PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. oostale l gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 229 (9534) TRST, sobota, 2. oktobra 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. STANE DOLANC V NOVEM BECEJU PREDSEDNIK VLADE PO TELEVIZIJI ZASKRBLJENO POZVAL ITALIJANE K VARČEVANJU I Andreotti orisal izredne vladne ukrepe Jugoslavija ne moreostati ravnodušna za zajezitev posledic hudega padca lire do P°loža'a in usode sv°iih manišin Namen ukrepov je predvsem onemogočiti špekulacije z valuto, zajeziti uvoz in okrepiti izvoz - Predsednik vlade je podal dokaj črno sliko položaja, navedel pa je tudi nekaj vzrokov za optimizem - Priznanje političnim in sindikalnim silam za čut odgovornosti RIM. 1. — Vlada se je danes sestala na izredni seji in sprejela nekatere nujne ukrepe za zajezitev padca lire, ki je v zadnjih Oiuh zavzel naravnost dramatične dimenzije. Sam predsednik vlade Andreotti se je zvečer predstavil na televizijskih ekranih, da bi Pojasnil Habjanom smisel teh ukrepov, pa tudi ostale žrtve, s katerimi se bodo pač morali sprijazniti, če naj se Kalija končno venirle reši Damoklejevega meča popolnega gospodarskega in finan-cne9a poloma. Andreotti je v svojem televizij- skem nastopu plastično orisal dra-toatični položOj lire, ko je dejal, a je dolar pred enim mesecem stal 840 lir, včeraj 859, danes zju-raJ pa 873 lir. Dodal je, da je 0 sicer mednarodni pojav, saj se Pa primer funt šterling nahajta v s® slabšem položaju, medtem ko je nemška marka v zadnjem mesecu pridobila več kot 3 odst. Ukrepi, 1 J'*?. ie sprejela vlada, so na-s ednji: zvišanje eskomptne bi je ne aplicirali za plače iznad šestih milijonov lir letno. Na očitek, da morajo venomer plačevati predvsem odvisni delavci, je Andreotti zagotovil, da se stvari glede neposrednih davkov izboljšujejo, in da se je letos steklo v državne blagajne več denarja, kot je b;lo predvideno. Andreotti je v tej , zvezi tudi napovedal še bolj odločen j boj proti davčnim utajam in proti z valuto. Prav tako je s prak- | špekulacijam z valuto. Prav j dejal, da je treba prenehati “ " točke, zvišanje od 30 na 50 j fP,’ da 0 st. kvote izvoza s plačilnim en.ogom, ki jo je treba finansi- a i v valuti, in končno uvedba «odatnega davka v višini 10 odst. a menjavo pri nakupu tuje valu-a'ednji ukrep bo ostal v velja-1 samo dva tedna, njegov namen a le predvsem preprečiti špekula-le nad menjavami. ndreotti je nato potrdil veljav-ma K-adnega gospodarskega progra-, kl ie dejansko program "rtev, a zt4ev za dosego nekega določe-‘j,ga Cl|ja. Predsednik vlade je izra-lahJ)reP,i'ičanjo, da bo ta program oko vlil novo moč proizvajalnemu Paratu, nudil tudi tehnološko rno-|-rt!lzacU°, ki je potrebna za uve- 1 vUanje na tržiščih, dal mladini znost zaposlitve itd. Za iiresniče- Jf- ,ga Programa pa bo treba spre-V 't Se nekatere ukrepe. Andreotti ifju 0P0zoril na dve veliki hibi jta-rioin e®a gospodarstva:, prevelike državne finance in finance ter neravnovesje v mh.s tujino. Dolg Italije s tuji- no znaša namreč danes 14 tisoč mi- ^ ua: v^fd **r> to Pa pomeni, da je treba tev a 16^° P;aòevati obroke za vrni-ki i.ii in močne, obresti. Tisti, skuri» nudijo posojila (evropska drnpTSt’ ‘^netarni sklad. ZDA in pkì1' zahtevajo določena jamstva, den,ISem „pa jamstvo, da bomo ta vrnili, je dejal Andreotti. To rna n .['»v.uicuuev našega sisie-nj nic>ni zajezitev trošenja s stra-ÌP7it;ZJ!Vnega Proračuna, pomeni za-' Proračune ustanov. Ea se je dotakni! kočljive- tei 7voaSan'ia P°dl’ažitve tarif in v n h 7oiZ' ?men'i hude zgube dfžav-se tar?niC ìn ENEL in potrebo, da ven ost,'LVJIt.allji spravii° na ra- da Q \ a ^ držav. Vsekakor bo via-sindikati” .vprašanju razpravljala s mento Pr’a lal-a Predloge parla-Poverim redsednik vlade je tudi na-v 7VO/ možnost nekaterih ukrepov 'l s premično lestvico, ki naj lajo v mnogih svobodnih poklicih. V tej zvezi je tudi povedal, da se je prav danes minister za finance Pandolfi sestal z generalnim poveljnikom finančne straže, da bi se posvetoval o ukrepih proti tistim, ki so v teh dneh zadali italijanskemu gospodarstvu in liri udarce v hrbet. Proti koncu svojega govora je Andreotti poudaril, da tudi posamezniki s sorazmerno majhnimi žrtvami, ki se morda zdijo banalne, lahko bistveno prispevajo k sanaciji položaja' tako na priper v izbiri živil, z varčevanjem energije, celo s tem. da. bi se v avtu peljali po dva ali trije, ne pa en sam. Prav tako bo treba odpraviti sedanji sistem praznikov. glede katerih ima Italija pravi rekord. Glede tega problema je Andreotti napovedal, da bo vlada predložila zakonski osnutek. Na koncu je Andreotti še opozoril, da njegova vlada ..nima. velike parlamentarne moči. da pa obstajajo trenutki, kot je prav . današnji, v katerih cuti, da ima podporo vseh političnih in sindikalnih sil, katerim je priznal, da so pokazale velik čut odgovornosti in da so pustile ob strani vsakršne strankarske ali celo o-sebne račune. Od 18. t.m. novi urnik TV oddaj RIM, 1. — Upravni svet RAI-TV je danes odobril nov razpored televizijskih oddaj za obe omrežji, ki bo stopil v veljavo 18. oktobra. Med drugim bo nekoliko spremenjen tudi urnik poročil: «TG 1» bo na sporedu ob 13.30, ob 20. in ob zaključku večernih oddaj, «TG 2» pa ob 13., ob 18.45 in ob zaključku oddaj. Obe televizijski omrežji bosta od 18. oktobra oddajali svoje programe od 12.30 do 14. in od 17. do 23. ure. Tajnik izvršnega komiteja ZKJ je pri tem izrecno omenil Slovence in Hrvate v Avstriji in Makedonce v Bolgariji s Sindikalni voditelji Lama, Benvenuto in Carniti po včerajšnjem srečanju v palači Chigi z ministrskim predsednikom Andreottijem (Telofoto ANSA) JUTRI 41 MILIJONOV NEMCEV NA VOLIŠČA Zaključek volilne kampanje v IRM v znamenju izredne negotovosti Izid volitev bo odvisen od glasu 10 odst. neodločnežev - Televizijska razprava med Schmidtom, Kohlom, Genscherjem in Straussom BONN, 1. — S štiriumo televizijsko debato, ki ji je sledilo trideset milijonov nemških volivcev, se je v Zahodni Nemčiji v bistvu zaključila kampanja za najbolj negotove volitve v povojnem času. Danes so bili na vrsti še zadnji volilni shodi, kancler Schmidt je govoril v Dortmundu v Porurju, medtem ko je njegov glavni nasprotnik, vodja de-mokristjanske koalicije med CDU in bavarsko strujo CSU Kohl govoril v glavnem mestu Bonnu. Zadnje ankete so potrdile, da je razlika” med socialdemokrati in liberalci (sedanja vladna koalicija) na eni strani ter CDU - CSU na drugi, izredno majhna. Televizijska razprava bo torej najbrž odločilnega značaja, saj bo vplivala na tistih 10 odst. volivcev, ki se še niso odločili za to ali ono stranko. V zadnjih tednih so socialdemokrati nadoknadili nekaj zaostanka, ki so ga zabeležili v primerjavi z demokristjani, tako da politični opazovalci ne VLADKA AKCIJA TARČA POLEMIK ^fzSična Andreottije va posvetovanja pred vladno sejo, na kate-JL1 f° odobrili izredne ukrepe - Srečanje s predstavnikoma KRI Seja vodstva socialistov - La Malfa napoveduje «skoraj opozicijo» drsH v’ i • ^ov* dramatičn. spo-. nju mednarodnega monetarnega skla-je da lre m izredni ukrepi, ki jih i da. Andreotti je tako orisal komuni-dali „ sp,'e'®1 ministrski svet. so j stičnima predstavnikoma zadnji raz- drentt”Ve^a du®ka polemikam o An-! voj monetarnega položaja ter ju se-vedal 'Ti—adi' La Malfd Je napo- j znanil z izrednimi ukrepi, ki jih je st>-an' Sta lsj"e «skoraj opozicije» s j nameraval predlagati na seji mini-ani republikancev; vodstvo PSI I strskega sveta. Takoj po razgovoru J V svoiem ------------- .. . 2 Qarco jn Napolitanom je predsed- nik vlade telefoniral Bettinu Craxiju na sedež PSI v Ul. del Corso, kjer je . zasedalo, strankino vodstvo. Do takrat so na seji razpravljali predvsem o RAI-TV, zadnje vesti o liri in o vladnih ukrepih pa so seveda preusmerile razpravo na gospodarske probleme. Claudio Signorile je v svojem poročilu ostro kritiziral vladni načrt industrijsko restrukturacijo, češ da se ne loteva problemov Juga in da ne nakazuje točnih ciljev. Craxi pa je poudaril potrebo, da bi parlament v celoti izvajal svojo odgovornost na področju cen in tarif, pa čeprav ob upoštevanju nujnosti sklepov, ki jih mora vlada sprejeti. Prav tako kritičen je tudi končni dokument, ki ga je vodstvo odobrilo: po mnenju PSI poslabšanje položaja potrjuje oceno o emergenčni situaciji italijanske družbe in potrebo političnih rešitev, ki naj ustrezajo težavnosti problemov. Težav za Andreottija pa še ni bilo konec: prav ko je ministrski pred sednik v pričakovanju vladne seje seznanjal stranke in sindikate o nameravanih ukrepih, je Ugo La Malfa objavil svojo izjavo: novi položaj po njegovem zgovorno kaže na dve dejstvi : prvič, da vlada ne more voditi svoje politike brez popolnega soglasja KPI in PSI, in drugič, da «butnnstV0*er!- „dokuinentu podčrtalo sSn ?ht,č,,i.h **iteV, ki. naj u-S. čimer dramatlčnosti problemov». otrHevTJ'3 praktlčr>o očrtalo Andre-ski stmt ad‘ neustrezn°st: gosnodar-nv krščan ?]aki KPI 80 OP020^ de-težavn„=t eLa v°ditelja m izredno zvali ‘ . P°lozaÌd in ga odločno po-Skratka ■’ -Se Wim; z realnostjo. Predsednika” ^ *“ min:strskega ciano ^'. ur* s4a Eu- za industrijsko restruktui Voditel ia' m m ’'01-gio Napolitano, I da je premalo organičen, Kpt '! gospodarska izvedenca — ----- ---« n— rai en?PUStl a palač0 Chig> po sko-nojrnem razgovoru z Andreot- obe levičarski stranki in tudi sama KD niso sposobne voditi stroge gospodarske politike. V teh pogojih ‘ jé jasno — pravi La Malfa — da se bo republikanska stranka primorana' še bolj distancirati od vseh drugih političnih sil, vladnih ali ne. CANDIDA CURZI tijenv ko sta Bottoni,7 °"a SC vračala v Ui delle tajnik °S,CUre' k'>ur jo ie čakal krivil “t ke Berl'nguer, nista pri-' nista h f;0Je zaskrbljenosti, vendar ta kotela daiati Glav ..., nio .'I daiali Izjav in sta vladeP Ve-a ,a da sta predsedi....„ namen Ta dokument KPI proti cen inJ„!Lade « sPtošnj podražitvi Cen • .^ J ®P^oiii p( • in tarif brez oredhodne razpra ve v parlamentu lje?niaRp? razgovor med vodito-v d m r- *n Andreottijem potekal stvari® T Vzdušju' ki 50 ga u- v Odnni?, ®st’,° PadCU tire <14 točk KomiinfUf'Z Qolar'iem v nekaj urah). S a a° Že Zjutraj sklicali taj-sklical’ m^nd,G°1Ul pa i0 Popoldne je tp! ™TStrŠk' svet' Pntem ko se n Štirn ”Sr-° pnsvet°val z Baffijem n btammarijem, ki v Manili na Fi- 1- -nh zastopata Italijo na zaseda- Nova podražitev cigaret in tobaka RIM, 1. — Uprava državnih monopolov je sklenila podražiti cigarete, cigare in tobak. Podražitev zadeva zelo veliko število vrst cigaret, ne pa vseh. Tako se na primer ne bodo- podražile «Marlboro» in «HB». Ukrep bo stopil v veljavo že jutri. Od jutri dalje — da navedemo nekaj primerov novih cen — bodo cigarete vrste «MS» stale 450 lir, prav toliko tudi «Super» s filtrom. 350 lir bodo po novem stale «Super» brez filtra in «Esportazioni lunghe». «E-sportazioni» in «Nazionali» s filtrom bodo stale 300 lir, «Alfa» pa 250 lir. Glede tujih cigaret naj navedemo samo, da se bodo «Diana» podražile za 50 lir. RIM, L — Ob začetk'.. novega šolskega leta je predsednik republike Leone naslovil na šolnike in učence televiz'jsko poslanico, v kateri se je zavzel predvsem za večjo resn ist v poučevanju in učenju in za večjo prisotnost v demokratičnih šolskih organih. izključujejo možnosti obnovitve sedanje soeialdemokratske-liberalne koalicije na vladi. Včerajšnje televizijske razprave so se udeležili vodja socialdemokratov in sedanji kancler Schmidt, vodja CDU in kandidat za novega kanclerja (seveda v primeru demokristjan-ske zmage) Helmut Kohl, zunanji minister in predsednik liberalne stranke Hans Dietrich Genscher ter vodja bavarske demokristjanske stranke CSU Franz Josef Strauss, ki naj bi v morebitni Kohlovi vladi prevzel funkcijo podkanclerja in ministra za finance. Iz debate je jasno izšla razlika med Helmutom Schmidtom, ki mu pripisujejo večje intelektualne lastnosti in Helmutom Kohlom, ki naj bi bil bližji poprečnemu Nemcu. Najbolj uravnovešen v tej debati je bil vsekakor liberalec Genscher. ki si je zagotovi! dokajšnje simpatije Nemcev, medtem ko je Strauss, ki ga vsa Nemčija pozna kot agresivnega in dinamičnega politika, skušal uveljaviti svoje poglede na bodočo finančno politiko Zahodne Nemčije, če bi sam prevzel to ministrstvo. Schmidt je v svojih izvajanjih vztrajal pri podobi Nemčije, ki je, kot pravi, «zgled» vsem državam spričo svoje trdne valute, spričo zaupanja, ki ga imajo vanjo gospodarski operaterji, spričo demokratične trdnosti. Nemčija naj bi skratka bila ena redkih držav, ki ni bistveno občutila gospodarske krize, ki je zajela predvsem Evropo. S temi njegovimi trditvami se je strinjal tudi liberalec Genscher, ki je sploh pokazal mnogo lojalnosti do svojih socialdemokratskih partnerjev. Kohl in Strauss sta skušala prikazati sedanji položaj v Zahodni Nemčiji v zelo negativnih barvah. To sploh sodi v značaj njune volilne kampanje: nezaposlenost mladih, zmešnjava na finančnem področju, naraščanje komunističnega vpliva na šolah, nezaupanje podjetnikov, to je v bistvu podoba, ki sta jo dala oba demokristjanska voditelja. Politični opazovalci, in ne samo tisti, ki s simpatijo gledajo na socialdemokrate in liberalce, soglasno u-gotavljajo, da tako prikazovanje položaja v ZRN ne ustreza resnici, kot so tudi popolnoma anahronistične volilne parole demokristjanov, ki se sklicujejo na reakcionarna gesla pokojnega kanclerja Adenauerja. Z druge strani pa pravijo politični o-pazovalci, da so to gesla, ki so bila, kot vse kaže, v teku volilne kampanje dokaj uspešna, kar naj bi dokazovalo, da so nemški volivci do te propagande zelo dovzetni. Predsednik CDU Kohl se je skliceval tudi na primer Švedske kjer so volivci po štiridesetih letih izrazili zaupanje meščanskim strankam. Obtožil je Schmidta in socialdemokrate sploh, da so zavezniki komunistov, kar je za Kohla očitno velik greh. V primeru demokristjanske zmage, je zagotovil, Nemci ne bodo več prisiljeni zaupati vzgojo svojih otrok komunističnim učiteljem ter dal razumeti, da bodo še zaostrili gonjo proti levičarjem v državnih službah. Bavarec Franz Josef - Strauss, e- na najbolj" kompromitiranih osebnosti v nemškem političnem življenju (naj omenimo samo zadnji primer: tudi Strauss je bil kot Japonec Tana-ka, nizozemski princ Bernard in razni italijanski politiki, na plačilnem seznamu Loskheeda), bivši' o-brambni minister, z velikimi interesi v industriji orožja (Kraus-Maf-fei, tovarna, ki izdeluje tank leopard, ki ga bo baje kupila tudi a-meriška vojska, je v bistvu pod njegovim nadzorstvom), je bil kot rečeno zelo umirjen. Predstavil se je kot bodoči minister za finance (čeprav tega Kohl ni potrdil) in že dalj časa ne skriva svojega namen.», da postane gonilna sila morebitne demokristjanske vlade. Jutri bo v Zahodni Nemčiji dan premisleka, v nedeljo pa bo šlo na volišča več kot 41 milijonov volivcev. ki bodo morali odločati, če potrditi svoje zaupanje sedanji socialdemokratski - liberalni koaliciji, ali slediti zgledu Švedov in premakniti os političnega življenja na desno. NOVI BEČEJ, 1. — Tajnik izvršnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc je v Novem Bečeju govoril na veliki proslavi ób otvoritvi kulturnega doma in v počastitev 35-letnice vstaje jugoslovanskih. narodov in narodnosti. Govoril je zlasti o notranjem razvoju Jugoslavije po osvoboditvi in. o gospodarskih problemih, dotaknil pa se je tudi položaja jugoslovanskih manjšin v sosednjih državah. Med drugim je dejal: «Srbi. Hrvatje, Madžari. Slovaki. Romuni, Rusini jn druge narodnosti v popolni svobodi in enakopravnosti negujejo in razvijajo svoje nacionalne posebnosti, jezik in kulturo, tisk in pouk v materinem jeziku, svoje tradicije, običaje in drugo, angažirani in združeni v skupnem boju za svojo današnjo in jutrišnjo socialistično samoupravno skupnost Jugoslavije, za oblikovanje svobodne o-sebnosti ne glede na narodnost. Takšna je v praksi politika Jugoslavije z narodnostmi, za razliko od tistih držav, kjer še danes bolj ali manj odkrito in brutalno izvajajo politiko denacionalizacije naših manjšin, kljub določilom mednarodnega prava, kljub grenkim inkušnjam iz preteklosti, kljub stališčem konference o evropski varnosti in sodelovanju o pravicah narodnih manjšin in posebej kljub duhu in besedi bilateralnih obveznosti. Globoko zainteresirana za urejanje razmer v Evropi v duhu sklepov helsinške konference in za razvoj prijateljskih odnosov z vsemi državami, posebej s sosednimi. Jugoslavija seveda ne more otati ravnodušna do položaja in usode svojih manjšin — Slovencev in Hrvatov v Avstriji in Makedoncev v Bolgariji — ki so izpostavljene političnim pritiskom, poskusom asimilacije in denacionalizacije. Jugoslavija si konstruktivno prizadeva,. bi našli načelne in praktične -rešitve. ki bi omogočaje,_ da bi takšna' vprašanja rešili in odstranili takšne ovire v odnosih ter razvili najširše prijateljsko sodelovanje z vsemi sosedami. Ko naši delovni ljudje po vsej Jugoslaviji izražajo solidarnost z bojem manjšin za njihove neodtujljive pravice, pa tudi za njihov obstoj, v tujini : pravijo, da to delamo zaradi našega notranjega položaja in da hočemo s tem odvrniti pozornost od naših notranjih pro blemov. Naj tiste v tujini ne skrbi naš notranji položaj, saj ga lahko ocenjujejo le naši delovni ljudje, ki so suvereni tvorci svoje usode in ki to vedno bodo. Jugoslavija nima o-zemeljskih zahtev do nikogar. Zato ne morejo tisti, ki govorijo o nekakšni jugoslovanski nevarnosti, nikogar prepričati, saj želijo pravzaprav prikriti svojo dejavnost proti manjšinam. Jugoslavija želi živeti v miru z vsemi sosedami, vedno je pokazala največjo mero dobre volje, da bi bili odnosi dobri. To je tudi zdaj in bo v prihodnje politika Jugoslavije. Takšna politika pa hkrati vključuje tudi dolžnost, da se odločno bojuje- ! krita podpora ustaškim, četniškim in mo za naše interese, interes Jugoslavije pa je tudi ohranitev pravic in razvoj njenih manjšin v sosednjih državah. Jugoslavija govori o svojih problemih z vso odkritostjo in tp ve ves svet. Globoko sem prepričan, da je to dokaz moči socialističnega samoupravnega sistema, dokaz prepričanja Jugoslovanov o pravilnosti izbrane poti. Zato želitn irovedati, da je naš notranji položaj, tako ekonomski kot politični, stabilen in da se iz dneva v dan bolj krepi. To vedo vsi Jugoslovani, ki so temelj te stabilnosti. je dejal Stane Dolanc. Jugoslovanski partijski tajnik je v govoru opozoril tudi na peto konferenco neuvrščenih v Colombu in dejal. da nekaterim ni pogodu, da je Jugoslavija neodvisna in neuvrščena. Tu so po njegovih besedah glavni vzroki za \ 'očene okrepljene pritiske z raziiuiih strani. Jugoslavija nad temi pritiski ni začudena, saj je nanje že navajena, čudi pa jo, da posamezni uradni politični ali policijski krogi v svetu še niso razumeli, oa njihova odkrita ali pri- drugim nacističnim in ekstremističnim