(g®5MJMM GLAS LET, Leto XLV - št. 78 - CENA 40 SIT Kranj, torek, 6. oktobra 1992 Adijo vojaška suknja Mesec dni pred rokom so konec tedna odšli domov vojaki, ki so šli služit domovino pred pol leta. Predsedstvo Slovenije je namreč izdalo odlok o enomesečnem skrajšanju vojaškega roka. Čeprav so služili v domačem mestu, je slovo od vojaške obleke in hrane veselo. Foto: D. Gazvoda Sejem Sodobna elektronika Mubljana, 5. oktobra - Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so danes odprli 39. mednarodni sejem Sodobna e'ektronika, na njem sodeluje 420 razstavljalcev iz osemnajstih držav. v Razstavljalcev je nekaj vec kot lani, precej pa se je povedo število zastopanih podjetij, seveda predvsem tujih, ki M je na letošnjem sejmu 184, takšen trend je opazen tudi v Sv*tu. pri nas jeto predvsem posledica velikega števila novih Osebnih podjetij, ki zastopajo eno ali več tujih firm, in je J^ogoče opaziti zanimivost, da vse več tujih principalov po. kriva slovensko tržišče iz sosednje Avstrije in Italije ter da * Ljubljane pokrivajo Hrvaško. Vendar pa to seveda Še ni "staljeno razmerje. jNa letošnjem sejmuje največ profesionalne elektronike, Ok"1* odstotni delež, lani pa je bila na drugem mestu. bsega predvsem krmilno in regulacijsko elektroniko, avto-' ^izacijo, industrijsko elektroniko, merilno in preizkuše-j 1,0 elektroniko, profesionalno avdio in video elektroniko *r avtomobilsko elektroniko. Na drugem mestu pa je skupka sestavnih delov, enot in materialov, ki ima 17-odstotni **l*i> • M. V. poV^tr'Jsl^ ceste vodijo v Slovenijo •jejo D^°!rain'h prepričevanjih so Avstrijci na svojih cestah, ki pe ^•podh* Sam°N,°Jni Sloveniji, narisali oznake SLO. Zgled bi lah *ab|e , . u"" 'udi može na naši strani, da popravijo številne napi * k KoAje|4',as Vl'm,° priklepajo na nekdanjo .lugoslavij«» i se, Foto: Najugodnejša prodaja deviz MENJALNICA D-D Publikum KRANJ ,( na Bleivveisovi 16 ^J^o tam, kjer sprejemamo male oglase za Gorenjski glas) Na igriščih VSe bolj zanimivo - Konec tedna je bilo na Gorenjskem veliko ligaških obračunov, največ kvalitetnih tekem pa je bilo pod koši. Vendar pa tokrat našim ligašem ni šlo, saj so izgubili vsi po vrsti. Tako je v SBA ligi ekipa Triglava morala priznati premoč Smelt Olimpije (i/, te tekme je tudi fotografija), ekipa Savinjske Polzele je bila boljša od Kokre - Lipje, vse točke pa so šle na tuje tudi v obračunih med košarkaricami Kranja in Kozmetike Afrodite ter Odeje Marmorja in Apisom. Poročila s teh tekem in drugih lig preberite v današnji Stotinki. V. Stanovnik, foto: I). (>azvoda Vijolice jutri v Kranju Kranj, 6. oktobra - Deveto kolo letošnjega državnega prvenstva, ki bo tokrat odigrano že v jutri, v sredo, bo tokrat še posebej zanimivo za gorenjske ljubitelje nogometa. V Kranj namreč prihaja ekipa Maribor Branika. Na kranjskem nogometnem štadionu se bo ob 15. uri pomerila z ekipo /ml Nakla. Derbi kola pa si bo tokrat moč ogledati tudi po televiziji v športni sredi. • V. S. ŠE NEKAJ PROSTIH MEST Tokrat gremo na dvodnevni izlet v Terme Topolšica. Odhod 9 oktobra ob 16. uri izpred Hotela Creina v Kranju Povratek v soboto, 10 oktobra v poznih popoldanskih urah. Cena izleta SAMO 3.100.- SIT na osebo. Pokličite nas po telefonu 218-463, kjer boste dobili podrobnejše informacije /O ljubljanska banka Gorenjska banka Kranj GORENJCin FORMU HRANKA Plače Plače so seveda izjemno občutljiva stvar, saj v kakršnemkoli podatku o plačah vsakdo najprej poišče sebe in če je njegova plača majhna, težko razume širši okvir. Tako smo dobili že kar nekaj odmevov na pisanje o svežih ugotovitvah uglednega Bajtove inštituta, ki mu pristranskosti vsekakor ne moremo očitati, naj so nam njegovi podatki všeč ali ne. Tokrat je namreč dregnil v zelo občutljivo področje plač v družbenih dejavnostih in javne porabe. Ker je v zadnjem času moč slišati različne, tudi nasprotujoče si ocene gospodarskih in družbenih razmer, kar je nedvomno povezano tudi z razplamenevanjem predvolilnega boja, bomo uporabili suha dejstva. Masa osebnih dohodkov v Sloveniji (poudarjamo masa!) se je julija povečala za 5,8 odstotka, najbolj v družbenih dejavnostih, kjer se je za 9,6 odstotka. Primerjava od lanskega do letošnjega julija pa pokaže, da se je masa plač povečala za 45,9 odstotka, medtem ko so cene na drobno porasle za 18,2 odstotka. Znotraj tega pa so bili porasti zelo različni. V gospodarstvu so plače realno padle za 15,2 odstotka, v družbenih dejavnostih pa so se realno povečale za neverjetnih 20,2 odstotka (!), v državi v ožjem smislu (republiška in občinske uprave) pa za 1,1 odstotka. Vse manjši hlebec kruha si torej režemo dokaj različno, najbolj lačne so družbene dejavnosti, nekaj večje uspela iztržiti tudi državna uprava, v gospodarstvu pa tolčejo bedo, ki jo povzroča vse manjša proizvodnja. V letošnjih sedmih mesecih je namreč upadla za 15,6 odstotka, kar se ujema s 15,2-odstotnim realnih padcem plač. V gospodarstvu to seveda klesti število zaposlenih, saj je v sedmih mesecih upadla za 9,3 odstotka, zato tistim, ki so uspeli ostati v službi plače seveda realno niso tako padle, kot kažejo podatki. V negospodarstvu pa je zaposlenost ostala na približno enaki ravni, zato naj se zaposleni ne jezijo, če realnega skoka plač v kuverti niso občutili. Ne gre namreč za njihove posamične plače, temveč za neskladje, kije posledica napačne ekonomske politike. V normalnih letih je na 100 enot plače v gospodarstvu prišlo 20,9 enot v družbenih dejavnostih, julija letos pa kar 27,8 tolarja. Usodo vse bolj globoke gospodarske krize občutijo predvsem v gospodarstvu, kar odseva predvsem v krčenju delovnih mest, saj se julija v primerjavi z lanskim zmanjšalo za skoraj 50 tisoč. To nima odmeva v negospodarstvu, zato je razumljivo, da so neskladja vse večja. 0 M. Volč-jak HRANILNICA 00 LON OBRESTNIH MER ZA OKTOBER NISMO OBJAVILI. VAŠ DENAR JE V HRANILNICI LON BOLJE OBRESTOVAN IN NAJBOLJE NALOŽEN. ČE ŽELITE POSTATI LASTNIK HRANILNICE LON, BOSTE KUPILI NAŠE DELNICE. Hranilnica LON d.d., Kranj, Koroška 27, Tel.: 223-777 _LON • na Ljubezniv Osebni Način opravljen denarni servis. _ DANES n (.1 \so\ \ * StotinkA NOVI ČASI ZA GORENJSKI NAMIZNI TENIS BOJ ZA NASLOV SE ŠELE ZAČENJA IGRALKE IN STARŠI SO SE ODLOČILI ZA ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR MIHA NAGLIC Gora v morju Ko sem se tokrat spravljal k pisanju, sem okleval v izbiri med evropskimi in balkanskimi zadevami. In sem si rekel: zakaj pa ne bi enkrat in za spremembo nekaj besed namenili goram in politiki? Gorenjska je gorata, nekateri od njenih planincev, med katerimi je bil tudi pisec teh vrstic, pa so se nedavno mudili na otoku, ki mu pravijo kar "gora v morju" - na Korziki. Da tako poimenovanje ni brez razloga, se človek, ki tja zaide, prepriča čutno in nazorno. Predstavljajte si, da se z najvišjega vrha (Monte Cinto. 2710 m), ki je visok skoraj toliko kot naša Škrlatica, spustite v dolino (Vrat) in še naprej. Ko pridete do Mojstrane, ste ob vodi - a ne ob hladni Savi. temveč na peščeni obali čistega in toplega morja. Kaj sledi? Vržete se v vodo in se operete grehov (če jih kaj premorete) in gorske soli. Nenavadno, posebno za Gorenjca, toda resnično! Predstavljajte si nadalje, da bi morje, ki obdaja 183 km visoki in 83 km široki otok in že nedaleč od zahodne obale doseže globino tisoč metrov nenadoma odteklo; iz morskega dna bi tedaj štrlela res impozantna gora! Površje Korzike, ki meri toliko kot dobra tretjina Slovenije, je iz rdečkastega granita in poraščeno v glavnem z makijo, neprehodnim in vedno zelenim grmičevjem. Ko so se hoteli reševalci prebiti do vrha, na katerem so bili po letalski nesreči raztreseni posmrtni ostanki slovenskih turistov, so si morali pot skozi makijo izsekati. Kjer ni te svojevrstno dišeče gošče, je nekaj gozda s prečudno debelimi borovci ter dosti pašnikov in pušč. Med drevesi je veliko pravega kostanja, od živalstva pa kaže ob samoumevnih kozah omeniti še prašiče, ki se pasejo brez pastirjev in se pogosto pomešajo z divjimi svinjami... In zdaj še besedo o Korzičanih. V krvi otoških staroselcev so se premešali geni vseh mogočih osvajalcev: od Keltov, Grkov. Kartažanov. Etruščanov, Rimljanov, Vandalov, Vzhodnih Gotov, Langobardov, Saracenov in Genovežanov do Francozov. Tudi njih govorica, ki bolj spominja na latinščino in italijanščino kot na francoščino, je zmes iz vseh mogočih jezikovnih izvirov. Staro prebivalstvo, ki se z ničimer ni ukvarjalo prav intenzivno (v notranjosti s pašništvom, ob obali z ribolovom), se je dajalo predvsem s tistimi, ki so si ga skušali podrediti in z neporavnanimi računi, katere so imeli med seboj (vendetta). To idilo je po 1962 doletelo pravo ponižanje. Ko so se Francozi umikali iz Alžirije, so spotoma naselili na otok več tisoč alžirskih kolonistov. To so bili ljudje, ki so dobro obvladali vinogradništvo, sadjarstvo, vrtnarstvo in - turizem. Z vsemi naštetimi panogami so gospodarstvo otoka postavili na povsem nove temelje, sebi v korist, staroselcem v škodo. Pariz jim je dal vse: zemljo ter vodilne položaje v gospodarstvu in v upravi. Zato ni čudno, da so Parizu zvesti - za razliko od starega prebivalstva, ki si prizadeva za čimvečjo avtonomijo in v perspektivi mogoče celo za osamosvojitev. Si upate pomisliti, kaj bi bilo danes s Slovenijo, če bi Beogradu svoj čas uspelo, da bi na večino vodilnih položajev v gospodarstvu in v politiki nastavil svoje ljudi. Bivši partiji, kateri danes očitajo, da je bila v času osamosvajanja premalo odločna, je treba priznati, da je pred tem razmeroma uspešno kljubovala beograjskim ambicijam in vodila precej konsistentno slovensko interesno politiko. Forsiranje gospodarskih panog, ki rabijo razmeroma veliko neuke delovne sile (z juga), je bilo pač v duhu časa in sistema in je z današnjega vidika dejansko zgrešeno. Nikakor pa ni mogoče oni isti partiji očitati, da je bila beograjska peta kolona - tako kot so nekdanji alžirski kolonisti na Korzki dejanska peta kolona Pariza. Gorati sta torej tako Gorenjska kot Korzika. Drugače pa je med njima veliko več razlik kot podobnosti. Otok, ki ga še ni zasvojila turistična industrija in na katerem je narava še dobro ohranjena, je pravi raj za turiste individualiste. Kogar mika. da bi bil hkrati na morju in v gorah, kdor raje hodi kot leži. kdor ni požrešen in je zadovoljen z dobrim in poceni vinom - tega čaka gora v morju. Usklajevanje z novo višino zajamčenega OD Nova visina socialnovarstvenih pomoči Ljubljana, 5. oktobra - Potem koje pred tednom dni slovenska vlada določila za 15 odstotkov višjo višino zajamčenih osebnih dohodkov (po novem je zajamčena plača približno 13.500 tolarjev neto), je na seji konec preteklega tedna sprejela tudi vrsto odlokov, s katerimi se usklajujejo tudi višine socialnovarstvenih pomoči. Tako se denarna pomoč kot edini vir dviguje za enak odstotek in po novem znaša 10.800 tolarjev, nanovo pa se bodo preračunale tudi pomoči, ki so dopolnilni vir. V razliko od navedenih pomoči, katerih nova višina velja od I. oktobra, pa se družbene pomoči otrokom (otroški dodatki) povečujejo že s I. septembrom (najvišji znesek bo poslej 4.025 tolarjev), od I. oktobra pa velja tudi nova lestvica za subvencioniranje stanarin. Z istim datumom in za enak odstotek se povečujejo tudi rejnine, plačilo za delo rejnice pa naj bi znašalo 5X00 tolarjev. Nadomestila za invalidnost se zviša na 8.700 tolarjev, invalidski dodatek za tujo pomoč pa naj bi znašal 5.(KM) tolarjev. Denarni dodatek oskrbovancem v socialnih zavodih se od I. oktobra povečuje na 1.080 tolarjev, oziroma je to spodnja meja za tiste, katerim občine le delno pokrivajo oskrbnino in znaša dodatek 10 odstotkov njihovih lastnih prejemkov. Povečale naj bi se tudi preživnine odvisno od tega, kdaj so bile (na zadnje) določene. Za tiste, ki so bile valorizirane I julija naj bi bilo uveljavljeno povečanje 12,6 odstotka, za v juniju določene naj bi veljalo 5,1- odstotno povečanje, za julijske pa 0,7-odstot-no Povečal pa naj bi se tudi prispevek staršev za oskrbo otrok v vrtcih ter prispevek oskrbovancev v socialnih zavodih (velja za tiste, ki ne plačujejo polnih oskrbnin). Od I. oktobra dalje naj bi plačevali za 29,6 odstotka več, kot je bilo to določeno 1 1 letos • S. Z. Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Jutri in v četrtek bo zasedala slovenska skupščina Kakšno vlado bomo imeli Slovenci Predlog za izdajo zakona o vladi Republike Slovenije z osnutkom zakona, predlog zakona o socialnem varstvu, predlog zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, osnutek zakona o prisilni poravnavi in stečaju ter obravnava aktov Banke Slovenije so osrednje predlagane točke dnevnega reda. Ljubljana, 6. oktobra - Že pretekli teden, ko so zasedali skupščinski zbori, se je pokazalo, da bo o vseh predlaganih dokumentih precej razprave. Zakonodajnopravna komisija skupščine je v četrtek zavrnila osnutek zakona o vladi Republike Slovenije. Večina članov je menila, da je osnutek neustrezen, da je v njem vlada še vedno preveč stari izvršni svet, da je preobširna, da ni dovolj razvidna njena strokovna in politična vloga, sploh pa je premalo mehanizmov, ki bi poudarjali odgovornost vlade kot vrhov- nega izvršilnega organa in šefa" državne uprave parlamentu. Na komisiji je že krožil alternativni predlog zakona o vladi, po katerem naj bi bilo samo devet ministrstev, ne bi pa bilo podpredsednikov vlade in ministrov brez resorja. Predlog vlade, ki gre v postopek, predvideva 14 ministrstev in prav toliko ministrov, ki bi imeli tudi politično funkcijo, prav tako pa tudi namestniki, ki ne bi bili državni uslužbenci, ampak voljeni funkcionarji in bi njihova funkcija "ugasnila" hkrati z ministrovo. Razen predsednika bi bili tudi trije podpredsedniki Poslanci sprašujejo in zahtevajo Na zadnjih sejah zborov slovenskega parlamenta je bilo povedanih precej poslanskih pobud in vprašanj. Janez Lampret (SKD) terja od vlade do konca oktobra izčrpno poročilo s podrobno analizo uresničevanja zakona o denacionalizaciji. Po njegovem mnenju se zakon zelo počasi uresničuje. Socialdemokratska stranka daje pobudo, da se mobilizirancem v redno nemško vojsko prizna status žrtev vojne, država Slovenija pa naj z Nemčijo sklene pogodbo za uresničitev pravic, ki gredo mobilizirancem po veljavnih nemških predpisih. Franci Pivec in Peter Stare (Stranka demokratične prenove) terjata popolnejši odgovor ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora o varovanju okolja v republiki Sloveniji. Prvi odgovor, ki sta ga dobila, v celoti zavračata. Sploh pa je iz trte zvita trditev, da ni dovolj dobrih in celovitih podatkov za popolnejše poročilo. Ivan Tomše (Zeleni) ponovno terja odgovornost glede letošnjega februarskega izklopa električne energije. To dejanje je bilo sumljivo in je veliko dokazov, da mrk ni bil potreben, vendar je zaradi njega nastala gospodarska škoda. Avstrija nam takrat ni pomagala z elektriko, ker za to ni bila zaprošena. Socialdemokrati Emil Milan Pin-tar, Branko Grims, Andrej Muren in dr. Ivan Vlvod predlagajo zamenjavo tolarskih bonov za bankovce v razmerju 100 : 1, kar bi postavilo razmerje do evropskih valut na razumno osnovo. Sedanji boni pa bi lahko prevzeli vlogo kovancev - stotinov. čez dve, tri leta bo treba narediti denominacijo, takrat pa bodo stroški in negativne psihične posledice večje. Pospeši naj se sprejem zakona o privatizaciji in najde začasne rešitve za naložbe. Zvone Žagar (Liberalna stranka) vprašuje, zakaj še nismo začeli s kovanjem koavancem, če so vse osnove, vključno z likovnimi predlogami, znane že eno leto. Presenetljiva enotnost v vladi Pripravljen zakon o varstvu okolja Ljubljana, 5. oktobra - Kar dobre pol leta je minilo od zadnje obravnave zakona o varstvu okolja v vladi, ko so imela nekatera ministrstva na predlog /akona zelo resne pripombe in zadržke. Na zadnji seji konec preteklega tedna pa je ta zakonski predlog dobil soglasno podporo in celo priznanje, in če bo v skupščini še kaj volje /a zakonodajno delo, naj bi bil v prihodnjih dveh mesecih tudi dokončno sprejet. Lden najzahtevnejših zakonov, kar jih je bilo pripravljenih /a sprejem po volitvah, se pripravlja že vse od začetka leta 1991. Kot je dejal minister za varstvo okolja in urejanje prostora Miha Jazbinšek, posega v same temelje odnosov v družbi in pomeni potrditev doktrine o z naravo usklajenem razvoju, ki je bila sprejeta na svetovni konferenci o okolju v Rio de Janeiru N a jprepro šteje povedano, naj bi bil ekonomski razvoj uravnotežen s potrebnimi okoljevarstvenimi ukrepi, saj se varstvo okolji ItC smo začeti, šele ko je okolje že onesnaženo (torej v smislu sanacije), pač pa že pred posameznimi posegi vanj. Zakon bo nadomestil kar osem dosedanjih zakonov in ureja od pristojnosti in odgovornosti do konkretnih osnov /a organiziranje in financiranje. Sanacijski postopki bodo postali upravno dejanje, ustanovil pa naj bi se tudi sklad /a varstvo okolja, ki naj bi s poceni krediti omogočal učinkovitejše reševanje posledic najhujših posegov v naravo. V začetku naj bi se uporabljal« dosedanje norme, ki veljajo na tem področju, nove norme in zaostritev tedanjih pa naj bi se uvajale postopoma, /akon tudi odpira možnosti za tako imenovani "ekobiznis", torej povsem podjetniško delavnost na področjih, ki so v službi varstva okolja (npr. predelava odpad kov), kjer so zelo velike možnosti. Zakon o varstvu okolja bo pomenil eno najtemeljitejši prestrukturiranj nase družba, je poudaril odgovorni minister, zato ga posebno veseli, da se ni ponovila že znana razdvojenost z gOSDO darskim delom vlade I notnost na tej, brez dvoma izredno zalite vni poti, je obetavna • S. ?.. Varnostna služba pod nadzorom vlade Zanimiva je novost osnutka zakona, da bi bila varnostnoinfor-motivna služba (sedaj deluje pri ministrstvu za notranje zadeve) posebna vladna služba. Gre za prehodno rešitev. Predstojnik te službe (sekretar) bi imel enaka pooblastila, kot jih ima sedaj pri tej službi minister za notranje zadeve. Do priprave novega zakona o tej službi bi imeli delavci enaka pooblastila kot sedaj. Za-kaj naj bi bila VIS vladna služba. Vlada je tisti organ, ki mora pravočasno sprejemati in predlagati potrebne ukrepe zoper nevarnosti, ki ogrožajo obrambne, varnostne, gospodarske in poli' tične interese države. in trije ministri brez resorja. službe bodo skrčene. Tiste, I Vlada naj bi imela tudi general- opravljajo organizacijske, tehni' nega sekretarja, ki bi ga imeno- čne in druge naloge za potreb* vala sama. Nekatera sedanja vlade pa tudi drugih državni"1 ministrstva, na primer za zako- organov (na primer Protokol 10 nodajo, informiranje, za plani- Servis za protokolarne storitve) ranje, bodo po novem vladne službe, ministrstvo za vojne veterane pa bo oblikovana posebna republiška uprava. Vladne pa ne bi več imele enakega statusa kot druge vladne službe. • J. Košnji STRANKARSKE NOVICE Socialno demokratska prenova Slovenije Deset dokumentov SDP za samostojno Slovenijo Znanim sporom na rob, ki jih je povzročila vsebina knjige Janeza Janše Premiki, ter vedno glasnejšim zahtevam, da se razčisti vire in zlasti načine, na podlagi katerih je minister za obrambo v tej knjigi zapisal nekatere trditve, svoje obtožbe pa v zadnji polemikah s sumom po kolaboracionalizmu SDP in LDS z M* kovičem še zaostril, je vodstvo SDP za javnost zbralo deset kop j dokumentov, ki naj bi te trditve ovrgle. Dokumenti obsegajo 0 govora takratnega predsednika slovenske skupščine Mirana ?° ča septembra 1989 (sprejem amandmajev k slovenski ustavi),1 jave dr. Cirila Ribičiča, s katero so delegati ZK Slovenije zaPjj!| li 14. kongres ZKJ, preko izjave tedanjega CK ZKS aprila 19gj ko je JLA zahtevala kazenski pregon dr. Jožeta Pučnika, do s nograma razprave predstavnikov SDP v razgovoru nekate^ strank z Antejem Markovičem ter kopij tedanjih časopisnih P. ročil o tem. K temu so dodali tudi javno pismo Dragiši Maroje ^ ću (19. junija 1991), ki je pomenilo pretrganje vseh odnoso Stranko za enakopravnost občanov, izjavo za javnost 27. jUj*E 1991, s katero razglašajo prenehanje kakršnekoli opozic'J* strankarske aktivnosti in strnitev sil ob napadu na SlovcfU Morda najzanimivejši dokument pa je zapisnik dela razpr^ -j, govornico v slovenskem parlamentu, ki se je tajno sestal v voj govornico v siovciiskciii j>ai lamciiiu, m sc jc tajnu >cms vojitev Slovenije ljudje pripisujejo SDP. • S. Ž. Narodni demokrati Jesenice Usluga neSlovencem - povratni udar? Narodni demokrati Jesenic v posebni izjavi opozarjajo na,f.jyfr čenje neenakopravnosti, ki jo po njihovem mnenju povzrovS Ijavljeni zakon o državljanstvu (ki da so ga izsilile leziki tudi srbski, hrvaški, albanski leve ke), saj za priseljence pred 2.V decembrom 1991 ne /;,n,t"v*|jStO; nja slovenščine Možnosti, menijo, sta dve da se z rcvji/ij0 0 jjii ječe zakonodaje uredi, da so poleg slovenskega jezika ^ „ji- (za kar se zavzemata P'1^, hovem mnenju ministra Gaber in Suklje), ali pa da se oby* leljence k znanju slovenščine, v nasprotnem bodo sedanji tvi vedno bolj "hvaležni", saj jih obsoja na manj zahtevna kjer našega jezika ne potrebujejo.• Š. /. Slovenski k i sežanski demokrati škofje I oke Peterle v Škofji Loki Občinski odbor SKD Škot|.i I oka organizira V soboto, 10* „' bra, prireditev z naslovom Peterle v naši občini. Ob 10. l"l^u|[i|1 Mestnem trgu shod Slovenskih krščanskih demokratov S §k0v| niffl programom, v katerem bodo nastopili Pihalna ^odb* . /Pc'( I oke, tamburaški orkester Hisernica iz Rateč, mešani p*vf ob i: UV iz Selc in moški pevski zboi iz (iorenje v asi I rata v veliki predavalnici srednešolskega centra okrogla "ll/',(,)t-stvu, na kateri bodo povabljeni sogovorniki predstavih *v glede na aktualne probleme v našem šolstvu. GLAS 1 ,taa«»lteljiBir4aJ»t*.J: i opisno roleti* GOlfcNJSICI Gl AS _i___———-----^ ' V,! t rtdnKka politika: neodvisni nasirankarski politično informativni poltadnik i poudarkom na dogajanjih na < loranjikam Pn-dvroaik f aaopi*a«ga Ivan Bi/juk Direktor U glavat ur*4alk: M",i jKS t )d|jo».»rn« urrdnka I aopoldin i Bogataj Novinarji ia uredniki: Helena lelovt.in. )o/c Kotniek I Mcm inger, Slujjn s ur I >.uink.i Sadcj, V i I mil Si.ino\ mk. MurijU VolCiuk Cveto Aiplotnik I >.im>-' • rfrtjJ \nurejZalai Stafanžargi 0%Hlw*aajai laoi Pokorn Irhnirn« aralaajai Ivo Sakna. Mirjana Drakslaf, Nada Prav« LauarinaBjai Marjata VoalU fotograf l|a: Goruzd Sinik Itak: Podiene DELO ,(.ui>* »v m ravij, Ljubljana Uradnairaa: Moi Pijadeja I lalafon fll-MO 211-S35, talefai II3-IS3 Naročala«, uprava, propaganda. »gla«l: Blaitvaitova 16, lakti telefon 2\~>'>m vprajamamo naprtkinjano 24 ur dnavno na avtomaukam odzivniku; uradna um vaakdan I 17.00, caaopia Uhaja ob torkih in palkih. naročniki im.tj<> 20% popusta Za tujino krini naročnina 140 ni m Oglasna storilva: po caniku Promatnl davali i*> Mopnjl i odstotkov, (mnanja kmi 23 .'' 