilo r hišo Veselovih in oče Dolf se je spomnil na svojo mamo. Vzel je kos papirja in napisal pismo: „Draga mama postala si babica. Naš prvorojenec je končno prišel na svet. Ko prideš k nam, da ga vidiš, se ne ustraši preveč. Veš, morali smo najeti črnko za dojiljo in od njenega mleka je moj sin postal črn. ’ Ne ve se, kako je mama sprejela to pismo, odgovor pa je znan. „To še ni tako strašno, dragi sin. Ko si se rodil ti, jaz tudi nisem imela dovolj mleka, pa smo te hranili s kravjim.. Zaradi tega si najbrž postal tak vol!" ANDREJ PINTAR Z \ MONOGRAFIJA BOŽIDARJA JAKCA Lansko leto je izšla zanimiva in obsežna monografija „Božidarja Jakac in Dolenjska,“ ki poleg zanimivih tekstov, katere je napisal Milček Komelj, prinaša tudi 112 črnobelih in 88 barvnih reprodukcij umetnikovih del, navezanih na dolenjsko pokrajino. Knjiga, ki stane 1.000 din, je primerna za lepo darilo ob dnevu žena pa tudi za trajen spomin ob delovnih in osebnih jubilejih. Kupite jo lahko na DITC, Dolenjski list, ali naročite po povzetju. v________________________y r ANDREJ PINTAR: Ro jen je bil pred 24 leti v Ljubljani, stanuje pa v Sodražici. Osnovno šolo je končal v Sodražici. V Ljubljani se je izšolal za poklic KV kleparja; sedaj dela v DO „RIKO' Ribnica. Je član literarne sekcije pri KUD „RIKO'". Pisal je že v osnovni in poklicni šoli, svoja dela pa je pošiljal na razne natečaje. Je aktiven član ZSMS, saj v tem mandatu opravlja delo predsednika 00 ZSM Rikostroj. Udejstvoval se je tudi na plesnem in športnem področju. Trikrat je nastopil na državnem prvenstvu v športnih plesih. Končuje šolo za plesne učitelje. Kot športnik je dosegel največ leta 1973, ko je osvojil naslov dolenjskega mladinskega prvaka v namiznem tenisu, 'ani pa je zasedel 2. mesto med namiznoteniškimi igralci za izbor športnika leta , RIKO" 1981. UROŠ BREGAR RIBNICA 900 LET— RIBNICA 900 LET Dr. Pille: ČLOVEKOVA ANATOMIJA Svet se razvija. Vsesplošni napredek človeštva resnično ne pozna meja. Tako je tudi na področju medicine, ki skrbi za človekovo zdravje do njegove smrti. Potem pa zaradi prevelikih stroškov nič več. Odločil sem se napisati poljudno anatomijo človeka, ki bo našim vrlim krajanom in občanom prikazala, iz česa so sploh sestavljeni. To je zelo važno, saj mora vsak človek vedeti, zakaj ima butico, čreva, platfus, gobezdalo, rit, kurje oko in tako naprej. !. poglavje: ZOBJE Človek ima zobe zato, da ga bolijo. Zob je sestavljen iz dveh delov: iz korenine in iz luknje. Zaradi take žalostne sestave zob se nekateri grdi ljudje okoriščajo in služijo lepe denarce. Tem ljudem pravimo javno stomatologi, zobozdravniki, den tisti, na skrivaj pa mesaiji, mučitelji, krvniki, packe in konjederci. Zobje so razdeljeni v štiri kaste: zgornje, spodnje, leve in desne. Vsak zob ima tudi svoje ime, kot n. pr. podočnik, sekalec, končnik in modrostni. Modrostni zob zraste tudi neumnemu človeku, vendar ni s tem rečeno, da smo zaradi tega vsi neumni. Zobje zrastejo v človekovem življenju dvakrat. Prvi se strokovno imenujejo piškavi, drugi pa gnili. Eni kot drugi zrastejo človeku v glavi na njivah, ki jim po domače pravimo čeljusti. Če bi zobje človeku rastli v zadnjici, bi morali imeti zobozdravniki v svojih ordinacijah precej drugačne stole. Človekovi zobje imajo v sve-tovnem gospodarstvu odločilno vlogo. Če bi ljudem izpadli, bi morali zapreti na tisoče tovarn, žvečilnega gumija, milijoni bi ostali brez zaposlitve in človeštvo bi se znašlo na robu gospodarskega propada. Naj mimogrede omenim, da lahko služijo zobje tudi v pre- hrambene namene. Z njimi predelujemo žilavo govedino, kisle kumarice, meljemo orehe, sekljamo solato in pasiramo paradižnik. Če bi bilo človeštvo brez zob, bi bilo tudi brez „pleh-muske”. Piski trobent bi se v tem primeru zarili človeku skozi usta do grla in človek bi se zadušil. Zobje izražajo tudi človekovo razpoloženje. Če jih človek širi, je dobre volje, če jih stiska, pa slabe. Največ je vreden tisti človek, ki ima vse zobe narejene iz zlata. Drugo poglavje: ČREVA Čreva so človekov sestavni del od njegove ustanovitve in jih ima zato, da ga črvičijo. Po dolgoletnih raziskavah in študijah sem prišel do epohalnega zaključka, da so čreva sestavljena iz dveh delov in sicer: iz blata in ovinkov. To je zelo važno za nadaljnje raziskovanje človekovih črev, ki se začnejo na koncu želodca in končajo na koncu riti. Čreva so za človeka življenjskega pomena. Edino z njihovo pomočjo lahko človek prebavi neprebavljive stvari, kot so n. pr. histerična baba, pijan dedec, tarifni pravilnik, odločba davkarije in temu podobno. Po drugi strani pa so človekova čreva vsebinsko in vitaminsko zelo bogata. Vsebujejo juho, vinjak, čevapčiče, „kofe”, pražen krompir, solato, aspirin in gliste. Jo je izredno važno odkritje. Če ne bi bilo glist, človek črev ne bi imel kaj rabiti in bi od lakote umrl. Čreva ima človek spravljena v magacinu, ki se mu znanstveno reče trehub ali vamp. V njem so poleg črev še drugi sestavni deli človekovega telesa, kot so ledvični in žolčni kamni, zabuhla jetra, izkrivljeni živci in še kaj. Če človek ne bi imel vampa, bi moral čreva nositi v nahrbtniku. To bi bilo grdo, vendar bi bilo črevesnim dohtarjem in človeku delo in življenje zelo olajšano. Če bi človeka začrvi-čila čreva, bi jih enostavno po pošti poslal v klinični center, tam bi jih popravili, nato pa jih poslali nazaj po povzetju. Ohišje črev je narejeno iz nekakšne slinaste plastike. Žalostno je, da človekova čreva za krvavice niso primerna, svinjska pa so. Čreva imajo tudi izreden strateški pomen. Ko so se pred našim štetjem tepli med seboj stari Grki in stari Rimljani, so se drli eden na drugega: „čreva ti bom predrl, čreva ti bom izpulil, čreva ti bom zagiftal!