hujskačem škoduje predvsem njim samim. Sprašujemo se, kako je mo-moče. da nekdo špekulira s temi elementi okoli enotnosti in obrambne sposobnosti Jugoslavije. Sile reakcije, nasilja in terorja, pa naj stoji /a njimi kdorkoli, so obsojene na propad. je med drugim dejal Stane Dolanc. BRANKO BERGANT Craxi sprejel predstavnike urugvajskega odporništva RIM. 1. — Tajnik PSI Craxi se je na sedežu strankinega vodstva sestal z odposlanstvom urugvajskega odporništva, ki ga je med drugim opozorila na preganjanje urugvajskih beguncev, ki so se zatekli v Argentino, s strani tamkajšnjih oblasti. Podobnega nečloveškega ravnanja so deležni tudi begunci iz Čila in Bolivije. Craxi je izrazil solidarnost italijanskih socialistov z žrtvami fašistične represije miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiM PROTI FAŠISTIČNEMU IN POLICIJSKEMU NASILJU V Španiji stavka po smrti študenta Carlosa Gonzaleza Čistka v najbolj reakcionarnih krogih španske vojeks | ... . vi ^ • ' MADRID, 1. — španske demokra-, kcv. v katerem bi morala potekati. tiene sile so napovedale za danes vrsto manifestacij v znamenje protesta proti policijskemu in fašističnemu nasilju, ki je v ponedeljek zasedena — bila je namreč na sporedu neka poroka. Danes so bile tudi v raznih tovarnah - številne Aupščine. Tih pro doseglo višek s smrtjo študenta Car-j testni sprevod je popoldne krenil po losa Gonzaleza. četrt milijona oseb ! središčni madridski ulici «Caile Bar je stavkalo samo v Madridu, kjer je stavka še .zlasti uspela na unive zi in med gradbenimi delavci. V predmestjih so stavkali kovinarji in uslužbenci kemijske industrije ter delavci v raznih tovarna gospodinjskih strojev. Polovica javnih prometnih sredstev ni vozila. Množičnih pouličnih manifestacij v glavnem n; bilo, če izvzamemo demonstracijo 2900 študentov, ki jih je policija razpršila, ne da bi se po-služila solzilnih plinov ali gumastih krogel. Študentje so se hoteli udeležiti pogrebne slovesnosti za pokojnim Carlosom Gonzalezom, ki so ga fašisti kot rečeno umorili v ponedeljek ponoči. Slovesnost so napovedali že včeraj, danes pa je bila cer- quiilc» do kraja, kjer je padel študent Carlos Gonzalez in kamor so položili šop rdečili nageljnov. Policija je ustavila promet, da bi omogočila nemoten petek sprevoda. španska vlada je medtem na svoji današnji seji sklenila upokojiti generala Dlaza De M endivija, bivšega prvega podpredsednika vlade in Carlosa Iniesto Cana. ki ju imajo za predstavnika najbolj reakcionarnih krogov oboroženih sil. Njuno upokojitev povezujejo z načrtom za demokratizacijo in liberalizacijo v vojski in policiji. Diaza De Mendivila ro zamenjali z generalom Guttierrezom Melladom, ki ga imajo za bolj liberalnega. imimiiiiiiiimiiii inni iiiiiiiimiimiimt milimi iiiiimiiiiimiiiiiiiiiimiiiitniii imt MiimiiiiiiiiiiiiittiHiiiiiimimiiiimiiiiiiimMimiiiitniiiiimimimMiiiiiiiiiiiR Arzen pričnejo uničevati v ponedeljek Tehniki pregledujejo naprave v tovarni ANIC pri Manfredonii, od koder se je v nedeljo razširil na okolico strupeni arzenov anhidrid. Članek o položaju na prizadetem območju berite na zadnji strani. (Telofoto ANSA) «mililiiimiiillilinniiiiilliliiiiiiiiiiiiiiliiiiHiiiiiiliiiiiiiiiiillliliiiilimiiiiiiiiililiiiHiiimiiiliiiimiiiiiiiHimfirtiiiiiitifiliiiinilliiiiMiiiiiiiiilMmitiMiMiiiiiiitiiMiu odtečeni. Na njihovo odločitev bo Ministrski predsednik Andreotti je sinoči po televiziji orisal izredne ukrepe, ki jih je bila vlada prisiljena sprejeti, da bi zajezila hud padec lire. V svoji dokaj dramratični sliki položaja je A.ndreotti po drugi strani potrdil veljavnost vladnega gospodarskega programa in poudaril, da bedo žrtve potrebne, da pa so važni predvsem cilji, ki jih bo s temi žrtvami potrebno uresničiti. Italijane je še enkrat pozval k varčevanju, tudi v majhnih stvareh, kot na primer v izbiri jedače, češ da bo tudi to prispevalo k sanaciji sedanjega nevzdržnega položaja. V nedeljo bo odšlo na volitve več kot 41 milijonov zahodnih Nemcev, ki se bodo morali odločiti med sedanjo koalicijo med socialdemokrati in liberalci na eni strani ter med demokristjani, ki so že vrsto let v opoziciji na drugi. Zadnje ankete pričajo, da je številčni razkorak med socialdemokrati in demokristjani zelo majhen in bo po vsej verjetnosti odločilo tistih 10 odst. volivcev, ki so za sedaj še ne- verjetno mnogo vpl vala televizijska razprava, ki so se je u-deležili sedanji kancler Schmidt, njegov glavni tekmec demokristjan Kohl, liberalni zunanji minister Genscher in vodja bavarske struje krščanske demokracije CSU Franz Josef Strauss. Dvajset dni po smrti kitajskega predsednika Maocetunga je Sovjetska zveza naredila prvi korak na poti sprave s Pekingom. Na dan kitajskega državnega praznika je prezidij vrhovnega sovjeta poslal kitajski skupščini poslanico, v kateri poziva k stavnim in tvornim razgovorom za rešitev sporov. I -------- Pomembna pnbuda za rešitev krize na Bližnjem vzbedu Sovjetski predlog za obnovitev ženevske konference BEJRUT, 1. — Medtem ko sirske t in desničarske čete napredujejo v i Libanonu na vseh frontah spričo j svoje velike materialne in številčne ! premoči, je sovjetska tiskovna agen-j cija TASS objavila vest o sovjetski pobudi za rešitev krize na Bližnjem vzhodu. SZ je namreč pozvala vse strani, ki so neposredno zapletene v bližnjevzhodno krizo, naj se sestanejo na mirovni konferenci v Ženevi. TASS trdi, da so sovjetski poziv izročili vladam ZDA, Egipta. Sirije, Jordanije in Izraela ter vodstvu Organizacije za osvoboditev Palestine. Tudi Sovjetska zveza bi bila pripravljena udeležiti se zasedanja konference, ki naj bi bila še ta mesec ali prihodnji. Sovjetska zveza poziva vse zainteresirane strani, naj proučijo predloge, ki jih poslavlja in ki predvidevajo popoln umik Izraela z vseh ozemelj, ki jih je zasedel I. 1367, uresničitev neodtujljivih pravic palestinskega ljudstva do samoodločbe in do postavitve lastne države; zagotovitev neodvisnosti in varnosti vseh držav, ki so neposredno vpletene v krizo na Bližnjem vzhodu: arabskih držav, ki mejijo z Izraelom na eni strani i» pa Izraela na drugi; preklic vojnega stanja med arabskimi državami in Izraelom. Zasedanja ženevske mirovne konference se seveda mora od tsega začetka in popolnoma enakopravno udeležiti tudi Organizacija za osvoboditev Palestine. V prvi fazi bi določili dokončen dnevni red konference in vrstni red, pc katerem bi proučili konkretne a-spekte iskanja rešitve. V osrednji fazi konference pa bi skušali doseči dokončni sporazum. Konferenca naj bi ob koncu sprejela sklepni dokument, ki bi imel veljavo dokončnega sporazuma. OB ZAČETKU NOVEGA ŠOLSKEGA LEU OGORČEN PROTEST STARŠEV OTROK OSNOVNE ŠOLE V ULICI DONADONI Otrok ne bodo pošiljali v šolo, dokler občina ne reši vprašanja učilnic Včeraj, 1. oktobra, se je s šolsko mašo začelo novo šolsko leto 1975-77 po vsej državi, reden pouk pa se bo pričel v;torek, ker je v ponedeljek praznik sv. Frančiška, patrona Ita lije. Tudi to novo šolsko leto, kot prejšnja, se začenja s težavami in protesti staršev zaradi pomanjkanja primernih učilnic in še ne urejenih šolskih prostorov. Letos so se popravila v nekaterih šolah nekoliko zavlekla zaradi slabega vremena v avgustu, marsikaj pa bi lahko pravočasno dokončali, če bi prej začeli in če ne bi bilo toliko birokratskih predpisov. To velja še bolj za gradnjo novih šolskih poslopij ali dograditev, ker se zaradi dolgega birokratskega postopka ne samo zavleče zaključek del, ampak se znatno zvišajo stroški za gradnjo in za opremo Dobro vemo. da so v stiski s prostori tudi razne italijanske šole v Trstu, u-gotavljamo pa, da bi občina in po- V Skednju danes ne bo pouka! Svet šolskega okoliša za območje Sv. Jakoba, Skednja in Sv. Ane je na sinočnji seji med drugim razpravljal tudi o nevzdržnem stanju šolskega poslopja v Ul. De Marchi v Skednju, kjer so tudi prostori slovenske osnovne šole. Vsled izjave občinskega strokovnjaka inž. Ster-leja, da ne more brez predhodnega tehničnega pregleda izdati potrdila o uporabnosti škedenj-ske šole, je svet sklenil, da danes na tej šoli ne bo pouka. krajina lahko več napravili in rešili vprašanje potrebnih prostorov za slovenske šole, od otroških vrtcev do osnovnih in višjih srednjih šol, če bi imeli več dobre volje in posluha za potrebe naše narodnostne skupnosti. O raznih protestih in posredovanjih prizadetih staršev ter izvoljenih predstavnikov v občinskem in v pokrajinskem svetu smo že večkrat poročali in beležili obljube. Tak protest je prišel do izraza tudi včeraj na osnovni šoli v Ul. Donadom kjer so se takoj po šolski maši zbrali v telovadnici starši, ki so sklenili, da ne bodo pošiljali otrok v šolo, dokler ne bo občina ugodno rešila vprašanja šolskih prostorov. O sedanjem stanju in o prizadevanjih z., rešitev problema je poročal predsednik Združenja staršev Jožko Gètdol, u-temeljenost sklepa staršev je potrdil psiholog dr. Hektor Jogan, didaktični ravnatelj Strnad pa je dejal, da se je pozanimal pri pristojnem odborništvu in dobil nekaka zagotovila, zdaj, ob začetku pouka, pa še ne ve, kake bo zadeva rešena. Starši m šolniki so s ploskanjem odobrili protestno resolucijo, ki so jo nato tudi podpisali, predsednik Jožko Gerdol pa je z delegacijo staršev takoj nato odšel na županstvo in tam izročil resolucijo, ki so jo poslali v vednost tudi šolskemu skrbniku. Popoldne je bila seja odbora združenja staršev, danes dopoldne pa bodo v šolo spet prišli starši, toda brez otrok. Objavljamo celotno besedilo resolucije: «Starši slovenske osnovne šole v Donadonijevi ulici, zbrani na izredni seji, najostreje protestiramo proti nedoslednosti in brezbrižnosti občinskih oblasti, kajti že pet let je en razred naše šole izven matičnega poslopja, nekaj let v bližnjem župnišču, lani pa v zavodu «S. Giusto» v Ulici Conti. 0-troci in učitelji so bili tako odmaknjeni od svojega naravnega okolja, starši z več otroki v vrtcu in na šoli pa v stalnem strahu zaradi intenzivnega prometa na cestah. Že pet let nam občinske oblasti zagotavljajo, da se zavedajo vseh težav, ki jih povzroča ločen pouk in obljubljajo iz leta v leto, da se bodo stvari uredile. Toda pouk se bo jutri začel, mi pa ostajamo le pri vaših obljubah! Posebno smo ogorčeni in po petih letih tudi prepričani, da nas namerno izigravate. Že pred zaključkom lanskega šolskega leta in med letošnjimi počitnicami so naši predstavniki večkrat obiskali občinskega funkcionarja dr. Gerina, ki je vedno zagotavljal, da vas je o naših problemih dobro informiral, da ste naklonjeni našim predlogom in da je 99-odstotna možnost, da se z novim šolskim letom vsa stvar uredi. Ko pa so naši predstavniki 20. septembra ponovno obiskali zgoraj o-menjenega občinskega funkcionarja, so se prejšnje njegove obljube spremenile v nič. Pozivamo vas, da po svojih močeh in pristojnostih poskrbite, da se dokončno izvrši integracija vseh pet razredov osnovne šole in vrtca, bodisi v poslopju v Donadonijevi ulici, ali v zgradbi nekdanjega zavoda «S. Giusto» v Ulici Conti, in tako o-mogoči reden, racionalen in nemoten pouk. Dokler ne boste poskrbeli, da se naš problem reši kot ste nam večkrat obljubili, rie nameravamo pošiljati naših otrok v šolo.» ! Tildi starši italijanskih otrok v Skednju so sklenili, da ne bodo poslali svojih otrok v šolo v znak protesta proti občinski upravi, ki se ne zanima za popravila šolskih prostorov, klopi itd. Včeraj so po maši prišli z otroki pred šolo «E. De Marchi», kjer niso še dokončana popravila. V tej zgradbi je tudi sloven-*ka šola. N« srednji šoli pri Sv. Jakobu hi- tijo z delom. Danes bodo imeli ' tri ure pouka; dve učilnici v II. nadstropju, tri učilnice in kabinet v III. nadstropju, zbornica je še neuporabna. Obljubljajo, da bo v torek vse urejeno, toda brez električnega toka in luči. Pri Domju bodo prostori za celodnevno šolo urejeni čez dva tedna, medtem bodo imeli izmenični pouk. OTROŠKI VRTEC V KRIŽU Danes na Proseku zopet sestanek z Bennijevo V zvezi s pekočim problemom kriškega slovenskega otroškega vrtca, se je predvčerajšnjim tričlanska delegacija predstavnikov Združenja staršev srečala z občinsko odbornico za šolstvo Bennijevo, kateri je orisala stanje poslopja pri osnovni šoli «Albert Sirk», kjer je slovenski vrtec, kljub neprestanim protestom in opozorilom Združenja staršev in drugih vaških organizacij, nameščen že sedem let. Vsekakor' bodo stvar podrobneje proučili na sestanku, ki bo danes ob 11. uri na sedežu občinske delegacije na Proseku, katerega se bodo udeležili predstavniki kriških organizacij, predstavniki rajonske kon-zulte za zahodni Kras in sama Ben-nijeva. Na sestanku bodo vsekakor skušali rešiti ta problem in po možnosti začasno premestiti slovenski otroški vrtec v nekdanji rikre atorij, ki ga je oo lani upravljala ustanova za podporo istrskim in dalmatinskimi beguncem, letos pa je postal last tržaške občine. Mnogo je sedaj odvisno od odborništva za šolstvo, ki bo moralo odločati, kam namestiti drugi -talijanski vrtec, katerega obiskujejo predvsem otroci iz mesta, upoštevajoč, da je v novi italijanski šoli še mnogo razpoložljivih prostorov, kjer bi lahko v skrajni potrebi namestili tudi slovenski videc, ki pa bi moral biti, kot pravilno zahteva Združenje staršev, povsem samostojen in neodvisen od italijanskega. Medtem pa se je kljub težkemu položaju včeraj redno začel pouk v otroškem vrtcu, v katerem je 31 otrok, in katerega tudi letos upravlja ustanova ONAIRC, ki se očitno ne zanima preveč za rešitev tega, za vaško skupnost, tako perečega vprašanja. S. T. na svetovalska skupina v tržaškem pokrajinskem svete-, ki opozarja na nevarnost, da bi to pridobitev izjalovili zaradi dolge politične krize, ki paralizira delovanje občine in pokrajine. Prav zaradi tega se je treba globalno lotiti problemov zdravja in socialnega skrbstva, kar je mogoče le z ustanovitvijo zdravstvenega konzorcija in z ustvarjanjem decentralizirane službe, ki bi jo pre-, bivalstvo samoupravljalo. Na ta način bi tudi. preprečili nastajanje različnih nepovezanih pobud ter bi odpravili nasp-rotstva, ki izhajajo iz sedanje razmejitve ^pristojnosti med občino in pokrajino. Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da bo z novim šolskim letom od 5. novembra dalje na zavodu deloval tudi peti dopolnilni letnik. Informacije daje in vpisovanje sprejema tajništvo. MED VČERAJŠNJIM SREČANJEM STRANK USTAVNEGA LOKA ■ ■ Prvi■ ksmki m poti omenitve «pakta o obnovi» mesi strankami Na predlog deželnega tajnika KD Colonija so deželni tajniki strank ustavnega loka in načelniki svetovalskih skupin razpravljali o možnosti sklenitve pakta Majski in septembrski potresni razvozlati zamotani klopčič nujnih sunki, kb so, neusmiljeno razmajali Furlanijo in Beneško Slovenijo ip prizadéjalj toliko škode in gorja, so ;Silovito stresli tudi deželno politično stvarnost. V sedanjem izrednem .stanju zahtevajo vsi konkretna dejanja. Dovolj jim, je lepih besed o vsestranski pomoči, ki paj bi jo bilo deležno prizadeto prebivalstvo. V tem izjemnem stanju pa sedanja deželna uprava ni bila kos svojim nalogam in bili smo zato priča žolčnim polemikam med politiki in istočasno pritiskom na stranke, ki sestavljajo deželno vlado, naj popu-stijo v svojem trmastem vztrajanju na političnih položajih, ki ne mdre-jo zagotoviti učinkovitega reševanja hudih problemov obnove prizadetih krajev. Z drugimi besedami povedano zahtevajo novo deželno vlado najširše enotnosti, ki bi bila sposobna vprašanj in nalog. V tem okviru smo bili priča raznim srečanjem med strankami, ki niso privedla do konkretnih rezultatov. Toda čas neusmiljeno pritiska in kaže, da se je, tudi krščanska demokracija pod siL razmer ter po dolgi seriji obiskov raznih vladnih predstavnikov ter visokih predstavnikov strank na potresnem področju, nekoliko omehčala. Najzgovornejši dokaz je predlog deželnega tajnika stranke Colonija o tako imeno vgnem «paktu za obnovo». Na ta predlog je bilo včeraj \ prostorih deželnega sveta v Trstu prvo ; soočenje med 'predstavniki strank ustavnega loka. Poleg deželnih tajnikov so se namreč v včerajšnjih popoldanskih urah sestali na skupnem srečanju tudi načelniki svetovalskih skupin- in drugi pred- niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiuaijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin NA PREDLOG SVETOVALCEV KPI IN PSI .i n* ■ » -f PSI za zdravstveni konzorcij Ustanovitev zdravstvenega konzorcija je v našem mestu toliko bolj nujna tudi za valorizacijo nove politike «odprte psihiatrične bolnišnice», ki pomeni eno najvažnejših pridobitev zadnjih let v političnem življenju mesta. Tako med drugim poudarja v svojem poročilu socialistič- Deželni svet prekinil razpravo o zakonskem osnutku o kulturi KPI, PSI in SSk predložili vrsto popravkov k besedilu osnutka, o katerih bo deželni odbor spet razpravljal - Številni popravki zadevajo Slovence Po tridnevni obširni razpravi deželnega zbora se o zakonskem osnutku, ki predvideva «posege za razvoj knjižničarske in muzejske Službe, za varstvo nepremičnin umetniškega, zgodovinskega in prostorskega pomena, za zgodovinske arhive in za kulturne premičnine dežele Furlanije - Julijske krajine», še niso dokončno izrekli. Zakonski osnutek, kakršnega predlaga deželni odbor in kakršen je izšlel iz razprave v tretji deželni komisiji, je namreč skrajno pomanjkljiv in zato nesprejemljiv predvsem za socialistično in komunistično skupno, ki sta predlagali, da bi v nadaljnji razpravi besedilo ustrezno dopolnili in izpopolnili. Ta predlog je bil tudi sprejet-in se je zato včerajšnji del zasedanja deželnega sveta omejil le na zaključna posega poročevalca zakonskega o--6ntd)l*a»A%inij*s#eii* odbornika za šolstvo in kulturne dobrine Mizzaua. BgžselnP 3vetggj*j|jti se bodo morali torepšbSt SfJSflflJfti s temi zapletenimi in številnimi vprašanji, predvsem pa se bodo morali soočati s celo vrsto popravkov in dodatkov k besedilu zakonskega osnutka, ki jih predlagajo svetovalci komunistične in socialistične skupine ter Slovenske skupnosti. Med temi popravki je največ takšnih, ki zadevajo probleme kulturnega razvoja naše narodnostne skupnosti. Že samo to dejstvo doka- V PRIZIVNI RAZPRAVI PROTI PRVOSTOPEHiSKI RAZSODBI PROF. S. PAHOR V SREDO ZOPET NA ZATOŽNI KLOPI Pretor ga je 13. decembra 1974 obsodil na 60 tisoč iir glebe zaradi obtožbe, da ni hotel pokazati redarju dokumentov, medtem ko je dejansko le zahteval prevajalca V sredo se bo moral zopet zagovarjati pred tržaškimi sodniki prof. Samo Pahor. Na kazenskem sodišču bo namreč prizivna razprava proti razsodbi pretoria Trampuša z dne 13. decembra 1974, ki je obsodil Pahorja na 60.000 lir globe zaradi kršitve člena 651 kazenskega zakonika. Pahor je bil obtožen, da mestnemu redarju ni hotel pokazati osebnih dokumentov. Dejansko je prof. Pahor že na prvostopenjski razpravi pojasnil, kako so se odvijali dogodki. To je hotel narediti v slovenščini, a mu je pretor