Knjiga Slovenska XIX. veku. Dr. Lovro Toman r. 10. avg. 1827 v Kamnigorici, prve in srednje šole zvršil v Ljubljani, pravoslovne nekaj v Beču nekaj v Gradcu, odvetnik bil najprej v Radolici, poslej v Ljubljani, tajnik kupčijski in trgovski zbornici, predsednik Slovenski Matici, deželni in državni poslanec, u. 15. avg. 1870 v Rodavnu poleg Dunaja, a pokopan v rakvi družine Tomanove v Kamnigorici. Prvikrat je L. Toman kot učenec govorništva javno stopil na oder, kedar je imel slavnostni govor, pesem dr. Prešernovo, na čast J. Hradeckitu, županu Ljubljanskemu, dne 27. jun. 1845 na mestnem strelišču, kjer se je prav dobro skazal (Vid. Novic. 1845 1. 27. — Ltps. Matic. Slov. 1875 str. 174 itd.). — Sam pa se je Kamnogorski oglasil v a) Novicah 1847 1. 36 v pesmici Prostost. 1. 0 veselim jutra zoru Bil sim že na hišnim dvoru, Kar en tičik perskaklja; 0, ni mogel perleteti, Se mu mora milo zdeti, — Zderta je periitica. 3. Kupe zernja zdej zagleda, Jih obskakje, jih obseda, Neprehvaljen so mu raj; Matica pa mu zapoje: Varuj, varuj, dete moje! De kdo ne zasači naj. 5. Kar se mati je oglasila: ,,Sinek, kaj sim te svarila, 0 brezskerbna ti mladost!" Tičik zdaj vso moč si vzarae. In se vzdigne ter objame U zavetji ga prostost. 2. Matica za njim peršviga, Posvari ga, mu pomiga, Kam de revčik naj hiti; Kak se spenja, kak skakuje, Zdraven milo požaluje, De obeh perutic ni. 4. Meni se pa tičik smili, Mislim, kak de v hudi sili Malo zernja le dobi. _Bodi moj, te bom napajal, Pital dobro, ne nagajal, Dal ti dosti vsib reči". 6. Zdej zažvergolita sladke, Glasne pesmi mile in gladke, De razlega se nebo. — Mislim, de sta hvalo pela, Ko jih sužnost ni objela; — Siižen biti je strašno! *) Dan danes bi Slomšek nemščini v ljudskej šoli še te malenkosti ne priznal; pot bi sedanjega Blažeta ne peljala več mej Nemce, ampak mej brate na Balkanu. Pis. Pričujoča pesem znači nekako vso poezijo Tomanovo, iz ktere je priobčeval posebej jih 1. 1848 po Novicah na pr. BEdinost, Avstrije zvezda, Slovenskim dekletam", pa b) v Sloveniji 1. 1848 na pr. BTri rožice, Slovenska mati, Slavjanski goslar", 1. 1849 »Moje pesmice, Ljudmila". L. 1848 je ondi str. 152 zapel jo ,,Pervi slovenski pesnici Fani Hausman" (vid. Celjsk. Novin. 1. 18), in 1. 1849 št. 16 BV spominj Martina Semrajca" na pr.: Premilo mertvaško zvonenje zapoje,Sovražna osoda! si brata mi vzela, Iz sveta pokliče rojaka nam proč,Človeštvu junaka, Slovenji sinu, Prijatla, oporo pogumnosti moje,Ki mu rojenica že v zibki je vnela Rojakam in domu prihodno pomoč.Želja hrepenenje za srečo rodu itd. itd. ITIartin Seinrajc (Smrajc) je bil roj. 10. okt. 1825 v Tomačevem na Savi, učil se v srednjih šolah v Ljubljani, pravoznanstva na Dunaju, a u. 3. febr. 1849 doma. Toman preslavlja njegove prijetne strune, njegove pesmi. V Sloveniji 1. 1848 je št. 7 čitati pesem -Triglav", št. 8 _Slov6 pri odhodu na vojsko" (On — Ona, Oba); 1. 