“ Ta strateška vrednota črev je še danes zelo spoštovana najbolj v gostilnah, na gasilskih veselicah, ter prijateljskih pretepih. Tako kot ima zemlja v svojih nedrih ogromne količine plina, jih imajo tudi čreva. Razlija je samo v tem, da zemeljski plin malo smrdi in dobro gori, iz človekovih črev pa malo gori pa fino smrdi. Prihodnjič:1^ U Š A aiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini^ IREŠETO 1 | Dopisujte v REŠETO - | | pričakujemo novice in | | prispevke tudi iz vašega | M kraja! Siiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii W0MMM 'A POGLED NAZAJ: Cene nekaterih živil V trgovinah v Kočevju prodajajo nekatera živila po naslednjih cenah: star krompir 14 din za kilogram, čebula 80 din, kislo zelje 60 din, celi orehi 230 din, domača mast 350 din, olje 335 din za liter, riž 180 din za kilogram, naravno vino 140 din za liter, žganje 380 din, solato po 50 din, med po 320 din, mleko po 30 din, smetano po 260 din, skuto po 80 in maslo po 540 din, suhe slive po 300 in kolerabo po 30 din za kilogram. Pripomniti je treba, da so cene v starih di nagih in znašajo, prevedene v nove dinarje, bistveno manj, npr. čebula 80 par, olje 3,35 din, maslo 5,40 din itd. in da je cenik veljal dne 30. marca 1957. leta, torej pred petindvajsetimi leti. O tržnih cenah so tedaj tako poročale Novice. Če se spomnimo tistih časov in cen, nad katerimi smo se seveda tudi močno hudovali, je vse skupaj podobno naslednji šali. Janez pripoveduje Poldetu, kako je prišel v restavracijo, kjer so ga lepo postregli. Za aperitiv, predjed, glavno jed z dvema vrstama mesa, kompot, kavo in pol litra vina je plačal samo starega juga. , Kje pa se to dobi,“ poskoči Polde. ..Nikjer, poceni pa je le,“ se nasme-hne Janez. RIBNICA 900 LET —RIBNICA 900 LET ŠTEVILNE ORGANIZACIJE JE USMERILA V ŽIVLJENJE Sredi februarja je vodenje osnovne šole dr. France Prešeren v Ribnici prevzel Jože Starc, potem ko je dosedanja ravnateljica Milena Borova c dopolnila več kot petintrideset ustvarjalnih delovnih let. Za tovarišico Mileno, kakor jo poznamo, se življenjski ritem ne bo kaj veliko spreminjal, samo vrsta opravil bo drugačna. Desetletja dolgo ni bila zgolj šolnik, temveč aktiven, ustvarjalen družbenopolitični delavec. Človek, ki vzgaja mlade rodove, ne more in ne sme biti cehovsko zaprt v ozko področje svojega dela, saj je vzgoja sestavni del družbenega in političnega delovanja. V tem smislu in z vso potrebno širino in bogastvom je tovarišica Milena tudi delala. Ne le tiste čase po letu 1965, ko je prevzela vodstvo osnovne šole, marveč vedno. V tem delu je marsikaj žrtvovala: osebni mir in spokojnost, družino v prid širšim družbenim ciljem, idejam in idealom. Po rodu Mariborčanko iz učiteljske družine jo je življenjska pot kmalu po vojni zanesla v naše kraje, kjer je pognala globoke korenine in postala Ribničanka s slednjim vlaknom svojega telesa. Poklic učitelja in vzgojitelja, ki si ga je v mladih letih izbrala, je jemala in opravljala v najboljšem pomenu te besede in bila, najprej kot učiteljica in nato kot pedagoški vodja šole, številnim generacijam mladih Ribničanov pošten svetovalec in vodnik v življenje. Prav zaradi navezanosti na mlade, na značilni šolski živ žav in na šolski zvonec je odhod v pokoj težji. Kljub številnim drugim pomembnim opravilom bo še precej časa najbolj pogrešala prav to. Prispevek Milene Borovi če ve za razvoj naše družbe v štirih desetletjih je velik in pomemben na mnogih področjih. Aktivno je sodelovala in še sodeluje pri oblikovanju in sprejemanju mnogih pomembnih odločitev. Njena mladostna delovna zagnanost od prvih skojevskih dni vse do danes ni popustila. Skozi desetletja lahko sledimo tovarišico Mileno kot delavno aktivistko v mnogih organizacijah in na številnih področjih — v socialistični zvezi (pred 25. leti je bila sekretarka občinskega odbora SZDL Ribnica, kasneje dolgo let članica občinske konference SZDL, članica republiške konference SZDL, sodelovala v številnih odborih in komisijah), v AFŽ, v sindikatih, v zvezi komunistov, kot odbornica in delegatka v občinski skupščini, delegatka v republiški skupščini, poslanka republiške skupščine, funkcionarka v izobraževalni skupnosti občine in republike, zdaj je predsednica skupščine zdrav- stvene skupnosti občine in funkcionarka v regionalni zdravstveni skupnosti itd. itd. Posebej pomemben in velik je njen prispevek na kulturnem področju, kjer je v preteklih desetletjih v šoli in v krajevni skupnosti veliko prispevala za razvoj dramske dejavnosti in drugih oblik amaterske kulture. Življenjski ritem, predvsem obseg družbenih obveznosti, se za tovarišico Mileno v prihodnje prav gotovo ne bo veliko spremenil. Dmžba, kateri se je vse življenje dajala, bo njene sposobnosti, delavnost in zagnanost tudi v prihodnje potrebovala. Prav zaradi tega in v priznanje za njen dosedanji ustvarjalni prispevek je bila evidentirana za podpredsednico skupščine občine. Težko je na kratko opisati tako polno delovno dobo in tako pomemben ustvarjalen del človekovega življenja. Vseeno naj bodo te besede besede priznanja in zahvale družbenopolitične skupnosti in vseh občanov Mileni Borovac za vse njeno delo ob odhodu v zasluženi pokoj. FRANCE GRIVEC pmiiimiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiimimimiiiE | Dopisujte v REŠETO - | = pričakujemo novice in = | prispevke tudi iz vašega | | kraja! E tiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiii Novi ravnatelj Jože Starc , novi ravnatelj osnovne šole dr. France Prešeren v Ribnici, je bil rojen leta 1948. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Kočevju, na Visoki šoli za telesno kulturo pa je dokončal študij za profesorja telesne kulture in organizatorja športne rekreacije. Po zaključnem šolanju je nekaj mesecev poučeval v Ljubljani, po preselitvi v Ribnico, pa se je zaposlil na osnovni šoli dr. France Prešeren. Deluje na telesno-kulturnem, družbenopolitičnem in obrambnem področju. Leta 1965 je prejel priznanje OZTK Kočevje za delo s pionirji. Sodeloval je tudi na najrazličnejših problemskih konferencah o telesni kulturi. Opravlja dolžnost predsednika zbora izvajalcev v občinski izobraževalni skupnosti, v osnovni organizaciji ZK je njen sekretar, je pa tudi član konference in komiteja občinske organizacije ZK. RIBNICA 900 LET —RIBNICA 900 LET Kaj nam je prinesla zima Ko so padale prve snežinke, sem gledala skozi okno in se veselila. Kadar bo zapadlo veliko snega, bodo kakor vsako leto v naši vasi smučarski skoki. Tudi letos jih že nestrpno pričakujem, kajti tudi otroci smo pomagali graditi skakalnico. Nabrali smo smrekove vejice, da jih bomo potaknili ob rob proge. Starejšim mladincem so lani po svojih močeh pomagali v upanju, da nam bodo pustili smučati se izpod skakalnice. Pa smo se ušteli. Na koncu nas niso pustili na progo, ker mislijo, da ne znamo smučati in bi jim jo pokvarili. Tudi letos jim pomagamo pri delu in prepričani smo, da se bomo na koncu lahko tudi otroci smučali izpod skakalnice, saj smo že leto dni starejši kot lani. Kadar je tekmovanje, si vedno kdo zlomi nogo. Nekoč si jo je zlomil tudi moj brat. Odpeljali so ga v bolnišnico. Še ko je imel mavec, mi ni priznal, da jaz bolje smučam od njega, čeprav ve, da si jaz noge na smučeh še nisem zlomila. SIMONA PEROVŠEK 5a Dedek Mraz za vse enak Uspela prireditev dedka Mraza v Ribnici potrjuje, da je bila zamisel organizatorjev pravilna ter dovolj zanimiva in sprejemljiva za otroke. Vsi naši malčki so bili enako obdarjeni: več bogatih kulturnih programov (igrice, lutke, filmi, osrednji program v športnem centru) in simbolično darilce. Vsi so bili zadovoljni, celo starši. In če bi vse delovne organizacije upoštevale prvotni dogovor o enotnem novoletnem praznovanju po krajevnih skupnostih, bi bili nedvomno v naši republiki prvi, ki bi izpeljali praznovanje s takim konceptom. Škoda, da nekateri posamezniki v naših delovnih organizacijah še vedno trmasto vztrajajo pri stari materialistični miselnosti. Pa vendar zna biti Ribnica pionir in kažipot vsem bodočim organizatorjem novoletnih praznovanj v slovenskem prostoru. Zadovoljen dedek Mraz in njegovo spremstvo, predvsem pa otroci ter njihovi starši. H Obiskali smo borca Ob dnevu JLA, 22. decembru, smo učenke 4. razreda celodnevne šole Dolenja vas s tovarišicama Henigmanovo in Grivčevo obiskale nekdanjega borca — partizana, bolnega upokojenega oficirja Pavla Rebolja v Prigorici. Tovariš Rebolj je prejšnja leta večkrat ob raznih priložnostih obiskal našo šolo in učencem pripovedoval o voj- ni in borbah. Zdaj je bolan in naše ga obiska je bil zelo vesel. Čestitali smo mu ob prazniku naše vojske in mu izročili šopek cvetja. Naš pogovor je hitro prešel na pripovedovanje o dogodkih iz osvobodilne borbe. Stric Rebolj, s partizanskim imenom Danilo, je pripovedoval, da je bil že v začetku vojne član OF in da je med prvimi v svojem kraju šel v partizane. Bil je v Tomšičevi brigadi, kasneje pa je odšel s 14. divizijo na Štajersko. Pripovedoval je, kako težko in hudo je bilo med vojno in da ne želi, da bi se kaj takega ponovilo. Ko je pripovedoval o težkih borbah, pohodih, ranjencih in padlih, so mu solze zalile oči. Res je bilo težko. Tudi stric je bil večkrat ranjen. Najhuje je bilo na Štajerskem, je pripovedoval. Nikdar ne smemo pozabiti vojne in trpljenja, ne smemo pozabiti žrtev za svobodo. Mladi moramo spoznavati tiste čase in spoštovati starejše, ki so nam priborili svobodo. In učiti se moramo, da bomo znali našo domovino graditi naprej in čuvati svobodo. Strica Rebolja smo ob slovesu povabili, naj nas spomladi obišče v šoli in o vojnih časih pripoveduje vsem učencem. Povabila je bil zelo vesel. MAJA, MATEJA, NIKA in BRIGITA RIBNICA 900 LET —RIBNICA 900 LET Razširjena seja predsedstva O K ZSMS Ribnica Na sejo P OK ZSMS Ribnica, ki je bila v petek, 29. 1. 