92) .liil.l VolOi.ik. t vel (ionud eralna stranka Slovenije šmarno nobenih utvar Mubljana, 5. av iMista - Danes je vodstvo Liberalne stranke objavi- tisk °dgovor na izjavo Ministrstva za zunanje zadeve Slovenije po jv*°Vni konferenci te stranke na Dunaju o ravnanjih dr. Janeza . rr,ovška y času prcc|sedovanja predsedstvu SFR Jugoslavije, v Če "0soJa internacionalizacijo te teme oz. kot je bilo to ozna-n.n°: "medstrankarsko obračunavanje in obrekovanje predsed- ilL . v'ade v tujini". V odgovoru trdijo, da je ministrstvo že z t>o n -renči pdeležbo nekaterih uslužbencev veleposlaništva na tiskovni kon- njerric'ov'r;do njen potek, zelo nezadovoljni pa so tudi s poroča-n0r) ' 1 da je bilo enostransko komentiranje. Trdijo, da niso v teh /nem P°8ledu krnili slovenskih interesov, saj se ta stranka '" BtHetfj 1 h kar Jc žc večkrat dokazala. Dogodki ob tem pa, rtia JU L'neralne stranke, spadajo k oživljanju nekdanjega -; " 0 tem nimajo nobenih utvar. • S. Z. ■ v'adi, rabi prostora in suši 5*1. 1 oktob a lepo liste- Polet". "*,onr» - V sredo, 7. oktobra, se bodo po trimesečnem ščinen!^m Prerr,oru ponovno sestali zbori kranjske občinske skup-Pole vedno doslej, jih tudi tokrat čaka obsežno delo, saj je '?vršn ?re^'a8ane določitve in izvolitve kandidata za predsednika ialrw..C^a SVe,a na skupnem zasedanju - to pa očitno ne bo lahka Pojasnilo V zvezi z izjavo Slovenske nacionalne stranke Jesenice Ali je to demokracija, objavljeni v Gorenjskem glasu 29. septembra 1992, dajem, kot prizadeta in napadena oseba v prvem delu članka, naslednje pojasnilo: V letošnjem letu nisem pristopil k nikomur v KS Rateče, ki bi nameraval lepiti letake na mesta za plakatiranje, niti nisem nikogar s plakati poslal domov, zato odločno zavračam neresnice in podtikanja Slovenske nacionalne stranke Jesenice. Čudi me, da je predsedstvo SNS Jesenice znalo razločno napisati moje ime in funkcijo v KS Rateče, na ime svojega ubogljivega člana, ki ima očitno težave s prepoznavanjem, pa enostavno pozabi?! Predvsem pa sem presenečen nad uredniško politiko Gorenjskega glasa, ki pred objavo ne preveri resničnosti navedb, saj neresnice, podtikanja in manipulacije kogarkoli škodijo dobremu imenu posameznika, kljub kasnejšemu demantiranju. Jože Brudar Rateče ftoevn " a so sedanji uspehi tudi rezultat dobrih pogojev, ki jih ima K D Naklo. Društvo ima svoj poligon, na katerem redno spomladi in icseni potekajo šole. Tokrat pa so k odlični uvrstitvi, kot je make hudomušno povedal Anton Božič, pripomogli tudi tekmovalci, ker so bili i/redno živahni, duhoviti, strokovni in v/orno "vodluvi" • A. Zalar Anton Božič Marija Zupančič, predsednica vaškega odbora Javorniški Rovt v KS Javornik - Koroška Bela. ga praznjenja greznic, ki velja za celotno občino, pri domačijah. Komunalci z avtomobilom praktično prav zaradi sedanjih •slabih poti ne morejo do njih. "Še najbolje smo zdaj povezani z dolino zaradi telefona. Samo štiri domačije ga nimajo, sicer pa smo pri urejanju telefonije v občini v tem delu imeli prednost. Dokler ga ni bilo, smo bili včasih na trenutke res dobesedno odrezani od doline. Slej ko prej pa bo treba poskrbeti tudi za urejenejšo preskrbo z vodo. Danes ima tako rekoč vsaka do- mačija svoj vodovod. Vode sicer ne manjka, vendar povsod ni najboljša. Razen tega pa so zajetja in rezervoarji dotrajani. Mislim, da smo med redkimi kraji v občini, če ne celo edini, ki nimamo skupnega vodovoda. Pa tudi še vsaj eno javna svetilka bi bila potrebna na avtobusnih postajališčih, zdaj imamo namreč le tri." Sicer pa v so Javorniškem Rovtu domačini doslej veliko sami naredili, da so si izboljševali ob pomoči občinske skupnosti pogoje za delo in življenju v tem delu občine. Ko so zgubili šolo, so na primer na istem mestu zgradili gasilski dom, ki je pravzaprav danes skupni vaški objekt. Več kot deset tisoč ur in ničkoliko lesa so prispevali, da so ga postavili. Sploh so danes člani gasilskega društva tisti, ki so vedno in povsod navzoči pri vseh delih in akcijah v Rovtu. In nekako podobno je tudi s Pašno skupnostjo. Manj kot dvajset pašnih upravičencev je prav tako opravilo na tisoče ur za urejanje pašnikov. Oboji, tako gasilci kot Pašna skupnost, p3 imajo tudi probleme in načrte, ki so jih pojasnjevali pred dne; vi na srečanju s predstavnik' vaškega odbora. Vendar o tem prihodnjič. • A. Žalar Odpadkov, kolikor hočete Urejenost bomo preverili Vodnogospodarsko podjetje Kranj letos v kranjski občini na podlagi programa z javnimi deli ureja ozirom* čisti obrežja potokov in rek. Kranj, 5. oktobra - "Za čiščenje obrežij vodotokov smo letos Gorenjskem v kranjski občini uspeli na razpisanih javnih delih. A" cije so se začele 1. julija in bodo trajale do 1. decembra. Z osnn* do desetimi delavci smo doslej uspeli očistiti že precej področij, '* pa se dogaja, da tam, kjer smo obrežja počistili pred mesecem, d*^ ma, je danes spet polno, predvsem gradbenih odpadkov," ugota*'J vodja tehničnega sektorja v VGP Kranj Damjan Vodnjov. Čiščenja in urejanja bregov rek in potokov so se na območju občine lotili sistematično in po programu. Do zdaj so očistili kanjon Kokre od Oca na do izliva Kokre, levi breg Mav-čiškega jezera (od Hrastja do Prebačevega), potok Zabnico od Zabnice do Stražišča, potok Olševnico od Olševka do Srednje vasi, Trenčo v Stražišču v dolžini 500 metrov, Dupeljšči-co v Struževem. "Okrog 200 kubičnih metrov odpadkov smo na ta način zbrali in JP Komunala Kranj jih je zvozilo na odlagališče v Teneti-še. V načrtu imamo še Povodje, Rupovščico, potok Milko, Čarovnico, Bistrico in ponoven pre- gled že vseh očiščenih območij. Čeprav je pred Očanom » •*9 Prav pri slednjem pa se dogaja, nju znak "nedvoumen", 0'" .^j da so ponekod nedavno očiščena re ne moti, da kar z motora obrežja skoraj spet, kot so bila. vo/ili vozijo odpadke na l>rt'K lako je na primer na Očanu ke Kokre. • v** Minuli teden so kamioni kranjske komunale /e drugič lel<»s /ali odpadke / Očana ob Kokri. spet polno gradbenih odpadkov," sta pred dnevi ocenjevala Damjan Vodnjov in icčni nad /ornik Boris Borišek. 0#< i w "Očitno so med razi«!1, fig ni/ke ka/ni, pa tudi dok« gotrajeu postopek." n>1"'" nadzornik. • a. Zal«' PO GORENJSKEM UREJA, DANICA ZAVRL ŽLEBIR Telefonski klic: »Na sindikatih so me nadrli...« Ko niso pomagali ne pri firmi ne pri sindikatu, se je obupana delavka obrnila na časopis. Zadnjič nas je poklicala povsem obupana ženska. Nenehno je hlipala in jokala in izvedeli smo lahko le to, da je že •eto dni na čakanju in da ji v tem obupu ne pomaga nihče: ne firma in ne sindikat. Na noben način ni hotela razkriti svoje identitete niti se po našem zagotovilu, da ji bomo po možnosti pomagali kot le nam znani osebi, še naprej z nami pogovarjati, češ: »Razumite me! Brez dela sem in kamorkoli sem se že obrnila po nasvet, tudi na okrajni sindikat, povsod so me le nadrli. Sindikatu sploh ne zaupam več..« Čakali smo, v upanju, da se bo vendarle premislila! Pa se ni! Ostala je anonimni primer kot tisoči drugih, ki so danes bodisi na čakanju ali občasni ah trajni presežki... V tem primeru pa je izredno zanimivo, da ženska sindikatu, W naj bi prvi ščitil njene pravice, »ne zaupa več!« Ob tem se-veda ni tako nepomembno, za kateri sindikat gre, saj ni, da bi katerikoli sindikalni delavec zdaj že »nadiral« delavce! Zelo pomembno pa je, da je naš sindikalizem postal tako pluralističen, da se je delavka lahko zatekla na kaj veš kateri sindikat v mestu! Povsem iluzorno bi bilo pričakovati, da bi danes sploh ločili številne sindikalne zveze in njih povezave. V obdobju, ko je številnim zaposlenim najtežje in ko bi bilo najbolj normalno, da sindikati združijo svoje sposobnosti, imamo mnoštvo sindikatov. Za vzroke se ve: ohraniti je bilo treba položaj, mamljivo je bilo leaderstvo, posledice pa so v besedah ministrice za delo Jožice Puharjeve, ki je na nekem zborovanju pozvala sindikate: «Sindikati! Združite svoje moči in v tripartitnem sporazumu z vlado nastopajte enotno!« Več kot žalostno, da nasprotna stran, se pravi, ministrica za delo, poziva sindikate, naj se združijo! Visoki jubilej *50 Tržič, 6. oktobra - Zlata poroka je res nekaj lepega, enkratno doži-T^tje povsem pa nekaj zelo redkega. To redkost sta dočakala zakonca Jože in Jožica (Pepca) Šivic doma z Loke 2 pri Tržiču. Vrh ,e8«, kar pomnijo v Kovorju, pa je to bila prva civilna Zlata poroka 1,0 vojnem času. jC|. Velik kos življenja je za njima, pol stoletja skupnih skrbi in šče"1 ^' ''ma manJ'ca'0 ne hudega, pa tudi lepega je bilo vsaj za teJ5^0, 'ahko pa se s ponosom ozreta nazaj na vse postorjeno v Muh -'OŽe ^'V'C se ^e rOC''' 17' aPr''a '9'7 na Prapročah pri g ,hnem kot četrti otrok devetčlanske družine. V mladosti je Jo-/o0l, !.v tarbeh, torej na delo pri košnji, delal tudi v gozdovih lj .Car'ja/... Spoznal je Pušavčevo Pepco takrat 17-letno dekle s je 2f»C^a Kovorju m sklenila sta, da se bosta vzela. Rodila se 'eč HrTlarca '923 leta na Hudem pri Kovorju, dobre pol ure da-di o. ro'stne8a kraja svojega moža. Po končani srednji šoli je tuji ,na °kusila trdo kmečko življenje. Delala je na domači kmeti-rned0t a. v dnino... Z Jožetom sta se vzela 26. septembra 1942 j'rna *'c'm! v°inimi časi in še danes živita srečno. V zakonu se ,_i J* rodilo četverica fantov, eden je med vojno še majhen Um i "vi>iu Prit P° V°^m sta s' scasoma 7 delom in od skromnega zaslužka ta |y*a'a tol"ko, da sta si na Loki pri Tržiču zgradila hišo in se le-tivli tUC*' Vse'''a Tu umivata svojo zasluženo pokojnino in pre-p0 !ata se naprej srečne dneve v krogu svojih domačih, ki vedno *o- n 1°' l'a d°m °bdaja toplina. Srečno! • Helena Rrudar, Fo-• (»azvoda ^ljenje je drago a^HjP****** je strokovna služba Zveze sindikatov Slovenije na podlagi Vlienki!'-V|. ""*T*ega statističnega /avoda spet postregla s podatki o ži-stroških. druzjn.° Ca povprečnih ži\l|eii|skih stroškov tričlanske delavske te \c CJ.C °tc»jena na 109.511 tolarjev, minimalni stroški iste druži-**doth! r° 63 114 tplai \t\. 1» minimalna mesečne stroške pa s«cjcUj*r-v-250 tolarje* Štiričlanska delavska družina preživi meni „;1 j* * iti; tolarji, medtem ko so minimalni stroški zanjo ocenje- » tolarjev, povprečni pa k.u na i173 tolarjev. 8iMn|.|,ln"',u sn •i- eene > w i icn |sk i h potrebSčiii i primerjavi / av Wjacs '/P",v,H'lU' /A *.5 odstotka Hrana |c bila draž|a /a •».<• odstotka, °RrCvana ' obleka /a 7,2, obutev /a š,l, stanovanjski stroški /a 4,9. •*oar' JC(/;' 1,2, pohištvi) /a 4 in prometne storitve /a 2.2 odstotka n'n,'iiin sc111 samo tobak! v primerjavi / masaeam poprej ita sa mi-• torej 2*8e*n* košarici podražili za I I odstotka tričlanska druiina lilriev ve'PL mhu i"''1i tolarjev,hiričiansks pa I 525 to-Jva mese avB"">ta, da ie pokrila najnujnejše potrebe Prejšnja JbniJskimLa SC " llvc košarici pocenili, tako da sta v primerjavi z vPrečnk' scn,cmbra tlr.i^ j i za 2.1, oziroma /a 2,3 odstotka I^Motk i ' 'Jeniski stioški so v primeriavi / avgustom dražji za 3,5 2,7 »Hlstoik',"111'"' Pa /a IK,s,",ka ln,'laci|a I« septembra /naša- ^c'alnJ.fSl|nU'Mnih ^'evilkah ./ življcniskih stroškov šc podatek iz t levilo i "''i' zaJamce"' osebni dohodek, od katerega živi precejš-larJev br . S|ovenskem, od I septembra dal|c /naša 21.330 ri'io, oziroma 11 500 tolarje* neto • D. L Daleč smo od tega, da bi primer »na sindikatih so me nadrli« posploševali. Jemljemo pa ga zelo zares, čeprav je šlo za anonimen klic! Kdor je v takšni situaciji kot naša anonimna sogovornica, ne laže! Seveda nam tudi na kraj pameti ne pade, da bi bilo zdaj treba sindikate odkljukati, saj marsikje delavcem edini in uspešno pomagajo. Opozorili bi radi le na to, da nihče nikogar na sindikatih ne bi živčno »nadrl«, če bi se sindikati znali, predvsem pa najprej HOTELI tako organizirati, kot sindi- kalno gibanje v tej državi mora biti organizirano, če sploh hoče dobiti na svoji moči in teži. Kaj bi se slepili: taka pluralizacija sindikalnega gibanja, kakršni smo priča danes, samo slabi strokovnost in kajpak materialno osnovo sindikalnega gibanja, ki se s takšno obliko nikoli ne bo niti približalo močnim zahodnim sindikatom. In pri tem bi bilo treba tako malo: malo manj politike, starih zamer in kakšen spodrinjen stolček, pa ne bi nikoli več slišali, da so koga na sindikatu nadrli« D. Sedej Najemnino si lahko izračunamo sami Kranj, oktobra - Pred slabim letom je začel veljati stanovanjski zakon: poleg privatizacije stanovanj je uveljavil tudi najemna razmerja. Od letošnje pomladi namreč lastniki sklepajo najemne pogodbe s stanovalci. V njih je določena tudi najemnina. Julija je začela veljati metodologija, po kateri se izračunava tako imenovana neprofitna najemnina. V praksi očitno ne zaživi, saj je od številnih najemnikov slišati, da jim lastniki zaračunavajo previsoko najemnino. Obstaja formula, po kateri lahko najemniki sami izračunajo, koliko so lastniku dolžni za najemnino. Čarobna formula je naslednja: vrednost stanovanja množimo z 2,9, rezultat delo-mo s 1200 in dobimo znesek neprofitne najemnine. Ta se mesečno lahko povečuje skladno z rastjo vrednosti stanovanjske točke. Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora svetuje, naj najemniki plačujejo lastnikom po omenjeni formuli izračunano neprofitno najemnino.• D. Ž. Krvodajalska akcija Tržič, oktobra - Kri je življenje, darovana kri dragoceno darilo ob pravem času, sporoča Rdeči križ Slovenije, ko vabi h krovo-dajalskim akcijam. Oktobra jih bo 21, na Gorenjskem so ta mesec na vrsti Tržičani. Krvodajalski akciji bosta zanje 29. in 30. oktobra. Novembra pa bodo kri darovali Radovljičani, in sicer od 17. do 25. novembra. Stolpec za upokojence Na izlet in martinovanje - Zaradi velikega zanimanja bo Društvo invalidov Kranj ponovilo poldnevni izlet v Borovlje, in sicer v torek, 13. oktobra. Hkrati obveščajo, da bodo od 6. oktobra dalje sprejemali vplačila za martinovanje, ki bo 7. novembra v Draga-tušu v Beli krajini. Pohitite, kajti število je omejeno. Prijave sprejemajo v društveni pisarni na Begunjski 10 v Kranju. Novega denarja se bomo naglo navadili Prejšnji teden smo slednjič dobili prave slovenske tolarje. Stotak, petstotak in tisočak, barviti bankovci s podobami slikarja Jakopiča, arhitekta Plečnika in poeta Prešerna, so prvi prišli v obtok, medtem ko bo na ostale še treba malce počakati, pa tudi stotini nam še ne bodo prav kmalu cingljali v žepih. Ljudje so novi, na oko lepi denar sprejeli s simpatijami, ni pa se jim preveč mudilo menjati starih bonov. Kdo bi se tudi gnetel pred bančnimi okenci, ko je novi denar po vrednosti enak staremu! gnil. Za novi denar se mi nič kaj ne mudi, saj ostaja vrednost v odnosu do starega ena proti ena. Razlike ni, slišim pa, da so novi bankovci malo preveliki za naše denarnice. Morda bo tudi te treba zamenjati. Vsaj jaz imam rad denar v redu zložen in lepo "polik; DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA Janja < i perle iz Lahovč: »Doslej denarja še nisem zamenjala v nove bankovce, ker ga prvega dne na banki še niso imeli. Videla pa sem ga že. Všeč mi je, lepih barv. Zamenjala ga bom enkrat te dni, ne veliko, kakih 10 tisočakov.« Boštjan Kalan iz Kranja: »Tudi jaz imam že nove tolarje. Ne, nisem jih šel zamenjevat na banko, kar dobil sem jih. Ni jih veliko, le tri tisoč tolarjev, toliko da vem, kakšni so Denar pač, se ga bomo že navadili« Alfonz Simonetič i/ Strahinja »Poštar, ki nosi ženi pokojnino, je prinesel samo star denar, laz pa svoje tudi še nisem dvi- Vida Zeleznikar z (iolnika: »Nov denar že imam. Ne veliko, kajti zamenjala sem pokojnino. Starih tolarjev ali bonov, kakor jim pravijo, sem se kar navadila. Nič me niso motili. No. pa se bom tudi novega denarja, čeprav je malo večji od starega.« • I). Z. Zlebir, foto: G. Sinik Molk organa Vprašanje: Večja skupina delavcev v našem podjetju je dobila sklepe o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnih tehnoloških presežkov. Nekaj se nas je pravočasno pritožilo na drugostopenjsko komisijo v podjetju, vendar so nam v kadrovski službi povedali, da nova komisija sploh še ni imenovana in zato o pritožbah ne more odločati. Kaj sedaj? Odgovor: Pristojni organ v organizaciji oziroma delodajalec mora odločiti o zahtevi oz. ugovoru delavca v 30 dneh od dneva, ko je bila vložena zahteva oziroma ugovor. Če tega ne stori, ima delavec pravico v nadaljnjih 15 dneh razveljaviti varstvo svojih pravic pri pristojnem sodišču. Pri tem ni pomembno, kakšni so razlogi za t.i. molk organa. Ena od možnosti, s katerimi v danem primeru razpolagata, je torej ta, da se po preteku 30 dni takoj pritožite naprej na sodišče združenega dela. Vendar pa to ni nujno, kajti 105. člen ZDR določa, da ima delavec v primeru »molka« drugostopenjskega organa v podjetju pravico do sodnega varstva tudi po preteku prej omenjenega 15-dnevnega roka. Na sodišče se torej lahko še vedno pritožite kadarkoli kasneje ali pa sloh nikoli, pri čemer vam delovno razmerje na podlagi izpodbijalnega sklepa ne more prenehati. Za kaj gre? Ugovor delavca zoper sklep o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih zadrži izvršitev sklepa do sprejema dokončne odločitve (suspenzivni učinek pritožbe). To pomeni, da gre v danem primeru molk organa pravzaprav v vašo korist. Kot trajno presežnemu delavcu vam namreč ne more začeti teči šestmesečni odpovedni rok, dokler sklep ni dokončen. Dokončen pa bo šele takrat, ko bo pristojni organ odločil o vaši pritožbi. Če je torej v vašem interesu, da bi sklep stopil v veljavo čim kasneje, bi bilo ob povedanem brez dvoma skrajno nesmiselno, če bi z nadaljnjo pritožbo na sodišče sami pospeševali sprejem dokončne (in s tem izvršljive) odločitve. Za dokončnost sklepa naj poskrbi podjetje samo, kakor ve in zna. Vodja pravne službe Sveta kranjskih sindikatov Mato Gostiša, dipl. iur. Merjenje krvnega tlaka Kranj, oktobra - Občinska organizacija Rdečega križa sporoča, da spet začenjajo z rednim merjenjem krvnega tlaka po naslednjem razporedu: KS Cerklje: 1. četrtek v mesecu, od 18. do 19. ure v prostorih Turističnega društva Cerklje KS Duplje: 1. torek v mesecu, od 16. do 17. ure v prostorih knjižnice v osnovni šoli Duplje KS Hrastje: 2. ponedeljek v mesecu, od 17. do 18. ure v prostorih krajevne skupnosti KS Jezersko: 1. četrtek v mesecu, od 16. do 17.30 v prostorih osnovne šole KS Kokra: 2. torek v mesecu, od 17. do 18. ure v prostorih krajevnega urada KS Kokrica: vsaka dva tedna, začenši s ponedeljekom, 2. oktobra, od 16. do 17. ure, v prostorih osnovne šole KS Primskovo: I. torek v mesecu, od 18. do 19.30 poleti, od 16. do 17.30 pozimi, v prostorih krajevne skupnosti KS Naklo: 1. četrtek v mesecu, od 17. do 18. ure v prostorih krajevne skupnosti KS Stražišče: 1. ponedeljek v mesecu, od 17. do 18.30 v prostorih krajevne skupnosti. Dodatne informacije dobite pri Nevenki Marinič na telefonski številki 211-828. Darilo slepim iz Nemčije Ljubljana, 5. oktobra - Na slovesnosti v prostorih Zveze društev slepih in slabovisnih Slovenije so predstavniki Hessensko-slovenskega društva iz NViesbadna danes darovali elektronsko opremo za delovno mesto za slepega in slabovidnega. Darilo, ki ga je za Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije prevzel slovenski minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč, bo služilo slepemu ali slabovidnemu za prenos pisne informacije iz običajnega tiska v braillovo pisavo ali ustrezno povečan tisk. napravo sestavljajo PC računalnik, 48-znakovna braillova vrstica, braillov printer, eloset - električni braillov pisalni stroj z elektronsko beležnico, čitalnik z miško in tiskalnik. Vrednost podarjene opreme znaša okoli 70 tisoč nemških mark. ŠE NE VESTE, KAJ PODARITI ? Naš predlog: podarite naročnino na poltednik Gorenjski glas. Izrežite naročilnico, vpišite podatke o naslovniku, ki mu boste podarili Gorenjski glas in nam pripišite Vaše podatke. Strošek naročnine boste lahko poravnali za celo leto v enem znesku ali pa po trimesečjih - ker Vam zaupamo, bomo Vašemu obdarjencu najprej zaceli pošiljati časopis in šele potem Vam dostavili račun. Darilo, s katerim res ne morete zgrešiti - celoletna naročnina Gorenjskega glasa! Naročilnica Nepreklicno naročam GORENJSKI GLAS za najmanj eno leto Ime in priimek. Točen naslov _ Pošta (štev Osebna izkaznica štev Datum Podpis Naročilnico pošljite na naslov CP Gorenjski glas, 64000 Kranj Če se ženi gasilec Kranj, 3. oktobra - Trenutki, ko fantje "zgubijo svobodo" in se začnejo "podrejati navodilom nežnejšega dela življenja", so bili tudi skozi običaje vedno nekako "slovesni"; pa tudi hudomušni. Različne oblike šrang na ohce-tih so mladoporočencem bogatile spomin na ta pomemben dogodek v življenju. Takšno, zares nenavadno "šrango" so v soboto dopoldne pred Mestno hišo v Kranju pripravili poklicni gasilci iz Save in šenčurski gasilci mladoporočencema Igorju Logarju z Visokega in Majdi Jagodic iz Cerkelj. "Gasilska K* šranga" pa ni bila zgolj naključna. Igorje namreč poklicni gasilec v Savi. Ker pa Savčani niso imeli stare gasilske brizgalne, so za sodelovanje poprosili Šenčurjane. Tako so s konjsko vprego Kon-čevega Toneta z Visokega in Mihčevega Janeza iz Luž in z ročno gasilsko brizgalno iz začetka stoletja (1904) pred Mestno hišo pripravili pravo gasilsko vajo. Seveda ni manjkalo narodnih noš in harmonike. "Pogajanja so bila uspešna," je, potem ko so vse skupaj tudi dobro zalili, povedal Tiletov Miro iz Šenčurja. Sicer pa so ženina celo tik pred "usodnim DA" skušali še prepričati, naj se ne podaja v nevarnost in so zato do prvega nadstropja Mestne hiše postavili gasilsko lestev. Vendar ni zaleglo. Očitno je prepričevanje ženina, naj vendarle še enkrat dobro premisli, prišlo prepozno. Tako jim je ostala nazadnje le želja, da so Majdi in Igorju zaželeli srečno skupno pot. Da bo bogata, če pregovori kaj veljajo, pa je poskrbelo vreme. Dežja in tudi gasilske mokrote je bilo več kot dovolj. Čestitkam na poti, ki sta si jo izbrala Majda in Igor, se pridružujemo tudi v uredništvu Gorenjskega glasa. # Besedilo: A. Zalar, foto: D. Gazvoda Prostovoljno zdravstveno zavarovanje Glasov odprti telefon: 211-835, 211-860 V petkovem Gorenjskem glasu smo vas povabili, da o vsem, kar vas zanima v zvezi s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem, vprašate na naš telefon ali nam pišete. Vaša vprašanja bomo posredovali strokovnjakom v Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v Kranju, kjer bodo nanja odgovorili, odgovore bomo nato objavili v Gorenjskem glasu. V petek so nas poklicali trije bralci. Marija K. iz Kranja pravi, da ima skromno pokojnino, da