1849 št. 12 8Slovenca zakladi" (vera, car, domovina, slavjanski bratje), ktere je zložil MartinSemrajčovi. Po krasnem napevu najbolj priljubljena je pesen (p. v kitici prvi in zadnji): Triglav. V gorensko oziram se skalnato stran,Verige žulile so nas do kosti, Triglava bliše se verhovi,Krivice so vrat naš klonile. — Prot jasnhnu nebu kupi velikan,Evrope zdaj jezne se pol oprosti, Kaj delajo — gleda — sinovi.Svobodno slovenske tud Vile On vidil je zgodbo Slovenje otrok,Zapojte, sinovam naj v serce doni, Je slišal njih petje in vrisk in njih jok.De vikši dolžnosti in slavniši ni, Vse je vihar razdjal, Kot v domovine čast, Narod je zmirej stal, Blagor in srečno rast Gledal nad Triglavam neba obok . . .Delati, dokler naš Triglav stoji! c) Glasi Domorodni. Lovre Toman. V Ljubljani 1849. 8. 135. Nat. R. Eger. Zal. in prod. E. Hohn. — Slovenski mladini — poklanja svoje pesmice, in v živi besedi vzbuja rojake v predgovoru — pisanem v Kamnigorici na dan sv. Jeronima 1848 — na pr.: nČas sužnih dni in lastc nemarnosti nas je zagrebel v prepade, kjer ni bilo zaznati ne obdelovanja in prida perrojenih narodnih pravic ne izvirniga izobraženja lastnih moči. Spali smo; . . sužnost pobegnula je in svoboda prisijala . . . Vzdignite glave kviško — Slovenije — verli sinovi! . . . Spoznajmo, kaj smo? kaj hočemo? kaj moramo biti! — Slovenci, Austrije udje, smo sinovi velike matere Slave, otroci človeštva po zemlji razširjeniga. . . Draga mladina slovenska! . . . Cuj marljivo pesmice mladiga serca vnetiga žarkov trojnih zvezdic: Boga, svobode, domovine. V Bogu, v svobodi, v domovini naj sklene in veže tvoja se misel in tvoje djanje s pesmicami mojimi". — V pesmih teh vse živi, se giblje, vse šutni in kupi. . V pretresu slovenskih pesnikov (Lj. Časnik 1. 1850) se mu očita , da se ni ravnal po pravilu: Nonum prematur in annum! Nektere so vendar vzlasti po milih napevih se jako razširile na pr.: Na razhodu (dragih součencov 3. serpnjika 1847: Kje so časi, kje so dnovi, — Ko smo Slave mi sinovi — Vedno bili združeni); Savica (Noč na nebu zvezdice peržiga . .); Tri rožice (Mati lepa, mlada mati . .); Človek brez rodoljubja (Novic. 1849 1. 15) itd. — Tako še L. v Novicah 1. 12 hvalo daje Gospodu L. Tomanu, slovenskimu pesniku, po prebranih njegovih poezijah, ravno na svitlo danih na pr.: Pdrvo k si stopil v plan Triglava, se K6m Ti prikaže, Rojen si tam, kjer peni Save se bistri tečaj; Ude imaš krepke, serce je milo, slovensko Ti bije, Vse kar Slovana ceni, Tvoja gotova je last itd. — L. 1850 jeKamnogorski v Novic. str. 92 priobčil wŽaIjice na grobu Lavoslave Kersnikove"; 1. 30 veličastni spev BRadecki" po geslu: »Kjer je um vodja trum — Zmaga se dobi — Kjer serce sod' verste — Zmaga ne zbeži; 1. 47 nZdravlica" za pevanje v družbi itd. — Nato je oglasil se časih v d) Slovenski Bčeli 1. 1850 na pr. v pesmici MLuna", 1. 1851 nZdravlica"; v kratkih poročilih z imenom Zoridan (Zoridanovič) p. ,,Perva beseda v Gradcu 23. marca 1. 1851; Slepi umetnik itd." — Tako tudi v e) Zori R. Razlagovi 1. 1852 t. I: Milotinke I—VI (I in II v Cirilici), ktere je nadaIjeval v nSlov. Bčeli" 1852 č. 4: VII. Zvon — podoba itd. nVlastencu g. T (erpincu) u spomin". Poleg Cuznerja iz nčmškoga: Spominčica; Vijolčica; Pri vodici; 0 slovesu. 0 glasju z namero na -oga, -ega, -iga itd. (str. 115 — 126). — L. 1853 t. II. v Zori: Prorokba (1453 — 1853). Milotinke: Križ i gerb. Dve solzi. Uzrok vere. Huda osoda. Prošnja. Plamice 1 — 10. — V tej dobi prinese i f) Zgodnja Danica 1. 