1982, so bili vabljeni tudi vsi predsedniki 00 ZSMS. Med točkami dnevnega reda je bila najbolj aktualna obravnava stališč in usmeritev 3. konference ZSS o vlogi in nalogah sindikatov pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike in zagotavljanja socialne varnosti delavcev. Žal kakih posebnih stališč mladi iz svojih okolij niso prinesli, saj z gradivom za to konferenco niso bili seznanjeni in ga tudi niso obravnavali. Vprašanje je torej, v kolikšni meri so delavci našega združenega dela, ne samo mladi, sploh razpravljali o teh tako občutljivih zadevah, oziroma ali se ni razprava omejila samo na ozek krog ljudi. Nekaj je torej zaškripalo. Kaj res mlade nič ne zanimajo problemi, kot so: zaposlovanje, izobraževanje, štipendiranje, nagrajevanje? Že po uvodnem razmišljanju je bilo razvidno, da temu le ni tako, saj so se skoraj vsi vključili v razpravo, iz katere je bilo moč izluščiti sledeče; — Ker se tudi v naši občini že pojavljajo mladi, ki ne morejo najti ustrezne zaposlitve, smo odločno za to, da se vsi delavci, ki so izpolnili pogoje za upokojitev, upokojijo in tako sprostijo delovna mesta. Teh je tudi v naši občini gotovo nekaj. Mladi se zavzemamo za zmanjševanje režijskega in administrativnega dela. Pri tem bi bilo nujno preučiti strokovnost že obstoječega administrativnega kadra in možnosti za krčenje administrativnega aparata. Pri tem bo potrebno napraviti odločnejši korak k boljšemu vrednotenju proizvodnega dela, posebno dela v težkih razmerah in ustvarjalnega dela. Drugače rečeno, nagrajevanje proizvodnega dela ne more in ne sme slediti nagrajevanju administrativnega dela, ampak morajo boljši rezultati proizvodnega dela zagotoviti večje nagrajevanje le-tega, administrativno delo pa mu lahko le sledi, nikakor pa ga ne sme prehitevati. Še preprosteje rečeno, osebni dohodek neposrednega proizvajalca — delavca za strojem ne sme zaostajati za osebnim dohodkom delavca v administraciji, ker s tem zmanjšujemo vrednost in privlačnost proizvodnega dela med mladimi. Skrajni čas je že, da iz našega vzgojnega besednjaka izginejo misli, kot tale: „Ce se ne boš učil, boš šel pa delati!” Ali ni delo naša velika, če že ne največja, vrednota? Precej je bilo govora tudi o kadrovski in štipendijski politiki, ki medsebojno nista zadosti usklajeni. Nujno je, da vse organizacije združenega dela začno dolgoročno kadrovsko planirati in na osnovi tega razpisujejo štipendije, ki bodo mladim zagotavljale tudi delovna mesta. Vemo, da temu le ni tako. Tak je bil tudi zaključek nedavnega posveta OK ZSMS s predstavniki kadrovskih služb OZD, saj razpisane kadrovske štipendije same še ne zagotavljako mladim zaposlitve. Ali je tako kadrovsko planiranje in štipendiranje dovolj odgovorno? Gotovo je to pot najmanjšega odpora. Razpisati zadostno število štipendij in se tako izogniti taki ali drugačni kritiki. Na drugi strani ostaja veliko število razpisanih štipendij nepodelje-nih, predvsem za proizvodne poklice, kar keže na neustrezno vrednotenje in nagrajevanje in zato nepriljubljenost med mladimi. S tem pa smo zopet pri prejšnjem problemu, zaradi katerega so med mladimi mnogo bolj zanimivi tako imenovani „neproizvodni poklici”. Dogajalo se je in se še bo, da bodo izgubljali dobre strugarje, trgovce, ključavničarje ipd. in iz njih dobivali slabe ali celo nepotrebne administratorje. Zakaj? Preprosto zaradi tega, ker je pot od proizvodnega stroja k pisalnemu stroju pomenila bistveno večji osebni dohodek, se pravi, daje imelo in še ima tako IZVOZ V LETU 1981 Slovenija je po vrednosti izvoza v letu 1981 v Jugoslaviji sicer šele na tretjem mestu, za Srbijo in Hrvaško, po vrednosti izvoza na prebivalca pa je daleč prva. Izvozila je v vrednosti 32.766 din na prebivalca in je tako pred Hrvaško (14.404), Srbijo (13.70), Vojvodino (11.724), Bosno in Hercegovino (10.289), Makedonijo (7.806), Črno goro (7.293) in Kosovem (3.629). Še leta 1971 je Slovenija izvozila dvajsetkrat več kot Kosovo, leta 1975 petkrat več, lani pa je bil slovenski izvoz na prebivalca že spet devetkrat večji kot na Kosovem. delo, po tem sodeč, večjo vrednost. Vemo pa, da ni tako, saj ima vsako delo svojo vrednost. Zato se moramo boriti, da z večjim vrednotenjem enega dela ne bi razvrednotili drugega. Razprave s tem še ni bilo konec. Zavedam se, da sem vnesel tudi nekaj subjektivnih mnenj, ki sem jih sicer na predsedstvu povedal in tu tudi napisal. Upam, da le niso odvečna. Poudaril bi le to, da nikakor ne mislim razvrednotiti strokovno--administrativnega dela, da ga vsaka družba nujno potrebuje za svoj obstoj, vendar le v ustrezni meri. Hotel sem le opozoriti na težave in nasprotja, ki se ob tem pojavljajo in jih bomo morali reševati. Sedanja gibanja, čeprav težko prodirajo, mislim, da že kažejo na določene premike, ki bodo prinesli tudi drugačno vrednotenje proizvodnega dela med mladimi. Vse to pa ne bo dovolj brez ustreznega vzgojnega dela in spreminjanja miselnosti ljudi. JANEZ MIHELIČ Pismo s Slemena Slemenski mladinci smo sklenili, da bomo postali bolj aktivni, da ne bomo več mladinci samo na papirju. Od sklepov smo kar takoj prišli k dejanjem, saj nas vendar imenujejo Titova mladina in mi hočemo opravičiti ta naziv. Dela v naši mladinski sobi bodo kmalu zaključena in tako bomo končno tudi mi dobili svoj prostor pod sle-menskim soncem. Povezali smo se tudi z našimi pionirji, ki z veseljem sodelujejo z nami. Nekateri radi tudi kaj napišejo. Hoteli smo jim dati nove spodbude, zato smo poslali članek ene naših pionirk naravnost na uredništvo „Rešeta”. Če je dovolj dober, bo mogoče v naslednji številki že objavljen. Za prvič vam pošiljamo le en članek in prepričani smo, da bo to spodbuda še za vse ostale. V imenu mladine OO ZSMS Slemena in pionirjev sekretar za kulturo: DARJA MODIC — - X TUDI V RIBNICI Radio Ljubljana bo v Ribnici snemal javno radijsko oddajo „Kar znaš, to veljaš”. Verjamem, da je ta oddaja vsem dobro znana, saj se preko nje lahko predstavijo javnosti posamezniki in skupine različnih amaterskih dejavnosti. Če imate željo javno nastopati, da bi vas slišal širši krog poslušalcev, pridite na avdicijo, ki bo 19. 