prepovedal in zahteval, naj govori v italijanščini. Pahor je dejal, da je 12. decembra 1973 redarju dejal. da želi prevajalca, da bo lahko govoril v materinem jeziku, kot dovoljuje člen 5 posebnega statuta priloženega londonskemu memorandumu. Prav tedaj je prišel mimo drugi redar v civilu, ki mu je v čudni slovenščini dejal, naj izroči «knjižico». Ta redar je tudi sam pojasnil sodišču, da ne obvlada slovenščine, ampak pozna le nekaj osnovnih besed. Njemu pa je prof. Pahor izročil osebne dokumente. To so torej dogodki, ki so privedli do prvostopenjske obsodbe. Proces je tedaj vzbudil val razburjenja in celo vrsto protestov. Razpravi so prisostvovali številni dijaki slovenskih višjih srednjih šol, ki so nato na protestnem zborovanju v Gregorčičevi dvorani izrekli prof. Pahorju popolno solidarnost. Solidarnostne izjave so mu poslale tudi številne manjšinske organizacije. Sindikat slovenske šole za pomoč Beneški Sloveniji Odbor Sindikata sklicuje v torek, 5. oktobra, ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 članski sestanek. Na dnevnem redu bo predvsem govor o udarniškem delu v Beneški Sloveniji. Na sestanek vabimo tudi nečlane, predvsem mlade ljudi, ki se želijo udeležiti enodnevne delovne akcije v Benečiji. zuje, da je prvotno besedilo, o katerem je v teh dneh tekla razprava, prav glede vprašanj slovenske narodnostne skupnosti najbolj pomanjkljivo. Še enkrat so deželni upravitelji prezrli potrebe Slovencev ter prezrli tudi predloge Slovenske narodne in študijske knjižnice, čeprav so vselej trdili in zagotavljali, da ni sestavljanje zakonskega osnutka stvar ožjega kroga upravnih organov, temveč mora biti sad najširšega sodelovanja vseh ustanov in organizacij, ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo. Po številnih kritikah, ki so bile na ta račun izrečene med'dolgo razpravo, bi človek pričakoval, da bosta Vigini in Mizzau med včerajšnjim odgovorom na posege svetovalcev, kot na primer Lovrihe, Štoke, Volpeja, Bosarija in drugih, ki so med drugim posegli tudi na področje slovenske kulturne stvarnosti, izčrpneje: spregovoril?. o. tem vprašanju, toda tako Vigini kot Mizzau sta problem slovenske narodnostne skupnosti in njenih inštitucij odpravila s par besedami in v tonu, ki nam še enkrat izpričuje trmasto zadrževanje na precej zaprtih stališčih, pri katerih ni prostora za popuščanje jezikovni in kulturni skupnosti, ki se razlikuje od večinske. Vigini je po dolgem uvodu, v katerem je skušal dokazovati, da zakonski osnutek navsezadnje ni tako slab, temveč nasprotno v skladu z novimi kulturnimi potrebami, ker odgovarja določeni viziji demokratičnega družbenega razvoja in predvideva partecipacijo vseh pri upravljanju kulturnih služb, s krajevnimi upravami v prvi vrsti, izrekel nekaj običajnih fraz o potrebi zbliževanja med kulturama večinskega in manjšinskega naroda. Obenem je izrekel prepričanje, da je zakonski osnutek popolnoma v skladu s temi potrebami in da sploh ne diskriminira Slovencev. Po navedbi nekaterih ukrepov v prvi slovenski kulturi (podpore gledališču) je Vigini poudaril, da je prisotnost dežele pripomogla k premostitvi marsikatere ovire v odnosih med obema narodnostnima skupnostima, ovir, ki so objektivne- ga značaja in katerih odpravljanje je lahko samo postopno. Še manj je o tem povedal Mizzau, ki je precej polemično in marsikdaj demagoško odgovarjal na posamezne posege prejšnjih dni. Tudi odbornik je zagovarjal zakonski osnutek, o Slovencih pa je v bistvu dejal le to, da je deželna uprava nadvs: zadovoljna nad izredno kulturno rastjo slovenske narodnostne skupnosti v zadnjih letih, obenem pa poudaril, da se s številnimi predlogi Štoke in Lovrihe za dopolnitev zakonskega osnutka ne strinja. Neroden padec bolničarja Včeraj popoldne se je ponesrečil 34-letni bolničar Rdečega križa Giuliano Chermaz iz Milj. Ko sta z delovnim tovarišem nosila neko bolnico čez dvorišče siavbe,y UL,Ventura 24, mu je spodrsnilo in si je pri padcu zlomil desno,-nogo. ,Na ortopedskem oddelku tržaške bolnišni-, ce se bo moral zdraviti mesec dni. stavniki strank. Uradnega poročila o dogovarjanju glede možnosti sklenitve «pakta o obnovi» ni bilo. Razgovori se bodo seveda še nadaljevali. Drugo srečanje je namreč napovedano za prihodnjo sredo. Medtem pa lahko že potegnemo prve zaključke. Potem ko je deželni tajnik KD Coloni, orisal svoj predlog, so spregovorili tajniki drugih strank. Deželni tajnik KPI Cuf-faro, je izrazil pripravljenost svoje stranke, da sodeluje pri obnovitvenem paktu. Za komuniste je pri tem poglaviten program in izvajanje programskih obveznosti. Podobno je bilo stališče socialista Renzu-lija, ki je v bistvu poudaril nevzdr-žnost sedanje vlade, obenem pa zagotovil podporo socialistične stranke ob konkretnem programu. Tudi Štoka za Slovensko skupnost je u-godno ocenil predlog o obnovitvenem paktu, ki pa bo imel podporo te stranke le pod pogojem, da bo u-pošteval tudi probleme slovenske narodnostne skupnosti. Nekoliko drugačna so bila stališča drugih strank, v bistvu pa je že na podlagi tega prvega stika strank mogoče sklepati. da veje drugačen veter, ki bi moral privesti do sestave nove vlade po zgledu državnega vladnega sestava. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141: Božje polje. Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124. KD in PSDI za ohranitev šolskih patronatov Tretja deželna komisija (šolstvo) je zavrnila zakonski predlog o ukinitvi šolskih patronatov, ki ga je na deželnem svetu predstavila komunistična skupina. Predlog so za vrnili z glasovi KD in PSDI. Svetovalci KPI so v obrazložitvi predloga poudarili, da mora dežela dobiti čisto določene pristojnosti m da nima smisla, da obstajajo ustanove (šolski patronati), ki temeljijo na zastarelih metodah šolske o-skrbe. Po uvedbi zavodnih svetov so te ustanove odvečne. Komunisti so poudarili, da je dežela Lombardija začela s konkretnimi zakonskimi pobudami na področju šolstva, kar bi lahko storila tudi naša dežela. Svetovalec Bosari je komunistični predlog utemeljil s tremi ugotovitvami. Poudaril je, da je treba uveljaviti deželno avtonomijo in upoštevati kritično stanje, iv katerem se je po potresu znašla Furlanija. Ljudem je treba dajati,možnost, da se glede šolskih vprašanj poslužujejo organov, ki so bili izvoljeni na demokratičen način. Deželni svet bi moral razpravljati tudi o šolskih vprašanjih. Odbornik Bosari je podčrtal dejstvo, da od potresa prizadetih krajev ne moremo obnavljati le na ekonomskem področju. Skrbeti je treba tudi za šolska in druga kulturna vprašanja, ki jih je potres dramatično zaostril. ||||IIIIIIIIIIUIII||||l|||||||tl|||(||||t||H||||i|||||||„,i|,|,Hnmmnif|||,||||||I|n||||U|||||||||||||||||||||||||u||I|||||| ODMEVI NA ZAKLJUČNO POROČILO PROF. QUERCIJA Sindikati kritično ocenili srečanje «Suez po enem letu» Sindikati odklanjajo stališča o podrejeni vlogi politične decentralizacije Prvi odmev na zaključke dvodnevnega delovnega srečanja «Suez po enem letu», ki se je predvčerajšnjim zaključilo na tržaški trgovinski zbornici in na katerem so razpravljali o problemih italijanske pristaniške in pomorske politike, prihaja od sin- iiiiiiiiinnniiinimiiimniininiiiiimiinimiiimninmiinininim»mimnninimiiminiiimminnniiminnimiiiniiiinniiinimnmiuim„„„.,im,MI, Obvestilo Stalnega slovenskega gledališča Posebej opozarjamo naše stalne | stave, jih ponovno vabimo na dre-obiskovalce in vse prijatelje na po- | višnjo reprizo, novitev briljantne komedije «CHAM- Po dolgem pričakovanju, nam je P1GNOL ALI VOJAK PO SILI», ki ! letos že v prvem trimesečju nove bo danes, 2. oktobra 1976 ob 20.30 j sezone uspelo organizirati gostova-v Kulturnem domu. Na dosedanjih ( nje ljublianskega Lutkovnega gle-ponovitvah se je občinstvo odlično i dališča. Od ponedeljka, 11. oktobra zabavalo, predvsem pa je tudi dozi- j naprej, bo vsak ponedeljek v po-vela visoko oceno vseh kritikov, ki 1 poldanskih urah, v Mali dvorani so se v polni zasedbi zbrali na pre- j Kulturnega doma na sporedu (po rnieri. Za naslednjo sezono bo za ] dve predstavi) izvirna lutkovna ljubljansko Delo pisala kritike Rapa (marionete) igra «SOVIČA OKA». Šuklje, znani teatrolog in gledali-ško-filmski komentator Na posebnem odru, ki bo omogočal dobro vidljivost za vse obskovalce, S posebnimi obvestili smo opozorili nam bodo ljubljanski mojstri priča-lanske abonente, da s to predstavo , rali poetični svet pisanega žival-poravnavamo do njih svoj reperto- , skega sveta po literarni predlogi arno-abonentski dolg. Ker nekateri, Svetlane Makarovič. O vseh pódrob-zaradi zgodnjega datuma prvih nostih za to gostovanje vas bomo predstav, niso še obiskali te pred- i sproti pravočasno obveščali. Ansambel Stalnega slovenskega gledališča pripravlja prvo predstavo iz novega repertoarnega načrta. To bo slovenska novost mladega dramatika Frančka Rudolfa «KOŽA MEGLE». Te dni se je del ansambla vrnil iz Ljubljane, kjer so za slovensko televizijo posneli Ni-co'ajevo komorno igro «STARA GARDA». Realizator Jože Babič je s sodelovanjem režiserja uprizoritve, Marijem Uršičem, prenesel dogajanje iz odrskih desk v naravno okolje,* na skromno zelenico med nebotičniki in mestnim prometom, sredi znanega Savskega naselja. Ker je posnetek realiziran v barvni tehniki, bo posebno zanimiv tudi za tiste gledalce, ki na našem področju sledijo programu ljubljanske TV. dikatov. Tajništvi pokrajinskih sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL iz Trsta in Gorice sta namreč izdali tiskovno poročilo, v katerem kritično ocenjujeta zaključni poseg predsednika višjega sveta za trgovinsko mornarico prof. Quercija. Querci je v svojem posegu med drugim kriti ziral programske smernice za določitev usklajenega pristaniškega sistema v naši deželi, ki so bile sad dolgih razprav med vsemi družbe-, nimi in političnimi silami naše dežele. Po njegovem mnenju je ta načrt diletantističen in preveč vezan na krajevne koncepte. Takšno gledanje je po mnenju sindikatov odraz zastarelega in nazadnjaškega stališča o podrejeni in pogojevalni vlogi družbeno - politične decentralizacije v državi. Ravno tako je gledanje prof. Quercija na deželo kot na organ, ki ima le vlogo koordinatorja krajevnih politik, v nasprotju s stališči sindikata. Nasprotno so dežele v sedanji zmedi, ki vlada na ravni vladnih organov, odigrale pomembno vlogo in jo morajo odigrati tudi v prihodnje. Stališča KD o politični krizi v tržaških upravah Pokrajinski odbor krščanske demokracije je včeraj izdal poročilo, v katerem ocenjuje stališča drugih strank glede politične krize, ki je zajela tržaško občino in pokrajino. Potem ko zavrača kritike o imobil-nosti obeh krajevnih uprav, zagotavlja svojo pripravljenost na sodelovanje z drugimi strankami pri reševanju številnih odprtih problemov, upoštevajoč značilnosti, ki jih je prinesel 20. junij, in pripravljenost, da si tudi predstavniki drugih strank prevzamejo odgovornosti na izvršilni ravni v obeh upravah. Pri tem pa obžaluje, da socialisti zavračajo možnost sodelovanja pri upravljanju. Gre še enkrat za zelo dvoumna in nejasna stališča, na kakršna smo pri KD že dolgo navajeni. Ni pa v poročilu konkretnejšega odgovora na konkretne predloge in zahteve socialistov in komunistov. Drevi v Verdiju prvi koncert jesenske sezone S koncertom orkestra gledališča Verdi se bo drevi v tržaškem gledališču pričela jesenska simfonična sezona. Orkester bo dirigiral Alfredo Bonavera. Na sporedu so motivi Ghedinija, Weberja in Dvoršaka. Sodeloval bo pianist Roberto Cappello, ki bo izvajal Weber jev «Konzert-stiick». Vstopnice prodajajo pri blagajni gledališča (tel. 21948). Koncert se bo pričel ob 21 uri. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom Repertoarna obveznost iz pretekle sezone Predstava veljavna za lanski abonma GEORGES FEYDEAU Champigno* ali vo]ak po sili (voudeville v treh dejanjih) Prevod Janez Negro Besedilo pesmi Miroslav Košuta Scena ing. Niko Matul Kostumi Ksenija Jeričevič Glasba Aleksander Vodopivec Plesi Janez Mejač Režija MARIO URŠIČ DANES, 2. oktobra, ob 20.30 - Izven abonmaja. JUTRI, 3. oktobra, ob 16. uri - Abonma red G, okoliški. Rezervacija vstopnic vsak dan (razen nedelje) od 10.30 do 12.30, prodaja eno uro pred začetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734-265. BALETNA ŠOLA SSG V TRSTU Stalno slovensko gledališče vabi k vpisu v baletno šolo za sezono 1976-77 šolo bosta vodila priznana koreografa in baletna pedagoga Nada Križmančičeva in Janez Mejač, ki sta že lani uspešno zastavila delo v naši baletni šoli. V baletno šolo se sprejemajo, poleg lanskoletnih učencev, kandidatke in kandidati od 6. leta starosti dalje. Pouk se bo pričel 11. oktobra. Vpisovanje do 6. oktobra v u-pravi SSG v Kulturnem domu ob delavnikih od 8. do 14. ure. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 2. oktobra MIRNA Sonce vzide ob 6.05 in zatone ob 17.44 — Dolžina* dhm,;ir.39 ’-'Llitìa' vzide ob 14.44 in zatone ob 0.09. Jutri, NEDELJA;-3.-oktobra " ¥EREZiJa"”........... Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 21 stopinj, najnižja 17,6, ob 19. uri 19,8. Zračni pritisk 1014,7 mb narašča, vlaga 86-odstotna, padlo je 4,4 mm dežja, nebo oblačno, brez vetra, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 30. septembra se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 10 oseb. Umrli so: 82-letna Maria Tomsich, 86-ietni Vittorio Schimka, 65-letna Giovanna Prasel por. Birsa, 76-letni Giovanni Surez, 76-letna Caterina Brustolin vd. Fontanella, 49-letni Milan Smiljanich, 77-letni Antonio Cumini, 79-letna Maria Zanetovich, 81-letna Giulia Forcessin vd. Caucci, 81-letna Luigia Wessel vd. Geniram. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vielmetti, Borzni trg 12; Al Centauro, Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare, Largo Piave 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, UT. Bernini 4; Al . Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: tel. št. 732-627. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure; telef. št. 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM, INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. TEČAJI VALUT V MILANU DNE 1. 10. 1976 Ameriški dolar: debeli 871.— drobni 845.— Funt šterling 1455.— švicarski frank 357,50 Francoski frank 175,50 Belgijski frank 22,25 Nemška marka 357,50 Avstrijski šiling 50,— Kanadski dolar 860.— Holandski florint 339.— Danska krona 144,— švedska krona 200,— Norveška krona 160.— Drahma: debeli 20,30 drobni 20,38 Dinar: debeli 4L— drobni 4L- MENJALNICA vseh tujih valut Šolske vesti Devinsko nabrežinska občina sporoča, da se bo šolsko leto 1976-77 v občinskih 'vrtcih začelo dne 5. oktobra. Kino Aristou 16.30 «Il gabbiano Jonathan Livingston». Režija: Hall Bartlett. Barvni film za vse. Mignon 16.30—22.15 «Che fortuna avere una cugina nel Bronx». Gene Wilder. Barvni film. Nazionale 16.00 «Una vita venduta». E. M. Salerno. Barvni film. Grattacielo 16.30 « Savana violenta » (Drugi in še bolj pretresljiv). Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 15.00. 17.20. 19.30, 22.15 «La vendetta dell’uomo chiamato cavallo». R. Harris. Exceisior 16.00 «Invito a cena con delitto». D. Niven, P. Sellers in A. Guiness. Barvni film. Eden 15.30 «Complotto di famiglia». K. Black, B. Dem, B. Harris. Režija: A. Hitchcock. Barvni film. Ritz 16.00 «Drum l’ultimo Mandingo». W. Oates. I. Vega in K. Norton. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «La bestia». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Capitol 16.30 «II mio uomo è un selvaggio». C. Deneuve in Y. Montand. Barvni film. Moderno 15.30 «Salon Kitty». H. Berger, I. Thulin. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Filodrammatico 16.30 «Sesso in faccia». Prepovedan mladini pòd 18. letom. Barvni film. Impero 16.30 « Arancia meccanica ». Mladini pod 18. letom prepovedan. Vittorio Veneto 16.3Ó «Una donna Chiamata moglie». G. Hackman in ' Liv Ulman. Barvni film. Ideale 16.00 «Emanuelle nera». Igrata Emanuelle in R. Schubert. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Astra 16.30 «Per un pugno di dollari». C. Eastwood. Barvni western film. Abbazia 16,00 «Uomini e squali i. Barvni dokumentarni film. Radio 16.00 «Alice nel paese delle meraviglie». Barvni film. Volta (Milje) 17.00 « Il padrone e l’operaio». R. Pozzetto in F. Romana Coluzzi. Barvni film. MLADINSKI KROŽEK IZ ZGONIKA prireja PRAZNIK GROZDJA ŠAGRA SV. MIHAELA DANES, 2. T.M. : Ob 19.30 koncert baročne glasbe v cerkvi v izvedbi dua Majaron - Slama. Otvoritev razstave domačih slikarjev Žerjala in Kocmana. Ob 20.30 ples na dvorišču pri Petelinovih. JUTRI, 3. T.M.: "-0b slovesna maša. Ob 11. uri otvoritev kioskov. Ob 16. uri nagrajevanje najtežjega grozda. Ob 17. uri zbor Slovenec iz Boršta. Ob 17.30 koncert ansambla Lojze Furlan. Ob 18.30 bogat srečolov (pršut, salama, teran itd.). Ob 19.30 ples. □ Oba večera vas bo zabaval ansambel Lojze Furlan □ Dobro založeni kioski □ Specialiteti: domače klobase in kuhani štruklji. VABLJENI ! Predstavniki študentov v svetu fakultete za književnost in filozofijo v Trstu sklicujejo v okviru razprav o didaktični preosnovi fakultete sestanek vseh slovenskih študentov. Na dnevnem redu bo razprava o dokumentu o manjšinski problematiki, ki ga bo morala didaktična komisija fakultete predstaviti svetu. Sestanek bo v torek, 5. oktobra, ob 16. uri v Ul. Università 7. Izleti PD «F. Venturini» (Domjo) organizira 17. oktobra izlet na Otočec -Novo mesto (cena 8.060 lir, kosilo vključeno). Vpisovanja sprejemamo v hotelu «Sonja» od 20.45 do 21.30 vsak dan razen ob sobotah. Vabljeni! SPDT priredi 17. oktobra avtobusni izlet na Predmejo z vzponom na Čaven in Kucelj. Vpisovanje do 13. oktobra v Ul. Geppa 9, Urad ZSŠDI. tel. 31-119. PD F. Venturini - Domjo organizira 17. oktobra izlet na Otočec - Novo mesto (cena 8.000 lir, kosilo vključeno). Vpisovanja sprejemamo v hotelu «Sonja» od 20.45 do 21.30 vsak dan razen ob sobotah. Vabljeni. Prispevki V počastitev spomina Srečka Merlaka daruje Vlasta Jankovič 3.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Alojzijo Med vešč dr daruje brat Anton 5.