1852 tri pesmi L. Tomanove, soneta rKatoliška cerkev" št. 11 pa nGrob" št. 18 in št. 13 vzvišeni spev nGenitori"! — Na razgled bodi: Katoliška cerkev. Glej čuda, — tam krog skale starosiveIn izpod skale kapljice hladive Se vekodavna lipa vkorenuje,Potoček se sreberni prolivuje, V dvanajst se krepkih deblov razcepuje,Ki v soncu naj žarefijem se vsahnuje, In debla v veje, perca nebrojive.Ki je vodice čiste, vedno žive. Podoba ta prečudna — cerkev našaNa terdno skalo — vero se naslanja, Iz ,,Kristusa" dvanajst se jih izhajaIz nje ljubezen zvira, nas napaja, Učiteljev, se vernih broj naraša;In teče v vsih nezgodah brez nehanja. L. 1853 dne 22. sept. se je Dr. Lovro Toman poročil z Josipino Turnogradsko, s ktero je pa le malo časa živel. največ v Gradcu, kjer mu je umrla prerano. Za njo žaluje draga domovina, in — kakor poje mladi Jos. Stritar (Novic. str. 204), cvetica ljubeznjiva ostala bode nepozabljiva v srcu vsacega Slovenije sina, kajti bila je iskrena, duhovita Slovenka. Spominek na grobu ima s tem-le napisom: Tu ležf Josipina Turnogradska, slovenska pisateljica; rojena Urbančič 9. julija 1833. 1., umrla omožena Tomanova 1. junija 1854. 1. nKdor dušno živi, ne umrje". Najprej se je Josipina Turnogradska prikazala v a) Slovenski Bčeli 1. 1851 s povestico: nNedolžnost in sila". — ,,S izverstnim delom ste stopili v kolo naših pisateljev. Ne opešajte na potu nastopljenem. Bodite zvezda predhodnica in izgled našim dragim slovenskim sestricam, blagorodnej gospodičini J. Turnogradskej čestita vredništvo (str. 64) ter pravi: Vaša krasna povest »Izdajstvo in sprava" bode čisto nepremenjena prihodnjič natisnjena" (Vid. 1. marc. 1851). — nSlavjanski mučenik (1. maj.); Svatoboj pušavnik (15. avg.); Zvestoba do smerti (1. nov.)." — V tečaju III. č. 2 nahaja se pesem njena nZmiraj krasna je narava". — V b) Zori R. Razlagovi 1. 1852 čitati je od Josipine Turnogradske povest nBoris" (str. 58-66); 1. 1853 pa povest nTverdislav" (str. 113—127) in po narodnoj pripovždki nRožmanova Lšnčica" (str. 128—140). — Dr. L. Toman —prežaljen o smrti njeni —je sebi in svojim v tolažbo zložil pesem nVdanost v voljo božjo", ktere poslednja — sedma — kitica se glasi na pr.: Ti si dal, in ti si vzel!Vse je prav, al' jasno sije, Vendar bom ti hvalo pel,Al' se solnce nam zakrije, Naj zgodi se mi, kar koli,Saj, ki vzel, ti bodeš dal, Yse je prav po tvoji volji.Da bo avcčni dan" sijal. »Ali bi ne bilo prav, da bi se naši prerano uraerli Josipini Turnogradski s tim spominek postavil, da bi se vsi njeni spisi v eno delce natisnjeni na svetlo dali ? Gosp. dr. Toman ima gotovo obraz rajnke, ki naj bi se tudi ti knjižici pridjal, kakor bi tudi njeni napevi se lepo podali ti zberki itd." — poprašuje J. Levičnik v Novicah (str. 256). — Nato je Dr. Lovro Toman odgovoril v premilem spisku „0 literarni zapuščiniJosipineTurnogradskeToraanove"v c)Novicah 1854 1. 68. 69 z glasilko: »Kdor angelja pogreša, joka naj z menoj!