2. 1982 ob 15. uri v domu JLA v Ribnici. Vabimo vse: — humoriste — recitatorje — kantavtorje — pevce — ansamble in vse ostale, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, katere osnova je beseda, pesem ali glasba. Edina omejitev je starost (najmanj 14 let) in to, da v letošnjem letu še niste nastopili v tej oddaji. Morda je to začetek vaše kariere, zato ga ne zamudite! Snemanje javne radijske oddaje bo 26. 2. 1982 ob 18. uri v domu JLA v Ribnici. Na snemanje vabimo vse občane Ribnice. JANEZ MIHELIČ v__________________________________________________y RIBNICA 900 LET —RIBNICA 900 LET Razmišljanja Zdi se, da med ljudmi še kar naprej prevladuje mnenje o indiferentnosti mladih do dogajanj, ki zadevajo našo družbo. To mnenje je pogosto prisotno na prenekaterem javnem mestu. Govori se o nezainteresiranosti za politično aktivnost. Sam menim, da se mladina zanima za vsa dogajanja v naši družbi, pa naj jo zadevajo posredno ali neposredno. Mladi pri tem ne ostanejo v vlogi pasivnega opazovalca, temveč zavzemajo svoja stališča in se tudi zavzemajo za' reševanje problemov. Vse to pa se, žal, največkrat ne dogaja v okviru organizacije, ki je mladim namenjena, čeprav zavzema pomembno ter vplivno mesto v naši družbi (g re za Zvezo socialistične mladine), ampak se manifestira v obliki najrazličnejših, največkrat spontanih in ideološko heterogenih gibanj. Ta gibanja izhajajo iz naše stvarnosti in niso le iz tujine uvožena moda, kakor velikokrat povsem nemarksistično ta fenomen vzročno opredeljujemo. Očitno je, da gospodarskih težav še ne bomo tako hitro rešili. Ravno to bo mlade nujno gnalo v še odločnejše zavzemanje svojih stališč do dane situ- |miimiiiiimimiimiiiimimiiiimiimiiiiiiiiiiiii^ | Dopisujte v REŠETO — | i pričakujemo novice in = | prispevke tudi iz vašega § | kraja! | iiimiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiE acije in tudi v še odločnejše iskanje izhodov iz nje. Če bo mladinska organizacija oblikovala svoja mnenja skladno z mnenji najširših množic svojih članov ter se pri tem tudi spopadala s problemi, kot zahtevajo mladi, si bo vsekakor pridobila ugled, katerega danes med večino mladih ne uživa. Mladi se bodo ob spoznanju, da je ZSM resnični zastopnik njihovih interesov, pričeli aktivneje vključevati v njeno delo. Če pa bo mladinska organizacija še vnaprej ločena od najširših množic mladih, medtem ko bo zaprta v „forumih’7 sprejemala hudo resne resolucije, programe, ipd., ne da bi prisluhnila mladim, ne moremo pričakovati, da se bodo mladi poistovetili z njo in v njenem okviru reševali svoje probleme. Ker v naši družbi ni problema, ki ne bi bil tudi mladinski, mora mladinska organizacija analizirati sleherno dogajanje v naši družbi in se o njem na osnovi mišljenja članov tudi opredeliti. Odvreči moramo okostenelo mnenje, ki še vedno vlada v marsikateri glavi, da je naloga naše organizacije predvsem v manifestativnih dejavnostih. Usmeriti se moramo na reševanje vseh protislovij, ki jih rojeva naša družba. Zavedsti se moramo predvsem nečesa. Gibanja, podobna premiku, bodo zagotovo izbubila plodna tla, če bo mladinska organizacija res življenjska. Delavsko samoupravljanje se bo s tem še bolj krepilo. JANEZ SKRABEC — . — Bile smo gostje kitajskih trenerjev Po novoletnih praznikih smo zvedele, da bo naš četrtkov trening nekoliko drugačen. Povabljene smo bile v Zalog pri Ljubljani. Tam naj bi ves dan preživele s kitajskimi trenerji namiznega tenisa. Vse, brez izjeme, smo nestrpno pričakovale četrtek. Bile smo radovedne, lotevala pa se nas je tudi trema. Vso pot do Ljubljane smo se spraševale, kako se bomo sporazumevale s Kitajci. Srečanje je bilo prisrčno. „Pogovorili” smo se z gibi rok, kimanjem glav in nasmehi, o zapletenih primerih pa je na pomoč priskočil prevajalec. Trema nas je počasi zapuščala. Trening se je začel. Po programu je vsaka izmed nas igrala s kitajskima trenerjema. Tako smo opravile preizkusni test znanja iz namiznega tenisa. Test iz ostalih spretnosti pa smo opravile pri selektorju ženske državne reprezentance tov. Jan-škovcu. Rezultate bomo zvedele čez kakšen mesec. Dan je hitro minil. Domov smo se vračale polne prijetnih vtisov. Na utrujenost smo čisto pozabile. Za nas je bilo srečanje z nekdanjim svetovnim prvakom iz Sarajeva 1973 Ksieu Tiugom ter njegovo ženo, tudi vrhunsko igralko namiznega tenisa, Lin Mei Čun nepozabno doživetje. Gašperič Nataša Zavodnik Metka Trdan Mojca Zajc Marija Uč. Osn. šole dr. Ivan Prijatelj Sodražica Nogometna liga „Riko” 81 — 82 Z uvodno tekmo med Rico-magom in Strojno se je 14. decembra pričela nogometna liga „RIKO”, ki bo potekala vse do začetka aprila. Nastopa 12 ekip iz DO ,,RIKO’ . Posebej je razveseljivo, da se je v športno aktivnost ŠRD—„RIKO’ vključil tudi naš ljubljanski TOZD Komunalna oprema. Vse tekme so v športnem centru vsak ponedeljek ob 18. in 