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane. Ob smrti dolgoletnega raznašale* Jelka Kravanje izrekata uprava I® uredništvo Primorskega dnevnik* iskreno sožalje družini in sorodnikom- Pogreb Franca Kravanje-Jelka bo danes, 2. oktobra, iz tržiške bolnišnice na sesljansko pokopališče. Prihod mrtvaškega voza je predviden za 11. uro. GORIŠKI DNEVNIK nadaljevanje razprave na tržaški preturi Hišo je gradii kljub preklicu občinskega gradbenega dovoljenja Pretor Trampuš je včeraj zaslišal bivšega devinsko - nabrežin-skega župana dr. Legišo - Proces se nadaljuje v ponedeljek Na tržaški preturi se je včeraj P° daljšem premoru nadaljevala sodna obravnava proti 36-letnemu Albinu Santiniju iz Mavhinj 53, 37-letnemu Mariu Zecchinu iz Nabrežine in 37-letnemu Tulliu Stricci iz Trsta, ki so obtoženi, da so Santini kot lastnik, Zecchin kot gradbenik in Stricca kot delovodja začeli z gradnjo hiše v Vižovljah, ne da bi imeli za to potrebna dovoljenja; ne gradbenega dovoljenja devinsko-na-brežinske občine ne dovoljenja spomeniškega varstva,' kajti področje, na katerem so začeli z gradnjo, je zaščiteno. Razprava se je pričela že pred nekaj meseci, ko je pretor Trampuš zaslišal obtožence in priče. Zaradi Poletnih počitnic se je tako razprava nadaljevala šele včeraj. Dogodki, ki so privedli Santinija, ' zucchina in Stricco pred sodišče, so dokaj nenavadni. Santini je nam ree zaprosil občino za gradbeno dovoljenje za stanovanjsko hišo z av-tokleparsko delavnico. Občina je izdala dovoljenje, kar pa je v Vižov-ijah povzročilo precej nezadovoljstva, še predvsem med Santinijevimi sosedi, ki so se bali, da bi delavnica povzročala preveč ropota, ki bi kalil njihov mir. Posebno «gorka» sta bila zakonca Bravetti, ki sta najprej protestirala na občini. Njuni protesti baje niso zalegli in zato sta se odločila za nadaljni korak: Ar januarja 1975 sta prijavila San-tnuja tržaškemu pretorju Trampu-* v k' sProžil sodni postopek. Ves postopek bi bil pravzaprav epomemben, če bi tedanji župan devmsko-nabrežinske občine dr. Le-gisa medtem ne preklical gradbenega dovoljenja, ki ga je izdal Santi-*ju. Dovoljenje je preklical 22. januarja 1974, Santini pa je kljub temu nadaljeval z deli. Mimogrede naj povemo, da je tieba prav temu primeru pripisati e.istvo, da se je začelo tržaško sod-s vo tako vztrajno zanimati za črne gradnje na Krasu. Ko so šli občinski tehnični izvedenci na gradbišče Vižovljah, so namreč ugotovili, da •a Bravettijeva brez gradbenega ovoljenja zgradila bazen, na nasprotni strani ceste pa je neka vtzačanka Postavila montažno hi-®1C?- Oboje so prijavili sodišču in P'Igorja Trampuš in Bidoli sta se ,° načela vztrajno zanimati za rpanistična vprašanja na tržaškem razpravo, ki se bo nadaljevala v | organov in z ženskimi združenji, ponedeljek ob 16. uri. Najprej bo | Zakonski predlogi strank in zakon-sodnik zaslišal bivšega županovega j ski predlog odbora poudarjajo po osebnega tajnika Kocmana, sledili pa bodo posegi tožilca in zagovornikov. Pretor bo verjetno izrekel razsodbo v poznih popoldanskih urah. v sta Včera.i sta na ravnatelj tehničnega sko-nabrežinske ša. njih sodišču , pričala urada ,.,devin-občine inž. Fulvio bivši župan dr. Drago Legi- Uxa in Inž. Uxa -je oil v svojih izvaja- prece.i nejasen, saj je prepo-° uporabljal besede če. morda. envlem’--ne .sP°mil‘jam se itd. Nje-1- Pncanje ni pravzaprav odkri-kal?° -16 nPvosR v razpravi. Vse-. zaèel graditi Santini, ie ia,BP^a občinska uprava izda-iiorav?raCoena dovoljenja in nova čelih t3? ’e ra'nala Po istih na-Santin-lezave so nastale prav pri ie m 1JU, *n c'a se pomirijo duhovi, hp 01 ai Preklicati že izdano gradiv,,],0 d0V0lienje- Sicer pa je bila red„du!v. Pripravi prva giuacijskemu Deželna komisija razpravljala o družinskih posvetovalnicah Zaključil se je prvi ciklus zasedanj ožjega odbora šeste komisije, ki jih je vodil odbornik Masutto. Na zasedanjih so preučili zakonske o-snutke političnih skupin in zakonski osnutek deželnega odbora o družinskih posvetovalnicah. Na zasedanju ožje komisije so bili prisotni predsednik komisije odbornik Masutto in odborniki Persel-lo in Frattini (DC), Bergamas in Tonel (KPI), Nardini (PSI), Morelli (MSI - DN) in Trauner (PLI). Pred zasedanji je komisija imela vrsto posvetov s sindikalnimi organizacijami, s predstavniki krajevnih 25 TISOČ UČENCEV IN DIJAKOV JE VČERAJ PRESTOPILO ŠOLSKI PRAG Novo šolsko leto na Goriškem pričenjamo v znamenju številnih odprtih vprašanj Potrebna je korenita preobrazba šolskega sistema - Številne težave na slovenskih šolah na Goriškem trebo, da se ustanovijo organi za oskrbo in za nasvete družinam in za vprašanja materinstva. Na zasedanju so preučili predvsem razlike, [ ki ločujejo različne zakonske osnutke. Govorili so torej o tem, kdo bo vodil posvetovalnice, o kriterijih, ki določajo prisotnost pri upravljanju, o vprašanjih osebja in o odnosih med posvetovalnicami. Poudarili so vprašanje oskrbe pri prekinitvi nosečnosti. Šesta komisija se bo zopet sestala prihodnji teden. • Od danes dalje bo avtobus številka 34 ponovno vozil po svoji običajni progi. Popravljalna dela, zaradi katerih so progo delno spremenili, so namreč v teh dneh dokončali. • Danes, 2. in jutri, 3. oktobra, prireja združenje Union v Podlonjer-ju ljudski praznik, ki bo v «Šanci». Pričetek bo ob 16. uri, na sporedu pa bodo športna tekmovanja, igre za staro in mlado, glasba in ples; obratovali bodo dobro založeni kio- ! ski. SESTANEK PKEJSNJI TEDEN V VERONI Za prisotnost manjšin v evropskem parlamentu SSk. SVP in PPTT pozivajo vlado, naj žago. tovi manjšinam izvolitev svojega zastopstva OD DANES DO 10. T. M. NAŠA DEZELA PRISOTNA TUDI NA GRAŠKEM SEJMU Danes otvoritev jubilejnega 70. sejma, jutri dan Furlanije - Julijske krajine V Gracu v Avstriji bodo danes odprli jubilejni 70. graški sejem, ki spada med večje jesenske gospodarske prireditve v srednji Evropi. Sejem ima izrazito mednarodni značaj in med drugim se ga udeležujejo gospodarski operaterji in tvrdke iz naše dežele ter Jugoslavije. Svojo udeležbo na graškem sejmu je zagotovilo 119 razstavljavcev iz Italije in med temi sta tudi tržaška trgovinska zbornica in tržaška pristaniška ustanova, ki sta pripravili razstavo o tržaškem pristanišču «Hafen Triest». Razstavo so priredbi, v .paviljonu:- 12; obsega načrt o ureditvi deželnega pristanišča, o-ris .infrastruktur, im med drugim tudi fotografski prikaz o avstrijski pomoči prizadetemu prebivalstvu na potresnem področju. Današnje otvoritvene slavnosti se bo udeležila tudi delegacija Furlanije - Julijske krajine: deželni odbornik Stopper, predsednik trgovinske zbornice iz Trsta dr. Caidassi, glavni tajnik zbornice dr. Illini ter predstavnik pristaniške ustanove inž. Carbi. V načrtu je, da se bo delegacija sestala s člani vlade dežele Ba-den - Wuertenberg, katere bo vodil minister za industrijo in poljedelstvo dr. Eberle. Jutri bo v okviru sejma dan Furlanije - Julijske krajine in predvidena je tiskovna konferenca. Uvodoma smo omenili, da je letošnji sejem že 70. Prvič so namreč to gospodarsko pobudo izvedli 29. septembra 1906. Graški sejem je bil že od vsega začetka drugi sejem v avstroogrskem cesarstvu. Pomembnejši je bil le dunajski, ki so ga prvič priredili leta 1904. Od velikih pomladanskih sejmov se graški razlikuje predvsem po izrazitejšem mednarodnem obsegu. Predstavlja namreč pomembno središče, ki je tesno povezano z Mariborom, Celjem, Ljubljano, z Budimpešto in seveda s Celovcem, Beljakom in drugimi avstrijskimi mesti. Z ene strani gleda graški sejem torej proti Balkanu, z druge pa proti vzhodnoevropskim državam. Vendar je zaradi tesnih stikov z Nemčijo tudi nemška prisotnost zelo zapažena. Graški sejem razpolaga z razstaviščem, ki meri skupno 153 tisoč kvadratnih metrov. Na njem je postavljenih 18 paviljonov in 19 hangarjev. Letos se je prijavilo 1094 avstrijskih razstavljavcev in 1262 tujih. Med temi gre omeniti 83 jugoslovanskih ^razstavljavcev, katerim je namenjen stalni paviljon. Sejem se bo zaključil 10. oktobra. Nazadnje naj še omenimo, da je dežela Furlanija - Julijska krajina sodelovala letos že na celovškem lesnem sejmu ter na pomembnejšem dunajskem sejmu. Jutri praznik krvodajalcev varianta k ( 0 tem zaslišanju so prekinili Zborovanja in občni zbori VZPI-ANPI na zhn?*301-0?3’ da bodo Predkongres-govon??Van,!a.in občni zb°n (v dovedeno- sekcijamD, kot spodaj na- Danes, 2. oktobra: Dobn?*5 'u nri v LJudskem domu; »St; * * * » le- ur' -- Ljudski dom -toasa del PopoJo (Tappa). PD «Zvezda»;°b 19' Ud v prostorih E'izekkih SČt (od Sv’ Ivana do Pondares 8 °b 19'30 v Ulici uuares 8, dvorana «Di Vittorio». 4, oktobra: 5. ok'obra: Sekcija nabrežinske občine, ob 19.30 v Nabrežini v prostorih PD «I. Gruden»; Sekcija Trebče, Padriče in Gropa-da, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah ; Prosek - Kontovel, ob 20. uri v Prosvetnem domu sekcije Prosek -Kontovel; Sekcija Barkovlje, Rojan, Kolonja, ob 20. uri v Prosvetnem domu v Barkovljah. Obenem sporočamo, da bo na vsakih pet članov izvoljen en delegat za pokrajinski kongres, ki bo 10. oktobra 1976, ob 9. uri v dvorani Avditorija v Trstu. Vsi upravičeni člani borci in aktivisti ter svojci padlih so naproše-ni, da se, kolikor ne bi prejeli osebnega vabila pravočasno, zborovanja občnega zbora — gotovo udeleže. V kinodvorani Aurora v Ul. del Bosco 2 bo jutri vsakoletni praznik krvodajalcev, ki ga prireja tržaško združenje. V okviru kratke slavnosti (pričetek ob 10. uri) bodo podelili priznanja 600 krvodajalcem, ki so darovali kri več kot 10-krat ali celo že več ta't 100-krat. Letošnji praznik bo še posebej slovesen, saj je tržaško združenje med letom preseglo 10 tisoč včlanjenih krvodajalcev. Za člane združenja in njihove družine bo popoldne ob 17. uri v dvorani CRAI v pomorski postaji ples. ZIMSKI VOZNI RED PROGE ŠT. 43 S POSTAJALIŠČEM V NABREŽINI ODHODI (z nabrežinskega trga) ZA VIŽOVLJE: 6.44, 11.36, 13.08, 16.07. ZA DEVIN: 6.44, 7.19, 8.38, 10.10, 11.36, 12.15, 13.08, 14.05, 16.07, 17.38, 18.43, 19.37. ZA RIBIŠKO NASELJE: 7.19, 10.10, 12.15, 14.05, 16.07, 19.37. ZA ŠTIVAN: 6.44, 7.19, 8.38, 10.10, 12,15, 13.08, 14.05, 16.07, 17.38. Iz Nabrežine pa vzdržujeta progo s šempolajem, Praprotom, Trnovco, Mavhinjami, Cerovi jami in Prečnikom avtobusa št. 43 in 44. ODHODI (z nabrežinskega trga) ZA ŠEMPOLAJ: 7.48, 8.21, 9.39, 11.06, 12.11, 13.12, 14.11. 14.38, 15.07, 17.22. 18.21, 19.12, 20.32, 21.14. ZA PRAPROT: 8.21, 12.11, 13.12, 14.38, 15.07, 19.12, 20.32, 21.14. ZA TRNOVCO: 8.21, 12.11, 13.12, 14.38, 20.32, 21.14. ZA MAVHINJE, CEROVLJE IN PREČNIK: 7.48, 12.11, 13.12. Slovenski dijaki na šolskem dvorišču v Ulici Alviano. V sredo, 22. septembra, so se sestali v Veroni predstavniki strank Slovenske skupnosti, Siiddroler Volk-spartei in Partito del Popolo Trentino Tirolese. Za SSk sta se sestanka udeležila deželni tajnik Štoka in član deželnega tajništva Bratuž, SVP sta predstavljala podpredsednik Dalsass in tajnik Atz, PPTT pa sta zastopala deželna svetovalca Pruner in Fedel. Glavni predmet razgovorov, so bile prve volitve v evropski parlament, ki bodo spomladi leta 1978. kot so pred kratkim sklenili v Bruslju zunanji ministri držav članic Evropske skupnosti. Italija bo imela (kot Velika Britanija, Francija in Nemška zvezna republika) v novem parlamentu v Strasburgu 81 poslancev. Potrebno je. da pridejo v tem okviru do svojega izvoljenega zastopnika tudi narodne manjšine. Zato zgoraj omenjene stranke soglašajo, da skupno izdelajo načrt o zadevni akciji pri rimski vladi. Italijanska vlada oz. parlament morata namreč v svojem volilnem zakonu za evropske volitve jasno zagotoviti pravi-! co manjšin do svojega zastopnika v Strasburgu. V ta namen bodo SSk. SVP in PPTT še poglobile stike in pripravile osnutek predlogov za u-resničitev prej omenjene zahteve. Predstavniki omenjenih strank so se nadalje razgovarjali o potrebi stalnejših stikov in sodelovanju na Začelo se je šolsko leto 1976-77. V goriški pokrajini bo letos šole raznih stopenj obiskovalo nad 25 tisoč učencev in dijakov, kar je dbkaz, da se število študirajoče mladine veča iz leta v leto. Skoraj 10 tisoč učencev bo obiskovalo osnovne šole, preko 6 tisoč nižje srednje ter 5 tisoč in pol višje šole. Kar zadeva slovenske šole na Goriškem, razpolagamo s podatki za nižjo srednjo Ivan Trinko ter za tri višje šole, V tem šolskem letu je v vse štiri šole vpisanih skoraj. 500 dijakov. , Pričetek novega šolskega leta ni samo priložnost za navajanje številk vpisanih, ter za ugotavljanje padca ali dviganja odstotka dijakov. Čas je tudi za razmišljanje, ali bo novo šolsko leto prineslo kaj novega v tem zastarelem šolskem ustroju. Tudi tisti, ki niso pesimistično razpoloženi, se morajo strinjati z nami, da tudi novo šolskp leto ne bo prineslo ničesar novega. Pred leti, ob uvedbi pooblaščenih odlokov, smo pričakovali, da je šolska reforma u-brala pravilno pot. Motili smo se. Čeprav smo zabeležili nekatere izboljšave na šolskem področju ne moremo biti zadovoljni s sedanjim stanjem. Šola taka kot je, je neprimerna 2d' današnjo mladino in ni odraz' naše družbe. Občasni zakoni, ki hočejo dati novega kisika zastarelemu šolskemu sistemu, niso dovolj. Potrebna je korenita preobrazba šole in vsega ostalega, kar k šoli spada. Tudi slovenske šolo se ubadajo z istimi vprašanji. Poleg teh pa moramo premagovati še druga. Značilnost letošnjih počitnic jc bilo vprašanje novih lokacij za mestne šole. Končno so sklenili, da bodo dijake nižje srednje, liceja in učiteljišča namestili v semenišču v Ul. Alviano. Z novo lokacijo pa se niso vsi strinjali. Poleg tega naj povemo, da učilnice in ostali prostori semenišču' niso še i rejeni in potrebujejo še nekatera obrtniška dela. Drugo vprašanje, s katerim se u-badajo ravnatelji slovenskih šol, zadeva dokončno imenovanje profesorjev. Uradno se je šolsko leto pričelo včeraj. Danes pa bodo imeli skrajšan pouk, v ponedeljek pa prost dan. Komaj v torek se bodo pričeli pravi križi za učence in, dijake, še VELIKA PRIDOBITEV OB PRIČETKU NOVEGA ŠOLSKEGA LETA S samoprispevkom delovnih ljudi zrasla v Solkanu sodobno urejena osnovna šola Kabinetni pouk, dve telovadnici, razstavna galerija - Popoldne imajo v šoli pouk otroci iz Braniku, kjer šolo preurejajo V d?Sw?čine Zgonik- ob 19- uri Rp,?, n h prostorih v Zgoniku; domu» V1Ca’ °b 20' uri v «Bazoviškem Vozni red poletov z letališča v Ronkah (Veljaven do 31. oktobra) Alghero Bari Brindisi Cagliari Catania Genova Lampedusa Milan Neapelj Odhodi 7.00 17.45 7.10 14.05 14.05 7.10 14.05 7.10 14.05 7.00 17.45 7.10 7.00 17.45 7.10 14.05 Prihodi 13.15 21.55 16.30 21.40 21.40 16.30 21.40 16.30 21.40 13.15 21.55 16.30 13.15 Palermo 7.10 14.05 R. Calabria 7.10 14.05 Rim 7.10 14.05 15,30 Trapani 7.10 MEDNARODNE PROGE Odhodi Prihodi Amsterdam 7.00 Hamburg 17.45 13.15 Atene 7.10 16.30, 21.40 Barcellona 7.00 21.55 Bruselj ’ 7.00 13.15 Koln - Bonn Kobenhavn Diisseldorf Frankfurt Ženeva Istanbul London Madrid Miinchen New York Pariz Stockholm Stuttgart Dunaj Ziirich 17.45 7.00 7.00 17.45 7.00 17.45 7.00 7.10 7.00 7.00 17.45 7.00 7.00 17.45 7.00 17.45 13.25 7.00 21.55 13.15 21.55 21.40 21.55 21.55 21.55 13.15 13.15, 21.55 21.55 13.15 14.50 13.15, 21.55 Učenci in učitelji osnovnè šole Solkan so letošnje šolsko leto dočakali v novih prostorih. Po desetih letih je namreč v novogoriški občini izročena svojemu, namenu nova šolska stavba. Zgrajena je bila s samoprispevkom, ki ga plačujejo vsi delovni ljudje-novogo-j riške občine. Ob čoli je zrastel tudi nov vrtec, ki, je' sprejel v svoje' o-krilje malčke iz Solkana in Nove Gorice,, Stara stavba otroškega, vrtca Julke Pavletič že od majskega potresa ni bila več uporabna za bivanje. Novo šolo so v Solkanu hudo potrebovali. Preko 70 let, stara stavba že več let ni zadoščala za normalen pouk. Sedem učilnic je bilo zasedenih od jutra, do večera, dva prostora pavje šola dobila v stari stavbi v Ulici IX. korpusa, kjer šobili delovni pogoji nemogoči. Brez zadostne razsvetljave, kurjave, sanitarij, brez prostorov za svobodne dejavnosti, brez telovadnice, so u-čenci in učitelji -z velikimi napori zmagovali težko delo: Letos so se. razmere v celoti uredile. Moderna stavba, ki' jo je-(skonstruiral domačin,- Arhitekt-' Tomaž. Vuga, omogoča samo dopoldanski pouk. Učenci višjih razredov imajo, kabinetni pouk,-; vsi pa lahko telovadijo v dveh sov dobno opremljenijvtelovadnicah. šol ska avla je. bila že od vsega, začetka namenjena za razstavno galerijo. Likovna .ustvarjalnost otrok je na solkanski šoli izredno bogata. To pričajo samostojne razstave učencev. opremljenost nove 'šole z otroškimi risbami in uspešno sodelova.-nje v' otroških'časopisih. Stalna razstavna galerija, v kateri, se. bodo bolj pa za vzgojno osebje. redno menjavale razstave slovenskih um............iiiiiiiin'HiiiuiiiiiiliiiiiiiimiÙHiininfiiiiiiiiiiimiiiiin.Mihi».illuminimi.i PAOLO DANELLI PONOVNO NA ZATOŽNI KLOPI Zapletena «ljubezenska zgodba> včeraj na goričkem sodišču Silviu Micheluzziju je zagrozil, da ga ubije in od njega zahteval denar - 2 meseca zapora Obtoženec je na včerajšnji obraiv: navi zanikal vse; ter dejal: -da je Michel uzzin ad légo val Mr MlvkiJjè v tistem času bila;' njegovà zaročenka. Tudi zasliševanje drugih prič ni pomagalo razvozlati -zapletenega dot godk-a, takb da - se je obravnava zavlekla čelo jdtro. K rešitvi dogodka ni pomàgalò niti pričevanje M: Mr, ki« je poudarjala, da je od tistega dne- minilo že več čdsa -in dk se danes ne spominja ničesar. , Javni tožilec dr. Laudisio je v svojem posegi, zahteval 1 leto in 4 mesece zapora ter 9o tiso: lir globe. Nasprotnega mnenja je bil Danelli-jev branilec, odvetnik Maniacco. ki je poudaril, da če bi obtožene pokazal policiji papir, na katerem je Micheluzzi zapisal, da je narkoman in kriminalec, bi danes na zatožni klopi sedel sam ' Micheluzzi, ki bi mu sodili zaradi obrekovanja. Zaradi tega je branilec zahteval najnižjo kazen,- saj je treba upoštevati tudi dejstvo, da Danelli zaradi do-, godka v kazermetah prestaja itak težko kazen. Takega mnenja jt bilo vérjetnò tudi sodišče (predsednik dr. Bassi, stranska 'dr.: Marinelli in dr, Finizio, zapisrnkàrkà Kogoj), ki je obtoženca obsodilo na 2 meseca za pora. Ljubosumje, grožnje in nettar šo glavni eleinenti' sodne obravnave, v katero je bil zapleten Paolo Danellii 22-letni mladenič iz Ul. Foscolo 24, ki je že od leta 1974 v zaporu’ kjer mora prestati 4 leta in 6 mesecev zaradi dogodka v kazermetah, ko je četverica Goričanov posilila 42-letno Angelo Vogrig. Danelli je bil tokrat zapleten v «ljubezensko zgodbo», ki se je pripetila maja meseca leta 1973. V obtožnici je namreč rečeno, da je Danelli zagrozil Silviu Micheluzziju iz Tržxa naj mu plača 10.000 lir, če noče, da bo nadlegoval njegovo zaročenko, 17-letno dijakinjo M.M. prav tako iz Tržiča. Dogodek se je pripetil 17. maja pred klasičnim licejem v Drevoredu 20. septembra, kjer je M. M. obiskovala zadnji razred. Kot je sam Mxheluzzi povedal na včerajšnji o-bravnavi, mu je Dar.elli zagrozil naj plača 10.000 lir če hoče, da bo zaročenko pustji pri miru. V zameno pa naj mu vrne papir, na katerem je Micheluzzi' zapisal, da je Danelli narkoman in da ga policija vedno zasleduje. Micheluzzi je list pokazal zaročenki, z upanjem, da se ta ne bo sestajala več z DanelLijem. Mladoletnica pa i je izjavo ivzela - in jo izročila panelliju. Kreganje med, ljubosumnim zaročencem in Danellijem se je istega dne nadaljevalo tudi pred Ljudskim vrtom, kjer je objto-I ženec v družbi drug:h prijatelje > za grozil Micheluzziju: «Plačaj, ker mi Gorici dežurna 1 Goričani ne govorimo, streijamo!» i dijev korzo 57, Šolska avla (na sliki) osnovne