je sladkorna bolnica. Skrbi jo, kako bo z doplačili za zdravljenje te bolezni po novem letu in ali bodo upokojenci na sploh imeli kaj "popusta". Bojana V. iz okolice Kranja pa zanima, kakšna bodo po novem doplačila za zobozdravstvene storitve in pripomočke; ali se bo za doplačilom s prostovoljnim zavarovanjem mogoče povsem ogniti, kakšna bo premija. In Še malo za šalo, malo zares: ali bodo pri prostovoljnem zavarovanju podobne omejitve (glede starosti, bolezni) kot pri življenjskem zavarovanju? Zadnje vprašanje naslavlja Magda C. iz Škofje Loke: kako bomo doplačevali zdravila v lekarnah, kako bo zavarovalnica "fizično" plačevala račune, kakšne poti bo moral ubirati zavarovanec (za vsak račun posebej)'' Vprašanja smo posredovali na strokovni naslov, odgovore bomo objavili v petek. Vabimo še druge bralce, vprašajte, kar vas /anima in teži. Za konec pa še opravičilo. V sporočilu, ki ga je v petek v Gorenjskem glasu naslovil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije vsem zavarovancem, se je poigral tiskarski škrat Najhujšo napako je zagrešil, ko je zapisal, da spremembe v zdravstveni /akonodaji niso ugodne Prav (e: usodne Obvestilo ponavljamo, za napake se opravičujemo Brezposelnost na Gorenjskem še vedno narašča Rahli obliži na rane brezposelnih Samo julija se je število brezposelnih na Gorenjskem povečalo za 329, avgusta še za 116, skupaj jih je že 10.710. Kranj, 5. oktobra - Novi "presežki" še naprej prihajajajo iz Isker, leske Verige, jeseniške Železarne in drugod. Dobra četrtina vseh, ki so na seznamu Zavoda za zaposlovanje, jih je sem prišlo zaradi stečajev podjetij, drugi z etiketo "presežki". S t.i. aktivno politiko zaposlovanja skušajo na Zavodu blažiti stiske brezposelnih, jim pomagati do zaposlitev, pri prvih korakih do novih delovnih mest. V različne oblike aktivne politike zaposlovanja so v prvem polletju vključili približno 26 odstotkov vseh brezposelnih. S sofinanciranjem pripravništva je gorenjski Zavod za zaposlovanje v Kranju v prvem letošnjem polletju pomagal dokončati šolanje 637 mladim. Od septembra veljajo za sofinanciranje pripravništva nekoliko spremenjena merila. Zavod oziroma državni proračun plačujeta delodajalcu za pripravnika bruto plačo (glede na stopnjo njegove izobrazbe), vožnjo na delo, posebej pa stimulira delodajalca, ki bo pripravnika zaposlil za nedoločen čas; zanj bo prejel sedemkratno plačo v enkratnem znesku. V javna dela je prek Zavoda za zaposlovanje vključenih že več kot 200 brezposelnih, posebno pozornost pa na Zavodu posvečajo izobraževanju ter pripravam brezposelnih na zaposlitev oziroma samozaposli-tev. 575 Gorenjcem Zavod pomaga pri zaključku pridobitve strokovne izobrazbe, običajno gre za zadnji korak do diplome, in sicer tako, da jim poravna šolnino, ali pa jim omogoči udeležbo na različnih tečajih, seminarjih. Kot je povedal direktor Zavoda za zaposlovanje v Kranju Franc Belčič, je bilo letos največ izobraževanja tujih jezikov in računalniških tečajev. Lahko, da gre delno tudi za "modo", vendar ima ta realne osnove v razpisih, kjer se kot dodatno znanje vse pogosteje zahteva obvladanje tujih jezikov in dela z računalniki. Z oktobrom na Zavodu pripravljajo tri nove tečaje, in sicer za poslovne tajnice, 72-urni tečaj iz računalništva ter tečaj za finance in računovodstvo. Vsi trije so usmerjeni na potrebe manjših in majhnih firm, namenjeni pa predvsem usposabljanju delavcev, ki so izpadli iz velikih industrijskih sistemov, kjer so obvladali samo del poslov na omenjenih področjih. A, Tj Za programe javnih del je bilo v začetku med brezposelnimi v vseh gorenjskih občinah, razen v Škofji Loki, kjer je brezposelnost najmanjša, precejšnje zanimanje. Zadnje čase zanimanje plahni, saj se pojavljajo težave pri nagrajevanju teh delavcev. Od Zavoda za zaposlovanje prejemajo SO odstotkov zajamčene plače, od občinskih izvršnih svetov pa naj bi dobili tolikšno stimulacijo, da bi vse skupaj naneslo 70 odstotkov plače za redno delo. S pogodbo z izvršnimi sveti je Zavod določil najnižje zneske stimulacije, žal je pri teh zneskih obstalo. O tem, kako uspešno je posredovanje Zavoda pri zaposlovanju brezposelnih, je Franc Belčič dejal: »Pogosto je odziv premajhen glede na zahteve delodajalcev. Do nas pridejo samo tiste informacije, ko iskanje delavcev ni uspešno. Eden takih znanih primerov je kranjska Planika, kjer iščejo prešivalke. Z Zavoda smo jim najprej poslali neselekcionirano skupino brezposelnih delavk, izbira pri sprejemu je bila tako ostra, da je bil iztržek sila nizek. V drugem krogu smo že sami želeli izboljšati izbor, testirali smo ročno spretnost žensk. Kolikor vem. Planika še vedno išče prešivalke. Razlogov, zakaj so brezposelne kandidatke odklanjali, nismo raziskovali.« Po besedah Franca Belčiča pa je najbolj "popularna" oblika aktivne politike zaposlovanja priprava na samozaposli-tev, čeprav je vprašanje, kdaj (če) se bodo pokazali učinki. Zanjo se zanimajo brezposelni s podjetniškim posluhom, ki jim Zavod omogoča dodatno izobraževanje na tečajih, vsako sredo pa imajo na voljo tudi svetovalno firmo, ki jim pomaga z nasveti od izdelave poslovnega načrta do registracije lastnega podjetja. V prvem polletju letos je v pripravah na sa-mozaposlitev sodelovalo kar 366 brezposelnih Gorenjcev. Na republiški razpis 1000 novih delovnih mest seje prijavilo 175 svežih podjetnikov oziroma obrtnikov, ki so se potegovali za sofinanciranje 474 novih delovnih mest. 48 brezposelnih pa je denarna nadomestila, ki jim pripadajo, dvignilo v enkratnem znesku in jih vložilo v lastno zaposlitev za nedoločen čas. Z dokupom delovne dobe je Zavod za zaposlovanje v Kranju v prvem polletju pomagal 352 presežnim delavcem. Denarno nadomestilo za čas brez- poselnosti je konec junija na Gorenjskem prejemalo 4063 ljudi (81 odstotkov več kot junija lani), denarno pomoč pa 1352 ljudi. Sredi oktobra informacijska pisarna Na Zavodu za zaposlovanje se ne oglašajo samo iskalci zaposlitve, temveč tudi šolarji zaradi usmerjanja v srednje šole in študije, zaradi štipendij, oglašajo se mladi podjetniki, obrtniki, ki žele nasvete in denar na prvih korakih v samostojnost. Vrste ljudi se nenehno daljšajo, prav tako paleta pomoči, ki jo želijo, po besedah Franca Belčiča vse skupaj postaja že neobvladljivo. Toliko bolj, ker ljudem streže le 41 zaposlenih, po republiških normativih, ki primerjajo število aktivnih in brezposelnih na število prebivalcev, bi jih moralo na Zavodu delati 64. Zato bodo v kratkem, sredi oktobra, pri vhodu odprli informacijsko pisarno po vzoru pulta, namenjeno najbolj preprostim opravkom; žigosanju kartic brezposelnim, izdajanju potrdil za brezposelne, obrazcev za uveljavljanje raznih pravic, izpiskov denarnih nadomestil oziroma pomoči, v tej pisarni pa bodo ljudje dobili tudi vse rutinske informacije, od tega, kdaj bodo izplačila štipendij, do tega, kolikšna bo valorizacija ipd. Pisarna bo odprta vsak dan od 8. do 11. ure, ob sredah popoldne. Z njo želijo na Zavodu na eni strani skrajšati dolge vrste čakajočih, na drugi pa razbremeniti svetovalke za zaposlitev, da se bodo lahko kva-litetneje posvečale posameznikom. • H. Jelovčan Delodajalec ni kriv Franc Belčič, direktor Zavoda za zaposlovanje v Kranju, je odgovoril tudi na kritike v zvezi z objavo prostega delovnega mesta prodajalca sadja in zelenjave pri delodajalcu Jahiru Ahme-taju. V njej je bilo kot poseben pogoj zahtevano znanje albanskega, hrvaškega in slovenskega jezika. Vrstni red je zbodel brezposelne prodajalce, možne kandidate za to delo, pa tudi druge občutljive Slovence. Franc Belčič se je opravičil za nerodnost: vrstni red so na Zavodu preprosto prepisali v objavo tako. kot ga je navedel delodajalec. Da je znanje slovenskega jezika samoumeven pogoj, je znano, o posebnih zahtevah delodajalcev (v tem primeru znanje albanščine in hrvaščine) pa se bodo v prihodnje povabljeni kandidati za delo lahko "v živo " seznanili na soočenjih z delodajalci, ki delavce iščejo. Metoda bo sicer naporna in draga, vendar pa učinkovitejša in dokumentirana. Na kritike v časopisih se je odzval tudi Jahir Ahmetaj iz Kranja, ki se čuti kritiziranega po krivem. Obrazec Prijava potrebe po delavcu oz. pripravniku pri zavodu za zaposlovanje v 24. točki predvideva tudi zahtevana znanja jezikov za določeno prosto delovno mesto. Jeziki so navedeni po abecednem redu. na prvem mestu je albanski, na šestem hrvatski, slovenski šele na dvanajstem. Po takšnem redu jih je delodajalec tudi vpisal na obrazec. Torej ne gre za nikakršen nacionalizem, kot so ga videli nekateri občutljivi Slovenci. Prijava potrebe po delavcu Q oz. pripravniku □ pri zavodu za zaposlovanje 24. Znanje jezikov: 1 - govorno, 2 - pisno, 3 - govorno in pisno tt, a *i i s. u i albansko AL angleško AN francosko FR grško GR holandsko HL hrvatsko HR itali|ansko IT madžarsko MA makedonsko MK nemško NE rusko RU slovensko SL špansko ŠP švedsko ŠV češko tš turško TU Pasti za "presežke" Prehod iz komunizma v kapitalizem ali, kot mu spreneve-davo lepše rečemo, tržno gospodarstvo, je naplavil tudi brezposelnost. Ob mladih, šolanih ljudeh, ki ne morejo dobiti dela, se je naenkrat znašlo tudi veliko starih delavcev, ki jim v podjetjih niso znali preskrbeti dela, jih pod krinko stečajev ali modernizacije poslovanja postavili na cesto. Mladi, po naravi prilagodljivejši, iznajdljivejši, se bodo še nekako pobrali, se oprijeli honorarnih, pogodbenih del, po-gumnejši celo lastne obrti ali podjetja, in prevedrili čas do ponovnega (napovedanega) gospodarskega razcveta. Starim delavcem, ki jim do upokojitve manjka morda še pet, deset let, je neprimerno huje. V konkurenci z mladimi za peščico delovnih mest, ki so na voljo, nimajo nikakršnih možnosti. Nemočni, obupani, osebnostno razvrednoteni "pristajajo" na Zavodu za zaposlovanje. Ta jim sicer po zakonu zagotavlja denarno nadomestilo za čas od tri do 24 mesecev, odvisno, kako dolgo delovno dobo imajo /a seboj. Trenutno je na Gorenjskem te pravice deležnih nekaj več kot štiri tisoč brezposelnih. Kaj pa po izteku te pravice? Jim preostane le še denarna pomoč (za reveže), kako prebroditi leta do upokojitve, ki se ta vno V času eskplo/ije brezposelnosti podaljšujejo? V podjetjih staie delavce tolažbo, češ boste šli pa z. Zavo da v pokoj, le to res, ali pa se jih žele le na lep način /a vselej poceni otresti, je vprašanje, ki gloda v prenekaterem "presežku". Zavod po izteku pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, torej po dveh letih, podal|sa to pravico do izpolnitve prvega pogoja za upokojitev le. če do prvega pogoia ne manjka več kot tri leta Torej: brezposelni, ki so do 31. marca letos uživali pravico do denarnega nadomestila, so bili trajni tehnološki presežki, jim delovno razmerje ni prenehalo po lastni krivdi, pa jim je tedaj do upokojitve manjkalo manj kot pet let, bodo lahko odšli v pokoj po starih pogojih, to je starost 50 oziroma 55 let ali 30 oziroma 35 let (za moške) delovne dobe. V tem primeru jim Zavod podaljša pravico do denarnega nadomestila do upokojitve ali pa ji reši / dokupom zavarovalne dobe. "Presežki" pa prihajajo tudi po prelomnem 31. rnarClJ Prihajajo iz ostalih Isker, Vezenine, Verige, Železarne, tudi že iz LTH, najavljajo se iz Jelovice... Zanje veljajo nova pravila upokojitve; z vsakim letom se jim delovna doba podaljša /•' pol leta, vse do 1997. leta, ko gredo ženske lahko v pokoi I 53j moški z 58 letom. S tem novim računom je treba gledati tud' na odhod v pokoj z. Zavoda. Na Zavodu, k|cr prvenstveno preverjalo, ali je piescžn' delavec dejansko presežek in ali ima pravico do denarnega n-' domestila, pravijo, da v podjet|ih delavcev ne zavajajo gh'1'*! možnosti odhoda v pokoj z. Zavoda. Kljub temu pa se delavievcrjajo, ali so bi" \ podjetjih do n|ih pošteni ali ne. preden dokončno podpis |()' da so pripravljeni oditi kot presežki. Z odpravninami na Zavodu nimajo opravka. Podjetje m"; ra po zakonu ob prenehanju delovnega razmerja "pre«eiW izplačati najmanj polovico plače za vsako leto dela pri njem oziroma po kolektivni pogodbi. Podjetja, ki to spoittljejo, s(' zal, sila redka, večinoma se sktis.i|o z delavci sporazumeti zjj čim ceneil! Odhod, bodisi za Izplačilo odpravnine po obroki 1 ali v papirjih, vnovčljivih kasneje (ko podjetja morda sploh ne bo več), stare|ši delavci pogosto popuste, samo da imaio m'r Mlajli, ki se ne Vidijo izhoda v upokojitvi, so seveda odločnej' si • II. Jelovčan J Na Bledu prvi zasebni diagnostični center Klinika brez bolniških halj V vili Bogatin, depandansi hotela Jelovica na Bledu, je začel z delom prvi zasebni diagnostični center v Sloveniji, v katerem bodo z najmodernejšo opremo opravljali preiskave in operativne posege pri boleznih prebavil, sečnih poti ter preglede ščitnice. Hkrati pa to predstavlja hraber preizkus, ali smo z usmeritvijo v tudi zasebno zdravstveno varstvo, tudi na zahtevnejši specialistični ravni, mislili resno. Skoraj idealni pogoji, ki se pripravljajo, so zelo obetavni. Mnogi so bili presenečeni nad vestjo, da se v vili Bogatin, M je bila v bistvu garni hotel hotela Jelovica, zelo lepo obnovljena pred nekaj leti, urejuje zasebna klinika in v nekaterih okoljih je bilo že slišati tudi Prve očitke ter proteste, da se blejski turizem na tak način krni. Očitno so pozabili na dejstvo, da je turizem v povezavi z zdraviliško ali ožje zdravstveno dejavnostjo, eden najuspešnejših, pa tudi najobetavnejših, kar nenavsezadnje potrjuje tudi letošnja ne najboljša sezona na Bledu. Odločitev hotela Jelovica, da vloži v mešano družbo prostore omenjene depandanse, zato utegne postati pronicljiva Poslovna poteza direktorja Mirka Rimahazija, saj ustanovitelji skrivajo svojih ambicij, da bi zdravstvene storitve ponudili tudi tujim turistom. O tem, da je °bjekt skupaj s svojo okolico Praktično idealen za ta namen, Pa že sedaj, ko se deloma še Preurejuje, ni nobenega dvoma. Neposredna bližina hotela Jelovica bo omogočala številne skupne funkcije in medsebojno Povezovanje, zato, kot smo slišali, tudi v samem hotelu razmišljajo o nekaterih dopolnitvah in obogatitvah prav v tej smeri. Vodja Diagnostičnega cen-*ra vila Bogatin na Bledu je pobudnik in eden od dvanajstih ustanoviteljev mešane družbe đr- Milan Gorenšek, je bil dolgoletni vodja endoskopske službe na univerzitetni gastro-enterološki interni kliniki v Ljubljani. Po ustanovitvi svojega podjetja Endoskopija v lancem letu, je aprila letos zapu- stil svojo dotedanjo službo in kot prvi zdravnik v Sloveniji (videli smo odločbo, ki nosi zaporedno številko 1) dobil pri ministrstvu za zdravstvo, družino in socialno politiko koncesijo in odločbo, da lahko opravlja javno zdravstveno službo. Poseben dosežek pa je tudi pogodba z republiškim zavodom za zdravstveno zavarovanje o plačilih zdravstvenih storitev, kar z drugimi besedami pomeni, da lahko v blejski diagnostični center pride vsakdo, iz vse Slovenije, seveda z napotnico svojega zdravnika, in koristi zdravstvene storitve kot v vsaki drugi zdravstveni ustanovi (kliniki) le s plačilom splošno veljavne participacije. V pogledu stroškov bo torej za paciente položaj enak kot v katerikoli drugi javni (družbeni) zdravstveni ustanovi. Ko bo diagnostični center začel delati v polnem obsegu, naj bi bilo v njem od 12 do 15 zaposlenih, od tega 4 zdravniki in šest srednjih in višjih medicinskih sestr. Skupaj naj bi imeli od 45 do 50 postelj, pri čemer naj bi za kuhanje in čiščenje skrbeli delavci hotela Jelovica. Izredno veliko so investirali v opremo, saj so poleg naprav za endoskopijo, kupili tudi moderni rentgenski aparat, aparat za preiskave z ultrazvokom in povsem avtomatizirani vrhunski laboratorij (vreden pol milijona DEM), ki daje zaželene izvide v štirih minutah. Sedanje lepo urejene dvoposteljne hotelske sobe ne bo težko preurediti v prijazne bolniške sobe, pri tem pa imajo v načrtu tudi nekaj enopostelj- nih sob z dodatno opremo za posebno zahtevnejše goste. Kot posebnost, vredno pozornosti, pa nam je dr. Gorenšek omenil svojo trdno odločenost, da v tej hiši ne bo vladal klasični bolnišnični režim, pač pa skrajno individualna obravnava bolnikov brez vseh tistih včasih tudi zelo togih pravil, ki jih množica bolnikov v bolnipnicah sicer objektivno zahteva. Trdno so tudi odločeni, da pri njih ne bo nobenega čakanja - rak rane našega zdravstva, ki jo, kot nam je zatrdil, kljub mnogim prizadevanjem v zdravstvu, nikakor ne uspe odpraviti. Temeljito načrtovano delo, natančno naročanje na preglede in posege in seveda točnost odzivanja pacientov so zagotovila za to. Prve izkušnje - pri tem so prijetno presenečeni nad točno odzivnostjo naročenih - to že potrjujejo. In še nakaj: strah nekaterih Blejcev, da se bodo poslej, namesto turistov po Bledu sprehajali bolniki celo v bolniških haljah (kar vse nas včasih kar neprijetno opominja, kako krhka je vrednost, ki ji pravimo zdravje), je povsem, odveč. Tu bolniških halj ne bodo poznali, pa tudi večina posegov bo takšnih, ki prave bolnišniške oskrbe ne bodo zahtevali. Svojim obiskovalcem bodo prej ponudili potreben počitek, možnost odiha na svežem zraku v iem prelepem okolju in celo rekreacije. In kakšne zdravstvene storitve bo tu možno dobiti? Že omenjena endoskopija (kar v prevodu pomeni ogled telesnih votlin skozi telesne odprtine) opredeljuje zelo široko področ- je: obsega gastroskopijo (pregled želodca), koloskopijo (pregled širokega črevesja) ter diagnostične preiskave žolčnih poti in trebušne slinovke. V programu so endoskopska papilotomi-ja, ki omogoča odstranjevanje kamnov v žolčevodu (ne pa v žol-čnem mehurju) - ta poseg je dr. Gorenšek začel pred leti prvi v Jugoslaviji, skozi usta bodo odstranjevali kamne v predelih trebušne slinovke, kar je sicer s klasičnim kirurškim pristopom eden najtežjih posegov, ki ga na nekaterih klinikah zaradi dolge čakalne dobe še vedno izvajajo, z najmodernejšim aparatom (stal je milijon DEM) pa bodo drobili tudi kamne v žolčniku, v žolčnih poteh, trebušni slinavki in ledvicah, da rutinskih posegov, kakršno je odstranjevanje polipov na širokem črevesju, niti ne omenjamo. V diagnostični center bodo po potrebi prihajali na koziliarne preglede tudi vrhunski specialisti iz Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, povprečna ležalna doba pa naj ne bi znašala več kot štiri dni. Ko bo center v polnem delu, pričakujejo, da bo čakalna doba največ en teden. Kaj si potencialni pacienti lahko od te blejske novosti obetamo, je iz vsega zapisanega, vsaj upamo tako, razvidno. Dr. Milan Gorenšek pričakuje razvoj, ki mu, ob vseh pritiskih in jasnih potrebah bolnikov, na kliniki zaradi pomanjkanja sredstev (včasih tudi posluha), ni bil dan. Prepričanje, da se da tudi tovrstne zahtevne storitve ponuditi tudi drugače, pa tudi ceneje (samo kadra bo v tem centru nekajkrat manj kot v bolnišnicah) pa je njemu in vsem, ki so se mu pridružili in vložili, motiv za to - ker se bo izplačalo. Manj bolečin, manj čakanja, manj bolniške in manj stroškov za zdravstveno varstvo, pa zaokroža "račun" tudi širše. Tudi Blejci bodo spoznali, da so s tem veliko pridobili. Le informiranost in zaupanje potrjeno z dobrimi izkušnjami med pacienti in zdravniki, pa bo ideja o zasebni zdravniški praksi tudi pri nas dobila svojo potrditev. • Š. Zargi Slepota in upanje Odmevi na prispevek S. ^oštjančiča v Gorenjskem 8>»su,4. septembra 1992 ^ Pomanjkanju lastnih nepo-Srednih izkušenj na področju v,adanja se danes, v razmetali Večstrankarstva, mnogi ozirajo proti deželam, v katerih je kaP'talistična demokracija že ™*dicionalna. Za takšno ozira-gre tudi pri S. Boštjančiču 'n njegovih sogovornikih. Spranem se, ali ni to samo retoriko pomagalo, ali mogoče kar ,2Posojena moč argumentov, ki *e Prilega spopadu mnenj ali. kot kaže, tudi medstrankarske ^u merjenju moči. endar je takšno razgledovanje PO svetu že fiziološko, psiholo J*° in nenazadnje tudi politi eno --■ ■ Nelektivno. Vsakdo gleda rta te r« ii_ •' VS,IKUU V rni \ ra/''čne izkušnje s svoji-jirni V/ svojih potreb, s svojih ,nazorski,n' pogledi, iz svo-skih nkarskih ali nestrankar- haj?-na»nienj. Tako lahko pri-PrimOV P°Stev zelo različne Poniin,aVe' lembo,J če bomo izvir ° DnstaJan' na svojo nerede*!?