19. uri, vsak torek in četrtek pa ob 15. uri. Pri strelcih je v vodstvu Stupica (Ml.) s 14 goli, pred Piškurjem (KO) — 13, Moharjem (MIL) - 12 itd. Med vratarji je v vodstvu Levstik (MI) 4-4, pred Abra-hamsbergom (MII) 3-3, Klaj-žičem (S-125) in Kljunom (DSSS) 4-6 itd. Komunalna oprema, GT-10, Strojna, ICR in OPD so v vodstvu za pokal FAIR PLAY, saj še nimajo nobene izključitve. UROŠ BREGAR Končano je že četrto kolo in poglejmo rezultate: Montaža II. Komunalna oprema GT-10 S-125 Montaža I. IGR S 7RF DSSS Ricomag Prototipna Strojna OPD 4 4 0 0 4 3 1 4 3 1 3 1 3 0 2 0 1 1 1 1 1 0 3 0 1 3 4 0 0 4 4 0 0 4 20: 5 32: 6 17: 7 13: 6 23: 4 14:13 10: 9 6: 6 6:24 6:26 4:14 4:35 :: Dopisujte v vaše in naše || glasilo! RIBNICA 900 LET —RIBNICA 900 LET Športnik leta „Riko 81”— Jože Turk Končano je dvomesečno tekmovanje za izbor športnika in športnice leta „RIKO 81”. Nastopilo je preko 60 tekmovalcev in tekmovalk v štirih športnih panogah. Moški so kegljali, streljali, šahirali in se pomerili v namiznem tenisu, ženske pa so kegljale in streljale. Med tekmovalci je imel največ uspeha Jože Turk (DSSS), ki je osvojil dvakrat drugo (šah in kegljanje) in enkrat tretje mesto (namizni tenis), med tekmovalkami pa je zmagala Danica Samsa (DSSS), ki je bila enkrat prva (streljanje in enkrat tretja (kegljanje). Razglasitev športnikov leta , RIKO 81” in podelitev pokalov, diplom in medalj sta bila na občnem zboru DO „RIKO” 15. januarja v domu JLA. Rezultati: Skupni zmagovalec — Kombinacija: Tekmovanje v smučarskih tekih V nedeljo, 27. XII. 1981, so bili v Sodražici smučarski teki. To je bila pregledna tekma, ki jo je priredil TVD Partizan Sodražica. Tekmovanje je potekalo v okviru društva. Na dobro pripravljeni progi je tekmovalo preko 30 tekmovalcev. Progo so skoraj v celoti pripravili mladinci. Start in cilj sta bila v Izverju, kjer je bila tudi podelitev priznanj. Tekmovalci so tekmovali v skupinah. Mlajši pionirji, članice in veterani so tekmovali na 3 km dolgi progi, člani in mladinci pa na 7,5 km dolgi progi. Tekmovala sta tudi dva cicibana. Zmagovalci so bili vsi, ki so prispeli na cilj. Ta tek je bil priprava na množične teke, ki jih je v Sloveniji iz leta v leto več. Po končanem tekmovanju so se tekmovalci slikali in v novi okrepčevalnici v Izverju dobili čaj. Tam je bila potem tudi podelitev priznanj. Priznanje je dobil vsak nastopajoči, ne glede na uvrstitev, saj velja rek: „Važno je sodelovati, ne pa zmagati!” P. KOŠIR KINOLOŠKO DRUŠTVO RIBNICA V občini Ribnica že dalj časa deluje kinološko društvo Ribnica — Kočevje, ki ima svoje prostore kar na družbenem vež-bališču na Ugarju. Društvo šteje 100 članov, od tega pa je aktivna le peščica, ki se bori s finančnimi in organizacijskimi težavami ter s čistim entuziaz-mom delujejo na tem društvenem področju, ki je izjemno obširno in zajema precejšen delež tudi v družbeni samozaščiti, čeprav se tega dostikrat ne zavedamo. V preteklem letu smo organizirali razne tečaje, seminarje in nastope vseh službenih ter športnih psov. Na samem vzrej-nem pogledu in ocenjevanju zunanjosti je sodelovalo okoli 120 psov vseg pasem in, kar je pohvalno, ribniški kinologi številčno niso zaostajali za kolegi iz drugih društev v Sloveniji. Tudi letos je plan dela v okviru možnosti. Začel se bo tečaj za šolanje psov na društvenem vežbališču na Ugraju. Cena tečaja je 2.500.00 din, trajal pa bo predvidoma 3 mesece in sicer 2-krat tedensko po dve uri. Vsi ki se zanimate za ta tečaj, lahko dobite želene informacije pri Tonetu Klunu. Za vse krajane bo zanimivo zaključno tekmovanje najboljših psov v SR Sloveniji za leto 1982, ki bo predvidoma jeseni. Osnovna in glavna naloga društva je, da čim hitreje pridemo do strokovnih kadrov, ki bodo lahko uspevali tudi na vrhu slovenske kinologije. Tako se bomo angažirali na raznih seminarjih, tečajih, ki jih organizira KZ Slovenije. Zato pozivamo vse tiste, ki bi hoteli sodelovati v kinološkem društvu Ribnica — Kočevje (tudi tiste, ki še nimajo psov), da se prijavijo pri tajniku kinološkega društva Andreji Podboj, kjer bodo dobili dodatne informacije. KD Ribnica - Kočevje 1. Jože Turk 34 3. Jože Bartol 228 2. Alojz Dezordo 26 4. Tomaž Lovšin 225 3. Tomaž Lovšin 20 5. Andrej Pintar 222 4. Stane Adamič 18 5. Andrej Pintar Kegljanje: 18 Ženske: 1. Danica Samsa 197 Moški: 2. Marija Lesar 151 1. Anton Trdan 2. Jože Turk 1264 1249 3. Marija Novosel 4. Janja Škrabe c 145 140 3. Mirko Mo har 4. Tomaž Lovšin 1227 1224 Šah: 5. Ludvik Mate 1222 1. Alojz Dezordo 53 2. Jože Turk 46 Ženske: 3. Lado Perušek 43 1/2 4. Boris Fink 37 1/2 1. Branka Oberstar 479 5. Stipe Petrovac 35 1/2 2. Olga Arko 3. Danica Samsa 464 459 Namizni tenis: 1. Jaka Mihelič Streljanje: 2. Andrej Pintar 3. Jože Turk Moški: 4. Roman Batinič 5. Alojz Dezordo 1. Stane Ad amič 264 2. Anton Samsa 252 UROŠ BREGAR — Jugoslovanski fenomen: operacija ni uspela — toda pacient kljub temu ostal živ RIBNICA 900 LET —RIBNICA 900 LET STANETU ZALARJU V SPOMIN! (1906-1981) Na novega leta dan smo se za vedno poslovili od našega sodelavca, prijatelja in tovariša Staneta. ,, Vsako slovo je navadno težko, prav gotovo pa je najtežje poslednje slovo in ne vem, če bo zmogla ta moja beseda na kratko prikazati tvoje tiho, a vendar veliko delo, ki si ga opravil v naši družbi!” je poudaril predsednik