šolt v Solkanu prostor in bo služila za šolske pririreditve, je osrednji in največji razstave, koncerte itd. in primorskih umetnikov, bo zanimanje otrok za tovrstno ustvarjal-našt še pospešila. Y mesecu septembru so na šoli ob pomoči Moderne galerije iz Ljubljane odprli razstavo: izbor slovenske sodobne, grafike; Predstavljajo se najboljši slovenski in primorski grafiki. ; Razstava je vzbudila med u-cenci,. starši in v širši javnosti veliko zanimanj in odobravanj) Načelo, naj s.e- umetnost čimbolj približa otroku in občanu je; tu v celoti uresničeno. : Ob otvoritvi šole. je tovarn- Go-sto). ki- ima nad šolo patronat podarila učencem dragoceno stiskalnico za, grafike, ki so jo izdelali delavci sami." ’ Na ; šoli so tudi dobili prostor za peč, v kateri bodo žgali keramiko. Solkanska šola pa tudi v popoldanskih; urah, ne sameva. Tu, imajo, sedaj pouk vsi učenci iz Branika, ker njihovo šolo adaptirajo. Svoje prostore je dobilo nekaj oddelkov posebne šole; ki jim je stavbo razmajal majski potres. Delavska univerza ima na solkanski šoli šest' svojih oddelko : za odrasle; če povemo še to, da imajo na šoli v popoldanskem času sedem 'oddelkov pòdaijsànegà bivanja, je slika ‘o popolni zasedenosti šole jashan V^i učenci in učitelji imajo na' šoli kosilo, učenci vozači pa brezplačen topli- obrok. ! Solkanska šola je že v prvih dneh zaživela v popolnem ritmu! Učenci in učitelji pa se zavedajo, da boljši pogoji dela zahtevajo tudi boljše' u-spehe in nove dolžnosti. Upajo. ■ da jim bodo kos. - : 1 " M. X. V sredo seja slovenske konzulle V sredo, 6. oktobra ob 18.30 na županstvu se na prvi redni seji sestane' pred kratkim nameščena kon-zulta za slovenska vprašanja v goriški občini. Sejo bodo v glavnem posvetili sestavi delovnega programa. stavil svojega Štefanija. naslednika Luigija Guido Fanti (KPI) jutri v Verdiju Jutri ob 10.30 bo na pokrajinskem shodu komunistične partije v Verdi-■jevem gledališču govoril parlamentarec in član vsedržavnega vodstva KPI Guido Fanti. Uvodno poročilo bo imel pokrajinski tajnik KPI Tullio Paiza. parlamentarni ravni. Dogovorili so se o ustanovitvi stalnega organa, ki naj bi koordiniral delo in vodil vsa skupna prizadevanja. SSk, SVP in PPTT so se tudi zavzeli za razširitev stikov med manjšinami v državi s posebnim ozirom na Furlanijo in Dolino Aosto. Na tem srečanju so vsi poudarili pomen samostojnega nastopanja narodnih manjšin. Obenem so se izrazili tudi za razne kulturne in študijske pobude v korist narodnih manjšin, saj moramo manjšinsko problematiko obdelovati tako s političnega kot z znanstvenega vidika. SSk je seznanila obe stranki iz dežele Tridentinske - Južne Tirolske z resno stvarnostjo na potresnem področju v naši deželi. SVP in PPTT sta prikazali stvarno solidarnost tridentinske oz. bocenske pokrajine v korist prizadetega prebivalstva. Danes pričetek srednjeevropskih kullurnih srečanj V palači Attems na Kornu se prične danes 9. srednjeevropsko kulturno srečanje posvečeno glasbi v «mitteleuropi» v razdobju 1900 - 1930. Sodelovali bodo strokovnjaki iz o-smih držav, med temi tudi Borut Lapernik, ki bo danes popoldne govoril o slovenskem komponistu Mariju Kogoju in o glasbenih tendencah v razdobju prvih tridesetih let tega stoletja. Srečanje bodo odprli ob 10.30 z uvodnim govorom Romana Vlada o srednjeevropskem prostoru kot o-srednjem vozlišču evropske glasbe. Ob tej priložnosti bodo takoj po uvodnih besedah udeleženci shoda odšli v mestno knjižnico v Ul. Ma-melli, kjer bodo prisostvovali odprtju razstave slikovnega materiala, ki je nastal v prvih desetletjih našega časa, ko se je glasbena tematika popestrila s prvimi drznimi podvigi letalcev z baloni. Gre za lepake, ki jih je posodil letalski muzej Caproni iz Talieda. Na njih so ovekovečili prve letalce in takrat uspešne pesmi. Zvečer bodo v dvorani deželnih stanov na Gradu podelili diplomo častnega občana trem italijanskim kulturnikom, Biagiu Marinu. Antoniu Morassiju in Ervinu Pocarju. Srečanje bo trajalo do torka popoldne. V Donai A. Budala tečaj fo tografske ume ta o s ti Kot uvod k drugemu tečaju fotografske umetnosti, ki se bo pričel v drugi polovici oktobra na pobudo PD O. Župančič v Štandrežu, bosta prihodnji ponedeljek predavala o umetnostnem slikarstvu strokovnjaka Milenko Pegan in prof. Milko Rener. Predavanje bo v Domu A. Budala in se bo pričelo ob 20. uri. Enodnevni izlet na Dolenjsko Po zaključku tridnevnega seminar ja v Slovenskem dijaškem domu Simon Gregorčič v Gorici sme se gojenci doma odpravili na enodnevni izlet na Dolenjsko. Cilj izleta je bila part'zanska postojanka Baza 20. Že v zgodnjih jutranjih urah smo se preko Rdeče hiše peljali do Razdrtega in nato k Cerkniškemu jezeru. Od tod nas je peljala pot v Ribnico. Po hitrem ogledu tega prijaznega mesteca smo se odpeljali v Kočevje. Po ogledu spomenika in drugih značilnosti mesta smo se odpeljali v edini slovenski pragozd in sicer v Kočevski Rog. Po dveurnem iskanju po gozdu, smo dospeli k Bazi 20. Tu je bil med osvobodilnim bojem štab IX. korpusa. Tam sta bili tudi bolnišnica in tiskarna. Vsega si nismo seveda ogledali, ker je število objektov preveliko, saj so barake raztresene po celem vrhu Kočevskega Roga. Od tod smo dospeli v Turjak. kjer je bila znana belogardistična postojanka. Za tem smo odšli v Ljubljano, kjer smo si ogledali spomenik revolucije, ki so ga odkrili leta 1975. Fabio Gergolet PD « O. Župančič » v štandrežu vabi na ponovitev KOTALKARSKE REVIJE ki bo jutri, 3. oktobra, ob 17. uri v Domu A. Budala. Kino DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v lekarna Baldini, Ver-tel. • 28-79. - Zamenjava vojaškega poveljstva v Gorici Poveljnik' mehanizirane brigade Gorizia general Andrea Versar! odhaja Ha 'novo službeno mesto v No-varo, kjer bo prevzel poveljstvo tankovske divizije. Njegovo mesto bo prevzel Luigi Stefani, ki prihaja iž generhlnfega štaba v Rimu. Poprejšnji poveljnik se je poslovil od predsednika pokrajine Agati ja. župana De Simone ja, včeraj pa od prefekta Antonina Barrassa ter je predstavnikom civilnih oblasti pred- Avtomobilist podri pešca in zbežal V goriški bolnišnici se bo zaradi zloma desne noge zdravil 60 dni 50-letni delavec Arnaldo Sutteri s Travnika št. 26. Poškodbe je Sutteri utrpel v četrtek zvečer v Drevoredu 20. septembra, na križišču z ulicama Pavia in Coronini, kjer ga je podrl avtomobilist, ki je po nesreči zbežal. Včeraj zjutraj so agenti cestne jx>-licije, na podlagi opisa avtomobila s strani Sutterija, ustavili 51-letne-ga Giuseppa Marinija z Mihaelove ulice 233, ki je priznal krivdo. Na križišču med ulicama Ober-dank in Roma se je v jutranjih u-rah z mopedom ponesrečil 15-letni dijak Attilio Nenduni, Ulica Largo 27 marzo 7. V bolnišnici se bo zaradi poškodb zdravil 15 dni. Gorica VERDI 17.00—22.00 «L'affittacamere». G. Guida. Mladini pod 18. letom prepovedan. Barvni film. CORSO 17.00—22.00 «Savana violenta». Mladini pod 18. letom prepovedan. Barvni film. MODERNISSIMO 16.00- 22.00 «Uomini H». J, Shirawawa in K. Sahara. Barvni film. CEMRALE 17.00-21.30 «Arrivano sempre al tra monto: li chiamavano i quattro deH'Avemaria». B. Spencer, T. Hill. Barvni film. \ITTORlA 17.15-22.00 «Anno 2000: la corsa della morte». D. Ca n adme. S. Griffeth. Mladini pod 18. letom prepovedan. Barvni film. Tržič F.XCELS10R 17,30-22.00 «Il comune senso del pudore». Barvni film. PRINCIPE 17.30-22.00 «I sopravvissuti delle Ande». Barvni film. Nova dorica in okolica SOCA «Maček na divjem zahodu», ameriški barvni film ob 16.00. «Borsalino in družba», francoski barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Godzila v boju Ionom», japonski barvni 18.00 in 20.00. DESKLE «Texas express», barvni film ob 19.00. z megafilm ob ameriški Včeraj-danes Iz gnriškega matičnega urada ROJSTVA: Daniele Luis, Valentina Devetak, Mia Repetti, Piero Zuppet. SMRTI: 56-letna gospodinja Nada Pahor por. Knez, 74-letni upokojenec Luigi Milocco, 70-letni upokojenec Bruno Abrami, 81-letna upokojenka Giuseppina Marega. OB POTRESU V FURLANIJI IN BENEŠKI SLOVENIJI Kako potresi nastajajo in kako seizmične sile rušilno delujejo Posledice nesimetrične gradnje - Dozidava na potresnih področjih Kako se slabo temeljenje da popraviti - Vezanje slabo izvedenih zidov Sedaj pa si oglejmo pravilno izvedbo tega prizidka: trebno še enkrat pregledati vse skupaj in rešiti vse, kar se bo dalo rešiti. Večkrat sem že pouda- Oba objekta smo torej medsebojno ločili (ali dilatirali). Tako smo dobili dva enostavna tlorisa, ki se ob potresu med seboj ne «bijeta», p-enašata vsak zas, svoj del bremena po svojih sposobnostih, pa še stik med obema stavbama nam ne bo počil sam od sebe, pač pa ga bomo lepo nakazali. Velikost dilatacije D je odvisna od višine hiše, vendar za običajne hiše s pritličjem in enim ali dvema nastropjema zadostuje 5 cm. Že iz tega, kar smo se naučili do sedaj, nam je jasno da: 1. Moramo ohraniti enako simetrič- ost tudi v zgornjih medstropjih. 2. Zgornja nadstropja ne smejo biti težja od spodnjih. 3. Nosilnih pa tudi ojačevalnih zidov ne smemo lomiti pod raznimi koti. 4. Strešna konstrukcija mora biti čimbolj lahka. 5. Konzole, balkone in stopnišča ne smemo vpenjati v zid, n da bi jih povezali v stropne plošče. Znana gradbeniška resnica je, da prav potres najbolje vrši službo gradbenega inšpektorja, kajti brez vsake korupcije in podkupovanja na kraju samem celo z rušenjem kaznuje vsako nepravilnost v gradnji. Tako moji kolegi statiki kon-struktivci, kot tudi jaz, ki sem sam prisostvoval dvema potresoma 9. stopnje v Bardu in Viškorši, smo prepričani, da je gradnja, ki zagotavlja maksimalno varnost za življenje, možna. Vsakomur pa mora biti jasno, da posebno v 9. in še bolj v 10. stopnji MCS skale nobeno «gradbeniško šarlatanstvo» ni na mestu, ampak je nehumano in celo zločinsko. Tega se mora zavedati vsak gradbenik, od inženirja do zidarja, pa tudi vsak amater, ki iz «ljubega veselja do fizičnega razgibavanja» gradi sam svojo hišico po služ l v popoldanske času brez najmanjšega poznavanja stroke. Naj nam bo katastrofa, ki jo doživljata Beneška Slovenija in zgornje Tolminsko v opomin. V nadaljevanju tega sestavka bi želel bralce vsaj v grobem seznaniti z nekaterimi pomanjkljivostmi, katere smo zapazili pri ogledu hiš v Bardu h. v okoliških vaseh. Mnoge od teh so se po močnih potresih 11. in 15. septembra že porušile, nekatere so v tako slabe .1 stanju, da jih bo porušil ali pa vsaj še težje oškodoval tudi potres manjše jakosti, ostalo pa jih je še nekaj, ki jih bo še vedno moč rešiti. Pri tem sem optimist, saj se juha nikoli ne poje t:.ko vroča kot je skuhana. Potrebno bo sam/ počakati vsaj toliko časa, da cc zemlja v glavnem umiri, nato pa bo po- ril, in tako mislim še vedno, da je tudi temelj del hiše, pa čeprav bo tudi tega potrebno injektira-ti. Potrebna pa bo še večja pomoč prizadetemu prebivalstvu Beneške Slovenije nas vseh, ki želimo, da bi ta narodno prebujajoči se živelj v Italiji ostal na svoji zemlji. I. NESISTEMATIČNA GRADNJA: H kamniti stari hiši A je lastnik dozidal novi del B na način kot smo ga že opisali. Hiša je tako postala v obe glavni smeri popolnoma nesimetrična. Pa ne samo to. Prostor C, ki je v pritličju neobzi-dan (veža), je v zgornjih nadstropjih zaprt. Tako je tudi v vertikalni smeri razporeditev nepravilna, kajti teža konstrukcije v zgornjih nadstropjih praviloma ne sme biti večja kot v spodnjih. Vezi v posameznih nadstropjih ni. Hiša je potresno zelo nevarna. Kolikor, ni temelja na skali, je razpokana že brez potresa zaradi neenakomernega posedanja, ob potresu pa deluje neenotno pa še z dodatnimi torzijskimi nihaji. Edino, kar lahko pri tej hiši napravimo, je, da v nadstropjih povežemo nosilne zidove z močnimi vezmi ter tako dosežemo, da pri potresu deluje enotno. Tako se stabilnost hiše zelo poveča. Dozidava novega dela hiše se mora v potresnih področjih po pravilu vedno ločiti od starega dela z dilatacijami. Oglejmo si pravilno izvedbo dozidave pri zgornjem tlorisu. v Bardu, ki jo je lastnik postavil poleg svoje tiše tik pred sobotnim potresom. no potreben. Posebno še pri važnih dozidavah nam mora biti pred gradnjo jasno, kje so razne zasu- Cistema je bila polna olja. Ob potresu je zaradi vertikalnih nihajev na temeljna tla delovala kot vibrator. Posledica tega je bilo enostransko vgrezavanje cisterne v tla, kajti na enem koncu so bila tla očitno boljša kot v drugem. Prav isto, čeprav z mnogo hujšimi posledicami, se lahko zgodi tudi s hišo, če temeljenju ne posvetimo zadostne pozornosti. Prepričan sem, da je strokovnjak za geomehaniko pri preiskavi terena in izbiri prostora za gradnjo nuj- te jame ali jarki, kje so razni temelji hiš, ki so bile porušene, pa so ostali zasuti itd. itd. Tudi temeljem objekta moramo posvetiti vso pozornost. Zlasti pri slabših temeljnih tleh je nujna povezava temeljev z železnimi palicami, torej uporaba armiranobetonskih temeljev. Slabo temeljenje se da le delno popraviti. Inž. Drago Dolenc (Nadaljevanje sledi) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiuuiiiiHiiiiiii S POTI PO BLIŽNJI ISTRI Trgatev izgublja svoje mikavnosti Bujski praznik grozdja ni več to, kar je bil - Delavci iz Srbije za trganje grozdja - V vaseh gornje Bujščine še vse po starem Praznik grozdja v Bujah je že mimo. Pravzaprav je v zadnjih časih ob tem prazniku vedno manj vzdušja, ki smo ga bili vajeni ob trgatvi, ker se ta praznik sprevrača v navaden ljudski praznik s številnimi stojnicami, na katerih prodajajo najrazličnejšo kramo, ki z bujsko folkloro nima nobene veze. Ob tem je tudi veliko «gostišč na odprtem», kjer pečejo prašiče in kuhajo kranjske klobase. Seveda pečejo tudi ražnjiče in čevapčiče, tako da je bujski praznik grozdja podoben kakršnemu koli slavju, kjerkoli drugod po Jugoslaviji. Tudi trgatev na umaškem in bujskem kmetijsko - industrijskem posestvu ni več tako romantični kot nekoč. Posest ima največje vino- Izvedba je prav gotovo malo dražja kot v prvem primeru, toda verjemite mi, da je mnogo varnejša. II. Temeljenje je prav posebno važen pogoj za potresno varno gradnjo. Kot primer naj navedem temelje neke cisterne za olje Obrtno gradbeno podjetje STANDARD se pridružuje čestitkam OB OBČINSKEM PRAZNIKU IDRIJE uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Patronat KZ - INAC svetuje Uživanje delavske pokojnine izključuje civilno invalidnino Vpr. : «Od leta 1962 sva hči in jaz vpisani v kmečko zavarovanje in vsa ta leta sem redno plačevala prispevke. Čeprav nimam še 60 let, prejemam invalidsko pokojnino. Moja hči pa, ki je bila že od rojstva umsko zaostala, je do pred kakimi desetimi leti vseeno po svojih močeh pomagala na kmetiji, v zadnjih nekaj letih pa se je njeno splošno psihofizično stanje poslabšalo in praktično je postala neokretna. Mislim, da zato nima več smisla, da plačujem zavarovanje zanjo, ker so te prispevke precej povišali. Fred tremi leti so ii priznali civilno invalidsko pokojnino tudi pri kmečkem zavarovanju? Če je civilni invalid, mislim, da je tudi kmečki invalid. Ima po vašem mnenju možnost, da doseže še to pokojnino?» M K. V prvi vrsti naj pojasnim da po obstoječih zakonskih določilih ista oseba ne more uživati civilne pokojnine in pokojnine kot podrejeni oziroma samostojni delavec. To pa zato, ker lahko civilno pokojnino primerjamo socialni, le da jo priznajo tudi državljanom, katerih starost se suče od 18 do 65 let in katerih invalidnost presega dve tretjini. Če uživalcu civilne pokojnine naknadno dodelijo invalidsko ali starostno pokojnino na osnovi zavarovalne dobe, mu obenem prekličejo civilno pokojnino, katere znesek je nižji od minimalne pokojnine pri splošnem obveznem zavarovanju. Kar se vas uče, ste že upokojeni pri kmečkem zavarovanju in dejansko se vam ne več splača, da kar naprej plačujete zavarovalne prispevke, ker imate že pravico do brezplačne zdravstvene oskrbe, pokojninski znesek pa se vam ne bo zvišal kljub dozorenju novih prispevkov. V zvezi z vašo hčerjo pa obstajata dve različni možnosti: lahko vloži zahtevek za kmečko invalidsko pokomino, saj izpolnjuje vse potrebne pogoje, edini dvom za priznanje pokojnine pa je v tem, od kdaj bo smatrala zdravniška komisija, da je nastopila nesposobnost za delo. Če bi namreč ugotovili, da je polovično oziroma dvetretjinsko zmanjšanje zmožnosti do zaslužka obstajalo že pred pričetkom zavarovalnega razmerja pri kmečkem pokojninskem skladu, bi INPS ne priznal pravice do invalidske pokojnine zaradi že prej nastale invalidnosti (invalidità precostituita) V tem slučaju bi seveda lahko zahtevali povrnitev vseh plačanih zavarovalnih prispevkov, ker je njihovo izterjevanje protizakonito, če ne obstajajo pogoji za opravljanje kmečke samostojne dejavnosti in če ne dajejo pravice do pokojninskih uslug. Vendar pa bi se tedaj morda bolj izplačalo plačevati še do konca leta 1977, ko bo dozorelo 15 let zavarovalne dobe in bi torej vaša hči lahko u-veljavila starostno kmečko pokojnino ob dopolnitvi 60. leta Svetujem vam, da zaenkrat vložite prošnjo za kmečko invalidsko pokojnino za vašo hčer, zavarovalni položaj pa naj ostane trenutno nespremenjen, ker bo naslednji korak posledica odgovora na omenjeno prošnjo za upokojitev. grade ne le v Istri pač pa na Hrvaškem. Ker ni doma dovolj delovnih moči, so pripeljali letos delavce iz Srbije. Trgatev je bila hitro opravljena. S traktorji pripeljejo plastične zaboje v vinograde, delavci naglo trgajo grozdje in z njim polnijo zaboje, prikolice, prevlečene s plastičnimi folijami odvažajo grozdje v kleti v Bujah in Umagu, kjer ga s stroji takoj zmeljejo in proces se avtomatično nadaljuje. Zaradi tega nimaš od trgatve in predelovanja grozdja kaj veliko videti, kajti vse se opravlja mehansko, tako da sliši, iz kleti le ropot strojev oziroma mlinov in preš. Vzdušje trgatve, kakršno je v tem času vladalo nekoč, občutiš le v vaseh gornje Bujščine, kjer ni družbenih vinogradov in kjer zasebni kmetje pridelujejo vino tako, kot so ga pridelovali pred desetletji. Res je, niti tod ne prevažajo več grozdja v bednjih na vo-zeh z volovsko vprego ali celo v brentah na oslih kot nekoč, ker imajo povsod tovornjake ali drugačna motorizirana prevozna sredstva. Vse ostalo pa je kot nekoč. Tudi vzdušje in rekli bi nekakšna nervoza na vasi je stara, kar pa ni nič čudnega, ko pa je trgatev glavni opravek kmečkega prebivalstva tega področja. Še pred trgatvijo je veliko opravka s pomivanjem posode ter s pripravo sodov. Ker so tukajšnje družine majhne in ni pri vsaki hiši dovolj rok za trgatev, si družine med seboj pomagajo in danes trgajo pri tem, naslednjega dne pri drugem kmetu. Stare tradicije gredo sicer počasi v pozabo, vendar ima trgatev svoje zakone. Med drugim še vedno velja stari običaj «naturalne izmenjave dela», ko ljudje za pomoč pri trgatvi ne zahtevajo mezde, pač pa le malico, kosilo in večerjo, saj računajo, da bo kmet, ki so mu danes oni pomagali, prišel jutri pomagat njim. Zaradi medsebojne izmenjave delovne sile se trgatev zavleče tako, da traja od konca septembra pa vse do polovice oktobra, seveda glede na letino in zdravo ali manj zdravo grozdje. Vse skupaj pa je odvisno tudi od vremena, kajti drugačna je trgatev ob lepem vremenu od trgatve v dežju in blatu. Ob kakršnem koli vremenu so vasi gornje Bujščine v dneh trgatve prepojene z vonjem po moštu oziroma mladem vinu. T. F. Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Pazite, da ne boste svojih naporov usmerili po najmanj primerni poti. Bodite bolj nepristranski. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Prišlo bo do večjih sprememb, ki vam bodo koristile. Kaj malo bo zado-ščenja DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Na pot boste morali, toda samo zaradi poslov. Neko srečanje bi se znalo spremeniti v ljubezen. RAK (od 22. 6. do 21. 7.) Ne prepustite ničesar golemu naključju. Nekdo se bo nekoliko neslano pošalil z vami. LEV (od 22. 7. do 22. 8.) V vašem delu boste imeli precejšen u-speh. Deležni boste velikega moralnega zadoščenja. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Preizkušeni bosta vaša kritičnost in sposobnost. Ne nasedajte razpoloženju vašega okolja. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) S svojimi poslovnimi uspehi boste spodbudili tudi druge. Nova simpatija, morda celo ljubezen. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ne zavlačujte preveč z nekim delom, ker bi vam to škodovalo. Veliko zadoščenje v družini. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Imeli boste nekaj težav, tora le v jutranjih urah. Skušajte se nekoliko otresti skrbi. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Bodite previdni, ko govorite o svojih načrtih. Posvetite današnji večer sebi in svojcem. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Braniti boste morali svoje stališče. Glede čustvenih zadev vse prav, kot še nikoli. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Kar se tiče poslovnih zadev, bodite brez skrbi. Neka oseba išče vaše družbe. Pazite na zdravje. SOBOTA, 2. OKTOBRA 1976 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 13.00 Poljudna znanost: Kino in filmski trak 13.30 DNEVNIK 18.00 Program za mladino: Življenje pod vedrim nebom 19.15 Nabožna oddaja 19.25 Posebna oddaja o parlamentu 20.00 DNEVNIK 20.45 V evroviziji: BENETKE XII Mostra internazionale di musica leggera Oddajo bo vodil Pino Caruso Ob zaključku DNEVNIK Drugi kanal 17.30 Italijansko prvenstvo v veslanju 18.30 Rubrike dnevnika 2 19.00 Športna sobota, tedenska oddaja 19.30 NA CESTI TV film so pripravili po zgodbi Jurija Nagiblina. V njem igrajo: Rimma Markova, Natalia Feklenko, Stanislav Borodokin in Stepan Krilov 20.00 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.45 UNA PISTA DELLE SPERANZE Film je pravzaprav reportaža, ki so jo napravile italijanska RAI, britanska BBC in zahodnonemška RM in nam prikaže neverjetno življenje v sovjetski cirkuški šoli, življenje gojencev, bodočih akrobatov in pa napore, preden se dosežejo rezultati, pred katerimi tudi dobri poznavalci cirkuškega življenja obstanejo. Vse program komentira sovjetski klovn Oleg Popov, ki tudi pove, kaj so po 1943. letu v tej šoli že dosegli... 21.40 DNEVNIK 2 - Druga izdaja 21.50 SINJI ANGEL, film Film je režiral Joseph von Sternberg. V njem igrajo Marlene Dietrich, Emil Jannings, Kurt Garron, Rosa Valetti itd. Ob zaključku DNEVNIK 2 - Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 10.00, 11.05, 12.05 TV V ŠOLI: Umetnost, Risanka, TV izbor, Vzgojna posvetovalnica, Književnost 14.55 Nogomet: SARAJEVO — DINAMO 18.05 Obzornik 18.25 Polcilinder in gomojast nos 19.30 DNEVNIK 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.00 HOBSON V ŠKRIPCIH, film Film je režiral David Lean leta 1953. V glavnih vlogah igrajo: Charles Laughton, John Mills in Brenda de Branzie. 21.55 DNEVNIK 22.55 Les Humphries Singers, glasbena oddaja Koper — barvna 14.55 Nogomet: SARAJEVO — DINAMO 19.30 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 Maščevalci, TV film 21.25 Veliki raziskovalci 22.15 MORILCI SO NAŠI GOSTJE, film Film je režiral Vincenzo Rigo. V glavnih vlogah igrajo Margaret Lee, Anthony Steffen, Gianni Dei itd. 17.30 19.05 19.30 20.45 Zagreb TV novice ZVEZDNE STEZE, film DNEVNIK Glasbena oddaja TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja -glasba; 11.35 Izbor iz tedenskih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 14.15 Dejstva in mnenja; 15.45 Avtoradio; 17.00 Motivi nedavne preteklosti; 18.30 Klasiki dvajsetega stoletja; 18.50 Ansambel Funk Factory; 19.10 Anton Slodnjak; «Tujec»; 19.25 The Joe Venuti Quartet; 19.40 Pevska revija; 20.00 Glasbeni utrinki; 20.35 Iz življenja naših skladateljev; 21.15 Ritmični orkestri; 21.30 Vaše popevke, KOPER 6.30, 7.30, 8.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30 18.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.35 Lahka glasba; 10.15 Glasbeni portret; 10.45 Glasba in nasveti; 11.45 Poje Patty Pravo; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Tržaške narodne; 14.10 Plošče; 14.35 LP plošče; 15.30 Casadei; 16.45 Primorski periskop; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Vročih 100 kW; 18.30 Zapojmo in zaigrajmo; 19.30, 20.35 Glasbeni week-end; 22.00 Plesna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaž; ll.oO Samba, rumba in bossa-nova; 11.30 Pojejo Frank Sinatra, Mina in Gilbert Bécaud; 12.10 Lahka glasba; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.00 Drobec satire; 15.00 Aktualnosti, turizem in šport; 15.40 Veliki variete; 17.10 Koncert; 18.10 Lahka glasba; 19.30 Folk glasba; 20.00 Luisa Miller, drama; 22.35 Orkester. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 15.00 19.00 Poročila; 5.15 Danes za vas; 6.20 Rekreacija; 6.50 Beseda na današnji dan; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Mladina poje; 10.00 Danes dopoldne; 11.03 Sedem dni na radiu; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli napevi; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.05 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 S knjižnega trga; 17.05 Gremo v kino; 17.45 Ansembel Bojana Adamiča; 18.05 Poletni divertimento; 19.40 Minute z Ljubljanskim ansamblom; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Radijski radar; 21.15 Za prijetno razvedrilo; 21.30 Oddaja za naše izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden; 1.03 Zvoki; 2.03 Glasbena skrinja; 3.03 Koncert. SKUPŠČINA OBČINE IDRIJA DRUŽBENO-POLITIČNE ORGANIZACIJE čestitajo vsem delovnim organizacijam in občanom OB PRAZNIKU IDRIJSKE OBČINE Tovarna kolektorjev Idrija čestitamo vsem občanom k OBČINSKEMU PRAZNIKU TOVARNA ELEKTROTERMIČNIH APARATOV CERKNO ■ Vgradni elementi za gospodinjske stroje in industrijske naprave ■ Grelne plošče ■ Cevni grelci ■ Kapilarni termoreguiatorji ■ Industrijski stikalni elementi D' G R A D G. P. IDRIJA OB DNEVU, KO SLAVIMO OBČINSKI PRAZNIK in hkrati PROSLAVLJAMO 30-LETNICO OSVOBODITVE ČESTITAMO VSEM OBČANOM tiiiiiiitiiHinnni.....munì..........................................................nini......nun......unni........................................................nnninnnnnininn...........nnunnn........... Skrivnost izgubljenega škornja ■ «v rise in rise CIRIL GALE ll■lllllllllllllllllllllllllM■||||■l||||||||||||||■llllTNIlItllllIllllllllllllmlll|||||||||||||||||||l1l||||||||||ll■lnllllllllll| »GASTARBAJTARJI« V ZRN ; ,Čiščenje' delavcev V treh letih je dobra četrtina tujih delavcev zapustila ZR Nemčijo — Dela je dovolj, novih delavcev ni dovolj BONN, septembra — Med 939.500 brezposelnimi je bilo konec avgusta v ZRN 77.300 tujih delavcev. Medtem ko je povprečje brezposelnosti pri 4,1 odstotka, je pri »gastarbajterjih« (le) pri 3,6 odstotka. Tako pravi mesečno poročilo zveznega zavoda za delo v Niimbergu. To bi torej pomenilo, da so tuji delavci povprečno manj brezposelni kot domači, oziroma kot vsi skupaj. Sliko moramo seveda takoj popraviti z drugimi podatki. Odkar je bonnska vlada novembra 1973 zaprla meje za nove tujce, se je število zaposlenih zmanjšalo od blizu 2,5 na 1,93 milijona (zadnji podatki iz dec. 1975). Preko 660 tisoč ali dobra četrtina vseh je torej odšla v teh slabih treh letih iz Zvezne republike Nemčije. Mnogo?. Malo? Kakor kdo hoče razumeti. Zapletena brezposelnost številke sicer marsikaj ponazorijo, le redko pa lahko povedo polno resnico. Resni-ca o »gastarbajterjih« v ZRN pa je tudi dvostranska. Za tistega, ki je na račun neusmiljene bitke za delovna mesta v zadnjih treh kriznih letih izgubil vsakdanji kruh, je resnica seveda na moč bridka. Morda so se mnogi tujci vse do konca tolažili in upali, da jim bo gospodarsko oživljanje spet prineslo zaposlitev, pa so izkoristili vseh dvanajst mesečnih nadomestil za brezposelnost. Le zelo redki teh so še danes tu. Kdor je prišel med »arbajt-slose«, je moral skoraj vedno prepustiti morebitno delovno mesto Nemcu. Tako Pač pravi tisti člen 19: preden urad za delo izda ali Podaljša tujcu dovoljenje, mora preveriti, ali ni za takšno delovno mesto na voljo y njegovem območju nemških delavcev. Člen 19 zakona o pospeševanju dela je Pripravil veliko večino k temu, da so se odpravili domov. Dolgo časa so imeli »gast-arbajterji« znatno vijši odstotek v statistiki o brezposelnosti, kot pa je bilo mesečno povprečje. Pri odpuščanju so bili seveda tujci razmeroma bolj na udaru, ker pa niso takoj odšli iz dežele, so »obrértìenjefali« povprečje. Zdaj se je to obrnilo. Pa ne samo zato, ker jih je toliko opustilo upanje na ponovno zaposlitev. Kakor se morda že čudno sliši, je vendarle res, da se mnogim značilnim »gatsarbajterskim« poklicem pišejo vse boljši časi. Mnoge industrijske panoge namreč spet povečujejo proizvodnjo. Na preneka-terih vhodih spet izpolnjujejo tiste stalne oglasne tablice »Wir stellen ein« (nudimo zaposlitev) s ključavničarji, varilci, strugarji in podobnimi poklici. Mnoga gradbena podjetja z lučjo iščejo zidarje in tesarje, železokriv-ce ali pomožne delavce .Ni jih. Gradbeništvo je v najhujši krizi zmanjšalo število delavcev ponekod tudi za polovico in zdaj preprosto ni kos spet naraslim naročilom. Tuji delavci so dobrodošli tudi v gostinstvu in v rudarstvu. Meje pa ostanejo tesno zaprte. Bonn ne namerava popustiti nobeni teh panog, češ poiščite si domače, nemške delavce, prekvalificirajte jih in jih zaposlite. Kdor od tujcev je preživel hude čase doslej, se lahko zdaj kar oddahne. Zdomci na udaru Ampak tudi to ne pomeni, da tujci ne bodo še naprej izgubljali dela. Strukturna kriza zahodnonemškega gospodarstva se prav šele začenja, mnoge proizvodne veje bodo še doživljale zapozne-le pretrese in povsod tu Dodo tuji delavci prvi na udaru. Tudi če bi število tujih delavcev upadlo od skoraj 2,6 milijona v septembru 1973 na kakšnih 1,8 milijona konec letošnjega leta — torej za 800 tisoč ali blizu tretjino — bi to ne bilo niti približno enako temu, kar se z njimi dogaja v Avstriji, Švici ali Franciji. Pred meseci je vse kazalo, da se bo med zahodnonem-škimi sindikati iti-:delavstvom globlje zakoreninila demago-ška trditev, da lahko ZRN 'reši sVOj" problem brezposelnosti, če se znebi tujih delavcev. Tako grobo so to sicer redki povedali, k temu pa so ciljali tudi tisti (predsednik deželne vlade v Stuttgartu Hans Filbinger), ki so predlagali odpravnine v višini treh četrtin nadomestila za brezposelnost ali zahtevali še bolj energ-ično »čiščenje« tujcev. Se pred nekaj meseci smo se tuji opazovalci v Bonnu spraševali, ali ne bosta tudi obe koalicijski stranki SPD in FDP v predvolilni (dema-goški) kampanji ubrali podobnih strun. Strah je bil vsesplošen. Na veliko srečo se je izkazal za neutemeljenega. ; Niti socialni demokrat j e niti liberalci niti sindikati niso | dopustili, da bi »gastarbajter- ! ji« postali predmet volilnega | boja, kot se je to že delno i zgodilo spomladi v zvezni deželi Baden-Wiirttembergu, kjer je njihov odstotek tudi največji. Stanje, kakršno je, je še vedno dosti težavno za mestne in občinske ter deželne upra -e in proračune. V bistvu bi se še vedno dalo pogrevati »resnice« o tem, kako tuji delavci odžirajo delovna mesta domačim, kako so jih nesposobni bonnskj politiki na vrat na nos spuščali v deželo ... Toda če bi se skrajno konservativni krogi te kosti tudi lotili, bi jih energično zavrnili najprej njihovi lastni »botri«, namreč podjetniki, kapital. Zdaj jih, kot rečeno, že bolj iščejo, kot pa so podjetnikom v napoto. (Ne)zaželeni tujci Primerjajoč Zvezno repub liko Nemčijo s sosednjo Švico ali Avstrijo, ali po svoje tudi s Francijo, je treba resnici na ljubo povedati, da se tu ni niti v kali pojavilo nič podobnega kot je (bila) v Švici Schwarzenbachova šovinistična akcija za »očiščenje domovine od tujcev«, ali brutalni izgon skoraj polovice nepotrebnih »Fremdarbajter-jev« iz Avstrije ali rasistični izpadi proti Alžircem po Franciji. Posamične usode so lahko še toliko bridke — do javne histerije proti tujcem v ZRN le ni prišlo. ANTON RUPNIK GRKI ITALIJANI [JUGOSLOVANI TURKI PANCI Carterjeva zvezda ugaša Prednost demokratskega predsedniškega kandidata pred Fordom v anketah močno upadla — Sedaj razmerje 46:40 - Preveč potovanj in manj razmišljanj OD NAŠEGA NEWYORŠKEGA DOPISNIKA NEW YORK, septembra — Kaže, da zvezda Jimmvja Carterja ugaša tako hitro, kot je tudi zasijala. Od leta 1933 dalje, odkar v ZDA pred volitvami razpisujejo ankete med volilci, še noben predsedniški kandidat ni v teh anketah doživljal tikih vzponov in padcev kot georgij-ski guverner. Sredi julija so Gallup, Harty in Harris, raziskovalci javnega mnenja, dajali Carterju od 33 do 52 točk prednosti pred Fordom. Sredi avgusta se je 56 od stotih volilcev v anketah Izreklo za demokratskega, 33 pa za republikanskega kandidata. Konec tega meseca pa je Carterjevo vodstvo pred Fordom splahnelo na razmerje 16:40. vladal nad demokratskimi pozivi, da je treba razumeti nadloge brezposlenih, starih, bolnih, izčrpanih velemest. Business je povsem na strani te ideologije. »Newyorška borza bo doživela padec vsaj za 150 poenov, če zmaga Carter,« napoveduje »Forbes Magazin«. Kot da bi potrdila to napoved, je borza živo reagirala na novico, da Carter v anketah drsi navzdol, io cene delnic družb so prvič po dolgem času presegle magično številko 1000 na indeksu Dow Jones. Jimmy Carter v skladu s tradicijo demokratske stranke še naprej opisuje to republikansko politiko kot nečloveško, vendar se zdi, da JIMMY CARTER: Manj odstotkov v anketah je tudi sam zdvomil, ali mu bo njegova zgovornost v prid brezposlenim in revnejšim slojem prinesla dovolj glasov. To dvoumljenje — je zapisal nek komentator — Američane še naprej postavlja pred izbiranje »med povprečnostjo in uganko«. Ankete sicer še vedno dajejo prednost tekmecu demokratske stranke, vendar je ta prednost že zelo zelo uplahnila. Reklame na televiziji še vedno oznanjajo, da je Carter »voditelj, ki obljublja spremembe«. Toda iz istih anket tudi sledi, da se mnogim Američanom te spremembe ne zde tolikanj pomembne, da bi šli zaradi njih na volitve. Kot pravi najnovejša prognoza, bo šlo na volišča nekaj manj kot 50 odstotkov vseh volilcev, to je manj kot na katerihkoli volitvah celo od 1828. leta dalje. DRAGIŠA BOŠKOVIC njaka iz Georgije in ga razglasili kot človeka, ki ponuja Ameriki drugačno prihodnost. Carterja so sprejeli kot izraz spremenjenega, naprednega in samozavestnega ameriškega juga. Ta njihov novi človek je nastopil po »osmih dolgih republikanskih letih,« obremenjenih na domačem prizorišču z aferami v Washingto-nu, na svetovnem pa z vietnamskim porazom. S te višave pa se je Carter v volilni kampanji spustil v prepire o obrobnih in vsakdanjih temah. Kot trdijo, mu je škodovalo razpravljanje s katoliškimi škofi o splavu. Vtakni! se je v vprašanje, ali je treba novega direktorja FBI nagnati, zato ker je sprejemal darila od podrejenih. Tudi Carterjevo razpravljanje o pohoti v taki reviji, kot je »Playboy«, ni prispevalo k ugledu voditelja, ki naj bi Ameriki prinesel boljšo prihodnost. Zdaj pa je menda razjezil Texas, ker je pokojnega predsednika Johnsona opisoval kot lažnivca. Niti široko propagirani televizijski dvoboj med Fordom in Carterjem te slike ni spremenil. Kot pravi tukaj sloveči teoretik elektronske dobe Marshall Macluhan, sta bila dva tekmeca na ekranu vide ti kot dve nerodi, »ki jima šc niso poslali hlač z likanja, tako da se ne moreta ganiti od pultov z mikrofoni«. Kat pa zadeva vsebino dvoboja, sta se po mnenju večine ocenjevalcev tekmeca spustila v raz pravo, kakršna je morda primerna za proračunski odbor kongresa, nikakor pa ne tak šna, kakršno pričakujejo od ljudi, ki se potegujejo za položaj voditelja dežele. Gerald Ford, opogumljen z razpletom, gre kdaj pa kdaj med volilce, čeprav s tem tvega — kot opozarjajo republikanci naklonjenega mu »Wall Street Journala« — da »zabrede v neprilike«. Na jugu, na Floridi, se je skušal pokazati »večjega"'južnjaka"od Carterja«, ko je obljubljal Američanom, da . bodo lahko obdržali svoje 'revolverje, če ga bodo obdržali v Beli hiši. Kavbojski jug je menda ostro proti demokratskim idejam o razorožitvi ameriškega prebivalstva. V bistvu pa ostaja Fordova volilna strategija v tem, da v rastlinjaku pred Belo hišo podpisuje zakone. Teži šče se je od poštenja premaknilo na predsednikovo vedenje. Kar se poštenja tiče, bi v petih tednih, kolikor je še do volitev, utegnili vznikniti novi problemi. Bela hiša priznava, da se je Gerald Ford čez vikende večkrat brezplačno mudil v letoviščih nekaterih velikih družb, kjer je igral golf z osebnimi prijatelji. Večji problem se pa lahko izcimi iz preiskave o finančni preteklosti volilnih kampanj kongresnega člana Geralda Forda. Močni »lobby« ameriške trgovske mornarice se namreč jezi na predsednika, zato ker ni hotel podpisati zakona o obveznem prevozu dela uvozne nafte z ameriškimi Ladjami. Ta »lobby« je svoj čas financiral Fordove kampanje za ponovno izvolitev v kongresu. Toda zdaj je ubral drugačne strune. »Če vam razkrijem, za kaj gre, bom dregnil prav v sredino predsedniških volitev,« grozi v »Wall Street Joumalu« eden izmed funkcionarjev tega »lobbyja«. Poleg škandalov in obrobnih tem, s katerimi tukajšnji časopisi slikajo kampanjo, pa so med tekmecema očitne tudi nekatere pomemb nejše razlike, ki globlje posegajo v deljena ameriška mnenja o »državi blaginje«, ki jo pretresa gospodarska kriza. Gerald Ford bolj ali manj gotovo računa, da ima za seboj Američane, ki že imajo delo in se zaradi krize predvsem boje, da ga ne bi izgu bili. Njegov cilj je, prestrašiti »srednji razred«, češ da se bodo pod demokrati povečale subvencije revnim slo-jfem in brezposelnim, kar je po trditvah republikanskega tabora glavni vzrok inflacije. Republikanci računajo, da bo strah srednjega razreda pred erozijo dohodkov