*' ^° 8°tOVO primeri, xUrnc *aterih se najbrž znamo kut ' ?j,meni,i. in tudi takšni, ob vsem ,Uim bo tuP '8lcd P° rJos,0nt'sPrcicndjiv ali tudi ne- siromP?n; včasih zaradi naše Predv0|M0Sti npr r;,zko*JC An1Cri^lne8a spektakla v v „-"j1 če gre za manjšo deželo, gaj;t V** °dmeva in se vse do ''glčd ,av v manJ*ih merilih, Paleto i u razP°,a8*"no s celo Vrt« m lrc v »eh kvantum t| llljIJ/V merilih. Tu ne gre včasiripulanska merila. Mi smo IYlaihn„S,.lmo or,sedeni s SVOJO Wa S'° Umor Predsedni "•»dldata je prav tak«. umor človeka kakor povsod drugod po svetu. Vsega imamo v svojem izobilju. Od ljudi, ki si prizadevajo k boljšemu, do takšnih, za katere prizanesljivo zapisujemo, da imajo veselje do orožja. Od tega, da bi komu ustrezala kar kakšna državljanska vojna, do tega, da bi se večina naših ljudi temu zanesljivo uprla z vsemi svojimi državljanskimi in državnimi sredstvi. In vendar, demokracija v naši deželi ni noben nov pojav. Mi smo ves čas živeli v demokraciji, ki pa je znala zvito spreminjati svoje atribute, ne pa tudi njihovih dejanskih pomenov. Ze prvo ime države se je glasilo "demokratična federativna Jugoslavija". V zadnji fazi razvoja demokracije smo imeli "samoupravni socializem", tik pred izbruhom njene prave podobe, ki bi ji lahko rekli de-mon-kracija. Večno nasprotje naši je bila zahodna demokracija, katere atributi so tokraj železne zavese največkrat pomenili zakleto negacijo naše, edino prave demokracije. Večini pa je zahodna demokracija pomenila tudi edino upanje in inspiraci|o za rešitev i/ tega ra ja demagoškega leporečja. Upravičeno bi lahko govorili o navzkrižjih med imenovanjem in dejanskim pomenom imeno-vanja, sa| so ta navzkrižja vse skozi in povsod prisotna, tudi M zahodu seveda Razlike med tako imenovanimi demokrati jami so v optimalnih /bliževa-njih ali oddaljevanjih med imenovanjem (po domače se reče tudi "farbanjem" ljudi) in pomenom. Pri tem naj imcno\a nje pripada idealizirani podobi sveta, pomen pa njegovi resničnosti. Spomnimo se, da je bila tudi NSDAP revolucionarna partija in A. Hitler je bil frenetično ljubljeni delavski voditelj. To je res neokusna primerjava, ki pa vendar govori o tem, kako je oblast pogosto utemeljena na vzgoji in manipuliranju z ljudskim sentimentom. Pri nas so ljudske množice tulile ob umoru kralja Aleksandra, ali na Brozovem pogrebnem sprevodu. Ameriška demokracija beleži največ predsedniških umorov, čeprav so bili vsi njihovi predsedniki, tudi tisti umorjeni, demokratično izvoljeni; razen seveda, če ne pomislimo, kako jih pravzaprav vsakokrat ustoličuje samo denar in je pri tem zelo pomembno, s kakšnim kapitalom razpolagajo na volitvah posamezne politične stranke. Potemtakem se nam, ne bi bilo treba slepiti, da bi bila zahodna demokracija tudi brez zagat. Razen tega, da je ta demokracija v tem času zmagovita tudi na vzhodu. Pa pri tem ne pozabimo, kako so se vojne, ki so bile v času relativnega miru med drugo in tretjo svetovno vojno rezervirane samo za Afriko ter Bližnji in Daljni vzhod, preselile tudi v samo Evropo. V luči te zmagovitosti zahodne demokracije moramo videti tudi vojno na Balkanu in v nekdaj nepremagljivi Sovjetiji. In v to luč Spada tudi neskončna vojna na Severnem Irskem in baskovska osamosvojitvena vojna. Kakšno olajšanje nam prinaša prekinitev "hladne vojne"!? Vztrajno se nadaljujejo razlike med estetizirano podobo sveta in resničnostjo, kar že v obilju okušamo tudi mi. Na mnogih področjih gospodarskega, političnega in družbenega življenja se dostikrat zavedamo globokega nazadovanja v daljno pre- teklost, kateri smo nekoč skušali ubežati, pa se nam to ni posrečilo, kot že toliko stvari ne. Ta vračanja v preteklost bi morala biti karseda pretehtana. A to je skorajda neumna predpostavka. Malokdo pomisli na prepotrebne zavore. Vsaka demokracija izhaja iz dokaj krutih nasprotij. Ne bi bili daleč od resnice, če bi se spomnili, da je ameriška demokracija utemeljena na genocidu nad avtohtonim ameriškim prebivalstvom. Mogoče se nam ne bi dalo iskati zveze med obema skrajnostima. Kljub temu vsaj skrajnosti ne bi kazalo spregledovati. Skorajda mi boste ugovarjali, vendar bi bilo tudi do naših prednikov krivično pozabljati, da je bilo krščanstvo utemeljeno tudi na iztrebljanju vsega drugače verujočega in drugače mislečega. To pa je tisto, čemur je Prešeren dejal, da "Slovenec že mori Slovenca, brata!" Tega ne moremo sprejemati samo v luči neke zgodovinske neizogibnosti. Prešeren sam ugovarja lahkotnosti takšne razlage, saj gornjemu verzu takoj sledi tudi kruta refleksija: "Kako strašna slepota je človeka!" Se pravi, da bi bilo lahko ali da bi bilo bolj prav, če bi bilo tudi povsem drugače. Gramatikalni razloček "Slovenca, brata" nam pove, da je Slovenec Slovencu brat. Slovenec je nadvse človek, ne v prvi vrsti ud neke partije, neke cerkve itn., in je kot človek zaslepljen! Saj kako bi drugače Slovenec lahko moril Slovenca, brata? Prešeren na tej točki nič natančno ne določa, kateri teh bratov je kristjan, kateri pogan. Vemo samo, da je Slovenec, brat tisti, ki je morjen. Človek je pri tem še zmeraj najvišja ka tegorija bitja, ki je tudi na ni- OPRAVIČILO V petek smo objavili nasvete Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - pri objavi sta se vrinili dve napaki, zato nasvete Zavoda ponovno objavljamo, še posebej zato, ker spremembe v zdravstveni zakonodaji niso usodne (in ne neugodne, kot se je vrinilo v petek!) Vsem zavarovancem zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji V zadnjem času vzbujajo izredno pozornost celotna javnosti različna informativna in propagandna sporočila o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju. Žal mnoga med njimi puščajo vprašanja odprta, neodgovorjena in strokovno nedorečena. S tem hote ali nehote vzbujajo dvome in tudi neupravičene strahove. Spremembe v zdravstveni zakonodaji niso usodne, saj so skrbno načrtovane in postopno izraščajo iz sistema, ki smo ga bili navajeni že od sedaj. Z uvedbo zdravstvenega zavarovalništva in s tem tudi možnosti prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v polni meri sledimo korakom naših razvitejših sosedov, ki so s podobnimi rešitvami že pred časom uveljavili bolj odgovorno skrb za zdravje in bolj obvladljiv sistem visokih zdravstvenih stroškov. Z novimi rešitvami pa hkrati uveljavljamo tudi bolj samozavesten in razumen odnos posameznikov do svojega zdravja, vendar ne zgolj v smislu večje osebne odgovornosti, temveč tudi kot uvajanje možnosti osebnega izbora in vpliva posameznika na kvaliteto zdravstvene oskrbe. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki deluje s svojo razvejano mrežo v vseh občinah Slovenije, vam v skladu z Zakonom zagotavlja vse pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. V tej funkciji Zavod zastopa vaše interese, torej interese vseh zavarovanih oseb v Sloveniji in skrbi za uresničevanje vaših pravic. Zavod je po zakonu določen tudi kot edini obvezni izvajalec prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji, kar pomeni, da se prostovoljno zdravstveno zavarovanje še zlasti na področju zavarovanja doplačil lahko začne uresničevati šele, ko ga uvede Zavod. Seveda pa ga lahko ponujajo tudi druge zavarovalnice. Naš Zavod bo v prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju prav tako zastopal vaše interese in pravice, saj je naš osnovni motiv zagotoviti čim višjo zdravstveno varnost vsem že zavarovanim osebam v republiki Sloveniji. Našo široko ponudbo prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja smo že pripravili, javnosti pa jo bomo predstavili v najkrajšem času - takoj ko jo bo sprejela novoimenovana skupščina našega Zavoda. Z njo in tudi vsemi ostalimi novostmi se že sedaj lahko objektivno seznanite na naših 46-ih izpostavah in regionalnih območnih enotah Zavoda v Celju, Novi Gorici, Kopru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novem mestu in Ravnah na Koroškem. V zvezi s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem potemtakem ravnajta tako, kot bo ravnal vsak razumen in moder človek: - počakajte na čim bolj pestro ponudbo različnih zavarovalnic, predvsem pa tudi našega Zavoda; - dobro proučite različne možnosti, ki se vam jih ponuja, še zlasti z vidika dejanske možnosti uresničevanja ponujenih pravic iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja; - izberite tisto ponudbo, ki bo za vas najbolj ugodna in sprejemljiva. » Torej s premišljenimi koraki do večje zdravstvene varnosti! ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE voju moritve še zmeraj relevantna. Na nivoju morilnega orodja, ideologije, vere, pa je kategorija človeka kot bitja že presežena v njegovo podrejenost ideologiji, sili, politiki in kar je še takšnih reči. V našem času žal s tem ni nič drugače. Parlament je težko uglašena zmes prvin, ne spojina ene same celovite narodove skupnosti, katerih koherentnost je pogosto težko vzpostaviti. Je zmes cele vrste posameznih oblastniških teženj, ki si med sabo konkurirajo, ali se medsebojno onemogočajo na nivoju kdo bo koga bolj "moril". Ta "kdo bo koga" se zvesto ravna po dobrih ali slabih zgodovinskih zgledih, kakršne je najti v vseh časih, ne samo dandanašnji. Prešeren ne bi bil velik pesnik samo po svoji razčlenjeni teh-nopoetiki. Velik je tudi po tem, da nam je mogel predočiti resnične družbene dileme. In te dileme znajo biti tudi večne. Prešeren jih je presojal iz svojega časa in jih je uprispodobil s prizori iz zgodnjega slovenstva. Ti prizori veljajo tudi za današnji čas in zmeraj upamo, da ne tudi za prihodnji čas, za naše prihodnje rodove. Zmeraj upamo, da se nam usoda ne izmuzne iz rok, da nam je ne prevzame kak deus ex machina. Njegov obupani klic: "Kako strašna slepota ie človeka!" skuša opozoriti Slovence svojega časa k spregledanju človeka. S tem je računal tudi na prihodnje rodove in kajneda — tudi na nas! Nasproti utemeljitvi meča postavlja Prešeren še en temelj, to je temelj upanja, da bi preko njega razločil neogibno zlo v njegov izogib, da bi iz s-lepote človeka izluščil in dosegel njegovo lepoto. Prešeren je ta prevrat skiciral v veličastnem estetskem dejanju, v katerem je preudarno in natančno zapisal. "Tje bomo najdli pot, kjer nje sinovi / si prosti voljo vero in postave." Zato si v konotaciji Boštjančičevega "roke stran od mojega žepa" toliko lažje mislim tudi "roke stran od moje vere". V tem bi bila zarisana pot do civiliziranosti naše civilne družbe. In ta pot bo po vsem sodeč nekoliko dolga in dolgočasna, pa tudi lepa. Še smo v obdobju lova na mrtve in žive duše. Svinčena doba pokristjanjevanja za mnoge še ni končana. Preveč je še starih bolečin in nepotešenih prizadetosti, atavizmov, verovanj v fraze in džungelsko logiko. Tudi tokraj utemeljitve narodne sprave se razširjajo nekdanja nasprotja, ki ne zadevajo samo nespravlji-vost med zločinom in nedolžnostjo. V to nespravljivost naj bi bili zajeti kar vsi ljudje, v nevzdržnih razločevanjih in posploševanjih, a brez razločevanja zrna od plev. Kot da bi morali biti vsi Slovenci na voljo zasvojevalcem iz nekdanjih nepreseženih razmer in nekdanjih antagonizmov. Vendar zavezanost žrtvi kakor tudi zavezanost zločinu nimata nič opraviti s civiliziranostjo. Franci Zagoričnik KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja akademski slikar Milan Batista. V Galeriji Mestne hiše je na ogled pregledna razstava tihožitij Antona Plemlja. Lena Šajn rastavlja vitraže v restavracije Yasmin. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava ilustracij Miroslava Šupota. V razstavnem salonu Dolik je še na ogled razstava Ustvarjalnost v občini Jesenice. V pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani so na ogled fotografije Nepal 91. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja akrile Vojko Otović. V bistroju Želva na Jesenicah razstavlja fotograme Istvan Hgymas. BOH. BISTRICA - Usnjarski muzej in Mali vojni muzej (prva sv. vojna) sta odprta ob sredah, sobotah in nedeljah od lO.do 12. ure in od 16. do 18. ure. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava gvašev in barvnih risb akad. slikarja Štefana Planinca ter slik akad. slikarja Jona Gala Planinca. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava slik akad. slikarja Poldeta Oblaka, v galeriji Fara pa fotografije na temo "Konj". Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V Mini galeriji občine Škofja Loka je na ogled prodajna razstava z naslovom Begunci so med nami V četrtek, 8. oktobra, ob 18. uri bo v knjižnici I. Tavčarja Foto kino klub predvajal diapozitive na temo Počitniški vtisi. ŽELEZNIKI - V galeriji Iskra je odprta razstava članov likovnega kluba DOLIK z Jesenic. TRŽIČ - V paviljonu NOB razstavlja risbe in pastele akademski slikar Dušan PremrL v galeriji Kurnikove hiše pa David Premrl KAMNIK - V pritličju gradu Zaprice je odprta razstava oblikovalca Oskarja Kogoja, ki je bila spomladi letos na ogled v Milanu. PRIREDITVE TEGA TEDNA RADOVLJICA: TORKOV VEČER - V dvorani radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 Berta Golobova vodila pomenek o tem, kako beremo in kaj razberemo. KRANJ: ABONMAJSKE PREDSTAVE - Jutri, v sredo, ob 19.30 bodo v Prešernovem gledališču urpizorili R. Coonevja ZBEŽI OD ŽENE za abonma ezeleni, konto in izven. V četrtek, 8. oktobra, ob isti uri bo predstava za abonma četrtek, konto in izven. V petek pa bodo komediji ponovili za abonma petek I, konto in izven. Darilo slovenskim šolarjem in našemu okolju JURČEK IN PACKARIJA Kamnik, 3. oktobra - Harlekin, kamniška založba za najmlajše, je v soboto zvečer v razstavišču Veronika pripravila prijeten večer ob glasbi Adija Smolarja in hkrati predstavila svojo najnovejšo knjigo Jurček in packarija. Prihodnji torek bodo slovenski poštarji po slovenskih osnovnih šolah raznosili več kot šeststp paketov. V njih bo več kot 5 tisoč knjig z naslovom Jurček in packarija, ki so namenjene okrog 120 000 slovenskim mladim radovednežem, učencem od 1. do 4. razreda osnovne šole. Za knjigo Jurček in packarija bi sicer lahko rekli, da je nekakšen ekološki učbenik, vendar ji je pisateljica Mateja Reba znala vdihniti tako zanimive zgode in prigode, da knjiga še malo ne spominja na pravi učbenik. K razgibanosti pa so pripomogle tudi ilustracije Dušana Sterleta. Kot je ob predstavitvi knjige v nabito polni dvorani razstavišča Veronika v Kamniku povedal direktor založbe Harlekin Primož Hieng, so letos maja sprejeli izziv številnih ljubiteljev narave in učiteljev osnovnih šol, da pripravijo knjigo o ekologiji za otroke. Že takrat so si rekli, da knjiga ne bo naprodaj, da jo bodo podarili slovenskim šolarjem in našemu okolju. Zbirati so začeli denar in kljub temu, da so marsikje naleteli na zaprta vrata, so uspeli zbrati toliko razumevanja in denarja, da bo knjiga brezplačno dosegljiva vsem, ki jim ni vseeno, kakšno je naše okolje. "Tema varstva okolja, ki jo knjiga obravnava, je sicer zelo resna, vendar je tokrat predstavljena na izredno prijeten, neformalen način. Pri tem je zlasti pomemben odnos človeka do narave, ki ga izpričuje geslo na koncu knjige, namreč da ni okolje tisto, ki naredi človeka lepega, ampak je človek tisti, ki dela okolje lepo. Človek je vendarle tisti, ki ima v svojih rokah svoje okolje - vsaka akcija dobi reakcijo. Moram povedati, da smo ravno danes končali s pripravo zakona o varstvu okolja. Vendar pa je ob zakonodaji pomembna tudi vzgoja in izobraževanje, ki se morata dopolnjevati," je na slovesnosti poudaril minister za varstvo okolja in urejanja prostora Slovenije Miha Jazbinšek. • V. Stanovnik TORKOVI VEČERI Radovljica - Knjižnica A.T Linharta z jesenjo nadaljuje s svojimi zanimivimi torkovimi večeri. Oktobrsko ponudbo začenja z gostjo prof. Berto Golobovo iz Kranja, katere knjige za otroke vsekakor pozna marsikdo. Tokrat pa se bo lotila časopisov in novinarskih rac. Za vse, ki so jim pri srcu vtisi s popotovanj po svetu, bo gotovo zanimivo naslednje torkovo srečanje 13. oktobra, ko bo Janez Pretnar ob diapozitivih govoril o Ameriki 500 let po Kolumbu. Tretji torek v oktobru bo gost večera pesnik Ivo Svetina, ki bo ob pomoči gostiteljice Daniele Leskošek predstavil svojo Tibetansko knjigo mrtvih in svojo poc/ijo sploh. Torkovi večeri v oktobru se bodo zaključili s koncertom učencev Glasbene šole Radovljica 27. oktobra. Vsa srečanja so vedno ob 19.30 uri. Otroške prireditve v oktobru pa se ta četrtek ob 17. uri začenjajo z glasbeno priredbo ruske pravljice Medved išče pestunjo v izvedbi otrok iz leškega vrtca z vzgojiteljico Dragico Čer ne. Naslednji četrtek je na sporedu risanka, tretji četrtek bodo najmlajši ob pravljici lahko risali, četrti četrtek v oktobru, to je 22., bo še posebej zanimivo na lutkovni predstavi Slonček Leopold Mihe Mazzinija v uprizoritvi Glasbene skupine Jesenice. Zadnji četrtek v oktobru pa je znova na vrsti pravljična ura z risanjem • L. M. Zabaven začetek sezone v PG Kranj BIGAMIST V ŠKRIPCIH Ansambel Prešernovega gledališča dinamično uprizoril duhovito komedijo Zbeži od žene Rava Cooneva v režiji Zvoneta Šedlbauerja. Spet je na preizkušnji komedija, taka prava, čista, duhovita, ki prav nič ne moralizira, ampak s svojimi zapleti in presenečenji razveseljuje občinstvo. Na preizkušnji? Odkar pomnim, so bile z žanrom zabavne komedije na Slovenskem nekakšne ne prav natančno označene težave, nekako je nismo mogli integrirati v tako imenovano gledališko poslanstvo. Vedno smo to zvrst nekoliko podcenjevali, pri tem pa pozabili, da je eden izmed vogelnih kamnom slovenskega gledališča prav komedija, Linhartova Zupanova Micka. Nekdanji ugledni dramaturg Mestnega gledališča ljubljanskega Lojze Filipič je skušal usmeriti repertoar MGL prav na to področje že v šestdesetih letih, vendar se zamisel ni povsem prijela, čeprav se je z nekaterimi komedijami z angleškega in francoskega jezikovnega področja vrasla in ostala kot spodbuda za občasne vrnitve h komičnim žanrom. Prešernovo gledališče si še vedno oblikuje občinstvo, zlasti pa si ga prizadeva pridobiti. Komedija kot je Zbeži od žene (Run For Your Wife) sodobnega angleškega komediografa Raya Cooneva (r. 1952) je za oba namena zelo primerna, še zlasti, kjer je uprizorjena z opazno profesionalno voljo. Da je oblikovana po izročilu bogatega angleškega humorja, čigar poglavitna značilnost je ironična distanca in navidez racionalen odnos tudi do čustvenih vzgibov, je takoj očitno. Ob angleški specifiki, ki jo poznamo zlasti iz njihovega klasika Bernarda Shavva, Coonev gradi komične učinke na zamenjavah oseb, na situacijah, ki iz teh zamenjav, oziroma nepoznavanju izhajajo, na presenečenjih in na duhovitem dialogu. Vse skupaj pa je zelo natančno prepleteno med seboj, oprto na posamične sestavine, ki so navedene mimogrede, vendar se v razpletu akterji ravnajo po njih. Gre za bigamista v škripcih, za taksista, ki ima dve ženi na različnih koncih Londona, vendar mu naključje prepreči, da bi se nekega dne držal vnaprej določenih razporeditev bivanja pri njiju. Ker gre za dogodek, v katerega se vmeša tudi policija, je zaplet toliko bolj zamotan in ko taksist skuša prikriti svoje dvojno življenje z dvema zakonitima ženama, se vse bolj za- FOTOGRAFSKA TEMA - KONJ škofja Loka - Konec minulega tedna so v galeriji' Fara odprli drugo medklubsko razstavo fotografij, ki jo je na temo Konj zdaj že drugič razpisal škofjeloški Foto kino klub Anton Ažbe. Na razpis je poslalo fotografije 19 avtorjev iz osmih slovenskih klubov, odziv pa je bil za diapozitive na isto temo še večji, saj je 24 avtorjev iz desetih klubov poslalo kar 124 diapozitivov. Delo ži-ranta je opravil Vlastja Simončič, EFIAP, ki je našel za razstavljene fotografije in predvajane diapozitive tako pohvalne besede kot tudi kritične, saj je nasploh bilo opaziti, da so se avtorji teme lotevali bolj s statičnimi prijemi. Takšna pa vsekakor niso bila nagrajena dela: za kolekcijo je bila nagrajena Zora Plešnar iz FK Maribor, nagrado za posamezne fotografije pa so prejeli -1. nagrado - Joco Balant, FKK A. Ažbe, 2. nagrado Aleksander Cufar, FKK Janez Puhar, in Peter Pokorn, FKK A. Ažbe, 3. nagrado pa Radivoj Klincov, FKD Celje, Zvezdana Dolenc - Stražar, FK Medicus, in Jani Novak, FK A. Prešeren Jesenice. Nagrado za kolekcijo diapozitivov je prejel Igor Pokorn, sa-mostojni avtor iz Kranja. Nagrade za posamezne diapozitive pa so bile razdeljene: I. nagrada - Vinko Skale, FKD Celje, 2. nagrada Janko Krmelj, FK Tržič, in Janez šifrar, FKK A. Ažbe, 3. nagrada Aleksander Cufar, FKK Janez Puhar, Tomaž Kunst, FK Medicus, in Jana Remic, FKK A. Ažbe. Naslednja ta/stava na to temo bo znova čez dve leti, organizator pa že razmišlja o mednarodni udeležbi - vsaj v okviru Alpe Jadran, takšne ambicije Foto kluba Anton Ažbe pa podpira tudi škofjeloški župan. • L. M. pleta v mrežo različnih izmišljij in zamenjav oseb, dokler končno pred vsemi akterji prizna, da ima dve ženi, pa mu nihče ne verjame. Uprizoritev pod režijskim vodstvom Zvoneta Šedlbauerja s sodelovanjem dramaturginje in asistentke Ire Ratej je z vsemi sestavinami oblikovana kot učinkovita, precizno grajena komedija. Tako svetla barvita scena, ki združuje dve dnevni sobi, omogoča igralcem širok prostor in gibalno dinamiko v soglasju z dogajanjem, ki ga v odločilni meri povezuje telefon; zasnovali sta jo Slavica Radovič in Lenka Erak. Kostumi po zamisli Slavke Radovič in Jane Čoh so pri moških z angleško karirasto označenostjo učinkovali komično pri ženskah pa izzivalno, kar se sklada z erotično osnovo komedije. Prevod Milana Jesiha je domiseln in v besednih variacijah razgiban. Učinkovite so glasbene intervencije v kritičnih situ-cijah; njihov avtor je Urban Koder. Značilnost predstave je nadalje uglašen, dinamičen ritem igralskega ponazarjanja. Dare Valič mimično izrazito uprizarja taksista Johna Smitha v ne- nehnih zagatah, smili se samemu sebim, hkrati pa se z domi-sleki bolj ali manj uspešno rešuje iz njih; pri tem mu zavzeto asistira Tine Oman v vlogi sicer nadležnega brezposelnega soseda Stanleya Gardnerja, ki mora v razpletu dogajanja prevzeti nase več vlog: ljubimca, kmeta in fiktivnega toplega bratca. Vse to izraža Tine Oman z ironično neposrednostjo. Nemajhno mero smeha in dobre volje vnašata v predstavo igralki Bernarda Oman in Judita Zidar v vlogah taksisto-vih žena Mary in Barbare. Ob dekorativnosti in izzivalnosti prva poudarja čustveno odzivnost na nenavadne zaplete, druga pa z zadržano obvladljivostjo razrešuje čudaško vedenje svojega (po poli) moža. Tipizirane like z izrazno disciplino nadalje upodabljajo Miran Kenda in Pavel Rakovec v vlogah detektivov, oziroma poli; cijskih preiskovalcev ter zlasti Matjaž Višnar v vlogi izzivalno označenega pripadnika roza kluba Bobbvja Franklina. Tudi odziv in sprejem občinstva potrjujeta posrečen izbor Cooneveve komedije in njeno v vseh pogledih profesionalno izvedbo. France Vurnik SLIKARJA - OCE IN SIN Radovljica - V galeriji Sivčeve hiše so minuli petek odprli zanimivo likovno razstavo: v istih prostorih se z gvaši in risbami predstavlja akademski slikar Štefan Planine, njegov sin akad. slikar Jona Gal Planine pas slikami v olju in mešani tehniki. "Če se n» isti razstavi pojavita dva slikarja, je primerjava neizbežna", je * zloženki ob razstavi zapisala Maruša Avguštin. "Morda se najizrazitejša sorodnost med obema kaže v odnosu do slikarske p'oS' kve in v navidez nenačrtnem razmeščanju drobnih predmetov in simbolov po njej. Morda k tej sorodnosti lahko dodamo podobnost z očetovo barvno skalo, ki se občasno pojavlja v Galovi"1 svetih slikah. Veže ju tudi ljubezen do poetično občutenih drobnih predmetov. ah ~7 ~« /S Štefan Planine: Nosorogec i , -.V I, barvna risba/papir, 1992 Po drugi strani pa oba avtorja najvidneje loči različna r* slikarskega materiala. Medtem ko Štefan Planine uporablja h' . ve in čopič, tuš in pero in barvne svinčnike, Gal Planine gr svoje slike razen / barvami, ki jih s čopičem nanaša na s'''ci,!