ribniškega Partizana ob zadnjem slovesu. „Čeprav bomo morda kaj pozabili, vemo da si opravil svojo življenjsko nalogo in da si vselej dal družbi tisto, kar je zahtevala od tebe,” je bilo še posebej poudarjeno ob zadnjem slovesu Rad bi vas spomnil samo na nekaj vidnejših funkcij, ki jih je opravljal tovariš Stane. Kako vneto, kako vestno je opravljal dolžnost upravnika ribniškega kina Partizan, še posebno v tistih časih, ko je bil ta kino edino razvedrilno sredstvo v Ribnici. Kolikor si je prizadeval, da bi kot tajnik občinskega odbora Rdečega križa iz leta v leto temeljito organiziral krvodajalske akcije. Pa potem, kako točno je vodil blagajno rdečega križa. Saj je vedno skrbel, da je bilo vse na tekočem Niti ena para se ni zgubila, niti po nepotrebnem zapravila. Ko je vodil blagajno Partizana, pa kasneje njegovega gospodarskega odbora in nato Uprave telesnokultur-nih objektov, smo bili prepričani, da je pri njem vse v redu, da je vpisan slednji dinar in da je vodil vse ažurno in točno, fn ker smo vsi tako zaupali v njega smo mu nalagali še in še novega dela - in novih zadolžitev. Vse smo mu nalagali in ga čedalje bolj obremenjevali z družbenim delom, skoraj bi rekel do poslednjega diha. In nikdar ni rekel NE! (Ko se to danes tako pogos-toma sliši). Še zadnje dneve med svojo boleznijo je sestavljal bilanco območne rokometne zveze, ki ima sedež v Ribnici. In prav pri tem delu je Stane obnemogel. Tiho je delal in opravljal velikansko družbeno delo skromno in z zaupanjem, saj ga javnost ni mogla videti niti poznati. Po naravi mehak, dobrotljive narave, pozoren in vljuden do soljudi, toda strog in neizprosen v uradnih zadevah. To so bile njegove edinstvene lastnosti. ” Ko je predsednik Partizana izrazil globoko sožalje pokojnikovi družini, je končal: „Klanjam se tvojemu spominu, dragi Stane, z zavestjo, da te bomo zelo -zelo pogrešali, saj smo te imeli radi in radi smo delali s teboj! Naj tvoj delovni polet in zgled žari med nami! F. LEVSTEK __________________________J Z NAFTO BO TEŽKO Slovenija bo letos z odlokom izvršnega sveta (republike in pokrajini tudi letos niso mogle uskladiti svojih potreb po energiji) dobila milijon in 899 tisoč ton naftnih derivatov, kar je enajst tisoč ton manj, kot je predvidela v svoji energetski bilanci. Lani smo porabili milijon in 888 tisoč ton naftnih derivatov, kar pa ni bilo dovolj, saj je bila dobava industriji in gospodinjstvom stalno motena. Kot torej kaže, tudi letos ne bo bolje. MS« CIl. * : c:- * * 1 't, $• c , • . t - - * v v* > , * , — Verižne reakcije ne bo! Ivan Selšek Te dni mineva 40 let, odkar je naš rojak Ivan Selšek po obsodbi v Ljubljani čakal na transport v italijansko ječo. Rodil se je 15. oktobra 1909 v Ribnici. Po osnovni šoli v Ribnici je končal podoficirsko šolo v Nišu in nato služboval v raznih krajih, največ v Zagrebu. Leta 1941 je služil kot konjeniški narednik v Sinju in od tam ob razpadu pred Italijani in ustaši pribežal z ženo domov v tedanjo Gorenjo vas. Tu je od začetka sodeloval pri organiziranju vstaje proti okupatorju. Junija je postal kandidat za člana partije in bil predvsem zadolžen za vojaške zadeve. Ko so 13. julija Italijani uprizorili lov na komuniste in aktiviste odpora, se je tudi Selšek odločil, da se umakne, če bi ga hoteli aretirati. Ravno tisti dan, v nedeljo, je ilegalno prišel v Ribnico sekretar CK Franc Leskovšek-Luka z direktivo, da je treba osnovati partizansko enoto. Preko Vinka Miheliča je dobil zvezo s Selškom in ga postavil za prvega komandanta ribniške partizanske grupe, ki naj bi se ustanovila. Koje Luka odšel v Ljubljano, je naslednje dni Selšek vse dobljene naloge sporočil okrožnemu sekretarju partije Jožetu Šešku. Medtem so se na Travni gori zbrali prvi štirje partizani na čelu z Jane- ENERGETSKA LAŠKA REPA V inštitutu za mikrobiološke procese in uporabno kemijo pri tehnološki fakulteti v Novem Sadu raziskujejo, kako bi najbolje izkoristili sladke gomolje tako imenovane laške repe, ki vsebujejo tudi do 22 odst. ogljikovih hidratov. Če škrob razstavimo, dobimo 85 odst. fruktoze in 15 odst. glukoze, v svetu pa že dlje časa primanjkuje fruktoznega sirupa, ki je uporaben v živilski industriji. Zanimivo je tudi, da iz ene tone repe lahko dobimo 100 litrov etilnega alkohola, ki se pomešan z bencinom lahko uporablja za pogon motorjev, in da repa uspeva na sicer za poljedelstvo neprimernih Deliblatskih in Horgoških peščarah. Ivan Selšek, aktivni narednik jugoslovanske vojske, aretiran 27. oktobra 1941, do aretacije sekretar partijske celice v Ribnici. zom Kmetom, dotedanjim sekretarjem partije v Ribnici. Šeško je spremenil odločitev Leskoška in Selška zadržal v dolini, ga takoj sprejel v partijo in mu poveril v celici najvažnejši, vojaški referat. Z vsemi direktivami ga je poslal v Travno goro. Selšek je bil prvi, ki je partizanom sporočil Šeškove odločitve, naj se njihova enota imenuje četa (do tedaj niso imeli navodila, kako naj se imenujejo), naj bo Janez Kmet komisar te čete, Filip Tekavec pa komandir. Ko je Selšek to nalogo opravil, se je vrnil v dolino in bil glavni zvezni člen med organizacijo v Ribnici in partizansko četo. Največkrat je taborišče čete obiskoval osebno, pozneje pa je začel uporabljati zanesljiva kurirja nečaka Albina Andoljška in Staneta Nosana. Selšek je bil pri tem delu neumoren. Pozabil je na vse, le še delo za borbo ga je zanimalo. To njegovo zagnanost in borbenost smo opazili vsi in Šeško mu je zaupal najbolj odgovorne naloge. Ko je bil razrešen prejšnji sekretar celice, je prve dni septembra 1941 to nalogo prevzel Ivan Selšek. Po dobrem mesecu dni članstva je postal sekretar partije v Ribnici. Konec avgusta ali v začetku septembra 1941 je bil v Ribnici širši zbor aktivistov. Navzoča sta bila iz slovenskega vodstva tudi Aleš Bebler in Jože Rus. Na tem zboru je bil izvoljen prvi okrožni odbor OF za Kočevsko okrožje, kamor je tedaj spadala tudi Ribnica. Za sekretarja je bil postavljen Jože Šeško, za člana pa tudi Ivan Selšek. V okrožnem odboru OF je bil vojaški referent. 