pre- »Eno samo mnenje volivcev je važno: tisto, ki ga bodo izrekli 2. novembra,« je rekel Gerald Ford takrat, ko je bil v prognozah prav pri dnu. Volilni štab ameriškega predsednika zdaj seveda čisto drugače ocenjuje veljavo teh anket. Tekmeca izvajata vsak svojo strategijo, vsak povsem drugačno. »Ford se zadovoljuje s tem, da prinese mizico na travnik pred Belo hišo in tam podpiše kak zakon, pa da nastopi na televiziji,« zabavljajo v Carterjevi okolici. Medtem pa demokratski Kandidat drvi križem po ZDA ir ima vsak dan po več govorov, v katerih napada predsednika, češ da ne sme stopiti iz Be le hiše pred volivce. »Toliko potuje, da ne utegne razmi-listi, kaj naj pove,« se glasi ena izmed ocen te strategije. Jimmy Carter je po teh oce nah žrtev lastnega besednja ka. Na konvenciji v Madison Square Gardenu julija meseca v New Yorku so navdušeni demokrati povzdignili juž- Cvetje za Babji Jar OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA MOSKVA, 30. sept. — Včeraj je množica prebivalcev ukrajinske prestolnice prvič položila cvetje k nedavno zgrajenemu mogočnemu spomeniku na Babjem Jaru mestu ene izmed najhujših človeških tragedij zadnje vojne: tu so Nemci natanko pred 35 leti postrelili kakih 70 tisoč kijevskih Židov, starcev, otrok in žena, in jih vsevprek zagrebli v veliko jamo. Zdaj ne drži več tisti znani stih »Nad Babjim Jarom spomenika ni,« s katerim se začenja slovita pesnitev Jevgamja Jevtušenka, ki je svojčas dvigovala v ZSSR toliko prahu. Na bronasti plošči spomenika je vklesano: »Tu so v letih 1941—1943 nemško-fašistični okupatorji postrelili nad 100.000 meščanov mesta Kijeva m vojnih ujetnikov. Spomenik namreč ni posvečen samo žrtvam tistega strahotnega ponedeljka 29. septembra pred 35 leti, ampak vsem, ki so jih Nemci na Babjem Jaru pobili do konca okupacije septembra 1943. V Babjem Jaru, veliki globeli v severnem delu Kijeva, (ki so jo pred 15 leti zasipali, potegnili čez cesto in zgradili okoli stanovanjsko naselje) je bilo dve leti veliko nemško taborišče smrti. V njem je našlo smrt nad 100.000 komunistov, ilegalcev, zavednih Kijevčanov, ujetih vojakov rdeče armade različnih narodnosti, Ukrajincev, Rusov, Poljakov, Židov, Belorusov in drugih. Ko so Nemci septembra 1943 zapuščali Kijev, so v Babjem Jaru hoteli zabrisati sledi svojih grozodejstev in so začeli v velikih pečeh zažigati ostanke tisočerih žrtev. Tedaj je prišlo do vstaje 330 taboriščnikov, ki so delali pri pečeh, in Nemci so se nad njimi strahotno maščevali. Rešilo se jih je le petnajst. Zdaj nad Babjim Jarom naposled stoji mogočen spomenik, kd prikazuje nad Jarom omahujočih 11 velikih figur: spredaj je figura komunista-ilegalca, 7-a njim je vojak stisnjenih pesti, ob njem zakriva mornar s svojim telesom starko, pa dekle, ki se sklanja nad svojim ljubljenim, mladenič, ki pada v jamo. Osrednja figura spomenika je mlada mati, simbol nepremaganega življenja. Včeraj, na 35. obletnico ustrelitve 70 tisoč kijevskih Židov, so po stopnicah, ki vodijo k spomeniku, stopali številni Kijevčani s cvetjem. Prišli so počastit spomin na žrtve, ki nenehno opozarjajo človeštvo, hkrati z nepreglednimi tisočimi žrtev Buchenwalda, Auschwitza, Majdaneka in drugih taborišč smrti. TIT DOBERSEK VEDNO MANJ ZDOMCEV ZDOMCI ( v tisočih ) ZMANJŠANJE V ODSTOTKIH 1973 ! sept. o 100 "200~300 400 500 600 0 10 20 30 1975: dec. 1 ' ’ ’ ’ ’ 1975 1973 1975 1973 975 1973 1975 Od našega moskovskega dopisnika MOSKVA, oktobra — Letošnja dra-VJJična bitka za kruh na sovjetskih P£}tih, v katero je partijsko vodstvo vPreglp orjaško tehniko, ji namenilo velikanska sredstva in jo podžigalo s serijo uradnih odlokov, je zdaj kon-jjjjj Tolikšne ihtavosti in naglice sovjetska polja najbrž še niso oku-sila, ves čas_se je zdelo, kot da gre iz biti aij ne pm jn marsikje je ta-~°- čgdi v resnici bilo: v severnem Ka-jjhstpnu je nekako dva tedna po žet-vijte zapadel vrvi sneg... Ko je bila letošnja žetev v polnem azmahu, smo obiskali dve izmed naj-oij znanih sovjetskih žitorodnih sre-uisc, voroneško, ki je v osrčju slovi-ega ruskega čmozjoma, in poltavsko osrčju ukrajinske žitnice. Tako v oroneški kot v ukrajinski žitnici so amali zaradi letošnjega izredno dežev-ega vremena, v obeh pa so si prav-Prav že oddahnili: letina kljub vse-. n.e bo slaba, utegne biti celo nad Pričakovanji. Bo letos 207 milijonov ton žita? Nekaj kasneje so te opt: tiiFi?Vedi P°™ v samem vr] Djski minister Mesjac, mladi g m kmetijski strokovnjak, Breznjev po odstranitvi doze sk^1ttr da bodo z Druškovičem km osv°idi L mesto v hoji na 4 t ’ fondar jim je poskus v zadnjem utku spodletel. Zaradi taktične , priredi danes, v so- \oto’ 2- in jutri, v nedeljo ’ i0’’ na stadionu «Prvi maji' v Trstu prvi PREGLEDNI TRENING jo«an-*k košarkarjev letnika r, , *? 1009- Igralci bodo v e 1 aneh opravili štiri trenin-,,anes bodo prvi trening o-ih na stadionu «Prvi maj», trpSl-cer II- uri, popoldanski renmg bo prav tako na «Pr-' ArmaTO». tokrat pa ob 16. vodil pl?h t£eniR0*- ki jih bo „„r.. Peter Brumen, bodo tre-nnJ Parili svojo pripravije-tehnil? eleme”tov individualne tnu;Ue P napadu in obrambi, Por hi ■111 Ip-Iesne vzdržljivosti, vaoiieni so naslednji igralci: KONTOVF.L ]?0r Luksa alter Ukmar Igor Košuta POI,Ex \van Škabar B,(di Tavčar Vinko Kalin BOR Peter Žerjal Franko Perko Sergij Parovel Karel Kažem Sandi Volk Robert Marassi Maurizio Pontanot Meks Mazzucca DOM GORICA Marko čubej Flavij Terčič napake tekmovalca in pa zaradi želodčnih krčev, ki so prijeli mladega «modro - belega» predstavnika v zadnjem krogu, so se morali zadovoljiti z drugim mestom. Vseeno pa je Druškovič izboljšal svoj osebni rekord za 22 sekund. Lastni rekord je popravil tudi mladi Maver v metu krogle, medtem ko je v teku na 80 metrov Vasilij Pečar izenačil lastni rekord. ^^Nèk'àtert^VStràjStiljf rèzhltati: 89 m (B kat.) : 1: Minč4 '(N."'Satiro)" * 10”4 '4'‘Sandro 'ZucJek (Adria)’ ’ 11”8 14. Pečar (Adria) 13”3 Krogla (A kat.): 1. Bucci (CUS) 13,28 m 2. Bigatton (Bor) 12,89 m 3. Blokar (Adria) 10,73 m 4. Gombač (Adria) 10,21 m Krogla (B kat.): 1. Rocca (CSI) 9,80 m 7. Maver (Adria) 6,18 m Disk: 1. Pecci (CUS) 32,70 m 2. Blažina (Bor) 25,64 m Skok v daljino: 9. Sedevčič (Bor) 4,54 m Hoja na 4 km: 1. Prednnzani (S. Giacomo) 23’26”2 2. Druškovič (Adria) 23’27”4 8. Zudek 4. (Adria) 30’35”4 2000 m dečki (A kat.): 1. Doz (CSI) 6’33’’2 4, Merciai (Adria) 7’30”8 V BROJN1CI Drevi nagraditev najboljših na Čupini regati Čupa bo v okviru družabnega večera z zakusko drevi v gostilni Bella Riva v Brojnici nagradila krmarje zmagovitih Jadrnic na jesenski društveni regati. Posadka Doline II, ki je bila «najpočasnejša» na regati, je odjadrala najbolj daleč v letošnji sezoni. Zato dobi prehodni pokal Memoriala Darija Starca — stilizirano jadro. ŠD SOKOL IZ NABREŽINE vabi dekleta druge ekipe in vse mladinke, ki bi rade gojile odbojko na prvi trening, ki bo danes, 2. oktobra, ob 15 15 na društvenem igrišču, v primeru slabega vremena pa v društvenih prostorih. ŠD Sokol iz Nabrežine bo v letošnji sezoni začelo gojiti novo panogo, lokostrelstvo. Ljubitelje tega športa vabimo, da se javijo na društvenem igrišču jutri, 3, oktobra, ob 10, uri. uri. Catanzaro - Napoli X 2 Cesena - Fiorentina 1 X Foggia - Inter 1 X Genoa - Roma 1 Lazio - Juventus 1 X Milan - Perugia 1 Torino - Sampdoria 1 Verona - Bologna X 2 Palermo - Taranto 1 Rimini - Ascoli 1 Sambenedett. - Cagliari 1 X Triestina - Udinese 1 Benevento - Messina 1 OSEBNE NAPAKE: Kvarner 17; Industromontaža 22. PÒN: Kauzlarič (38’) in Grabo-vac (39’). Reški trener Rimač je lahko zaigral tudi z mlajšo postavo, saj je Industromontaža nudila le skromen odpor. Tekma je bila na dokaj r.izki tehnični ravni. Zagrebčani, med katerimi je izstopal Vanjak (29 točk), so predvajali enolično košarko, tako da je Kvarnčr brez težav zmagal. V reških vrstah je prijetno presenetil mladi Kurelič. KONČNI VRSTNI RED 1. Pallacanestro Trieste 2. Canon Benetke 3. Kvarner Reka 4. Industromontaža Zagreb B. Lakovič KOLESARSTVO JUTRI ZJUTRAJ Na krožni progi v Dolini 4. pokal Adria za veterane Tudi Adriini kolesarji se bodo, verjetno, potegovali za visoko uvrstitev Lonjerski športni delavci bodo ju-1 za dobro uvrstitev pa imata Maru-tri priredili na' krožni progi v Dolini šič, ki je na skupni lestvici trenutno kolesarsko dirko veteranov za 4. pokal Adrie, ki bo veljala kot tretja preizkušnja za dodelitev letošnje trofeje veteranov. Start dirke bo ob 9.30 izpred občinske hiše v Dolini, proga pa bo naslednja: Dolina - Domjo - tovarna Velikih motorjev - Dolina, ki jo bodo morali kolesarji prevoziti petnajstkrat, nakar se bodo podali proti cilju, ki bo postavljen na cesti proti Prebenegu, v višini občinske pralnice. Celotna dolžina proge bi morala znašati okrog 65 km. Lonjerski predstavniki Maver, Macarol, Marušič in Bonanno imajo precej možnosti, da posežejo v borbo za prva mesta. Največji interes četrti in Macarol, ki zaseda peto mesto. V primeru dobre uvrstitve imata precej možnosti, da popravita svoj plasma in se prerineta med najboljše na lestvici. Ostala dva člana Adrie pa nimata več možnosti, da bi se na skupni lestvici bolje uvrstila. Jutrišnje tekmovanje bo že tretja letošnja dirka, ki se bo odvijala v organizaciji Adrie. Po dirki za deseti pokal Lonjerja, so domači športni delavci priredili konec junija še meddruštveno dirko s startom in ciljem pri Sv. Ivanu, s tem nastopom pa zaključujejo letošnjo sezono kot organizatorji, medtem ko se bodo kolesarji udeležili še dveh nastopov za trofejo veteranov ter nekaterih društvenih dirk. Proga jutrišnje dirke ni preveč naporna, razen zadnjega dela, ko se bo treba povzpeti proti cilju. Vendar pa bo odločilno vlogo pri tem odigralo vreme, saj obstaja nevarnost, da bo veter oviral tekmovanje in mu onemogočil reden potek. OBVESTILO Slovenski pomorski klub Čupa vabi člane, prijatelje in tekmovalce, da se udeležijo nagrajevanja društvenih regat, ki bo danes, 2. oktobra ob 20. uri med družabnim večerom z zakusko v gostilni Bella Riva v Brojnici (Filtri di S. Croce). Planinsko društvo Postojna prireja V NEDELJO, 3. OKT. 1976, OB 11. URI PRI «VOJKOVI KOČb NA NANOSU PLANINSKO SLAVJE ob priliki: n. POHODA 100 DRUŽIN NA NANOS, POD GESLOM «VSI V SLOVENIJI RADI HODIMO» T VTYTf'T VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA 70-LETNICI PLANINSTVA V POSTOJNI 30-LETNICI OBSTOJA DRUŠTVA Otvoritve adaptirane «VOJKOVE KOČE» na Nanosu z RAZVITJEM DRUŠTVENEGA PRAPORA in KRATKIM KULTURNIM SPOREDOM Po programu sledi PLANINSKO RAJANJE Avtobus bo izpred gimnazije do Razdrtega odpeljal ob 8. uri, povratek ob 17. uri. NA SVIDENJE PRI VOJKOVI KOČI Odbor llgllil* Na Totocalciu se ta gesta izvrši po dvakrat na teden. -Vbri yiyjj -Oit7(, KXjlLH l(U.‘iOUU Bv < i. u^Ov • >.oh my.t > l'rxr; u nincj I rimrfo>r Prvič, ko se spravi na varno tvoj stavni listek. Drugič, ko se potegne ven, da se potrdi, da si zmagal. (do danes je bilo kakih 12 milijonov potrditev) 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi X 1 1 X 1 X 2 1 2 X 2 1 1 2 2 1 2 1 fotocokfo V SLUŽBI ŠPORTA IN KOT PRISPEVEK K POMOČI ZA OBNOVO FURLANIJE KAREL PRUSNIK - GAŠPER Gamsi »a plazu so. «Kdo S dva sta ustavila predvajanje obrniU^QtiP P°?val1 • * Roke kvišku!» Vsi ljudje so se P hodu in pokorno dvignili roke. Na obrazih si bral strah, skrb, radovednost... Mnogi pa so bili zadovoljni m radostni. Nihče pa si ni upal javno pokazati svoje simpatije. Med gledalci so bili tudi gestapovci, prirepniki in izdajalci. Partizani so brž navezali razgovor z ljudmi in ti so šepetaje sporočali imena. Nato je zazvenel trd glas Neki naš tovariš je glasno pozival na zaslišanje. Poklical je dva esesovca in dva šturmfirerja. Po zaslišanju so bili obsojeni na smrt. Ljudstvo se je vidno oddahnilo. Vsa Mežiška dolina je bila rešena štirih rabljev. Nato so naši razorožili nemške vojake in razbili kinoprojektor. Nato je Franc Zalaznik vprašal Staneta, če bo govoril Stane je odvrnil, naj kar on govori ljudem. Res je govoril zatem pa še Bor. Ljudje so navdušeno ploskali. Partizani so zapeli še nekaj pesmi, domačini pa so jih pričeli vabiti na svoje domove. Borci so delili literaturo in vsakomur je bilo žal, če je ni dobil. Takoj se je nekaj domačinov prigla sile v partizane. Partizanko Marjetko, ki je bila v vermanski uniformi in čedno napravljena, pa so hodili gledat vsi, zlasti ženske. Kar navdušeni so bili nad njo Po Mežici je medtem divjala borba. Orožniki so skušali izpasti iz postaje, zaseda proti črni pa je odbijala napade sovražne enote, ki je prišla na pomoč. Toda partizanske strojnice so jih držale trdo na uzdi. Vesel dogodek za partizane je bila najdba skladišča za orožje, ki je bilo v prizidku šolskega poslopja.. Težka železna vrata so morala popustiti pod udarci. Navdušeni borci so zagledali lepo vrsto novih pušk, skrinje za strelivo in razno vojaško opremo. Bilo je tu 50 avstrijskih pušk s 300 naboji, parabele s 130 naboji, pištole, nahrbtniki, čutarice, šotorska krila, torbice, kompasi, bajoneti, bolničarske torbice, kompletna ambulanta, čevlji, škornji, koci, opasači, uniforme... Borcem je vriskalo srce... Našli so, kar so si najbolj želeli. Medtem je Marjetka sporočila: Lenart je ranjeni Lenart se je boril med hišami v Mežici. Na vsakem vogalu so se spopadli s sovražnikom. Lenart je s svojimi borci blokiral orožniško postajo. Ko je šel po trgu, mu je nenadoma prišel nasproti moški. Bila je tema in ni mogel prepoznati, kdo je. Lenard ga je ustavil in vprašal po imenu Trikrat je ponovil svoj poziv, ker se je bal, da ne bi bil partizan in da ne bi streljal nanj. V rokah je držal naperjeno brzostrelko. Tedaj je moški skočil za neko hišo in s težko pištolo užgal po Lenartu. Bil je gestapovec. Krogla je zadela Lenartovo brzostrelko v kopito in razbila železno okovje. Velik kos železa mu je razmesaril desno roko tik pod ramo tako strašno, da je po nekaj minutah padel v nezavest. Iz rane je curkoma brizgala kri. Tovariši so mu brž odrezali rokav vojaške bluze in ga obvezali. Toda krvi niso mogli ustaviti ; še vedno je lila curkoma in brizgala po tovariših. Nezavestnega so odnesli k bližnjemu kmetu, ki je Lenarta prevzel v oskrbo in ga skril pred esesovci. Ni pa mu mogel nuditi zdravniške pomoči in Lenart je naslednjega dne izdihnil. Sin tega kmeta je truplo na ramah zanesel na pokopališče in ga pokopal Sovražnik je medtem že vdrl v Mežico in bataljon se je med borbo umikal. Padla sta dva policista, nekaj pa jih je bilo ranjenih. Med partizani pa je bil razen Lenarta ranjen še eden, toda ne smrtno. Na zbornem mestu bataljona so se znašli vsi borci razen treh, ki so zašli. Naprtili so si na ramena zaplenjeno orožje in opremo in se umaknili nazaj v Peco, kjer so morali nekaj dni odbijati napade pobesnelih esesovcev, ki jim ni šel v glavo drzen napad. Lenartov grob na pokopališču v Mežici pa je bil vsak dan zasut s svežim cvetjem. Skrivaj so ga krasili domačini — kljub ostri prepovedi nacističnih oblastnikov. Lenartova smrt je bila težak udarec za osvobodilno gibanje na Koroškem Tudi mere je močno prizadela. Bil sem njegov mladostni prijatelj Vedno sem se rad spominjal Tavčmanovih fantov, kako so se skušali pri košnji in pri žetvi, brez srajc in vsi potni. Prvi je bil vedno Franci. 6e danes imam v ušesih njegov prešerni smeh. In kako je znal prepevati ! Njegova mati je najprej zvedela za žalostno usodo sina Jurija, ki so ga obglavili na Dunaju, zatem je še čula o Francijevi smrti. Dveh udarcev hkrati ni prebolela. Kmalu je umrla tudi ona. Po akciji na Mežico se je hitlerjevcev polastila zaskrbljenost. Boris Cižmek - Bor piše v svojem «Vojnem poročilu I. koroškega bataljona o akciji na Mežico» med drugim tole: «Reakcija spričo napada na Mežico je bila velika... To je bil težak udarec za sovražnika : partizani so se pojavili na Koroškem in hkrati izvedli veliko, uspešno akcijo ! Hitler-jevci so besni zlasti zaradi dejstva, da se je partizanska borba razširila na koroško stran. Z vsemi silami skušajo prikriti pomen našega gibanja, ki se vse bolj širi med koroškimi Slovenci... Vedo, da vsaka akcija ljudem odpira oči ; vedo, da ne bodo več uspevali z demagogijo... Zaupanje ljudstva je vedno večje...» Podobno ugotavljata tudi Stane in Jug: «K položaju na Koroškem pripominjava, da nas čakajo težki časi, kajti hitlerjevce silno boli naše prodiranje v Avstrijo. Ob vsakem našem odločnejšem koraku izvedejo hujše in dolgotrajnejše hajke, kot so bile od lanske jeseni dalje kjerkoli drugje.» Po mežiški akciji je imela četa še nekaj orožja odveč, pa tudi za nabavo novega so bili dobri obeti. Stane je po akciji pohvalil borce koroškega bataljona in ugotovil, d* so se zlasti izkazali Korošci, dezerterji iz nemške vojske. Stane je zatem iz koroškega bataljona izločil majhno, dobro oboroženo enoto in jo z nekaterimi političnimi delavci poslal na Pohorje z nalogo, da izvede mobilizacijo, zbere razkropljene partizane in ustanovi jedro novega pohorskega bataljona. (Nadaljevanje tledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnapre) plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglas) Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG POSLANICA SOVJETSKE VLADE KITAJSKI SKUPŠČINI SZ ponudila Kitajski tvorna pogajanja za rešitev sporov ZARADI DVOUMNOSTI KISSINGERJEVE POLITIKE Rodezijska kriza razdvaja Afričane TRŽAŠKI DNEVNIK Prvi dan no vega šolskega kta v znamenja težav in negotovosti Osnovna šola v Ul. Donadoni. Starši so na sestanku sklenili, da ne bodo poslali svojih otrok v šolo, dokler ne bo rešeno vprašanje učilnic. Svoje stališče, so nakazali v izjavi, ki jo objavljamo na tržaški strani Starši in otroci osnovne šole pri Sv. Jakobu pred začetkom maše Otroci osnovne šole s celodnevnim poukom Ricmanje - Domjo pred kipom Ivana Trinka - Zamejskega pred šolo v Ricmanjih. Z njimi so tudi učitelji in učiteljice ter ravnatelj Po poletnih počitnicah je oživelo tudi na znanstvenem ju klasičnem liceju «France Prešeren» pri Sv. Ivanu Peking še ni odgovoril na moskovsko noto, vendar pa je ravno včeraj kitajska uradna časopisna agencija silovito napadla Sovjetsko zvezo zaradi njene politike v Afriki in «vse številnejših jedrskih poskusov» ZIPA: Borili se bomo do končne zmage - Smitkov režim obsodil škofa na 10 let prisilnega dela MOSKVA, 1. — Dvaindvajset dni po smrti kitajskega predsednika Maocetunga je Sovjetska zveza naredila prvi uradni korak na poti sprave s Pekingom. Priložnost, ki so jo izkoristili moskovski voditelji, je bila 27. obletnica ustanovitve Ljudske republike Kitajske, ki poteka v Pekingu v znaku žalovanja za , pokojnim voditeljem. Prezidij vrhovnega sovjeta in ministrski svet SZ sta naslovila kitajski ljudski skupščini poslanico, v kateri se zavzemata za normalizacijo odnosov med državama na načelih enakosti, spoštovanja teritorialne celovitosti in nevmešavanja v notranje zadeve. «Sprava - Poudarja med drugim prezidij