|<;i površino, tudi z uporabo drugih materialov, kot so pesek, d ^ stekla ali plastična folija. Torej gre v njegovih slikah pog"slt'j„, oddaljevanje od čistega slikarstva in /a približevanje kip;"* prijemom..." SEZONA Z NOVIM DIRIGENTOM Kranj - Z jesenjo je spet začel t vajami tudi Akademski pevski /bor France Prešeren iz Kranja. Tokrat pod vodstvom novega dirig1'0" Damjana Močnika, ki ima s svojimi pevci veliko načrtov. "Bistvena razlika med letošnjim programom in tistimi v preteklosti je zahtevnejši programi, ki ga bodo izvajali mlajši pevci in zaradi tega pričakujem tudi drugačen odnos do zborovskega petja," pravi novi zborovodja Damjan Močnik, ki bo letos dvakrat tedensko vodil kranjske pevce. Prvi na stop bodo imeli že ta mesec 23 oktobra - v Skofji Toki. n.t novoletnem koncertu pa se bodo predstavili že z novim programom: z nemškimi božičnimi pesmimi in slovenskimi ljud skimi kolednicami. V drugem delu bodo peli zabavne pesmi iz. vseh obdobij. Načrtov za tekmovania o/i roma revije pevskih zborov Damjan Močnik za letos nuna, predvsem zaradi prenavIj.ni|.t lako /bora kot tudi repertoai |a "Kljub temu menim, da so tekmovanja potrebu.i Čeprav mi ni všeč, če se iboi celo sezono pripravlja le na tekmovanje Namesto tega letos načrtujemo gostovanja \ bližnjih krajih, čaka nas tradicionalno brucovanjc, pa letni koncert s ponovitvijo v Ljubija m In se k|e." je še povedal Damjan Močnik. Se zanimivost: prvič pri nas bo v izvedbi AIV France Prešeren predstavljena skladba Šveda Svena Tik a loliansona Fancies na ljubezenski Shake speaiov tekst /a mešam zboi m klavir - v angleškem le/iku Ta ledij ni več problem, sa| /boi prenavljajo in ga želijo okrepiti z mladimi močmi. Zaradi tega skuša i Umilan Močnih uitano viti tudi pevski /bor na ki.ini ski (iunna/i|i m ditigili kiani skih sredniili šolali, tako da bi s tem zagotovili tudi dovolj dotoka mladih pevcev v APZ. "Po svetu Iteiejo takW podobni /bori od štirides petinštirideset pevcev, PrC.eItn stavlja pa se tudi d0«0*^ glasbena izbra/ba, ki jo 1 ^ pri nas bolj redki," p';,vl |ClM rovodja Damjan Močnik, \ L, glasbeni pedagog v kratjtof ( iimna/iji pa tudi korep1 , , /bora R IV "Pri nas nuj' p iisiie/nili pedagogov. To ^ h", eš uspeti, v današnj«.'"1^ samo posluh ni dovolj ^£\o načrtujemo, da bomo k 'j^gl vanju povabili solop«v , $e pedagoga, ki bi se iikviii.l«. , posebej / mladimi pfyt M. Ahačič GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK. INGO PAŠ, izvršni direktor Slovenske zbornice obrti in podjetništva v Kranju Zbornica nasprotuje prepovedi najemanja tujih posojil Zanimivo rešitev so oblikovali za srbska in črnogorska podjetja in predstavništva v Sloveniji, nad katerimi naj bi zbornica prevzela skrbništvo. Kranj, 2. oktobra - Slovenska zbornica obrti in podjetništva Kranj je bila ustanovljena pred dvema letoma, sedež je imela v kranjskem obrtniškem domu. Zdaj se je preselila na Koroško 20 na Zlato polj*, v najemu ima prostore Franca Jekovca, ki je predsednik zbornice. Pred mesecem je izvršni direktor zbornice postal INGO PAŠ, v javnosti najbolj znan kot bivši slovenski minister za turizem, pa tudi kot član Liberalne stranke. Z njim smo se pogovarjali, ker je želel predstaviti delo zbornice, ki bo z njegovim prihodom bolj dejavna. "Koliko članov ima vaša zbornica ?" "Združuje predvsem obrtnike in podjetnike z Gorenjskega, zlasti iz Kranja in iz Tržiča, Pa tudi od drugod po Sloveniji. Zdaj ima približno 3.500 članov, usmerjena pa je v podporo tako imenovanemu malemu gospodarstvu, posebej zasebnemu, ki mora v nastajajočem tržnem gospodarstvu dobiti enakovredno vlogo. To je pomembno zlasti zaradi nezaposlenosti, ljudem moramo omogočiti, da poskrbijo za svojo Asistenco, kakor tudi za Ustvarjalno pridobitno dejavnost, ki je konec koncev v ko-W države." "Kako boste spodbujali razvoj "»alega gospodarstva?" "Naša zbornica pripravlja pr°gram, po katerem bodo Ujetniki predstavili svoje ra'v0jne programe in seveda Povedali, kakšne možnosti 'majo za njihovo realizacijo, strokovno jih bomo ocenili, za-r*di objektivnosti tudi s pomočjo tujih strokovnjakov in na'o poskrbeli za ustrezno fi-nančno podporo, da jih bodo Podjetniki lahko uresničili. ^ruga aktivnost zbornice se JJanaša na dosledno izenačitev seh pogojev gospodarjenja žalnega in t.i. družbenega gospodarstva, razlike, ki še obstalo na področju plačevanja, obalnega zavarovanja itd. so Popolnoma neutemeljene, v aJkrajšem roku jih želimo odjaviti. Pred tednom dni smo /ncli pogovore s predsednico«! GZS Ferijem Horvatom, U *e nekatera druga nafta sta Ca so bila v pogovorih spre- jeta, tako tudi stališče do odredbe Banke Slovenije o prepovedi najemanja tujih poso-jil." "Vaša zbornica seveda nasprotuje tej odredbi?" "Seveda smo proti temu, da prihaja do nekontroliranega odliva kapitala iz Slovenije, mislimo pa, da pot ni prava, da je najlažje sprejeti prepoved. To prav gotovo ni v smislu spodbudnega gospodarskega instrumenta, ukrep kritiziramo, ker odpravlja konkurenco na trgu kapitala, ki je eden najpomembnejših segmentov tržnega gospodarstva. Trga kapitala pravzaprav nimamo, saj je povpraševanja izredno visoko in prihaja do pregretosti tega dela trga. položaj seveda izkoriščajo banke in ponudba je bistveno predraga." "Kolikšna je razlika med domačo in tujo ponudbo denarja?" "Občutna, v tujini podjetnik lahko kapital najema pod bistveno boljšimi pogoji, lahko rečem, da je razlika 15- do 20-odstotna, to pa je seveda pošastna razlika. Z ustreznejšo izbiro regulative bo potrebno preprečiti bankam v Sloveniji odliv kapitala iz Slovenije, kar velja tako za Banko Austria kot za Ljubljansko banko, kontrolirati odliv kapitala z ustrezno obdavčitvijo. Zato predlagamo možnost, da bi za malo gospodarstvo, predvsem za zasebnega, ki ima manj kot 10-odstotni delež v slovenskem gospodarstvu, omogočili najem tujih posojil za razvojne programe. Prav tako neustrezno je stališče Banke Slovenije, po katerem praktično blokira ustanavljanje novih bank. Sodimo, da to vodi k monopolizaciji predvsem Ljubljanske banke, z vsemi negativnimi posledicami." "Ste že napravili analizo razvojnih programov, jih je veliko, kakšni so?" "V mesecu dni to ni mogoče, lahko pa rečem, da je razvojnih programov veliko, odziv na razpis državnega sklada je bil že lani zelo velik. Ukrep Banke Slovenije zato predstavlja blokado za razvoj zasebnega dela gospodarstva, ki bi bil zaradi brezposelnosti toliko bolj zaželen. Mislim, da bi morali napraviti državni program za zagotavljanje eksistence ljudem, ki so ostali brez dela, tak program poznamo iz tujine., Pri tem je delne rešitve dalo ministrstvo za delo, vendar pa to ni celovit program, ki bi motiviral ljudi, da prevzamejo odgovornost za lastno zaposlitev." "Novi trgi so velik problem našega gospodarstva, verjetno tudi zasebnih podjetnikov?" "Malo gospodarstvo je bilo dvakrat prizadeto, zaradi izgube južnih trgov in zaradi kooperantskih odnosov z velikimi podjetji, s socialističnim delom gospodarstva, ki je zašlo v globoko krizo. Zato mu skušamo utreti poti na nove trge, po najbolj racionalni poti. Tako imamo že časovno dogovorjen načrt medzborničnega sodelovanja s Češko, 50 do 60 naših podjetnikov se bo srečalo z njihovimi. Dogovorjeno je sodelovanje z nemško vladno institucijo, izmenjavali bomo informacije o ponudbi in povpraševanju. V času graškega sejma bomo podpisali pogodbo o dolgoročnem sodelovanju z družbo avstrijsko slovenskega prijateljstva, ki je predvsem gospodarsko usmerjena. Neposredne stike smo že navezali tudi z italijansko slovensko zbornico ter s slovensko ameriško zbornico, vzpostaviti jih nameravamo tudi z Madžarsko. Pri tem prihaja do določenih težav, saj podjetniki iz teh držav želijo v Sloveniji predvsem Za promocijo ni zagretosti °Ve ,rRe potrebujemo kot kruh, storjeno pa je bilo manj kot nič. nl; 2- oktobra - Na zadnji seji upravnega odbora Gospodarske to i,n'C* ^!°vt*nije je bil njen podpredsednik Dagmar Šuster i/jem-k0. • tudi do pridobivanja novih trgiov, ki jih potrebujemo ra * kakor je dejal, vendar je bil storjeno manj kot nič, saj so ša J jc svojo kritiko ute-POdatkt, da je imela Piom J,UpslavUa več kot sto di-stavnj , kon/u|armh prednic, j cv- (iospodareka /bor stavni■',g0sl;,vi 10 P* svo'a Prcd mocist:' Yn dr;av-,h Pro tiri oj,, . a«ivnosti io bile Pada J.,n.bs'riK,iše. zaradi raz rnati, t, J '"temov pa ic vse no i l Podietniških, neneh banki P mreža Ljubljanske Mnv,.,;, V""^^, Mercatorja, 'ndr..!1:'10^ Iskre Inteitradt niti ik 'Oasadorja. niti ekonom Uvj LK''/'/S v tako velik, dr Je " J RUiija Nastala pa ' majhnih podjetij, v et,v a Io !,irvf.„ polfei..... I Podie,,. . kai 12 '->4 w»aebn Vlj )t- • /u>conih ati e-'i ,!..v"na ne mo,c °Pra 11 ;u''''' marketinga, ki 11,1 ^gi0 ležko "tirajo poti stv;i K*' ' k' H 1 gospodar lctošnj,h prv.b sedmih mesecih rahlo narastel, za 3 odstotke, vendar pa še /daleč ni /mogel nadomestiti i/gube ju/ nih in v/hodnih trgov. V vzhodnoevropske države se je izvoz, zntanjtal za 37 odstotkov, prodaja na trge bivše Jugotla vije pa je imela julija le še I 7,«) odstotni delež, kar je bi stveno pod povprečjem sedmih mesecev, ki je znašala 2S.4 odstotke (i/S je pripravila program tržnih aktivnosti do konca letošnjega in v začetku prihodnjega leta, seveda pa bo morala hiti na tem področju boli dejavna in učinkovita tudi vlada. Tako ima v načrtu več pred stavitev slovenskega gospodarstva v državah Evropske skupnosti in FFTA, saj je ra/po /navnost Made in Slovenia še vedno majhna, v nekaterih državah celo pod pričakovanji. Se oktobra bo vladno gospodarska delegaciia obiskala Moskvo, k|ei naj bi se dogovo rili o nadaljnjem sodelovanju, podobne obiske naj bi še letos imeli tudi v Ukrajini, Belorusiji in Ka/ahstanu. Slovenijo naj bi novembra obiskali madžarska in poljska gospodarska delegacija, na Češkem in SlovaJkem pa naj bi slovenska vladno-go-spodarsk.i delegacija poprej ra/čistila dolžniško-upniška ra/merja. V Albaniji pripravlja jo razstavo oziroma predstavi tev slovenskega gospodarstva v Tirani, ki bo decembra, tedaj bo seveda priložnost za pogovore. V prekomorskih razvitih državah je razpoznavnost slovenskega blaga slaba, vloga države pa je omejena na ustvarjanje institucionalnega okvira, pn čemei posebei /a Japonsko di ži, da mora država odigrati ključno vlogo pri pridobivan|u sredstev tehnične pomoči, za kar Japonska namenja veliko sredstev. Od 20. do 22. oktobra bo na Bledu potekala ameriška poslovna konferenca, novembra v več ameriških mestih, oktobra v japonski Osaki. Države \ ra/vopi so /elo ra/nolika s k u pina, v letošnjih prvih sedmih mesecih so imele v slovenskem izvozu 5,5-odstotni delež, ven- pridobiti trg za svojo proizvodnjo in storitve, naši podjetniki pa seveda žele predvsem ponuditi svoje izdelke in navezati kooperantske odnose." "Stike ste navezali tudi z Gorenjskim sejmom, nameravate poživiti spomladanski sejem obrti in podjetništva?" "Dogovorili smo se za sodelovanje tako na ogranizacijsko tehničnem kot programskem področju. Ne želimo, da bi bil kranjski sejem ponovitev celjskega, predstavil naj bi določeno kvaliteto, ne seveda v tem smislu, kot ga sejem Slovenski proizvod - Slovenska kakovost. Ker zasnova še ni bila sprejeta na našem upravnem odboru in dogovorjene z Gorenjskim sejmom, o tem še ne želim javno govoriti. Sodelovali bomo tudi s sejmi v tujini, stike smo že vzpostavili s Švico, zelo aktualni projekt so stiki z Alzacijo. Navezujemo tudi strokovne, pripeljati skušamo strokovnjake, ki bodo predstavili izkušnje z lastninjenjem v vzhodni Evropi." "Zanimivo rešitev predlagate za srbska in črnogorska podjetja v Sloveniji?" "Upravni odbor je že sprejel sklep, po katerem naj bi zbornica prevzela skrbništvo, saj so zdaj razmere podobne divjemu Zahodu, nikakor pa ne gre za povračilne ukrepe, saj vemo, kaj se je zgodilo s slovenskimi podjetji in predstavništvi v Srbiji in Črni gori. Naša rešitev je drugačna, ščiti slovenske gospodarske interese, saj zagotavlja, da kolektiv, ki to želi, dela naprej, aktiva torej premoženje, dokler ne bo parlament sprejet ustrezne zakonske regulative oziroma dokler ne bo bilance z drugimi deli bivše Jugoslavije. Delovni kolektiv bi medtem prostore in drugo infrastrukturo vzel v zakup in zanje na poseben račun plačeval tržno najemnino, s tega računa pa bi nato lahko poplačali terjatev tistega, ki se bo izkazal za lastnika. Ne gre torej za nikakršno okoriščanje, temveč za povsem normalen odnos, cilj tega pa je, da imajo ljudje delo. Stališče smo že predstavili predsedniku GZS Feriju Horvatu, v principu ga je podprl, z zbornico pa imamo dogovorjeno širše srečanje, ki bo do 20. oktobra." • M. Volčjak Nedopustno premalo je bilo storjeno za promocijo Slovenije. Če tujci ne upajo k nam, moramo mi k njim, z vsemi močmi moramo tržiti za preživetje, naj se vlada in zbornica glede promocije vendar že dogovorita. Slišimo, da do odpora prihaja, ker zbornica želi delati po starem, je na seji upravnega odbora GZS dejal Edvard Jurjcvec iz Gorenjskega tiska. Predsednik Feri Horvat je zadnje besed odločno zavrnil, res pa je. je dejal, da tuji poslovneži -ne upajo k nam. saj so celo predsedniku bavarskih zbornic, ki je bil septembra pri nas. odsvetovali obisk, pa bi pričakovali, da vsaj na Baravske.-i vedo, da je v Sloveniji mir. dar pa bi / agresivnejšim pristopom lahko prodajo povečali. Med prednostnimi nalogami slovenske diplomacije je navezava diplomatskih stikov s Sa-udsko Arabijo in podpis tripar titnega sporazume z Indijo in l-giptom. (i/S je v začetku septembra pripravila osnutek spora/uma z ministrstvom za zunanje zadeve o skupnem in usklajenem nastopu pri gospodarskih in diplomatsko-konzulat nih pred itavniitvih v tujini. • M. Volčjak GOSPODARSKI KOMENTAR MARIJA VOLČJAK Nekrolog trdnemu tolarju Kolikor bolj trden je tolar, toliko bolj mehko je gospodarstvo, Šusterjev uvod je nekrolog trdnemu tolarju, je na zadnji seji upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije gospodarske razmere na pragu jeseni slikovito komentiral Edvard Jurjevec iz Gorenjskega tiska. Gospodarstvo diha vse težje, molk v zadnjih mesecih si lahko razlagamo tudi kot zatišje pred nevihto, ki jo gospodarstveniki zdaj že jasno napovedujejo. Šuster je nasprotje med vladno ekonomsko politiko in razmerami v gospodarstvu prav tako slikovito pojasnil z besedami, da vlada želi zbiti inflacijo za vsako ceno, gospodarstveniki pa žele zaustaviti propadanje za vsako ceno. Na seji se je razvil tudi zanimiv dvoboj med gospodarstveniki in ministrom Kračunom, kije seveda vztrajno branil vladno politiko in pri tem moral priznati, da so obremenitve gospodarstva res na skrajni zgornji meji, da so pri renominaciji proračuna vzeli nižji indeks od inflacije, da je res veliko problemov pri pobiranju davkov, spremembe pa bi zahtevale veliko časa itd. Gospodarstveniki so namreč vladi očitali, da obremenitve niso bile še nikoli tako visoke, dopustili pa možnost, da inkaso ni tako velik, saj se mnogim uspe davkom izogniti, in vse skupaj podčrtali z ugotovitvami Bajtovega inštituta o požrešni javni porabi in nezaslišanem porastu plač v družbenih dejavnostih. Piko na i je pritisnil predstavnik Obrtne zbornice, ki je dejal, da skozi prste gledamo sivo ekonomijo, saj so pri analizi, zakaj se brezposelni nočejo redno zaposliti, ugotovili, da so raje prijavljeni na borzi dela, kar jim zagotavlja varnost, na črno pa opravljajo najrazličnejša dela, česar nihče ne preganja. Pod plaščem obrambe trdnega tolarja oziroma zavzemanja za vsaj nekajodstotno inflacijo, v kateri bi gospodarstvo zaradi strukturnih neskladij lažje dihalo (kar navsezadnje priporoča tudi ekonomska teorija), pa se je počasi izluščil povsem konkretni prepir za presežke, ki jih je zaradi visoke obremenitve gospodarstva moč pričakovati ob koncu leta. Te ocene nihče ni zanikal, šlo je za to, kako bodo razdeljeni, kdo jih bo dobil. Gospodarstveniki v zbornici se zavzemajo za takojšnje znižanje obremenitev, da presežkov torej sploh ne bi bilo in s tem prelivanja ob koncu leta. Kračun je dejal, da si vlada presežke želi zaradi prestrukturiranja gospodarstva, saj so potrebe večje, kot se je smiselno zadolževati in presežki bi olajšali sanacijo podjetij. Pri tem se nam samo po sebi poraja vprašanje, ali bo temu res tako. ali morda na presežke potihem ne starta še kdo drug ? Kdo-ve kako se bodo stvari še zapletle v tem predvolilnem času in kam se bo spolzel ta denar1 Tudi v primeru, če bo v obliki sanacije vrnjen gospodarstvu, je to seveda prelivanje od dobrih k slabim, prelivanje, ki je bilo že tolikokrat kritizirano. Direktorji dobrih podjetij (slabih tako molče) namreč pravijo, da bi za sanacijo slabih podjetij morali najeti tuje posojilo, ki naj bi ga nato sanirana , podjetja odplačala sama, saj bi le tako omogočili napredek dobrim, kolikor jih je sploh še. Tako bi bila obveznost za sanirance veliko bolj kruta, tisti, ki še mole nos na vodo, pa se ne bi nenehno bali, kdaj jih bodo slabi potegnili za sabo. Seveda pa je najemanje tujih posojil povezano s trdnostjo tolarja, ki ga Banka Slovenije ščiti tudi tako, da je vsem. tudi zasebnim podjetnikom prepovedala najemanje posojil pri bankah za mejo. Tudi v tem primeru bi si torej privoščiti nekaj inflacije in tako smo spet pri nekrologu trdnemu tolarju. IZ GOSPODARSKEGA SVETA Septembrski pobot Ljubljana, 2. oktobra - Služba družbenega knjigovodstva Slovenije je sporočila, da je 26. septembra izpeljala deveti krog obveznega večstranskega pobota obveznosti in terjatev med pravnimi osebami v Sloveniji. V pobot je bilo prijavljenih 44.313 milijonov tolarjev obveznosti oziroma 303 milijoni manj kot julija, ko je bilo prijavljenih največ v letošnjem letu. Pobotanih je bilo 5.919 milijonov tolarjev obveznosti ali 13,4 odstotka prijavljenih obveznosti oziroma 1.148 milijonov tolarjev manj kot junija, ko je bil pobot najuspešnejši. V letošnjih devetih mesecih je bilo skupaj v pobot prijavljenih 339.335 milijonov tolarjev obveznosti, od tega je bilo pobotanih 53.651 milijonov tolarjev ali 15,8 odstotka skupaj prijavljenih obveznosti. Padec proizvodnje v Srbiji (STA) Industrijska proizvodnja v Srbiji je v zadnjih osmih mesecih padla za 16,9 odstotka glede na enako lansko razdobje, avgusta pa je bila glede na lanski avgust manjša kar za 30,8 odstotka, je poudarjeno v analizi Gospodarske zbornice Srbije. Največji padec sta doživela elektroindustrija in kovinska industrija, kar je razumljivo, saj sta najbolj odvisni od uvoza in izvoza. Največje težave pa ima proizvodnja prometnih sredstev, saj je proizvodnja letos padla celo za 46 odstotkov. V Alpini proizvodnja ni padla Ziri, 2. oktobra - V žirovski Alpini so v letošnjem prvem polletju izdelali 925 tisoč parov obutve, kar je celo nekaj tisoč parov več kot v enakem lanskem razdobju in Alpina se tako uvršča med redke tovarne, ki jim proizvodnja ni padla, temveč so jo celo povečali. V sestavi izdelkov je prišlo do sprememb, saj 50 i/delali več smučarskih čevljev, planinske obutve ter ženskih čevljev, manj pa trim obutve, moških čevljev in sandal. Tako proizvodnja na delovni dan kot fizična produktivnost sta se v primerjav i / lanskim prvim polletjem rahlo izboljšala. Število zaposlenih se je v letošnjem prvem polletju povečalo za 13 in je konec junija znašalo 1.442. Alpina je V letošnjem prvem polletju prodala 833.200 parov obutve, kar je 8 odstotkov več kot lani v enakem razdobju in predstavlja 90 odstotkov vse proizvedene količine. V maloprodajni mreži so prodali 20 odstotkov obutve, 6 odstotkov prek grosistov, kar 74 odstotkov obutve pa so izvozili. Izvoz je /na-šal 15 milijonov mark. uvozili so za II milijonov mark in ustvarili so torej 4 milijone mark presežka. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Test: Opel Vectra 1.8i GLS (model 93) Čar jeseni Avtomobilsko leto 1993 se je pri Oplu začelo s predstavitvijo obnovljene vectre in ambicioznimi načrti za prihodnost ter krstom nove tovarne v nekdanji vzhodni Nemčiji. Ambiciozna je tudi vectra v novi preobleki, z novimi tehničnimi dodatki in z novo motorno opremo, ki so ga simbolično pripeljali iz nove tovarne. Vozilo je pravzaprav v svoji osnovi ostalo enako: klasična limuzina ali kombilimuzina s petimi vrati z lahno položnim nosom, elegantnimi bočnimi linijami in visokim zadkom. Nekaj sprememb pri modelu za prihodnje leto je očitnih že na oko: povsem nova je maska hladilnika, spremenjeni so žarometi, celostno podobo pa dopolnjujejo novi masivnejši odbijači, po novem v barvi vozila. Tudi zadek je s spremembo oziroma povečanjem zadnjih luči dobil novo podobo, čeprav se tej spremembi vidi, da je narejena precej na hitro. V notranjosti kakšnih bistvenih sprememb ni, čeprav gre najprej pohvaliti odlična prednja sedeža z dobro bočno oprijemljivostjo, dober izdelek pa je tudi zadnja klop, na kateri si potnikom ni treba gristi kolen. Oplovo udobje je pravzaprav že znano in je prav takšno, da bodo z njim zadovoljni tisti, ki prisegajo na nemške avtomobile. Da so se pri Oplu odločili ponuditi več, kot so doslej dokazuje tudi kar velik spisek opreme: vsi modeli GLS (takšno oznako je nosil tudi testni avto) imajo serijski servo volan, zavorni dodatek ABS, centralno zaklepanje, tonirana stekla, po višini nastavljiv voznikov sedež, deljivo zadnjo klop, nov radiokasetofon s še- Vectra '93: face lifting FikEpri.jfl Kranj, Skalica 1, tel./fax: 064/324-734 ^ V zalogi v Kranju imamo naslednja vozila: OPEL VECTRA model 93 OPEL ASTRA FORD ESCORT model 93 v obliki LIMUZINE Dobavljamo tudi ostala vozila OPEL, FORD in VW. Razstavljamo na oktobrskem sejmu Gorenjskega sejma v času od 9. do 15. oktobra. _ / J LJUDSKA UNIVERZA KRANJ Telefon 217-481 DOBRODOŠLI WELC0ME VVILLKOMMEN BENVENUTI BIENVENU — verificirani tečaji — od začetkov do aktivnega znanja — pridobitev mednarodnega certifikata (ICC - Frankfurt) ZA ODRASLE, DIJAKE. UČENCE, PREDŠOLSKE OTROKE VABLJENI Podjetje MM - STYLE d o o PROIZVODNJA OBUTVE ZA MOŠENIKOM 1, 64240 TRŽIČ RAZPISUJE PROSTA DELA IN NALOGE: 1. PREŠIVALKA - znanje šivanja na obutvenih strojih 2. ČEVLJARSKI DELAVEC - za dela v obutveni stroki Po uspešno opravljeni preizkusni dobi možna redna zaposlitev Informacije po telefon: 064/50-366 JANEZ KALAN-ZAPOGE Vam nudi izredno ugoden nakup velenjskega premoga ■ možnost plačila na tri čeke. Sprejemamo naročila za nemške BRIKETE in češke KOCKE. • poseben popust pri nakupu večjih količin • dostava na dom cene izredno ugodne Agresivnejši prednji del stimi zvočniki, ter očem nevidne bočne ojačitve vrat. Največja sprememba pri voznikovem delovnem mestu je nov trikraki volanski obroč, kar dokazuje športno nastrojenost tega avtomobila. Po drugi strani pa je ta limuzina tipičen družinski avto, z solidno velikim prtljažnim prostorom, ki ga je mogoče povečati. Poznavalci pravijo, da se vectra pravzaprav šele začne z 1,8-litrskim pogonskim agregatom. Motorni pospeški so solidni, čeprav ne povsem športno uživaški, vendar pa so prestavna razmera takšna, da dopuščajo motorju dokajšnjo prožnost in povsem zadostno potovalno in tudi končno hitrost, ki po tovarniških podatkih znaša 183 kilometrov na uro, kakšen poseben športnik pa ta avto tudi zaradi za hitro prestavljanje prepočasnega menjalnika ni. Nove zadnje luči v ostrejših ovinkih. Zadek mu je kljub temu težko spodnesti, vozilo pa dolgo časa ostane nevtralno tudi na mokri cesti, kar je zagotovo posledica odličnih Michelinovih gum, ki jih je imel testni avto. Vožnji je v prid tudi zavorni dodatek ABS, sicer pa se z vectro ni potrebno bati hitrega ustavljanja, kajti zavore so izredno zanesljive. Hčerka IBM tudi v Sloveniji Mednarodne korporacije IBM, ki je na področju računalništva s svojo vodilno vlogo postala pravi pojem, v Sloveniji ne bo več zastopal Intertrade, pač pa ta velikan s 1. oktobrom ustanavlja novo podjetje IBM Slovenija, d.o.o., katerega izključni lastnik je IBM, za trženje v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Novo podjetje bo skrbelo za prodajo opreme IBM, servisiranje in celovito podporo tej računalniški opremi, nadaljevalo pa bo tudi z odkupom posameznih komponent, ki jih za IBM izdelujemo v Sloveniji. Dvajsetletno zastopstvo Intertrada je bilo tako uspešno, je poudaril generalni direktor IBM za Vzhodno Evropo, da so ga mnogi jemali kot sodelovanje kar z IBM, zato so v novo podjetje pritegnili tudi veliko Intertradovih sodelavcev, pa tudi sicer to podjetje ostaja njihov poslovni partner. Začeli bodo s 60 zaposlenimi, vendar pričakujejo hitro povečanje, enako naj bi ra-stel tudi promet oz. odkup od slovenskih proizvajalcev, ki bo letos po ocenah dosegel 7 milijonov mark. K promocijskemu geslu »Srečno Slovenija!