Politični ogled. Avstrijske dežele. Sedaj stojimo že srečao v aovem letu ia ai videti, da se je izpremeailo kaj ^v političaem življaaju. Niti aemški kujavci aa Ceskem imajo doslej kaj od tega, da so ae skujali ter izstopili iz čeakega dež. zbora. Kaez Lobkovic, dež. maršal ia baroa Kraua, cea. Bamestaik sta bila valed tega aicer šla aa Duaaj b grofu Taaffeju, toda kar sta mu razodela, to ai grofa nagailo, da bi kaj ukreail za te doraale pa kujave otroke aemške. Mogoče pa je, da jim še apeče kako pogačo ter jo aamaže s avojim maalom, da bodo zopet lepše lice dobili. — Na Duuaju se je aa aovega leta dvoje ^zaljubljeaih" vrglo po sili iz tega sveta a prej v aoči sta bila še aa pleaišču. Tak je rad aasledek ,,Silvestrovih večerov." — Lutrovcem cvete po Avstriji od aekaj let sem pšeaica. Kar je kje mastaišib služeb, tam ualetiš pogoatem lutrovca. Sem iz ,,reicha", iz Nemčije, ata si bila tacih ljudi Beuat in Stremayr kar aa kupe zapisovala. Tovaej so imeli lutrovci v Gradcu volitev lutrovske župaije, 12 mož stoji ji aa čelu. V ajih vrsti pa amo koj 5 pro feaorjev aašteli, vsi ao v maatBih službah ia povsodi prvi, kjer jim hodi za to, da vržejo kak kamea aa kat. cerkev. Ia taci ljudje ae poved6 ta čas, da so lutrovci ia tudi aoviae ae vedo, ae ve", da aavlašč, ta čaa aič za ajib lutrovstvo. — Korošci še vedao aimajo škofa, to pa za tega voljo, ker se katolišk duhovaik ae da rabiti v zlo. Vsi aemški dubovaiki, ki se jim je škofijatvo poaudilo, aiso ga vzprejeli, češ, da je žalostao za višjega paatirja, če ae zaa govoriti s svojimi ovčicami. A Sloveaca Bog varuj za škofa v škofiji, ki šteje dobro tretjiao Sloveacev! Odtodi toliko ugibaaja ia iskaaja po Bovem škofu. — Na Kraajskem imajo sedaj potrjeao poatavo, vsled katere se mora beraja rešiti. Njo še je prejšaja uemeurska večiaa akleaila tik pred uro, ko je postala maajšiaa. Sedaaji dež. predsedaik pa jo je vse eao priporočil v potrjeaje. Kraajski kmet mu za to ae bo vedel bvale. Za gozde ia ajib vzboljšaaje ima sedaaji slov. dež. zbor v Ljubljaai lepili predlogov ia če se bode po BJih ravaalo, bode s čaaom Kraajaka zopet slovela po svoji lesoviai. — Dež. odbor za Primorje v Gorici izdal je letos poročilo o avojem delovaaju v italijaaskem ia aloveaskem jeziku ia pri našem v Grradcu? Lani se je predložila v našem dež. zboru aeka reaolucija, v kateri ae aam jemlje pošteao ime Sloveacev ter se aamesto Bjega vailjuje ime — biadišarjev ia do tacib mož bi Sloveaec še aaj imel zaupaaje ? — V Tratu ai za las bolje, tudi tu, Be vee Nemci. pač pa Italijaai zatirajo Sloveace ter aami škilijo prek črao-rmeaih mej. V tem oziru, kakor tudi v OBem ai Nemec pa Italijaa lehko podasta roke, aamo da uDega vleče aa jug, tega pa aa sever, ia grof Taaffe še ai aašel, da-si aedi že sedmo leto aa krmilu, za nju biča. — Ogrom ali bolje Madjarom jame že svitati, dolgovi, ki ao jih od leta 1867 aaredili, žugajo jim vzeti zlate gradovp, ki so jib. doslej stayili — v megle. Vnanje države. Vae povaodi se sluti, da bode treba atoriti koaec večaemu rožljauju s sabljo. a aibče ae zaa, kako se to aaj doseže. Vsak daa rodi kako aovo zavezo, sedaj je taka med Rusi ia Turki, sedaj med Ruai iu Nemci, sedaj zopet Nemčije z Avstrijo. Cemu je vae to ? Da ae plete aekaj, to ediao je gotovo, kaj pa ia zoper koga, tega ae povč aobeaa — pratka ia ae vedo tudi aobeae aoviae, Baj ae še tako delajo, kakor da bi vse vedele. Mi zato Be maramo iskati oaih zavez. Nekatere ao že v resaici, zato pa še vse eao ai reči, da so trpeče. — Bulgari so še vedao aa površju, to je aa vaeh straaeh ae jili boje, ker aikjer ai poaebao veliko veselja za vojako. Vaajo pa 8e lebko zaplete, kdor se koli potegae za-aje. — Nemški ceaar Viljem atoji že 80 let v vojaški službi ia so vsled tega imeli aek jubilej v Beroliau. No starček ga je še preživel. kolikor, toliko brez posebae škode. — Zoper uatajae delalce ao aekatere države, Nemčija, Belgija, Francija ia dr. skleaile združeae postopati. Veliko pa si ae obetamo od tega združeaja. — Saliabury, prvi miaiater v Aagliji, išče ae vedao mifliatra za fiaaace. Kolikor ae sliši aedaj, utegae se aa ta stol še veadar-le usesti Gijachea. Imeaitao je to valed tega, ker celo miaiateratvo aima veliko moči, ako je ta mož zapet — pri žepih. To pa pomeai veliko pri vprašaaju, ali aastaae v spomladi vojska, ali oatane še mir po Evropi. — Fraacoski republikauci ae preatrajajo, kajti straaka Ferryja ia Freyciaeta čete si jseči v roke. Doalej ste ai bili aaaprotai. — V Rimu je pogorela velika palača kaeza Odescalchija sredi meata. Požaraa bramba je prišla gaait, toda še le celo uro pozaeje, ko je jelo goreti. Kaez ima škode za 1 milijoa ia je kralj Umberto očitao razodel svojo aevoljo aad tako počaaao brambo. — Sv. Ooe so vzprejeli, kakor prejšaja leta, tudi letoa o aovem letu aajvišje plemeBitaše v Rimu. Med ajimi je bil poalaaec aaše Avstrije. — V Macedoaiji vre ia Turčija se boji ustaj. Pravi se, da aBgleški desetaki, šterliagi, pojo ljudem.