25. oktobra 1941 seje napotil na usodno pot. Komanda ribniške partizanske čete na Travni gori ga je po kurirju pozvala na sestanek, da bi se pogovorili o novi mobilizaciji za partizane.Pozvan sem bil tudi jaz; odgovoren sem bil za vojaški referat partije v Ribnici. Čakala sva na sestanek ob moč- nem sneženju v hiši nad Novo Štifto. Jz doline sva prinesla tudi poln nahrbtnik opreme za četo. Ker partizani niso prišli, sva se po večurnem čakanju vrnila domov, nahrbtnik pa pustila v hiši. Tiste ure se je na Travni gori odigravala tragedija ribniške čete. Bila je prvič napadena, imela je prvega padlega partizana in enega hudo ranjenega. Četa se je razbila. Da je bila nesreča popolna, sp Italijani isti dan popoldne aretirali tudi dva moška iz hiše nad Novo Štifto in pri njiju dobili poln nahrbtnik, ki sta ga na svojo pobudo nesla partizanom v Travno goro. Po mučenju sta v Sodražici povedala, da jima je nahrbtnik prinesel Selšek in z njim še eden, ki ga pa nista poznala. Mi vsega tega v Ribnici nismo niti slutili. V ponedeljek, 27. oktobra, zjutraj so Italijani v Ribnici prijeli Ivana Selška in ga zaprli. Sele po aretaciji smo izvedeli, da čete ni več in kako je bil Selšek izdan. Selšek o vsem tem ni ničesar vedel in je še iz zapora v Ribnici dal obiskovalcu nalogo, kako in kdaj naj četa napade zapor, da bo pobegnil. To so bili težki in moreči dnevi. Konec je bilo tako imenovane partizanske idile, Italijani so začeli z vse hujšim terorjem. Ivana Selška so v Ljubljani pred vojnim sodiščem obtožili za vse njegove zveze s partizansko četo. Najbolj so ga pestili, ker ni hotel povedati, kdo je bil tisti, kije bil z njim 25. oktobra nad Novo Štifto. Italijani so domnevali, da je bil z njim že dolgo iskani ilegalec Ciril. Pod tem imenom je tedaj z nami delal Jože Šeško. 5. decembra 1941 so v Ribnici zaprli vse moške z imenom Ciril (Lukeže-vega, Bukovčanovega itd.). Za vsako ceno so iskali pravega Cirila. Toda Selšek je, čeprav že zelo bolan, trmasto vztrajal, da ne ve. 18. decembra je Ivan v Ljubljani stopil pred vojaško sodišče. Odvetnik mu je dal vedeti, da je lahko obsojen na smrt, kajti dokazano je bilo, da je imel zvezo s partizani. Tudi Selšek je pričakoval smrtno kazen. Sodna obravnava je bila končana in sodišče se je za kratek čas umaknilo na posvet. Ko je predsednik sodišča že piiiiimmimiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiE E _____ E i zz C? i^cars m 1 | M % S Jr- m =_j= | E Dopisujte v REŠETO — = E pričakujemo novice in p = prispevke tudi iz vašega | | kraja! | tiiiiiiiiiiMiiimiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiE zapuščal sodno dvorano, se je pred izhodnimi vrati obrnil, pogledal Selška in napol zaupno napol grozeče rekel: „Če poveste, kdo je Ciril in kje je Ciril, vas takoj spustimo domov.” Ivan Selšek pa je odločno odgovoril: „Ne vem!’ Ko se je kmalu za tem sodni zbor vrnil in objavil, da dobi obtoženec 20 let robije, je Ivana posilil odrešujoč smeh. Se isti dan nam je žena Anka v Ribnico prinesla za tiste čase in prilike veselo novico, da je mož obsojen „samo’ na 20 let. Torej na življenje! Skrbelo nas je le njegovo zdravje. 18. februarja 1942, na pepelnično sredo, so Selška iz Ljubljane odpeljali v zapore Alessan-drije v Italiji. Potrti ženi, ki je vso jesen neumorno skrbela za moža in druge zapornike, sem tedaj dajal poguma in jo spomnil na besede našega Simona Gregorčiča: „Pepcini dan, ni dan več tvoj. .” Po razpadu Italije, ko so tudi v Italiji zagospodovali Nemci, se je Selšek rešil iz zaporov, prišel v Ljubljano in od tam ilegalno v partizane. 6. avgusta 1944 sva se srečala v Črnomlju, dal sem mu zvezo s centralnim komitejem in 12. avgusta ga je Franc Leskovšek—Luka osebno razporedil na dolžnost v ribniškem okrožju. Nekaj let po vojni je tragično umrl v avtomobilski nesreči v Ljubljani. Ker se večkrat pozablja na Selškovo delo leta 1941, je prav, da se ga ob 40-letnici v Ribnici spomnimo z vsem priznanjem. MATIJA MALEŽIČ-CIRIL Viri: Izjava Franca Leskoška— Luke izjava Janeza Kmeta izjava Jožeta Rusa medvojni zapisniki Ivana Selška medvojni zapiski in spomini avtorja REŠETO Glasilo Socialistične zveze Uelovnega ljudstva Ribnica — 1 Izhaja enkrat na mesec v nakladi 3500 izvodov — Ureja uredniški odbor v sestavi: , France Grivec (glavni in odgovorni urednik), Stane Kromar, Karel Oražem, Ivan Petrič, Viktor Pogorelc, Alojzija Zakrajšek in Franc Železnik (tehnični urednik) — Uredništvo: SO Ribnica, 61310 Ribnica (tel. 861-090, 861-091) - Grafična priprava: DITC Novo mesto; TOZD Dolenjski list, tisk: TOZD Tiskarna Novo mesto.