« seje v okviru svojega programa vzhodnoevropske akademske iniciative IBM izkazal tudi konkretno: ljubljanski fakulteti za strojništvo je dodelil sistem RISC 6000, ki bo služil za akademske raziskave in učne projekte. Ta delovna postaja bo mogočila povezavo z računalniškim centrom dunajske univerze in tako omogočila ureditev demonstracijskega centra za inženirski softver. Tudi to je seveda samo naložba, ki naj utrdi nadaljnji ugodni plasma te največje računalniške multinacional-ke, hkrati pa je ustanovitev podjetja - hčerke priznanje Sloveniji, ki je že dosedaj kupila kar 45 odstotkov prodane opreme IBM v nekdanji Jugoslaviji. • Š. Ž. Cena: 24.365 DEM + 662.540 SIT (Viktorija Kranj. Skalica 1) Zanesljiv pa je ta avto tudi v celoti, kajti pri Oplu so s posodobitvijo ob malenkostno višji ceni naredili pravi korak v letošnjo avtomobilsko jesen. HVALIMO: sodobna karoserija - dovolj zmogljiv motor - temeljita končna obdelava: GRAJAMO: sorazmerno visoka poraba - površno narejene zadnje luči Na cesti je ta avtomobil značilno oplovsko trd, malce več mehkobe pokaže z nagibanjem Tehnični podatki: štirivaljni 16 ventilski motor z elektronskim vbrizgom goriva. 1796 ccm. 66 KVV/90 KM. Najvišja hitrost: 183 km /h. Dimenzije: 4430x 1876 x 1400 mm. Poraba goriva po ECE normah: 5.5/7.1/10.2 neos-vinčenega super bencina na 100 km. Povprečje na testu: 9.81. Renault: Na jesenskem pariškem salonu bodo predstavili nov majhen mestni avtomobilček z imenom Twingo. Gre za doslej skrbno skriti projekt pod oznako X06. Tvvingo je dolg samo 343 centimetrov, poganjal pa ga bo samo 1,3-litrski motor s 55 KM-Tovota: Najuspešnejša japonska tovarna bo morala zaprositi za državno pomoč. Za takšen (na Japonskem) nenavaden ukrep so se bili prisiljeni odločiti zaradi vse manjših, dobičkov tako na domačem, kot tudi na svetovnih trgih. Hvundai: Ta južnokorejska tovarna se še naprej zelo hitro vzpenja tudi na evropskih trgih. Med novostmi, ki bodo na voljo do konca leta, sta karoserijsko in motorno prenovljeni scoupe z 1,6-litrskim turbo motorjem in lantra z 1,8-litrskim pogonskim agregatom. Seveda sta oba motorja opremljena z elektronskim vbrizgom goriva in katalizatorjem. Pri ljubljanskem Hvundai Tradeu pričakujejo, da bosta oba modela na voljo kmalu tudi pri nas. Sicer pa so v osmih mesecih prodali 508 vozil. • M. Gregorič, slike D. Gazvoda JELOVICA Pooblaščena prodajalna GORENJE Maloprodaja tudi v Kranju V LATERN0 po belo tehniko, aparate, svetila... Kranj, 2. oktobra - V zasebni hiši na Jezerski cesti 54/b je Aleksander Sofranievski odprl pooblaščeno prodajalno GORENJE Maloprodaja -LATERNO, ki je že 16. tovr stna prodajalna v Sloveniji. Nakup bele tehnike, malih gospodinjskih aparatov in rezervnih delov, akustike, kuhinj, kopalnic, stavbnega pohištva GORENJA ter MURA LES programa bo tu mogoč pod posebnimi pogoji, z zakupom, ki bo dostopen tudi plitvim žepom. "Naš osnovni cilj odpiranja teh pooblaščenih prodajaln širom po Sloveniji je naše proizvode še bolj približati kupcu, predvsem pa jih poceniti in kupcu omogočiti ugod nejši način nakupa. Poleg osmih trgovin GORENJA smo doslej odprli že šestnajst pooblaščenih prodajaln GORENJE Maloprodaja, do konca leta pa bomo še štiri. Naše proizvode prodajamo na kre dit z minimalno obrestno mero na 6 mesecev, znana je prodaja na čeke "1 + 6", novost v naši proda ji pa je "prodaja v zakup", to je prodaja na 25 obrokov. Na ta ugodni način smo na poletnem sejmu v Kranju prodali čez 200 ko sov naše bele tehnike," je ob otvo ritvi prodajalne LATERNA na Prim- skovem v Kranju povedal vodja komerciale GORENJE Maloproda ja Tone Založnik "Zakaj smo šli v tak način prodaje? Vemo, da so danes pri nas plače majhne in marsikdo zlepa ne more privarčevati toliko denarja, da bi si kupil nov pralni stroj, šte dilnik, da ne govorim o kompletni kuhinji, stavbnem pohištvu in po dobnem GORENJE Maloprodaja pa bo kupcu dala želeno v zakup; plačal bo 10 odstotni polog, po tem pa bo plačeval mesečno anui teto, odvisno od vrednosti apara ta, od 40 do 80 DEM mesečno. Po 25 obroku je stvar njegova To je zelo ugodno Opažamo, da v veli kih središčih, kjer že imamo tak šne prodajalne, v Ljubljani, Man boru, delavstvo resnično le tako lahko pride do želene opreme Proizvod ni drag, nizke so le plače kupcev, zato so te stvari težko do segljive Mi jim bomo prav na tak, ugoden način, nakupe omogočili. Naj omenim še novost pri kuhi njah GORENJA Od 15 oktobra bomo v GORENJU imeli na voljo arhitektka, ki bo za kupca brezpla čno izrisal opremo za kuhinjo, ko palnico Prišel bo h kupcu na dom, si ogledal prostor in predlagal naj bolj funkcionalno opremo Vse to bo brezplačno, Kupec bo plačal le montažo, kot je to praksa tudi že sedaj K sodelovanju vabimo tudi dru ge prodajalce v Ljubljani v naši prodajalni na Dunajski cesti to že imamo ki dopolnjujejo naš pro gram, kot so na primer mize in stoli MURALESA, namizni prti in posteljna pregrinjala Metke Celje, svetila Sijaja Hrastnik, dekorativna keramika Liboje itd. Tudi v proda jalni LATERNA v Kranju bo proda ja na osnovi prospektov, tako ku hinj, keramičnih ploščic in podob nega V malo trgovinico pač ne spraviš vsega na ogled, sicer pa je prodaja s prospekti danes že po vsod utečena, tudi pri nas," je poudaril g Založnik. Kranj je torej dobil novo zaseb no prodajalno, ki bo kupcem orno gočala tudi večje nakupe z zaku pom Osnovna cena za izračun po sameznega obroka ie cena v D .j plačljiva v tolarski protivredn . na dan plačila po uradnem si" njem tečaju Banke Slovenije ^ rancija in servis sta zagotovil6, Kupec dobi proizvod takoj P° P^0-pisu pogodbe oziroma po dog ^ ru. Zagotovljeni so cena i'1 s ^ obroki, lastništvo nad predme pa dobi kupec ob izpolnjeva pogodbnih pogojev j(t). Prodajalna LATERNA na ^ , skovem ni prva tovrstna prod na GORENJA Maloprodaje na^. renjskem Zelo uspešno se I8 ^0 Ijavila prodajalna vVE & CO y^(^t žni dolini v Lescah, in tudi ^e ima že takšno prodajalno na dilniški cesti y Ni In kje je ta nova trgovina LATERNA na Primskovem' je težko najti. Pri primskovskem gasilskem domu zax" j0 te desno in po 50 m vas bodo napisne table pripeljal0. . hiše, kjer je v kleti vzorno urejena pooblaščena prodaj na GORENJE Maloprodaja LATERNA. Odprta je vsak a» od 9. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 13. ure. Ves okt ber pa bo ob sobotah odprta po ves dan. Informacija d bite tudi po tel.; 242 651. Lastnika prodajalne LATERN g. Aleksandra Sofranievskega Kranjčani in okoličani poznamo. Dosedaj je v Jenkovi ulici v Kranju vodil tr^rnen|ali stanovanje ali najeli po sl°vni prostor? W morda radi prodali zemljišče ali oddali v najem počitniško hišico? • skrbite, pri teh in pri vseh drugih nepremičninskih poslih vam bomo Pomagali Strokovno bomo svetovali ter za Va» in namesto vas opravili vse po Smo zanesljivi Bolj uspešni pa bo J"° skupaj z vami odlašajte Pričakujmo va». d.o.o. Kranj Likozarjeva 1 a gl.: 064/214 887 [O m ĆE 1630 19 SR in PE 9 - 12 TRGd o.o. BLED vAMi pri NAKUPU IN PRODAJI lel & fax 064 /6 076 ^•tujemo, prodajamo. kupuj* več 1°V,|'*kl obcini naiamemo D.rJh '»*«tfio zazidljive ^celenad 1000 mJ t« v BohV*4ie*0,tin,ka °b,Bk 1 l"U|,i,„ '" '•nju. Kranjski Gori in ^ GLAS I EKONOMSKA I ■PROPAGANDA* m obiskali vas bomo Ji ^^">kličite 218 463 M K3 KERN KRANJ d o o tel. 064/221 353 od 17 00 do 19 00 NEPREMIČNINE: ocenjujemo, prodajamo in kupujemo • HIŠE PRODAMO stanovanjske hiše, poslovne hiše, hiše v grad nji v Ljubljani, Kranju, na Bledu, v Medvodah. Škofji Loki, Tržiču, Brezje nad Trzičem. Podbrezjem, v Naklu, Strahinju, Cerknem, Mirni peči, Golniku, med Kobari dom in Bovcem, Ajdovščini, Trebnjem, Postojni, Sevnici, Loškem Potoku. Portorožu, Murski Soboti, Divači. Črnomlju, Višnji Gori, Mojstrani, Jesenicah. Vrh niki. Slovenski Bistrici, Brežicah, Cerkljah • STANOVANJA RAZLIČNIH VELI KOSTI PRODAMO v Ljubljani, Domžalah, Kamniku, Kranju, Je senicah. Golniku, Tržiču, Škofji Loki, Laškem pri Celju. Mozirju, M.inboru. Sevnici, Piranu, Logat cu. Postojni. Kopru, Ivančni Gori Ol • STANOVANJA KUPIMO v Ljubljani in Kranju • NJIVE PRODAMO v Mavčičah, Ljubnem, Šenčurju. Rakitni, Ha ložah, Begunjah • GOZDOVE PRODAMO v Kraniu, pod Krvavcem • KMETIJE PRODAMO v Kranju, med Laškim in Rimskimi Toplica mi, Šentjurju pri Celju • PARCELE ZA GRADNJO HIŠ IN VIKENDOV PRODAMO v Kra nju, nad Trstenikom, med Krškim in Kostanjevico, v Velenju, na Golniku, v Medvodah • POSLOVNE PROSTORE PRODA MO gostišče s prenočišči 20 km iz Ljubljane, gostinske lokale v bližini Kranja, Ljubljane, v Krani ski Gori, nad Tržičem, na Ravnah na Koroškem • VIKENDE PRODAMO zidanico v Radenceh, v Mokronogu, nad Kr ko in v Slovenskih Konjicah, po čitmško hišo nad Trbovljami, pod Krvavcem, nad Begunjami, v hli žtni Ankarana, nad TrŽičem in v Tuhinjski dolini, več vikendov na Hrvaškem ob morju menjamo za nepremičine v Sloveniji in obrat- CENITEV NEPREMIČNIN /,i ( m »t r t >t>»• 9 prometa z nepremičninami • privatizacije pod|etij • amortizacije poslovnih prostorov • ilnhtve premoženja • denacionalizacije tel non stop (064) 217 994 Kranj, 2. oktobra - Slovenska zbornica obrti in podjetništva iz Kranja je na sejmu v Gradcu podpisala z avstrijsko-slovenskim društvom pogodbo o dolgoročnem sodelovanju, po kateri bosta pomagali predvsem slovenskim zasebnim gospodarstvenikom z informacijami o potrebah industrijskega tržišča in z vzpostavljanjem gospodarskih stikov. Na Bledu pa sta se v torek, 29. septembra, srečala direktorja italijansko slovenske zbornice in Slovenske zbornice obrti in podjetništva iz Kranja. Ob tej priložnosti so se sestali tudi predstavniki italijanskega podjetja Golfinvest iz Milana in blejskega podjetja Turizem-rekreacija, pogovarjali so se o vlaganjih v razvoj golfa. 24. OKTOBRSKI SEJEM KRANJ, 9.-15.10.1992 • POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, DEKORATIVA, AKUSTIKA • AVTOMOBILI • KONFEKCIJA VELIKA RAZSTAVA GOB HRANILNICA 00 LON RAZPISUJE nagradni natečai za prispevke na teme iz varčevanja in hranil-ništva: I. Hranilništvo na Goreniskem po letu 1900 II. Varčevanje v Hranilnici LON d.d,: Tolar na tolar... III Varčevalni slogan za Hranilnico LON Za razpisane tri teme bo Hranilnica LON najboljšim prispevkom podelila trikrat po 5 nagrad: 1. nagrada: 5.777,00 SIT 2. nagrada: 3.777,00 SIT 3. - 5. nagrada. 1.777,00 SIT Ker je v varčevanju pomemben vsak tolar in ker ima Hranilnica LON d.d. na sedežu v Kranju telefonsko številko 223-777, nagrade niso v zaokroženih zneskih! Hranilnica LON vabi k sodelovaniu v natečaiu vse osnovnošolce, srednješolce in študente, ki |ih zanima varčevanje in sodeluje^ v programu varčevanja Hranilnice LON. Prispevki pod točko I in II na| obsegaio največ do tri tipkane strani, pod točko III pa največ 10 predlogov. Avtorji k vsakemu prispevku obvezno vključijo podatke: priimek In ime, naslov, telefon, šola in razred šolanja. Vse prispevke bo pregledala in ocenila strokovna komisi|a, nagradni natečai za na|bol|še prispevke o hranilništvu, varčevanju in Hranilnici LON pa traja do vključno 31. OKTOBRA -SVETOVNEGA DNEVA VARČEVANJA. Prispevke pošljite na naslov: Hranilnica LON, d.d. Koroška 27, Kranj. Rezultati nagradnega natečaia bodo ob|avljeni v Go reniskem glasu novembra 1992 LON - na Ljubezniv Osebni Način opravljen denarni servis. Koliko je vreden tolar menjalnica valuta, nakupni / prodajni tečaj DEM ATS HRD Abanka Kranj (Tržič, Jesenice) 57,35 58,55 8,10 8,26 16/25 Aval Bled 57,80 58,60 8,10 8,30 — COPIA Kranj 57,70 59,00 8,20 8,40 — CREDITANSTALT N. banka Lj. 57,70 58,50 8,20 8,35 , m ! D-D Publikum Kranj 57,90 58,59 8,13 8,29 19/25 EROS (Stari Mayer), Kranj 58,00 58,60 8,25 8,10 20/25 Geoss Medvode 58,10 58,50 8,15 83 21/25 Hranilnica LON, d. d. Kranj 57,69 58,39 8,10 8,25 — HIDA - tržnica Ljubljana 58,15 58,50 8,20 8,29 20/25 Hipotekama banka, Jesenice 57,50 58,50 8,08 83 19/28 INVEST Škofja Loka 58,00 58,65 8,21 834 17/27 LB — Gorenjska banka Kranj 57,20 58,75 7,97 8,35 — Lorema Bled — — — _ — Merkur — Partner Kranj 57,25 58,60 8,13 8^2 18/26 MIKEL Stražišce 58,10 58,50 8,14 8,24 21/23 Otok Bled 57,90 5840 8,11 831 19/25 Poštna banka, d. d. (na poštah) 56,20 58,20 7,80 8,20 — SHP — Slov. pos. in hran. Kranj 57,60 58,50 8,10 8,22 :,-\w''": SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 57,82 58,00 8,21 8,24 18/26 Sloga Kranj 57,70 58,40 8,05 8,24 — Slovenijaturist (Jes., Boh. Bistrica) 57,60 58,40 8,12 8,22 22/25 VVILFAN Kranj 58,10 58,50 8,15 835 — Adria se uveljavlja v Švici (STA) Po tridesetletnem Jatovem monopolu je spomladi letos slovenski letalski prevoznik Adria Airways dobila dovoljenje za redne polete med Ljubljano in Zurichom, kamor izmenično leti s Svvissairom in se je v šestih mesecih dobro uveljavila. Adria je prevzela tudi velik del delavskih poletov med švicarskih glavnim mestom in Skopjem, ki je zelo donosna, saj so Adriina letala julija v Skopje letela več kot stokrat in prepeljala 8.791 potnikov, večinoma sezonskih delavcev. Promet ocenjujejo na večkot 3 milijone švicarskih frankov. Avgusta je bil promet nekoliko manjši, vendar so prepeljali skoraj 6.500 potnikov. Zelo dober je tudi promet na redni liniji Ljubljana-Zurich, ki jo Adria vzdržuje z manjšim, 48-sedežnim dashem. Aprila so prepeljali 629 potnikov, julija pa že 1.489, kar je 75-odstotna zapolnitev zmogljivosti. Zaradi naraščajočega prometa, ki se ob dejav-nejši turistični promociji lahko še poveča, so se v Adrii že odločili, da na tej liniji letijo z večjim letalom DC 9-30. Postopoma se namreč povečuje tudi tovorni promet, ki ga z manjšim dashem ne morejo opraviti. V prvem letu naredili že 11 milijonov strešnikov Dobruška vas - Pretekli teden so v navzočnosti ministra Dušana Še šoka in z blagoslovom nadškofa dr. Alojzija Šuštarja slovesno odprli tovarno strešnikov Bramac. Slovesnost je lani preprečila vojna, je bila pa zato letos še bogatejša, saj jo je krasil tudi delovni uspeh Bramacovih delavcev, milijon več proizvedenih strešnikov, kot je bilo načrtovano za 1. leto delovanja tovarne. Direktor Bramaca v Do bruški vasi Jernej Klemene je ob tej priložnosti povedal, da ima Bramac Internacional 62-odstotni delež, Strešnik iz Škocjana 30-odsto-tni in Kograd iz Dravograda 7-odstotni delež vloženega kapitala. Osnovni kapital je vreden skoraj 62 milijonov šilingov, letos pa načrtujejo 90 milijonov šilingov prometa. Osnova za načrtovani promet so kvalitetni proizvodi po evropskih standardih in s 70-letno tradicijo proizvodnje v 24 državah ter z najpomembnejšim: 30-letno garancijo za Bramacove strešnike. V pozdravnem govoru je minister Dušan Šešok med drugim tudi poudaril, da je Bramac eden izmed pravih primerov investiranja tujcev v mladi slovenski državi in to prav iz sosednje države, kjer so nam v težkih časih osamosvajanja najbolj pomagali. • A. M. VORVVERK PARNAD d.o.o. Podjetje PARNAD d.o.o., zastopstvo za VORVVERK sisteme obvešča vse potrošnike, da lahko naročijo filtrirne vrečke ali kobosan sneg ter dobijo informacije o nakupu sistema VORVVERK vsak delavnik od 8. do 12. ure po telefonu (061) 191-231 int. 382. PARNAD d.o.o. Podjetje za trgovino, zastopanje In kooperacije Trg MDB 14. Ljubljana, tel.: 061/157-321. fax:151-126 MALOPRODAJA: Dunajska 48, LJubljana, tel.: 061/326-685, fax: 061/301-717 PRAVI NASLOV Zfl PRAVO OU€ mcasuol PREJELI SMO Pisma in odmeve bralk in bralcev objavljamo po presoji in izboru uredništva. Pisma naj ne bodo daljša od 60 tipkanih vrstic, daljša pisma bomo morali krajšati. Pisem brez podpisa ne objavljamo. Naš naslov: GORENJSKI GLAS. 64000 KRANJ. Divji privatizaciji v "Eliti" na rob Iz člankov novinarke g. M. Volčjak o divji privatizaciji v Eliti (Gorenjski glas. 11. 8., 14. 8.. 18. 8. 1992) in članka g. Pavšlar-ja v Delu 29. 8. 1992 se zelo jasno izkristalizira sistem "lastninjenja ", kot so si ga bili zamislili vodilni delavci Elite v Kranju, ki pa evidentno nima povezave s pravnostjo in pravičnostjo. Ustrezno temu tudi ukrepajo pristojni organi. Zdi pa se mi, da bi bilo treba navesti nekaj zaključkov, ki se zrcalijo iz cele zadeve. Divja privatizacija je prišla v javnost, ker so privatizerji trčili ob interes razlaščencev, oziroma špekulirali na možnost kratenja njihovih pravic. Izgleda, da javni sistem varstva zakonitosti ne dosega hitrosti divjih privatizerjev, kar priznava tudi dr. Drnovšek v svojem intervjuju (Delo, 5. 9. 1992) z bridkim "nismo mislili". Operacije preoblikovanja podjetja v mešano so bile izvedene tako, da je vodilni delavec za vložek ok. 3000 DEM, ki pa je verjetno zgolj knjigovodske narave, postal lastnik 3 % podjetja, (to je 25 trgovin z opremo, prevozna sredstva, tržno blago itd.) kar bi pomenilo, da je vse to vredno 100.000 DEM ali približno 3 avtomobile znamke GOLF. Glede na realno vrednost podjetja je to stopnja oplemenitenja denarja, ki bi jo zavidal tudi medelinski kartel. Po izjavah vodilnih sodeč, je bil njihov glavni namen zavarovanje delavcev in njihovih delovnih mest, kar pa je glede na to, da je v posesti Elite 25 trgovin in je zahtevkov razlaščencev za 7 trgovskih prostorov blago rečeno nerealno, če o plačah trgovki cev), za katere "skrbijo", sploh ne govorimo. Prav tako ne omenjajo, da jih zakon o denacionalizaciji tudi sam zaščiti v tem smislu z določbami o možnosti obveznega najema. Operacija, s katero je izvedena prva "dokapitalizacija". je kar preveč preprosta, pri drugi pa se moram kar uščipniti pri razbiranju verige finančnih transakcij in se vprašati, kako je to sploh možno. Primerjavo rezultatov podobnih transakcij najdemo tudi v svetovni literaturi, ko vrli Milo Minderbinder (že priimek je zgovoren) v Hellerjevem Kavlju 22 kupuje na Malti jajca po 5 centov in jih na koncu "trženja" z velikim dobičkom proda svojim odjemalcem in sebi po 3 cente in vsi imajo svoj delež in vsi so zadovoljni. (Tiste čudake, ki pač niso, pa pisatelj pokrije z zastorom usmiljenja.) Filip Be rt on cel j Podblica Roke proč od mojega žepa Odmev na pismo, Gorenjski glas, 25. septembra 1992 Spoštovani g. S. Boštjančič, moja prijatelja g. M. Sagadina in g. M. Kleca ste za uvod poeti-ketirali; verjetno ste hoteli ilustrirati, kaj je to etiketiranje, ki jima ga očitate. Cerkveni davek v Nemčiji plačujejo vsi (ali niste nedavno tega nastopali z "Evropa zdaj!"?), saj je Cerkev institucija izrednega kulturnega in vzgojnega pomena. Tudi sam bi bil takoj za to, vendar se bojim, da bi marsikoga v Sloveniji, ki ima privzgojen klerožerski gen, zadela kap. Zato bo boljša rešitev, da se Cerkvi vrne ukradeno. Pravi skupni objekti naj bi bili po vaše prostori KS, športni objekti... Športne objekte uporablja zelo malo ljudi, verjetno kakšna ostarela mam'ca od njih nima nič in še marsikdo, tudi kak delavec ne, ki po zaslugi 45-letne-ga razvoja nima ne časa ne denarja za rekreacijo. Pa vendar niti jaz, niti prijatelja nismo proti izdatkom za šport, dokler so v mejah zmogljivosti družbe. Lastnina športnega objekta je skupna, upravljalec, na primer hišnik, pa je lahko tudi oster in strog. Tudi sakralni objekti so od nas vseh, vstop precej svobodnejši, upravljalci pa so duhovniki, ki so v propadlem socializmu redek zgled skrbnega gospodarja. Pomislite, da so zbirali že obdavčen denar in ob nakupih še enkrat plačali davek! Kje je ta ukradeni denar? Ne bomo ga zahtevali nazaj, saj je vsem jasno, da ste ga zafrčkali. Stavka: "... prostore lahko uporablja le tisti, ki mu lastnik in to v svojem lastnem in izključnem interesu dovoli, saj lastnina deluje zoper vsakogar in zoper vse... " ne razumem, mogoče zato, ker nisem obiskoval ku-mrovške akademije. Torej, g. S. Boštjančič, tudi vaš očitek demagogije ob skupnih objektih se vrača nazaj v vaše naročje. Vsem vašim članom čestitam za zglednega predsednika in vas z vsem dolžnim spoštovanjem lepo pozdravljam! Peter Metlikovič Kranj, 28. septembra l«H2 Pisanje g. Boštjančiča v zvezi s financiranjem objektov skupne rabe v KS je po mojem mnenju poskus zavajanja bralcev, saj se prikazuje, kot da morajo vsi davkoplačevalci zaradi velike vloge Krščanskih demokratov v IS Občine Kranj in v Zboru KS prispevati težke denarje za vzdr- ževanje cerkva v kranjski občini. Temu ni ravno tako, zato bom omenjeno problematiko poskušal osvetliti še z druge strani. Bil sem eden od pobudnikov, da se med objekte skupne rabe v KS zaradi dolgoletne zapostavljenosti in velikih potrebah po sanacijah uvrsti tudi cerkve. Pripravili smo tudi merila, po katerih krajevne skupnosti lahko pridobijo sredstva za investicijsko vzdrževanje objektov skupne rabe, ki so bila v Zboru KS tudi sprejeta. Na podlagi teh meril je bil izveden natečaj in vsaka krajevna skupnost je imela možnost zaprositi za sofinanciranje del na kateremkoli objektu skupne rabe v KS. Bistven pogoj pri natečaju je bila lastna udeležba krajanov, kar je bilo treba dokazati s pisnimi izjavami krajanov oz. z blagajniškimi prejemki. Na zahtevo delegatov SDP (stranka g. Boštjančiča) je bilo odpiranje vlog, ki so prispele na natečaj, javno in so bili navzoči skoraj vsi predstavniki krajevnih skupnosti. Izkazalo se je, da večina krajevnih skupnosti namerava obnavljati cerkve in so za to krajani pripravljeni prispevati znatna sredstva. Na podlagi meril za delitev sredstev smo v komisiji za delovanje KS izdelali vrstni red prosilcev, pred dokončnim predlogom pa smo si vse objekte ogledali tudi na terenu, pregledali dokumentacijo in glede na to opravili nekatere korekture pri višini prispevkov. Tak predlog je bil po obravnavi na IS tudi v Zboru KS skupščine občine soglasno sprejet. Iz navedenega upam. da je razvidno, da so se za tako delitev sredstev proračuna za investicijsko vzdrževanje prostorov skupne rabe v KŠ pravzaprav odločili davkoplačevalci, ki so bili pripravljeni prispevati iz svojih žepov prav za obnovo cerkva. Ob tem moram poudariti, da običajno delež sredstev iz proračuna predstavlja le tretjino potrebnih sredstev. Vse ostalo pa morajo zbrati krajevne skupnosti z zbiranjem prispevkov po hišah, z raznimi prireditvami ipd., kar pa zahteva od posameznikov velike napore. K sreči se velika večina krajanov, tudi