vrhovnega sovjeta — je v interesu naših narodov in boja za gradnjo socializma, komunizma in miroljubnega sožitja v svetu.» Poslanica poudarja tudi, da so «sovjetski narodi vselej odločno podpirali kitajsko revolucijo in so prijateljsko razpoloženi do kitajskega delavskega razreda, kmetov in intelektualcev.» j Na isti ton je uglašen tudi članek, ki ga glasilo sovjetske komunistične partije «Pravda» posveča v svoji današnji številki vprašanju odnosov med Kitajsko in Sovjetsko zvezo. Časnik v mirnem, spravljivem in nepolemičnem tonu dodaja, da «najbrž ni problemov, ki bi ne mogli rešiti s pogajanji in z dobro voljo.» Po obnovi vseh sovjetskih pobud za spravo in po ugotovitvi, da Moskva ni odgovorna za poslabšanje odnosov med državama, list poudarja, da «je Sovjetska zveza pripravljena na stvarna in tvorna pogajanja s Kitajsko in zagotavlja, da je želja SZ. da bi se Kitajska razvila v močno in cvetočo socialistično silo.» V trenutku, ko poročamo Peking še ni odgovoril na sovjetsko poslanico, vendar vse,kaže, da bo odgovor najbrž negativen. Kitajska uradna časooisna agencija je danes namreč znova silovito napadla sovjetsko politiko v Afriki in je obtožila Moskvo neokoloniabstičnih teženj, zaradi česar naj bi «s svojo ekspan-zionistlčno politiko onesposobljala osvobodilni boj afriških narodov.» Prav tako ostra je kitajska ocena o zadnjem sovjetskem jedrskem poskusu, ki naj bi bil «korak naprej v pripravah za oboroženo ekspanzijo in na vojno.» Peking ima «vse pogostejše sovjetske jedrske poskuse» za dokaz, «da se Sovjetska zveza oborožuje z vse hitrejšim tempom», njene mednarodne pobude za [ razorožitev pa «poskus, da prelisiči | ostale države in jim onemogoči o-brambe.» V polemiko je posredno posegel tudi bivši ameriški obrambni minister Schlesinger, ki se je včeraj vrnil z 23-dnevnega obiska na Kitajskem. Ob povratku je v razgovoru s časnikarji poudaril, da je s kitajskimi voditelji razpravljal o vprašanju obrambe in v tem okviru poudaril, da bi morale ZDA razmisliti o možnosti prodaje orožja Kitajski. «Preučili smo — je dejal Schlessin-ger — mednarodni položaj, nekatera specifična vprašanja ter šibke točke kitajske obrambe.» Med svojim o-biskom na Kitajskem se je bivši obrambni minister sešel s številnimi kitajskimi voditelji, med katerimi gre posebno omeniti ministrskega predsednika Hua Kuo-Fenga, zunanjega ministra Čao Kuan-Hua in obrambnega ministra Jeh Čen-Jinga. Nov sodni poziv fašistu Tutiju FIRENCE, 1. — Namestnik državnega pravdnika dr. Fleury je poslal Mariu Tutiju, ki ga je prizivno sodišče obsodilo na dosmrtno MANFREDONIA, (Foggia), .. — Na območje približno 10 kv. ' m, ki je bilo v nedeljo zastrupljeno z ar-zenovim anhidridom, dotekajo vsak dan novi znanstveniki ter izvedenci za razkuževanje. Niso si sicer še povsem na jasnem, kako bonificirati okuženo ozemlje, prišli pa so do zaključka, da je treba vsekakor najprej dodobra ograditi prizadeto površino. Zatem bi bilo treba temeljito sprati z vodo zemljo in rastlinje, sicer se utegne 'strupena' snov s prahom prenašati ; pri tem bo treba paziti, da ne pridejo odplake do morja. Pozneje pa bo nujno potrebno preprečiti prodor arzenovega an-hidrida globljo v zemljo. Natančneje bo potrebno ukrepe za sanacijo prizadetega območja opredelil znanstveni protiokužbeni odbor, ki se je sestal danes v občinskih prostorih Manfredonie; v njem so tudi predstavniki ustanove ENI, ki nadzoruje družbo Anic, v katere petrolejski čistilnici je počila cev za ohlajanje amoniaka ter s tem povzročila okuženje okolja. V samem obratu se je danes nadaljevalo delo za razkuženje. Po nalogu notranjega ministrstva je dospelo v Manfredonio in bližnji okoliš 210 vojakov, ki bodo nadzorovali potek del in skrbeli za varnost prebivalstva. Zaradi nastalega položaja je šolski skrbnik iz Foggie odložil za ne- zaporno kazen zaradi umora dveh policistov, sodni poziv, ker je sodeloval pri ropu. Dne 26. maja lani sta zakrinkana moška vdrla v stanovanje zbiralca orožja Sandra Menottija Giustija ter odnesla 7 brzostrelk in dva revolverja. Menotti Giusti in njegova žena sta v enem od roparjev prepoznala neofašista Tutija. RIM, 1. — Parlamentarna komisija, ki raziskuje ozadje afere Lockheed, se ponovno sestane v torek, 5. t.m. ob 17. uri, da preuči rezultate zasliševanja bivšega funkcionarja omenjene ameriške družbe Ernesta Hauserja. Preverila bo možnost potrebe nadaljnjih zasliševanj in soočenj, tako npr. tudi zaslišanja nekdanjega Lockheedovega tehnika Mac Avoya, določen čas začetek šolskega leta za vseh 12.000 šolarjev prizadetega območja. . Ministrica za delo je odredila vrsto nujnostnih ukrepov, tako n.pr. i-menovanje tehniško-upravnih komisij, ki naj odstranijo nadaljnje možnosti takih nesreč v kemijski proizvodnji na vsem državnem ozemlju. Vsedržavna Kmečka zveza (Alleanza dei contadini) je zahtevala u st, aixjvil«v„ .posebne komisije, ki naj preveri škodo, ki so jo utrpeli kme tje, z druge strani pa izplačilo predujma na odškodnino. Vrsto strogih ukrepov, kot n.pr. redno nadzorovanje dem v kemijskih tovarnah, a-nalizo vzorcev zemlje na prizadetem območju in ustavitev vseh tamkajšnjih dejavnosti, je zahtevala tudi pokrajinska federacija CGIL. Kolikor zadeva zdravstveno stanje ljudi, kaže, da je bilo zabeleženih okoli 20 primerov lažje zastrupitve. Z vprašanjem zastrupitev po kemijskih snoveh se je bavil danes tudi senat, ko je podtajnik za zdravstvo Russo odgovoril na vrsto interpelacij v zvezi s položajem v Seve- su. Russo je priznal, da je zakonodaja na tem področju pomanjkljiva. Zastrupljeno oz. zagrajeno o-zemlje se razteza na 115 ha. Izseliti se je moralo 730 oseb, od tega 125 otrok. Pozno zvečer se je zaključil sestanek znanstvenega protiokužbenega odbora, ki je sklenil, da se prične sanacija prizadetih krajev pri Man-fredonii v ponedeljek. Strupa ne bodo uničili z izpiranjem, temveč po posebnem kemijskem postopku z u-porabo kalcijevega klorida. Umeščena komisija ki bo vodila preiskavo o padovskem «celere» RIM, 1. — Notranji minister Cos-siga je danes imenoval preiskovalno komisijo, katere naloga bo ugotoviti, kako so uporabljeni, kako jih vodijo in kakšno je disciplinsko stanje med agenti drugega oddelka «celere» v Padovi. Kot poudarja sporočilo notranjega ministrstva je Cossi-ga poveril komisiji vse nadzorne in preiskovalne pristojnosti, ki so lastne ministrstvu. Imenovanje preiskovalne komisije so zahtevali poslanci in pripadniki številnih političnih sil, takoj ko je izbruhnil primer stotnika Margherita, policijskega častnika, ki je bil pred nekaj dnevi obsojen na 14 mesecev zapora pogojno, ker ni hotel biti več samo «ubogljivi pes čuvaj režima». Dogajanje pri drugem oddelku «celere» v Padovi je že dalj časa vzbujalo zaskrbljenost demokratičnih sil. saj so častniki gladko prezirali prevratniško rovarjenje desničarskih agentov in so prikrili številne primere navadnega in političnega kriminala. Kot je poudaril med procesom stotnik Margherito so agenti čestokrat sami izzvali spopade z demonstranti (seveda levičarskimi), kdor pa se takemu redu ni uklonil in je protestiral, je bil kazensko premeščen. Cossiga, ki je poudaril, da bo komisija, ki ji predseduje član kasači jskega sodišča Marcello Scardia, zaključila svoje delo v dveh mesecih, je pojasnil, da je bilo preiskovalno telo ustanovljeno šele danes, da ne bi na kakršen koli način oviralo poteka procesa proti stotniku Margherita. Notranji minister je nadalje seznanil civilno in vojaško sodstvo z domnevnimi, kaznimivi janji, ki naj-bi jih zagrešili SALISBURY, 1. - Med voditelji južnoafriških osvobodilnih gibanj se odvijajo mrzlična pogajanja za sklenitev načelnega sporazuma, ki naj petim nacionalističnim organizacijam, na katere se delita tabora zmernejših oziroma radikalnih borcev za neodvisnost Zimbabve (Rodezije), omogoči enoten nastop na napovedani konferenci za ustavno u-reditev te zatirane afriške dežele. Zambija, Tanzanija, Botswana, Angola in Mozambik, ki sestavljajo tako imenovano «črno fronto», so se, kakor znano, odločno zoperstavili an-glo - ameriškemu načrtu o Rodeziji, po katerem naj bi oblast prevzela temnopolta večina šele čez dve leti. Načrtu ne nasprotujejo sicer toliko zaradi okoliščine, da bo prenos o-blasti trajal dve leti, kolikor zlasti zato, ker vsebuje dvomljive točke, sicer predvsem, kar zadeva določene koncesije belcem. V prvi vrsti pa omenjene afriške države povsem dovskem policijskem oddelku in o katerih so poročali italijanski listi ali pa so bili predmet parlamentar-, nih vprašanj. Reakcije na ukrep notranjega ministra so zaenkrat pozitivne. Stotnik Margherito je v razgovoru s časnikarji poudaril, da upa, da bo komisija v svojem delu ubrala pravo pot in bo vodila nepristransko preiskavo. Dodal je, da je pripravljen sodelovati,, p .ptgiskovaJpi. jn,da. ppa, «da jih bom lahko seznanil z vsemi dejstvi in dogodki, ki jih med procesom nisem mogel našteti.» Predsednik komisije za notranje zadeve v poslanski zbornici Mammi pa je poudaril, da je od izbruha primera Margherito zahteval upravno preiskavo o padovskem «celere». «Ne dvomim — je še naglasil — da bo parlament lahko sledil razpletu preiskave, ki mora biti izčrpna in hitra, in da bo seznanjen z zaključki.» Tudi za komunističnega poslanca Flamignija je bila umestitev komisije nujna, prav tako nujno pa je, da vodi nepristransko preiskavo in ne osvoji a-kritično stališče policijskih poveljnikov. BEOGRAD, L — Podpredsednik predsedstva SFRJ Vidoje žarkovič je danes sprejel v Beogradu novega a-postolskega nuncija msgr. Cecchinija, ki mu je izročil svojo akreditacijo. GROSSETO, L - V treh dneh kar dve ugrabitvi! Po predvčerajšnjem izginotju 42-letnega geometra Vittoria Colomba iz Legnana pri Milanu, je sinoči doletela ista usoda priletnega posestnika Bartolomea Nerija iz kraja Massoni di Monterotondo kakih 20 km od Masse Marittime pri Grossetu. Ugrabljenec, ki je lastnik prostranega posestva Sant’Ottaviano ter je pred leti oddal nekemu industrijskemu podjetju drugo večjo parcelo, ima 73 let, kljub temu pa velja za žilavega, krepkega možakarja brez kakršnihkoli telesnih homatij. Ko se je v družbi kmetovalca Ja-copa Persianija (71 let) vozil v fiatu 127, ki ga je upravljal 45-letni Ennio Sereni, je vozilo ustavila nedaleč od Monterotonda četverica oboroženih in zakrinkanih mož. Persianija in Serenija so privezali k nekemu traktorju, Nerija pa trdno zvezanega strpali v prtljažnik njegovega lastnega avtomobila. Dva ugrabitelja sta se odpeljala z omenjenim fiatom, njuna pajdaša pa s volkswagnom. Persiani in Sereni sta se rešila vezi šele po treh urah (okrog 21.. medtem ko je do ugrabitve prišlo okoli 18.30) ter o zadevi obvestila policijo in karabinjerje, ki so pričeli takoj z iskanjem lopovov. Pri tem se poslužujejo tudi helikopterja in ustrezno izurjenih psov. Prvi sadovi velikopotezne operacije so se no'mzali davi, ko so približno 20 km od kraja ugrabitve našli zapuščeni fiat 127, v Toskani oseb, od upravičeno očitajo Kissingerju, da je potegnil za nos Afričane, ker se je glede omenjenih koncesij domenil na štiri oči z rasistom Smithom, ne da bi z njimi seznanil afriške voditelje. Sama narava teh koncesij pa je dokaj zaskrbljujoča: med drugim je predvideno, da obdržijo belci med dveletno večrasno vlado predsedstvo državnega sveta in obrambno ministrstvo ter oblast nad policijo, skratka torej vajeti države. Nič čudnega torej, da so sami Sovjeti (in posebej Gromiko v OZN) ostro reagirali, češ da gre le za nov pretkan način, kako ohraniti in še utrditi rasistično oblast v Rodeziji. Glasnik «zimbabvijske ljudske vojske» ZIPA je zaradi vsega tega znova napadel anglo - ameriški načrt o začasni vladi. «Nikakor nočemo deliti oblasti z belci,» je dejal in pripomnil, da se bo ZIPA borila do končne zmage. Kljub vsemu kaže, da je večina voditeljev osvobodilnih gibanj v bistvu naklonjena omenjenemu načrtu, vendar z dodatnimi jamstvi ir, pod pogojem, da bo britanska vlada budno spremljala razvoj dogodkov v «prehodnem dveletju». Zaradi dosege skupnega gledišča na vso zadevo sta se davi vnovič sestala voditelja tako imenovanega notranjega (političnega) in zunanjega (vojaškega) krila «afriškega nacionalnega sveta» ANC (Afričan National Council) Nkomo in škof Mu-zorewa. Sestanek je bil v Gaborone. ju v Botswani, kjer so v teku svečanosti ob 10-letnici neodvisnosti te dežele. Jutri se prizadeta zopet sestaneta v Salisburyju. Kakšna nasprotja so v afriškem taboru glede rodezijskega vprašanja, dokazuje tudi sinočnja izjava zairskega predsednika Mobutuja, ki je odločno podprl Kissingerjev načrt. Zaželel je, naj bi tudi Namibija postala čim-prej neodvisna, nato pa pristavil, da je tudi belce treba imeti za sinove Afrike (mislil je pač na afriške belce). Medtem je britanski laburistični kongres odobril resolucijo, ki podpira načrt o sklicanju ustavne konference o Rodeziji. Predetem, je zunanji minister Crosland dejal, da mora pobuda na vsak način uspeti, sicer bo pravi polom: ko bi propadla, bi prišlo na jugu afriške celine do strašnega rasnega konflikta med belci in črnci, z njim pa tudi do konflikta med Vzhodom in Zahodom. V Salisburyju so danes sporočili, da bo delegacijo sedanje rodezijske vlade na omenjeni konferenci vodil sam Smith, čeprav ji ne priznava narave ustavodajne konference. Z druge strani je tanzanijski predsednik Nyerere napadel navzočnost rodezijske delegacije in dejal, da bodo to deželo lahko polnopravno zastopali na konferenci le Afričani. Smithov fašistični režim, ki se o-čitno še zmeni ne za mnenje svetovne javnosti, je medtem zakrivil nov zločin. Dal je obsoditi na 10 let prisilnega dela katobškega škofa msgr. Donalda Lamonta, misijonarja iz Umtalija, ker je podpiral afriške gverilce. teh se je le ena vrnila domov. Prvi je bil na vrsti upokojenec Luigi Pierozzi »Sesto Fiorentino), naslednji 10. novembri, industrijec pierò Baldassini (Prato), za katerim se je_ zgubila vsaka sled kljub izpla.čilu 700 milijonov lic odkupnine, nato 1. aprila t.l. industrijec Romolo Bianchini (Lastra a Signa, Florenca), ki je bii izpuščen, potem (2. maja) filmski producent Maleno Malenctti (Volterra) ter še Argentinec Alfonso De Sayons, ki je izginil 2. julija iz kraja Greve in Chianti. Butan in propan sta sc sprostila iz rafinerije IP v larantu TARANTO, 1. — Nekaj kubičnih metrov utekočinjenega plina je danes ušlo iz rafinerije družbe IP v Ta: rantu, ko je popustilo tesnilo v nekem ventilu. Ob nezgodi je stekel s polno paro varnostni stroj rafinerije in mestni redarji so za dalj časa zaprli za promet cesto, ki pelje v tovarno, da bi preprečili možnost požara. po dobri pol uri je bila okvara odpravljena in položaj se je normaliziral. Uprava rafinerije je pozneje, pojasnila, da se je sprostilo v atmosfero nekaj kubičnih metrov- butana J in propana, torej plinov ki nista stru- ! pena in nevarna zdravju. i ITALIJA V IZLOŽBI ZE0DBA 0 ŽIVEM SREBRU Dioksin v Brianzi; arzen v Man-fredonii na Garganu; in nedaleč v Otrantskem prelivu razbitine ladje «Cavtat», ki se je potopila s tovorom strupenih spojin; na Siciliji v Priolu petrokemijske tovarne onesnažujejo zrak; s Sardinije prihajajo na naša tržišča ribe zastrupljene z živim srebrom; v Margheri uhajanje plinov že vrsto let duši delavce (marsikdo je predlagal, da bi morali obvezno delati s protiplinsko masko); lom-bardijske reke so se spremenile v potoke penečih se strupenih spojin; izpušni plini motornih vozil, vklenjenih v prometne zastoje, dušijo vsa mestna središča; pijače, slaščice, karamele barvajo s kemijskimi snovmi, ki naj bi povzročale raka in slabokrvnost: od 1. januarja 1978 dalje jih ne bodo smeli več uporabljati, vendar dotlej, ko bodo predvidoma porabili zaloge, bo zdravje Italijanov izpostavljeno hudi nevarnosti. Takšno je stanje in ne bi bilo napak, če bi pripravili zemljevid onesnaženja, na katerem bi z različnimi barvami označili stopnjo zastrupitve. Ker nam že ne uspe, da bi odpravili vzroke kolektivnega zastrupljanja, poskrbimo vsaj za sistem, ki naj opozarja in naj ščiti državljana. Tudi to pa je težko rešljivo vprašanje, ker je spričo plinov, plastičnih snovi, kemijskih spojin in potvorb skoraj nemogoče, da bi se izognili plazu strupov. Vzrok za tak položaj sta po eni strani slabo izkoriščanje tehnologije in zakon maksimalnega profita, po drugi strani pa zastarelost industrijskih naprav in državna oblast brez primernih nadzornih sredstev. Nujno, da so se nekateri brezvestneži okoristili s takim stanjem. Eden od teh je Maurizio Masiero iz Montagnane pri Padovi, kateremu je družba Anic iz Ravenne dala v zakup razkuževanje blatnih odplak zastrupljenih z živim srebrom. Masieru so plačali 150.000 lir za vsako tono prečiščenega blata, obenem pa je moral vrniti družbi kilogram kovine za tono blata kot dokaz, da je res opravil svojo nalogo. Nekaj r.-esecev bilo vse v redu: Masiero je «prečistil» 500 ton blata in izročil Anic 500 kg kovine ter seveda dvignil honorar. Nesreča pa nikoli ne počiva: občinski zdravnik v Montagnani je opazil, da tovornjaki z blatom niso zapeljali v Masierovo podjetje, pač pa so raztovarjali blato kar na polju. «Prečiščevalec» je bil aretiran, vendar pa je bil že nekaj dni pozneje spet prost in se zopet posvetil svojemu «poklicu». Kako pa je lahko redno izročal živo srebro Anic? Preprosto. Kupil ga je po tržni ceni (okrog 25.000 lir za kg) in tako (če odb jemo stroške) zaslužil okrog 100.000 Ur za vsako tono «prečiščenega» blata. Vendar pa se z goltanjem pohlep veča in, če je živo srebro sorazmerno ceneno, je še bolj po ceni, če ga človek ukrade. In tako je iz neke tovarne v Margheri zginilo 293 jeklenk s tekočo kovino, ki so jih preiskovalci našli v Masierovem podjetju. «Prečiščevalec» je bil zato znova aretiran, tokrat pod obtožbo tatvine. Če bi še vnamej pošteno kupoval živo sre bro, bi najbrž še danes onesnaže val potoke in po'ja s strupenim blatom, kajti, čemu bi v državi, ki se duši v onesnaženju, prečistili samo nekaj ton strupenega blata? Bolje, da ga neposredno vpnemo v verigo onesnaževanja, tako vsaj nekdo z zastrupljanjem živi, na mesto, da bi umrl. MARIO DEZMANN ■itiHiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiilMliiiiiiiiiiiiiililiiililiiiiiiiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiililliriillinililiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO ZASTRUPITVI OBDELOVALNIH POVRŠIN PRI MANFRED0NII Kmečka zveza zahteva tukajšnji začetek izplačevanja odškodnin Ministrica Anseimi odredila strogo nadzorstvo nad kemijsko proizvodnjo - Sanacija prizadetega območja se še ni začela de- j Od avgusta lani je bilo v pa-1 ugrabljenih vsega šest iiiimiiiitiii!iiiiiiimiiiiiiiiiiiiftmiitiimiiiiiuiimHi»iifiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi||„,||,ll|iniII|ll|||l|) ODVEDLA GA JE OBOROŽENA IN ZAKRINKANA ČETVERICA Pri Grossetu ugrabili priletnega posestnika V Toskani izginilo od avgusta lani šest oseb