« (Young)". Tu piše na pr.: ,,Spomnile ste domu koristne Novice zapuščine Josipine Turnogradske — i to mi je razvezalo potrebne besede sledeče, ki jih, ako ravno s presunjenim sercom, stavim zato, ker čutim, da sem jih domovini, rojakom, spominu i neizginljivi Ijubezni prečudnega bitja dolžan . . . Namen teh verstic je le, Slovanom, ki so sledili z radostnira sercem i paznim okom nje spisovanju, i ki se žalostni po nji ozirajo, povedati: kaj i koliko je rajna spisala, da nje dela ne bodo poginile, temveč vse skerbno sobrane zagledale beli dan . . . Razdeliti se dajo vse dušne nje dela: 1) v povesti; 2) v razne spise, pesmi, prevode; 3) v liste; 4) v napeve i glasbenke. . . — Bodem tedaj vse dela, ki jih je zapustila, skerbno sobral, jih s svojo naj boljo previdnostjo vverstil in jih natisu, kakor hitro mi opravila mojega poklica pripuste, z njeno podobo izročil itd." — Kolikor vein jaz, priobčile so Novice 1. 1858 str. 414 nekako pesmico Josipine Turnogradske — Tomanove iz ,,Kaiser-Albumaa na Dunaju z naslovom: Donova, in 1. 1859 je razglasil d) Vodnikov Spomenik povestno čertico njeno ,,Marula" (str. 231—2), iz ktere na razgled bodi: nTurški polomesec že sveti pouosno čez mnogo keršanskih dežel. . L. 1475 sklene tudi na Lemno zasaditi kervavi svoj barjak. . . Naskok se začne. . Preplašeni begajo. Strah in obup jih objema. Nobeden več ne misli na zmago. . . Al kakor nebeška prikazen stopi na enkrat mej oplašene vojake krasna devica. Serčnost ji vžiga rudeče lica in prečudna, nepremagljiva moč ji šviga iz plaraečih očes. nMarula!" zavpijejo vsi vojaci kakor iz jednoga gerla. MMarula sim, Marula, hči vašega junaškoga zapovednika in vredna čem biti svojega očeta!" Reče, verže raz sebe poverhno deviško obleko, odene bojno halo umorjenoga očeta, pokrije s teško čelado zlatolasno glavico in zgrabi z nježno desnico sabljo, ki je z njo očetova roka vodila^rume vojakov v zmago slavivno. Krepko jo zasuče, stopi pred trumo vojšakov, in nagovori jih stermeče: nJunaci! bratje! Slavjani! Ne tamnite slave naroda! Pred vami stoji šibka, boja ne vajena deklica, — pa pred vami če planiti na sovražnika in zmagati al pasti! Gotovo vam ni volja, da prekosi v hrabrosti vas, vojake — junake! — Skažite se junake! Duh umorjenoga očeta nas vodi, pogum njegov me navdaja! Za mano na vraga!" Kakor se dvigne severna sapa, in pritisne v oblake ob uri soparni na nebu sobrane, ter jih razžene, da se razmegli neba obok in sonce spet svojo moč zadobi, tak spodijo te besede strah in obup iz serca vojakov. Hujše in silneje se veržejo na sovražnika. Ponovljena moč jim navdaja serce. Vname se strašen boj. Turci vdarijo zopet na mesto. — Lemnjani se veržejo iz mesta na plan, kjer je sovražnikov in smerti strašeu objem. Duh umorjenoga vodnika napolnuje kerstjane — in z njimi je božja pomoč. Zdaj pridejo kerstjanov nove trume v pospeh in zajaraejo za herbtom preplašene Turke. Njih pogum spretneni se v strah, njih napad v pobeg, in njih zmaga — v pogubo. Premagani so in zmaga je s kerstjani. Lemna je prosta! Pred terdnjavo ležd kupi vmirajočih in mertvih, polomnjeno orožje in razbit polomesec na okervenih tleh, — v Lemiii se razlegajo pesmi zmagovavcev, i bliska ponosno se križ v sončni svitlobi. To je storila hrabra Marula — Slavjanka —."