nevernih, zaveda pomena cerkve v kraju in je pripravljena tudi v teh časih prispevati v te namene. Strinjam se. da bo treba poiskati druge načine financiranja obnove cerkva, toda najprej bo treba razrešiti problem odvzetega cerk venega premoženja, s katerim je država dolga leta gospodarila, za vzdrževanje cerkva pa ni prispevala ničesar. V tem prehodnem obdobju se mi zdi prav, da se nekaj sredstev v te namene dodeljuje tudi iz občinskega proračuna, saj se vsi zavzemamo tudi za čim lepši izgled naših krajev za turistično zanimivost krajev ipd. Ker je bilo v članku g. Boštjančiča omenjeno, da gre za "težke milijone tolarjev", na/ se povem, da sredstva, ki so bila namenjena popravilu cerkva v občinskem proračunu pretisia vljajo dobrega pol odstotka. S tem denarjem pa se je letos obnavljalo štirinajst cerkva v občini Kranj. Če bi na proračun občine Kranj gledal tako enostransko, kot to dela g. Boštjančič, bi tudi pri kakšni precej večji proračunski postavki lahko vzkliknil: "Roke proč od mojega žepa!" Delegat v Zboru KS SO Kranj Franci Bizjak Ali bo kdaj bolje na Radiu Kranj? Kot kaže ni nihče razumel prispevkov o Radiu Kranj, ki so bili objavljeni v Gorenjskem glasu. Prav tako ni mogel nihče, ki ne pozna razmer na Radiu, razumeti četrtkovega Tednika, saj je bil prispevek narejen zelo »mlačno«. Vse je obviselo v zraku. Le za koga je bil za prispevek narejen? Za gledalce gotovo ne. In zakaj ga je delala bivša sodelavka Radia Kranj? Saj je nemogoče, da bi ga pripravila objektivno, ker sta na radiu dva bloka, ki ju vodita v.d. Bešter in v.d. Tomazin. Težko se je igrati med dvema ognjema in ostati neope-čen. Jaz sem hotela s svojim prispevkom opozoriti na to, da sodelavci z Radia Kranj odhajajo zaradi nevzdržnih delovnih razmer, za katere se (ne) ve, kdo je krivec. O Dušanu Uršiču pa tole. Kolikor ga poznam, ni nikoli niti razmišljal niti govoril o omalovaževanju vašega-dela, temveč si je prizadeval zvišati honorarje za pošteno delo vseh honorarnih sodelavcev. Tudi vaših (Katjuša, Jelena, Tina. Marko). To je delal toliko časa, dokler se ni zaletel v zid, imenovan v.d. Vinko Bešter. V prispevku ste mu za ta trud izrekli čudovito zahvalo. Kar se tiče programa na radiu, vem. da je lahko »prekleto dober«. Saj sem imela srečo, da sem v tistem času delala z vami. Kje je razlog, da se je tako poslabšal? Mogoče v tem, da ni nikogar, ki bi vedel, kakšna je sploh programska zasnova radia? Mogoče pa v tem. da na tem radiu nihče ne ve. kje so meje njegove (njihove) pristojnosti' Ne ve se niti tega, kdo pije - kdo plača. Ljudje odhajajo z Radia ravno iz teh razlogov. Vsaj zase lahko trdim, da sem odšla (prostovoljno) zato, ker sem (no ja) začutila, kam lahko pripeljejo zdrahe, ki so se v tistem času začele dogajati. Verjetno bi se našel še kdo. ki bi mi to potrdil In to vsak. ki se izogiba prepirom in podobnim zadevam. Katjuša Irampuž. Jelena Ju-kič. lina Primožič in Marko Čr-talič so v svojem prispevku h »gonji« zaradi Radia Kranj, to potrdili. Občudujem jih m jim dajem vse priznanje, da še vedno vztrajajo. Vendar je najbolje, kar lahko storijo, to. da še naprej z entuziazmom opravljajo svoje delo. po svojih močeh. Saj njihovo delo v bistvu ni povezano (deloma) z vodstvom Radia, tem več s poslušalci. Ti naj bi bili na prvem mestu. Kaj pa je za to naredil v.d. Vinko Bešter? Namesto da bi se zanimal za program (seveda v svojih pristojnostih), ga zanimajo vse ostale stvari. Predvsem, koliko denarja kdo dobi in tuje napake, na katere preži pred studiom ali doma pred radijskim sprejemnikom, s pripravljeno radioamatersko postajo ali telefonom, da lahko takoj posreduje pri grešniku in mu »zateži« že v naslednji sekundi. Nihče noče nikogar skregati, nihče noče nikomur od »hono-rarcev« (saj služijo kruh redno zaposlenim) nič slabega, vsi vam želimo čimboljši program in čim-boljše delovno vzdušje do konca moratorija o radijskih frekvencah. Kaj bo potem, bomo (boste, bodo) videli... Nataša Fric P.S. Fric se piše s "c" in ne s "tz". Miran, midva sva velika buteljna! Jaz sem še večji, kot ti. Ker sem reagirla na tvojo grajo, čeprav bi mi ti lahko te stvari povedal tudi med štirimi očmi, ne pa v Gorenjcu. Nič nimava od tega, če se prepirava med seboj, posebej zato. ker sta si najini mnenji o v.d. Vinku in morda še o kom na Radiu Kranj kar podobni. Torej, predlagam, da zakopljeva bojne sekire in se dobiva na ko-fetu danes zvečer v Rendez-vous na Primskovem. Vinka in njegove spletkarske pajdaše pa prepustiva njihovi majhnosti. Dušan Uršič Turizem naj razvijajo le domačini Prav gotovo je eden najpomembnejših aktov, ki so jih sprejeli poslanci radovljiške občinske skupščine »program razvoja turizma«. Morda bo del programa res ostal na papirju, je pa pomembno dejstvo, da se je večina poslancev odločila za tak razvoj turizma, ki ga ta program predlaga. »Oče« tega programa je prof. Jože Cvetek iz Bohinja. Bistvo programa pa zahteva, naj turizem razvijajo domačini, naj bo ta turizem mehak, ekološki, družinski turizem, v katerem ne bo »velikih sistemov« in bo tuji kapital, kolikor ga sploh ho pod strogo kontrolo. Ker vem. koliko nasprotovanj je gospod Cvetek doživljal in koliko podtikanj je moral prestati pri uvcljavl/an/u lega programa, sem toliko bolj vesel, da so poslanci (a program sprejeli. Njegovo videnji turizma, gledano iz srednjeevropskega prostora, predstavim na/modernejši koncept razvoja turizma. Boj :a nadzor nad tujim kapitalom je nadaljevanje tisočletnega boja našega naroda za svobodo. Ne zasledimo je samo v Sloveniji, pač pa se boju za ekonomsko svobodo kaže tudi pri drugih srednjeevropskih narodih. V Italiji se skriva v programu Lige Nord, na Južnem Tirolskem v boju za avtonomijo, na Bavarskem v ustanavljanju kmetijskih zadrug, povsod dobiva neko svojo obliko, cilj pa je nadzor nad tujim kapitalom, osnovna zahteva pa. naj domačini odločajo o svojem razvoju. Najbolj napredna in najbolj socialna misel, ki preveva ta program, pa je misel, naj v turizmu namesto enega lastnika nastopa množica majhnih lastnikov, ki se med seboj povezujejo na osnovi skupnih interesov, na osnovi solidarnosti in vzajemnosti, kar malim omogoča obstanek in konkurenčnost. Gospod Cvetek to zamisel že uresničuje v Bohinju, kjer v »Krajevni turistični delniški družbi« zbira domačine, ki se ukvarjajo s turizmom. To je neke vrste zadruga, turistična zadruga, podobna Krekovim zadrugam. Take zadruge, ki bodo združevale domačine so garancija njihove ekonomske svobode, brez te pa ni niti svobode posameznika in ne svobode naroda-ln kot pravi gospod Cvetek: »naši ljudje bodo ostali gospodarji« oni bodo nadzirali kapital, v nasprotnem primeru pa bodo postali le ubogljivi delavci in brezbrižni managerji. Kapital si ne želi kreativnih domačinov, ne ve, kaj je človeška toplina in človeška stiska, ne vidi lepote gozda in valovanja žita v vetru, ne doživlja tihega večera ob jezeru, ne meni s za DOM in domačijo, je pa na obali najlepšega jezera pripravljen zgraditi nebotičnik, čeprav le za nekaj let. da le pri' naša dobiček. Vredno je zato pri' sluhniti zamisli gospoda Cvetka, ter njegove sanje, zamisli in izkušnje prenesti tudi na druga področja. Radovljica. 14. septembra 1992 Dr. Avgust Mencinger Rože naj bodo cele Pisanje raznih člankov v časopisih, človek rad prebira. Kada* pa novinar napiše članek, ki se nanaša na bolj dotičen kraj. kjer človek živi, ga še z večjo pozof no s t jo prebere. S tako pozornostjo smo pre' brali tudi članek z dne 15. StP, tembra 1992 novinarja Andn'lti Zalarja pod naslovom "Peti ra zred v Poljanah" potrjuje Ut& ničnost. Nimamo namena ra" pravljati o samem članku, f" več nas zanima neka) druge*":. Ste bili povabljeni ali ste pr,s.. kot novinar radovednosti. .'<""'' tega problema. Radi bi vas oP0 zorili na naslednje. Resnico v pobirali samo s cvetov Kuj KO sli se malo dlje po stebel/d' j Celo do korenin, članek bi bol/ popoln. Pa drugič tega pozabite, ko pridete v l'oljii"e . • Družina Arn«»U Charles Webb 54 DIPLOMIRftNEC Prevedle kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja "Zgodaj si vstal," je rekel g. Braddock. Na tleh je opazil kovćek ter blazino in je ravno hotel še nekaj reći, ko ga je Benjamin prehitel. "Poročil se bom z F.laine Robinson," je rekel. "Kaj?" "Poročil se bom I F.laine Robinson," je ponovil. Ci. Braddock je za trenutek obstal, nato pa zelo počasi odšel do mize in se sesedel na stol nasproti svojemu sinu. "Misliš resno?" je vprašal. Benjamin je pokimal. nil. "Resno misliš." "Ja." (i. Braddock je počasi iztegnil roko. Benjamin mu jo je stis "Grem povedat mami," je rekel g. Braddock. "Tu poč.ik.ii Vstal je in odhitel iz kuhinje. Benjamin se je odkašljal in spet prekrižal roke. Ga. Braddock je prišla v kuhinjo oblečena v jutrtnjo haljo "Kaj pomeni vse to razburjenje?" je vprašala "Povej mami," je rekel g. Braddock. "Poročil se bom z ilaine Robinson." "Kaj?" Začudeno je pogledala Benjamina, nato pa moža. "Bon in I •'lame." je rekel g Hraddock. "pravi, da se bosta poročila!" Oa, Braddock jc spet strmela v Benjamini in začela zmajevati / glavo. "Oh, Ben!" je v/dihnila. Razftirila je roke. Benjamin je vstal in stopil k njej. Privila ga je k sebi. "Oh, Ben!" je rekla. "Jočem!" G. Braddock je iz žepa izvlekel bel robec in ga podal svoji ženi: "Sedaj ga pa pusti, da pove celo zgodbo." Ga Braddock je vzela robec, da si je obrisala solze, Benjamin pa se je zopet usedel. "Torej," je dejal g. Braddock. Obrnil je stol in ga /ajahal "Sta že določila datum?" "Ne." Ga. Braddock se je usedla in prijela sina za roko. "Sta že povedala Robmsonov ima?" je vprašal g. Braddock "Ne." "Kaj takoj )u pokličemo!" "Ne!" "Bi rad Še malo počakal'" "Oh. Ben!" je vzdihnila ga. Braddock Spet je zajokala.,1* njamifl se je odkašljal. "Mislim, da bi vama moral povedati, J rekel, "da F.laine tega še ne ve." (i.i Braddock si je nehala brisati oči in je počasi odmakni'3 robec, "Cesa še ne ve?" je vprašal g. Braddock. Da se bova poročila." kaj?" . .. "Sele pred eno uro sem se odločil, da se bom poročil l nJ°' (i. Braddock |c s pogledom ošmil /eno, nato pa |c spel 1^,. gledal Benjamina. "No, prav gotovo si se 0 tem pogovoril l H0' Benjamin je odkimal "Ampak si n pisal o tem?" "Ne." "Ji telefoniral?" •"Ne." .vi /a božjo voljo, Ben!" je vzkliknil g Braddock. "fs,Jl naju lako vznemiriš, sedaj pa bi rad povedal, da ic se nisi nit' K.H I"' nubil?r "Natanko tako." (i. Braddock je vstal. Pogledal je kovček na tleh. pomeni tole?" je vprašal in poka/al nani Danes odhajam v Berkeley." "I )a jo zasnubiš?" "Tako je." , • $y "No," te rekel g Braddock, vzel ženi robec in ga P0'1'""1,.,^ za j v žep. "Kol ka/e, je vse Ic napol pečeno Kam pa »C 11 mudi?" "Preselil se bom tja." "Za •talno?" "Ja." MENJALNICA D-D Publikum na Bleivveisovi 16 (točno tam, kjer sprejemamo male oglase za Gorenjski glas) UREJA: VILMA STANOVNIK GLASOVA Prijetno branje Vam želi j^rman CAR MAN IVO ŠKOFJA LOKA SVETI DUH 38 v ALPSKI LIGI JESENIČANI ŠE NAPREJ USPEŠNI NA GOSTOVANJIH Vrhunska predstava naših hokejskih prvakov NA VSEH VRHOVIH V NAŠIH OBLAČILIH Iz našega programa : ; • pohodne hlače (letne) § turno smučarske hlače t hlače za prosti čas "pinki" • veterni jopiči in hlače - porote/ .... Trgovski center Bled Odprto: od 16. - 19. ure, sobota od 10. - 12. ure telefon: 50-697 Konec minulega tedna so hokejisti Acroni Jesenic igral 'gro, v V areseju pa so uspeli iztržiti dve dragoceni točki Milano, V a rese, 4. oktobra - Sredi prejšnjega tedna so jeseniški hokejisti odpotovali na dve gostovanji alpske lige v Italijo. V četrtek j^ecer so se v Milanu pomerili z domačo ekipo slovitega Devils 'ediolanuma Milana. Tekma je bila odigrana vnaprej, kajti konec j^dna Jeseničani nastopajo v Trenčinu v četrtfinalnem turnirju pokala evropskih državnih prvakov. V soboto zvečer so igralci Acroni • e>enie odigrali še deveto kolo v \ areseju. S skupnim izkupičkom, uyetna točkama, pa tudi z igro so Jeseničani prišli domov zadovolj- .'talijanski in slovenski drža-prvaki so v četrtkovem srednju navdušili, gledalci pa so ^'deli vrhunsko predstavo, dvoboj enakovrednih tekme-Cev- Prva tretjina se je končala 5*dločeno 0 : 0, v drugi pa so 0fnačini z igralcem več dose-dva gola. Tudi Jeseničani so 'rneli vrsto lepih priložnosti, v ^*dnji tretjini so bili celo boljši« vendar pa je bil enkrat sam i na dveh gostovanjih v Italiji in se obakrat izkazali z Danes odhajajo na pomembno srečanje v Celovec. Žal pa so zadnje dni začele moštvo pestiti poškodbe, tako da imata pred tekmo v Celovcu največ dela klubski zdravnik, dr. Nebojša Stjanovič in ti/i ote-rapevt Jože Fele. Kljub temu se obeta v Celovcu derbi dolgoletnih tekmecev. V letošnjih izidih sicer vodijo Jeseničani, vendar so bile vse tri tekme na Jesenicah ali na Bledu, izidi pa so bili zelo tesni. • BJ., V.S. kr priča tudi podatek, da sta bila najboljša na igrišču oba vratarja. Tokrat je svojo priložnost izkoristil tudi rezervni vratar Acroni Jesenic Mohor Razin-ger V drugem nastopu v Italiji pa so Jeseničani zasluženo zmagali. Igrali so sicer nekaj slabše kot v Milanu, vendar dovolj dobro, da so domov prinesli dve dragoceni točki. Končni rezultat tekme je bil 6 : 4 (0:0, 3:2, 3:2), Jeseničani pa so se tako obdržali na odličnem šestem mestu v alpski ligi. at uspešen napadalec Udar Rs»hmatulin. Tako je bil končni jezultat 3 : 1 (0:0, 3 : 0, 0:1). Da je bila tekma res zanimiva, RALLY VEPLAS ZA DP Boj za naslov se šele začenja Čniaga Hrvata Popovića pred Lulikom - Dež in obilo smole za gorenjske Posadke. ^e)enje, 3, oktobra - V soboto so se na cestah v okolici Velenja čc-Sff Pomerili slovenski rallvisti, tekmovanje pa je štelo tudi za hr- aško I)p, /„ mednarodni značaj tekmovanja je poskrbela avstrij-!*■ Posadka Brandstatter - Schorghofer, ki pa sta se s subarujem eR»cyjem. peljala bolj za trening. mi Ved Pctdesetimi posadka 1 • ki so se podale na rallv s NADALJUJE SE DRŽAVNO HOKEJSKO PRVENSTVO Danes gorenjski derbi Kranj, Jesenice, Bled - V petek je bilo odigrano drugo kolo dr-' žavnega hokejskega prvenstva. Hokejisti Triglava so gostovali v Ljubljani pri Olimpiji Hertz in izgubili z rezultatom 13:0. Na Bledu je domača ekipa visoko ugnala Slavijo Beton, rezultat pa je bil 16 : 3. Mlada ekipa Acroni Jesenice, ki se je pomerila s Cinkarno, je srečanje izgubila z rezultatom 4 : 9. Že danes pa je na sporedu tretje kolo državnega hokejskega prvenstva. Gorenjski derbi med ekipama Triglava in mlado jeseniškjo ekipo bo v dvorani Podmežaklja ob 18. uri. Bled gostuje pri Olimpiji Hertzu v Ljubljani, jutri pa bo še srečanje med Slavijo in Cinkarno. • (vs) . najstimi hitrostnimi t od k"11 v okolici Velenja, je 1^ °«ljših manjkal le Brane r..„/rn|č. ki je povedal, da za '"'V m bih va - .....ta zainteresirana to- • ,tla Renault, ki mu je pred n cf ' )r za njegov clio 16 V. Si- kratk rnot cer 'ni dobavila povsem nov r 'a njegov clio 16 V Si cetk -e bil° Žc kmalu P« za-nJz ,asno« da »odo Imeli Prednost avtomobili s štirikolesnim pogonom, saj je skovat Polovica rallvja potekala p»> Makadamu, ki ga je popoldne Namočil še dež. V boju za zmago sta imela največ opraviti Lulik in Popo-vic- ki sta se neprestano menjata na prvem in drugem mestu *° je že ka/alo, da bo zmaga 1 "likova, mu je lik pred kon-Cem ponagajala sklopka, tako da je bila Popovičeva lancia na koncu hitrejša Obilo smole so 'rneli tokrat predvsem vo/iuki ^azd. Že po drugem br/mcu Sc Je v Grada zaradi napačno Postavljene table /a časovno Jontrolo zaletel klubski kolega r*očevar s kranjskim sovozni *°m Strikovičem. (nad se je / razbitim avtomobilom in zloffl lJeno zadnjo obeso s težavo trebil do mehanikov, nato pa ookaj uspešno nadaljeval, vendar mu je tik pred zadnjo hitro stno preizkušnjo odpovedal [J*njalnik, tako da je bil /ago !°y« najbolj tragičen pinak ial Vja. Težave je imela tudi Mej s*a debitantska posadka lenu ce dovolj težaven, za kakih 2000 gledalcev ob progi pa zanimiv. Rezultati skupno: 1. Popović -Luka (HR, lancia delta A) 2. Lulik - Mihelčič (SLO, lord si-erra cosvvorth N), 3. Peljhan -Kacin (SLO. golf rallve G60 N), 4. Rihtar - Picelj (SLO, mazda 323 familia 4WI) N), 5. Komcl - Kristančič (SLO, opel kadett A)... Skupina N: L Lulik - Mihelčič, 2. Peljhan - Kacin, 3. Rihtar - Picelj... (enaka razvrstitev za DP) Skupina A: I. Komcl - Kristančič, 2. Francelj - Francelj, 3. Štele - Štele... • M. Gregorič Na bledu zadnje priprave za turnir v golfu Bled, 5. oktobra - Te dni se na Bledu že zbirajo najboljše profesionalke golfa, ki se bodo konec tedna pomerile na zaključnem turnirju evropske turneje. Kot je povedal vodja Golf & countrv cluba Marko Božič, dela na igrišču potekajo po načrtih, upajo pa, da se bo vreme do četrtkovega PRO - AM turnirja izboljšalo. Na tekmovanju, ki bo trajalo od petka do nedelje, pa pričakujejo tudi številne gledalce iz Slovenije in tujine, za katere so ogradili tudi del igrišča. • (vs) Odlično v prvem delu in obilo smole na koncu: Blejska posadka Tomaž .leme - Vilma Repe (mazda 323 familia 4 WD). Foto: M. G. Repe, ki ji je z mazde po uspešno opravljenem prvem delu odletelo prednje desno kolo in sta si zato nabrala sko raj sedem minul zaostanka /a zmagovalcem. Odstopila sta tu di Grum in Črnivec oba z lan-cto, odlično, predvsem pa taktično dobro pa so rallv odpel ja li Peljhan. Komcl in Rihtar. Štele je tokrat nastopil / 0OV0 toyoto celico, Rezec pa / niss.i nom (iTI - R, vendar bosta oba /,i hol|se rezultate morala vložiti v avto se uck,i| dela in sred stev. Rallv je bil kljub nekoliko slabši organizaciji za tekmoval Gorenjci na motokrosih Prejšnjo soboto je bila v organizaciji AMD Kamnik in motoc-lub MIL iz Novega mesta v Dolenjskih Toplicah mednarodna mo-tokros prireditev. Nastopili so tekmovalci iz Slovenije in Italije, od gorenjskih tekmovalcev pa sta se v kat. do KO cem udeležila dirke Aleš Rozman iz Tržiča član TKAM SPORT ROZMAN in Robert Rendulič iz Dupelj v kat. do 125 cem tudi član TKAM A SPORI ROZMAN iz Tržiča. V kat. do 80 cem je zmagal Roman Jelen iz Kamnika, na odlično 2. mesto se je uvrstil Aleš Rozman iz Tržiča, 3. mesto pa je os-vojil Damjan Pavkovič iz Brežic. Po končani dirki so prireditelji pripravili atraktivno tekmo, tekmo v skokih. Tega tekmovanja se je udeležil Aleš Rozman v kat. do 80 cem s skokom 22,20 m osvojil 5. mesto. Zmagal je Ludvik Mežnar iz Novega mesta s skokom 41,80 m. V kat. do 125 cem je zmagal Alojz Portuna AMI) Šentvid pri Stični, 2. mesto je osvojil Dušan Poldini Italija, 3. mesto pa Robert Rendulič iz Dupelj član SPORT TKAMA ROZMAN. Aleš Rozman član .ŠPORT TIAMA ROZMAN Tržič se je udele/d stadionskega motokrosa na Trebeliškem pri Velenju. V kat do HO cem, v kateri je nastopil Rozman, je I. mesto osvojil Jelen AMI) Kamnik, na 2. mesto se je uvrstil Aleš Rozman SPORT TKAM Tržič in na 3. mesto Koršič Nova Gorica. Aleš Rozman je v dveh vožnjah osvojil 2. mesto in v zadnji tretji vož-nj| V mesto Mlademu 11-letnemu Alešu za rezultate iskreno čestitamo • M. Jenkole MLADINSKO DRŽAVNO PRVENSTVO V DRESURNEM JAHANJU Blaž kalan obranil naslov Blaž Kalan je uspel ohraniti naslov državnega prvaka v dresur-nem jahanju med mladinci. S svojim štirinožnim prijateljem \Vhisperjem je uspel preprečljivo zmagati v nalogi L, bil pa je tudi najboljši v nalogi A s konjem Picasom. Njegov uspeh in uspeh kranjskega_konjeniškega kluba je dopolnila njegova sestra Polonca Kalan, ki je bila dvakrat druga, enkrat z VVhisperjem enkrat pa s Conversanom Trom-peto. Kljub izredno slabemu vremenu, saj je ves čas tekmovanja deževalo, je bila organizacija vzorna, pohvalil pa jo je tudi selektor slovenske reprezentance Dušan Mavec, ki je bil tudi predsednik sodniške komisije. Navdušen je bil nad napredkom vseh kranjskih tekmovalcev. Pokale in rozete je najboljšim izročil Peter Orehar, podpredsednik Izvršnega sveta občine Kranj. Rezultati: Naloga A: 1. Blaž Kalan, Picaso (KK Kranj) 457 točk, 2. Polonca Kalan, NVhisper, (KK Kranj) 445 točk, 3. Petra Berce, Santa Anita, (KK Ljubljana) 425 točk. Naloga L: L Blaž Kalan, Whisper, (KK Kranj) 500 točk, 2. Polonca Kalan Conversano Trompeta, 461 točk, 3. Marko Vahen, Štrampf, Ljubljana 441 točk. • I. Golob Dobre uvrstitve savčanov V nedeljo, 4. oktobra, je bilo v Kobaridu tekmovanje za pokal Kobariške republike. Na progi med Kobaridom in Drežnico, dolgi 8 km in z višinsko razliko 450 m, so tekmovali kolesarji iz vseh slovenskih klubov. Savski kolesarji so dosegli solidne uvrstitve. Bertoncelj je med člani zasedel četrto mesto. Pri starejših mladincih sta bila prva na cilju Savčana (L Bajt, 2. Studen). Med mlajšimi mladinci je Savčan Valjavec zasedel 1. mesto, Zupan pa je bil tretji. • V. D. V SREDO FINALE ZA DRŽAVNO PRVENSTVO Kranj, 2. oktobra - Na velodromu v Stražišču pri Kranju seje začelo I. državno kolesarsko prvenstvo na pisti. Dobra udeležba, 70 tekmovalcev iz vseh močnejših slovenskih klubov, je obetala zanimiva tekmovanja na progi v vseh starostnih kategorijah. V petek so bila kvalifikacijska tekmovanja. Že dopoldne je tekmovalec Krke Gorazd Štangl na 4000-metrski zasledovalni progi dosegel nov državni rekord s časom 4:57,03 in tako izboljšal 16 let star rekord Bojana Ropreta. Tekmovanje bi se moralo nadaljevati v soboto, 3. oktobra, pa je zaradi slabega vremena prestavljeno. Polfinalne in finalne preizkušnje bodo v sredo, 7. oktobra. Tekmovanje se bo začelo dopoldne ob 8.30 uri, popoldne pa ob 14. uri. • V. D. Gorsko kolesarjenje za osnovnošolce Gorenja vas, 5. oktobra - To soboto, 10. oktobra, ŠSD Blegoš pod mentorstvom Izidorja Selaka in ob pomoči Alojza Oblaka, organizira občinsko prvenstvo v gorskem kolesarjenju za osnovnošolce. V štirih tekmovalnih kategorijah bodo tekmovali dečki in deklice. Za tekmovanje se je moč prijaviti do petka, 9. oktobra, na OŠ Ivana Tavčarja ali 15 minut pred tekmovanjem, ki se bo začelo ob 10. uri na košarkarskem igrišču pri osnovni šoli v Gorenji vasi. Najboljši bodo prejeli medalje in praktične nagrade. • V. S. GLASOVA StotinkA PRVA SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA NAKLANCIV KOPRU IZTRŽILI TOČKO Koper : Živila Naklo 0 : 0 Nogometaši Živil - Nakla so v osmem kolu prve slovenske nogometne lige gostovali pri ekipi Kopra. Za Živila - Naklo so igrali: Vodan, Jošt, Sirk, Križaj, Ahčin (M. Pavlin), B. Pavlin, Murnik, Vorobjov, Jeraj, Jerina, Marušič (Gra-šič). Nogometaši Živil Nakla so v Kopru gostovali na spolzkem in razmočenem igrišču. Kljub mnogim priložnostim jim ni uspelo dati gola, še najbližje temu so bili dvakrat v drugem polčasu, vendar sta Vorobjov in Jerina streljala mimo gola. Tako so Naklanci na ligaški lestvici z desetimi točkami na petem mestu. • (vs) DRUGA SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Triglavani ostajajo na vrhu Kranj, 4. oktobra - V nedeljo so nogometaši Jelena Triglava v sedmem kolu druge slovenske nogometne lige gostili moštvo Dravograda in zmagali z rezultatom 2 : 1. Kranjčani so imeli precej težav pred srečanjem. Igrali so brez standardnih Škodlarja in Atlije, ki imata po dva rumena kartona ter Razborška in Brkiča, ki sta huje poškodovana. Igrišče je že pred srečanjem dodobra namočil dež, tako da so igralci obeh moštev le s težavo obvladovali žogo, kar pa so nadomestili z veliko borbenostjo. Po tekmi so dejali: Rajko Kondič: "Bila je zelo težka tekma, izkoristili smo dve priložnosti, imeli smo jih še veliko več in smo zasluženo zmagali. V Trbovljah nas čaka odločilna tekma, pričakujem pa zmago." Drago Kočevar: "Teren je bil zelo težaven za igro, ustvarili smo si nekaj zrelih priložnosti, od katerih smo izkoristili samo dve, zato smo imeli na koncu nekaj težav, da smo obdržali dve točki. Proti Rudarju pričakujem zmago." • I. Golob PRVA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA Mladi triglavani remizirali Koper - V nedeljo so mladinci Jelena Triglava gostovali v Kopru in igrali neodločeno 2 : 2. Domačini so bili na razmočenem igrišču v prvem delu boljši nasprotnik in so v 15. minuti tudi povedli. Kranjčani so v drugem polčasu zaigrali napadalneje in v 55. minuti preko Durakoviča izenačili. Tudi po izenačujočem golu niso popustili, njihova napadalnost pa jih je stala zadetka v lastni mreži v 67. minuti. Mladi Triglavani se niso pustili zmesti in so v 75. minuti še enkrat izenačili, v zadnji minuti pa imeli stoodstotno priložnost za zadetek in zmago, vendar se Bajrovič, ki je prišel sam pred vratarja, ni najbolje znašel. Igrali so: Beton, Prača, Durakovič, Kos (Grubič). Flajnik, Ha-lilagič. Gogič, Golob, Bajrovič, Buvač (Maržič), Tiganj. • I. Golob TRETJA SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Zarica še brez točke v gosteh Litija, 3. oktobra - V soboto je kranjska Zarica v sedmem kolu tretje nogometne lige Zahod gostovala v Litiji pri moštvu Litije in izgubila z rezultatom 3:1. Kranjčani so bili pred srečanjem trdno odločeni, da bodo prekinili niz porazov na gostovanjih. Začeli so napadalno, imeli pobudo v igri in precej zrelih priložnosti za zadetek. Najlepše so zamudili Kotnik, Suhadolnik, ki sta se znašla sama pred domačim vratarjem, in pa Thaler. Nezbranost kranjskih napadalcev so izkoristili domačini, ki so iz navidez nenevarne akcije v 40. minuti povedli. Do odmora se rezultat ni spremenil. V drugem delu je moštvo Zarice spet pritisnilo in v 55. minuti uspelo izenačiti. Domači branilec je v svojem kazenskem prostoru nepravilno oviral Lebarja, iz enajstih metrov pa je bil zanesljiv Rešek. V nadaljevanju so Kranjčani kot že tolikokrat doslej po danem zadetku popustili in dovolili domačinom, da so se zbrali in vzeli pobudo v svoje roke. V zadnjih 30. minutah so igralci Zarice prejeli še dva zadetka in tako nadaljujejo s črno serijo na gostovanjih, kjer niso osvojili še niti točke • i. Golob Jelovica lth zmagala Kozina - 1 oška Jelovica LTH je gostovala v Kozini pri Jadranu in zmagala z rezultatom I : 0. Moštvi sta srečanje odigrali v skoraj nemogočih razmerah. Pihal je močan veter, ki je v prvem delu pomagal domačim igralcem, ki so vseskozi ogrožali vrata Ločanov. Poleg vratarja Oblaka se je v loških vrstah izkazal branilec Stanovnik, ki je precej pripomogel k temu, da se je njegovo moštvo ubranilo napadov domačinov. Veter je pomagal igralcem LTH, ki so pritisnili na gol domačinov. Vrstili so napad /a napadom v eni izmed takih akcij v 83. minuti pa je Epih uspel zadeti vrata domačinov in tako prinesti obe točki v Skofjo Loko. • I- Golob Finali boljši od creine dolnov Kranj, 4. oktobra - V soboto so nogometaši Creine Dolnov doma gostili vodilno ekipo Finali in izgubili z rezultatom 0 . 5 (0 : 3). D Sicer pa se na Primskovem pripravljajo na proslavo 20-letnice kluba, ki bo danes teden, v torek, 13. oktobra. Na otvoritvenem srečanju bo nastopila mladinska reprezentanca Slovenije, v kateri igrata tudi Boris Verbič in David Božič iz Creine. Pokrovitelj 20- letnice so Gorenjski glas, Merkur in Živila, ob njih pa velja dodati tudi pomoč Cestnega podjetja Kranj, Dolnova, Komunale, Planike, lbi-ja, Videoteke Eva, Mladinskega centra in drugih, ki so pomagali, da so lahko prenovili garderobe, zgradili novo igrišče in prenovili ves objekt. Tako bo prihodnji torek velik dan za klub, ki po delu z mladimi sodi med vodilne na Gorenjskem in boljše v Sloveniji. • Gorenjska nogometna liga V članski gorenjski nogometni ligi so bili v soboto doseženi naslednji i/hIi Jesenice - Trboje 1:1, Visoko - Polet 0 : I, Alpina - Tržič 3 : 2, Bled - Britof 2 I, Bitne - Sava 0:1, Hrast je - Lesce I : 2. • (rg) Vabilo v Budimpešto KK TRIGLAV Kranj skupaj s svojim sponzorjem MFGGI TOURSOM iz Škofje Loke vabi na ogled tekme SBA lige v Budimpešto. Odhod avtobusa bo v petek, 9. oktobra 1992, ob 14. uri iz Kranja MFGGI TOLJRS organizira še spanje v glavnem mestu Madžarske ter ogled tekme, ki bo v soboto, 10. oktobra 1992, ter nato povratek domov. Cena prevoza, spanje in ogled tekme znaša 90 DEM v tolarski protivrednosti Vse informacije in prijave sprejema MEGGl TOURS po tel.: 064/620-229 ali 064/631-476. • J. Marinček KONČALA SO SE LETOŠNJA TEKMOVANJA V BALINARSKIH LIGAH V SUPERLIGI TRATA SOLIDNO, RADOVLJICA IZPADLA Z zadnjim kolom so se minulo nedeljo končala letošnja tekmovanja v balinarskih ligah. V super ligi je prvak ekipa Brda, v 1. ligi je bil najuspešnejši Jadran, v drugi ligi vzhod pa gorenjski predstavnik, tržiški 5. avgust. Kranj, 4. oktobra - Vse od konca maja so potekala tekmovanja v najmočnejših slovenskih balinarskih ligah. V super ligi so igrale ekipe SGP Gorice, Skale, Brda, Polja, Balinčka, Sloge, Hrasta, Soviča, Trate in Radovljice. Žal se obema gorenjskima predstavnikoma ni uspelo obdržati v družbi najboljših, saj so Radovljičani prepozno prišli v formo in z vsega štirimi osvojenimi točkami izpadli iz super lige. V predzadnjem sobotnem kolu super lige je ekipa Trate doma gostila Polje in izgubi z rezultatom 5 : 12, Radovljičani pa so izgubili na gostovanju v Ljubljani pri Balinčku z rezultatom 13 : 4. V zadnjem, XVili, kolu je ekipa Trate na gostovanju premagala Slogo z izidom 6:11, Radovljičani pa so doma izgubili z Brdom 7 : 10. Prvak v super ligi je postala ekipa Brda iz Ljubljane, ki je bila za dve točki boljša od favorizirane ekipe Balinčka, vendar pa so prav medsebojni obračuni med Brdom in Balič-kom, ki jih je dobila ekipa Brda odločili o prvaku. Gorenjska predstavnika Trata in Radovljica sta igrala po pričakovanjih, le da ekipi Radovljice v prvem delu lige ni šlo in je šele ob koncu tekmovanja prišla v boljšo formo, kar pa ni zadoščalo za obstanek v ligi. Poleg Radovljice super ligo letos zapušča še ekipa Hrasta, iz prve v super ligo pa sta se uvrstili ekipi Jadrana iz Izole in Planinca (Termotehna) iz Ilirske Bistrice. Ti dve ekipi sta bili najboljši v 1. ligi, kjer sta gorenjsko zastopali ekipi Primskovo in Huje. Potem ko je Primskovo v zadnjem nedeljskem kolu izgubilo z Jadranom 6:11, Huje pa so premagale Iskro CEO 9 : 8, je na koncu ekipa Primskovega na lestvici četrta, ekipa Huj pa sedma. Iz prve lige sta izpadli ekipi Slavije in Iskre CEO. Končalo se je tudi tekmovanje v II. ligi - vzhod. V zadnjem kolu so gorenjski predstavniki igrali: Budničar - 5. avgust 5:12, Zarja - Center 9 : 8, Trebeliško - Lesce 17 : 0 (Leščanov ni bilo na tekmo), T NOGOMET Brez denarja in opreme Tržič, 25. septembra - Donedavna v garderobi Nogometnega kluba Tržič sploh ni bilo vode in so se igralci umivali v bližnji Bistrici. Igrišče je izredno slabo in je Nogometna zveza že zagrozila, da ga bo zaprla. Člansko moštvo ima samo en dober komplet dresov. Za njihovo pranje prispeva vsak igralec po 200 tolarjev mesečno. Ligo so začeli s tremi žogami, sedaj so jih končno dobili še nekaj. Izdatnejše podpore za nogomet, ki je bil nekdaj vodilni tržiški spori, ni. Izjema je Športna zveza. Tako je na dan občnega zbora kluba (za predsendika je bil izvoljen Žare Lapajna) pripovedoval novi trener tržaških nogometašev Roman /aplotnik, ki ima kot igralec precej izkušenj (šest sezon je igral za Živila Naklo), rezultati Tržiča pa kažejo, da je tudi uspešen trener. Nogometaši so prosili za pomoč 32 naslovov, vendar se je denarno odzval le Trio, SGP in Tokos pa sta pripravljena pomagati z materialom pri obnovi igrišča. Od drugih ni bilo glasu. Da so vsaj deloma napolnili prazno klubsko blagajno, so nogometaši na igrišču uredili parkirišče in pobirali parkirnino. Kljub temu Tržičanom ambicij ne manjka. Hočejo zmagati v gorenjski ligi, kjer sedaj vodijo, in priti v III. ligo. • J. Košnjek SBA LIGA Triglav : smelt olimpija 8i 113 /37 :52/ Kranj, športna dvorana na Planini, gledalcev 500, sodnika Kamnikar in Lindiš iz Ljubljane, delegat Camplin iz Murske Sobote. Prvi dvoboj slovenskih predstavnikov v SBA ligi je navdušil številne gledalce. Trener Zmago Sagadin je /ačel tekmo s peterko Zaletel, Daneu, Langston, Kraljevič in Corenc, ki se ji je domača ekipa še kar dobro upirala. V II. minuti srečanja so Ljubljančani menjali, v igro so stopili Kotnik, Hauptman in Horvat in razlika je bila takoj 14 točk /15 : 29/. V nadaljevanju je bila razlika že 20 točk Nato se je pokazala prava neizkušenost domačinov in izkušenost gostov, ki so s hitrimi protinapadi polnili koš domačinov Pri domačih so igrali dobro nda di, predvsem pa Aleš Prevodnik, ki se je spuščal v dvoboje s skoraj vsemi nasprotniki. • J. Marinček ODEJA MARMOR : APIS 62:72 (32:36) Škofja Loka - Športna dvorana Poden, gledalcev 200, sodnika: (ieltar (Radovljica) in Premrl (Kranj). Odeja Marmor: Kržišnik 21(0:2), Maček 26(6:10), Bizjak 5(2:2). An-tič 10 (2:4). Kot kaže je prvi evropski uspeh med tednom Ločankam vzel preveč moči za pomembno srečanje Ob tem so domačinke še naprej brez Baligačeve, ki je poškodovana. Kljub vsemu so se / izvrstno igro Mačkove in Kržišnikove kar dobro upirale. Pri domačih se je predvsem poznal slab skok pod obema košema. Gostje, točneje Malacko-va, pa so odlično zaustavile Antieevo, ki se ni razigrala. • Dare Ru-par Kranj : kozmetika afrodita 60:62 /29 s 27/ Kranj, 3. oktobra, športna dvorana na Planini, gledalcev 250, sodnika Cerne in Povše iz Ljubljane, delegat Tomažič iz Brestanice. Srečanje so domačinke začele odlično in sko/i ves pfvl polčai vodile. V napadu in obrabi so igrale disciplinirano, najholjši v tem delu pa sta bili Jasna Alič in (ioranka Žnidar. Drugi del so dom.h m ke začele enako kot prvega in popustile v 31. minuti, koje bil re/ul tat izenačen /42 : 42/. Trideset sekund pred koncem je naiboljša igralka domačink Jasna Alič izgubila žogo \ napadli, kar so got je i/ koristile in povedle za dve točki • J. Marinček Kokra lipje : savinjska polzela 52:77 Domačini, ki so imeli prejšnji dan poslovim dan od samskega stanu soigralci Remica, so bili enakopravni partner razigranim S.i vinjčanom le do osem minute srečanja. V trinajsti minuti so se gostje odcepili na enajst točk (9 : 20) in vsi obiskovalci v dvorani so vedeli, da gre zmaga v Polzelo Po odmoru, ko so gostje vodili s 14 točkami, je domača ekipa zaigrala odlično, se v 23. minuti približala na razliko šestih točk (33 : 39), vendar so ji pošle moči. kar so gostje s trdo obrambo in s točnimi meti nu koš izkoristili in visok poraz jc bil neizbežen Za nameček i. pa so domačini bdi slabi še pri uvajanju piostih metov • J. Marinček Ekipa balinarjev Trate je v super ligi s 16 točkami zasedla sedmo mesto in bo v prihodnji sezoni edini predstavnik gorenjskih balinarjev v najvišji ligi. Za Trato so igrali: Uroš Vehar, Hasan Čauševič. Bojan Berčič, Bojan Buden, Jože Margole, Brane Klemenčič, Jure Štancar, Roman Bence, Danilo Bence in Peter Zejak. Na slik': ekipa na predzadnji domači tekmi na balinišču na Trati. Sponzor ekipe je Starman d.o.o. Foto: D.Gazvoda Rogovila - Partizan lo : 7, Bi- go, v kateri bomo tako v pri; strica - Virtus 10 : 7 in Ilirija - hodnjem letu imeli Gorenje« Loka 1000 8 : 9. Prosta je bila štiri moštva: Radovljico, Prim-ekipa Čirč. V II. ligi - vzhod so skovo. Huje in 5. avgust. Iz M prvaki postali balinarji 5. avgu- lige - vzhod pa sta izpadli ekip' sta, ki so se tako uvrstili v L H- Lesc in Čirč. • V. Stanovnik ROKOMET II. DRŽAVNA ROKOMETNA LIGA Preddvor infotrade : šešir 19:20 (9:9) Kranj, Športna dvorana na Planini, gledalcev 200, sodnika TroM in Andoljšek (oba Sodražica). PREDDVOR INFOTRADE: Martinčič. Gregorc 2, Markič. j** ka, Žibert 1, Zorman 3, Arnež 3, Meglic 1, Tomažič 3, Lombar 4, ?et' ko 2, Zadnikar. ŠEŠIR: Pelernel A., Pokorn 2. Berce 3, Mrak I. Dolinar I. Baji 4, Platovšek, Sokolov 3. Peternel F. 6. Kalan B., Kalan U., Keše. . V gorenjskem derbiju druge državne rokometne lige v Kranj11 sta ekipi prikazali moško, borbeno igro in na trenutke tudi nervOZ89 V enakovrednem srečanju je zmagalo srečnejše moštvo, rukometaš Preddvora Infotrade pa so s prikazano igro dokazali, da sodijo v sam prvenstveni drugoligaški vrh. Pokrovitelj srečanja Preddvor Infotrade : Šešir sta bila Cafe Mf Preddvor in Diskoteka Primadona Prebija. • J. Kuhar Rokometni ligaški izidi V II. državni ligi za ženske so gorenjske ekipe dosegle naslednje rez"' tate: Burja Rokava - Sava Kranj 18 Z 22, Krim - Škofja Loka 18 \ l4, Piran - Kranj 14 : 10 V III. državni ligi /a moške so hdi doseženi fr ZUltati: Šešir - Sava Kranj 31 : 23, Loške Smojke - Preddvor Skala ~-26, Radovljica Špecerija Bled - Preddvor mfo. II. 22 : 19, Besnih ' Zabnica 15:12, Peko - Herbalife Storžič 16 : 19. V skupini kadeti flffl annica n : \z, feko - Hematite SlOrziC lt> : iv. v skupini kaaen ter SO Gorenjci dosegli naslednje rezultate: Šešir - Loške Smojke -15, Radovljica Špecerija Bled : Sava 26 5, Bcsnica Preddvor i"'1., t rade I : IX. V skupini starejše deklice - center so bili doseženi đjjfa Polje - Kranj 8 18, Planina Kranj - Sava 14 : 12, Olimpija &k°W Loka (preloženo) • M. Dolanc Kranjčanke začele z zmago V soboto se je začelo državno prvenstvo v drugih in treU ih km','' odbojkarskih ligah. Edini gorenjski predstavnik v 11. DOL ska ekipa kranjskega ALPIN TRIGLAVA je v zelo napeti teW"j| Kopru premagala ekipo Cimos 2 z rezultatom 2 : 3 (- 13, 13» * ^ 13, - II). Kranjčanke so tekmo začele s precej treme, saj je hl j njihov prvi nastop v višji ligi. K dramatičnosti tekme jc Preijd pripomogel tudi glavni sodnik, ki je večkrat očitno sodil V domačih. Medtem ko so mlade Koprčanke vso tekmo IfjLg predvsem v polju, so zelo borbene igralke Triglava šele v Pc nizu pokazale vse svoje /nanje in rutinirano zmagale. . /fl, Rezultati III. DOL moški - zahod: Inglav : Bled ml 3 : J II, 10, 0), Mokronog : Portorož 3 : 0 (5, 0, 8). Termo LubJ .\ Bohinj 3 : 0 (4, 7, 7), PAN Kovinar Kočevje : P. Prvačina i . (-7, 4, 3, -7, 15) in Olimpija 3 : Plamen 0 : 3 (b.b). ,\% Rezultati III DOL ženske - zahod: Bohinj Bled 113: 10, 13), Šenčur : Plamen 3 : 2(13, II, -9, 9, 6), LIK Tilia 2 „. kan 0 : \ (8, -2, 8), tekma Jesneice : Piran ni bila odigrana z di odsotnosti sodnika • M. Branko PO TREH LETIH TUDI MOŠKA EKIPA K Škofja Loka, 4. oktobra - Košarkarska tekmovanja v Sloveniji !*» ^ /ačela, ob koncu tedna pa bodo startali tudi v tretjih ligah P" '"^„pi1' nih letih s škofjeloško moško košarko bodo v prvenstvu letos Bi" tudi člani KK Odeja Marmor ek m i iitii i nn i 'ui|.i iTiaiiiiui. ^ /,i začetek bodo igrali \ svoji skupim, v kalen bo še sedem ^H|r i|>, naipomembnejše |>.i se bo iivistni se na prvi dve mesti. ^ffP 1.1 s i.i/uM.ivanje in v nadaljnic lekinovanie v tretjeligalki k"11 ei < »bencin |>,i /.i vstop v drugo ligo \ se/oni 1993 iO^S i antje so i treningi tacali Jc ob koncu iuiiia Pod kov -r i1 ' V,J' raj desetletni odslolnosti \iml tudi irenci l.mc/ Nastran, kl £g fN ekipo, Želiš vseh jc uvrstitev v Finalno skupino tretjeligaiaj tft&t do Odeje Marmoi bodo * prihodnji sezoni nastopih Franci apf Franci Biček, Franci Medved, ki jc pnšel i/ Medvod, prav 'aK! jvl*' Jeseničnik, Mare Megušar, Iris Dumenčič, Jože Zakotnik. KV,j,,k*r lovčič, Igor Staniša. Aleš Dolenc, Gregor lloslnik in Greg«' ^r Košarkarji treniralo trikrat tedensko v dvorani na Podnu, 'i^v'^ tudi igrali svoje tekme I ki|>,i |<- sestav l|ena i/ izkušenih igr'' r|(v. kadetov, s,i| v škofji Loki rasle nadarjen rod mladih košar* ^flJ f prvem srečanju bodo Ločani v soboto doma gostili Gorenj Dare Rupar fi GLASOVA StotinkA ŽENSKI ROKOMETV ŠKOFJI LOKI SE SPET POSTAVLJA NA NOGE Igralke in starši so se odločili za Potem ko so škofjeloške rokometašice z imenom Alples precej sezon uspešno nastopale v ligaških tekmovanjih, je lani po končani sezoni kazalo, da bo ženskega rokometa v mestu pod Lubnikom konec - Zagnanost igralk, ki jim bodo finančno •n organizacijsko pomagali starši, strokovno pa škofjeloška Športna zveza s trenerjem Marjanom Kalamarjero, pa je preprečila, da bi ženski rokomet doletela uspoda nekaterih drugih športov, ki brez denarja in zagnanosti ne zmorejo vec naprej. Škofja Loka, 2. oktobra - V II. državni rokometni ligi za ženske v vhodni skupini igrajo tudi tri gorenjske ekipe: Kranj, Sava Kranj in Škofja Loka. Skofjeločanke, ki so še lani nastopale pod imenom Alples, so v letošnji sezoni izgubile sponzorja, vendar so se dekleta odločila, da ne zapustijo ligaških tekmovanj. Kljub temu da je šest 'gralk ali prenehalo z nastopanjem ali odšlo v druge ekipe, jih tri-"ajst redno vadi in si želijo priti v družbo najmočnejših. Kot kaže Pa bodo dekleta vendarle dobila tudi novega sponzorja. "Po zaključeni lanski sezoni Je kazalo, da bomo v škofjeloški občini ostali brez ženske rokometne ekipe. Vzroki segajo 2e nekaj let nazaj, ko je začelo čepeti pri organizaciji, Alples kot pokrovitelj je prenehal da-Jat* kakršnokoli podporo. Veči-na igralk je bila iz Škofje Loke, !!ekAJ jih je bilo še iz Selške do-"ne. Poleg tega lanska sezona ni bila uspešna. Kljub temu da s° članice v II. ligi - zahod osvojile tretje mesto, pa tega ne J^oremo šteti za uspeh. Na pobudo občinske Športne zveze n rokometašev Šeširja, ki so "am stali ob strani, smo začeli azmišljati o novi organizirano-'• Zlasti se nam je to zdelo POrnembno, ker so na Osnovni Toh Ivana Groharja zadnja leta (esno delali z mladimi rokome-»tcami, spodbuda za delo pa o prav gotovo nastopi na tek-ca?iVanjih- Najprej smo pokli Na osnovni šoli Ivan Grohar je letos ponovno veliko zanimanje za rokomet tudi med dekleti, ki nastopajo v ligi starejših deklic - center. To tekmovanje jim je tudi velika spodbuda na treningih, članska ekipa pa si ravno iz vrst teh mladih rokometašic obeta največ svojih bodočih igralk. in jin?* po8°vor rokometašice teLJ1" Povprašali, ali še želijo ^rnovati. Nato smo poklicali starše in še njih povprašali. ali želijo, da njihova dekleta tekmujejo in če so pripravljeni za to tudi plačevati. Oboji so rekli, da želijo tekmovanj, da so pripravljeni prispevati tudi del denarja. Zato smo sklenili, da na novo organiziramo ženski rokometni klub Škofja Loka," pravi dolgoletni vodja škofjeloških rokometašic Tone Kemperle. Dekleta so že poleti začela s treningi, pri tem pa jim je pomagala škofjeloška Športna zveza, saj je Marjan Kalamar ob delu pri Športni zvezi prev- Škofjeloške rokometašice so s prikazano igro v prvih kolih resne kandidatke za vrh lige. Za Škofjo Loko igrajo: Pegi Berce, Tanja Cerovski, Vanja Dolinar, Petra Jugovic, Nataša Kalan, Suzana Kotar, Nataša Oman, Špela Peternelj, Anja Podrekar, Andreja Bogataj, Tadeja Trojar, Branka Krmelj in Mojca Dolinar. zel tudi treninge rokometašic. Od lanske ekipe je šest deklet zapustilo klub, vendar so se v ekipo takoj vključile tri bivše tekmovalke: Tadeja Trojar, Branka Krmelj in Mojca Dolinar.K Tako je v ekipi nastalo novo vzdušje, ki mu je botrovalo tudi novo vodstvo kluba na čelu s starši tekmovalk. Da so letošnja tekmovanja sploh lahko začeli, so najprej pobrali članarino. Dobili so tudi nekaj sponzorjev, ki so jim po- magali prebroditi začetne zadrege: Ivo Čarman je dekletom brezplačno sešil drese in hlačke, drese je plačal Lado Kržišnik, Minimarket Dorfarje. Kot je povedal Mišo Cerovski, pa prav te dni v klubu pripravljajo pogodbo za sponzorstvo s podjetjem LOKASTAR. Ob njihovi pomoči bodo dekleta laže prebrodila stroške skozi sezono, ekipa pa si bo nadela tudi novo ime - Lokastar. • V. Stanovnik Dež SMUČARSKI SKOKI EVEN VIKEND ZA SKAKALCE He ^"Ijane, 3. oktobra - SSK Alpina Ziri je bila organizator moštve-Oa 3 ^rzavnega prvenstva za dečke do 11 let. Nastopili so v Poljanah pr ^2-rneirski skakalnici, nastopilo je 14 ekip i/ š> klubov. Zmagala je L* ekipa Triglav Telinga iz Kranja v postavi Anže Brankovič, Ga-toft av'()v'č. Marko Šimic in Primož Zupan Lrh, /brali pa so 508.0 *• Drugi so bdi domačini SSK Alpina Ziri 484.1 točk. tretji pa Ve- e"jča n> s 483.3 točke 1 jubljs nasi -•»-•'■Jana, 3. oktobra - SSK Ilirija je organiziralo tekmovanje za ic »a državnega prvaka v kategoriji mladincev do 16 let. V Mostccu InAjJurilo 72 tekmovalcev i/ 10 klubov, ki so se pomerili na 65-me-54.' čakalnici Državni prvak jc postal Tomaž Murko 208.5 tožke ••iublr\65 m< Pred klubsk im kolenom Robijem Kopušarjcm (oba 4 -07,0 točk, 3. Jure Radelj (Ilirija) 200.0 točk 62.5 in 63.0 m. (>.a*a G rosa r ( Iržič) 18'). s ločke ('-Ml in hO.5 m. 5. Robert Janežič n«*v feiing) vens^*'enje, 4. oktobra - SSK Velenje je bilo prireditelj držav nega pr- Davor žmdar prvi Kranj, septembra - Na teniških igriščih je ves zadnji konec tedna V septembru potekalo tekmovanje rekreativcev Kranja v tenisu. Prijavilo se je petnajst tekmovalcev in ena tekmovalka (Ksenija Ponikvar). ki je nato nastopala v konkurenci med moškimi in v prvem kolu pripravila prijetno presenečenje, ko je premagala Marjana Ma-nnška - Manča z 2 : 1 /2 : 6. 7 : 6. 6 : 1/. Finale tekmovanja je bilo podobno dosedaj odigranim turnirjem, saj sta se v finalu srečala Znidar in Jezeršek. RhZLLTATI: I. kolo: Znidar : Aleš 2 : 0. Ponikvar : Marinšck 2 I. An/elc : Pire 2 : 0. Balderman : Andrejašič 2 : 0. Kavčič : Škofic 1 2 1 rlič : Gorenc 0 : 2. Ocepek : Jeraša 1 : 2. Kurent : Jezeršek 0:2: 2. kolo Znidar : Ponikvar 2 : 0. An/elc : Andrejašič 0 : 2. Škofic : Gorenc 2 : 0, Jeraša : Jezeršek 0 : 2; 3. kolo: Znidar : Andrjašič 2 : 0. Škofic : Je/eršek 0:2: finale: Znidar : Jezeršek 2 : 0. REPASAZ: 1. kolo: Frlič : Balderman 9 : 4. Aleš : Pangrič 7 : 9. Lrlić : Pire 9 : 4. Ferenčak : Ošabnik 1 : 9. Kurent : Ocepek 10 : 8: 3. kolo Pangrič : Frlič 9 : 3. Ošabnik : Ocepek 5 : 9; finale: Ocepek : Pangrič 9 : 8. • Jože Marinček Iq 1,,'Vi' /a mladinc« do 18 let. Največ uspeha so imeli Kranjčani, saj Hieni ,lK"c' trojico d\,i tekmovalca. V deževnem in vetrovnem vre- kajJScf n;,s,oml° 55 tekmovalcev, k, so skakal, na 80-melrski ska- OBČINSKI PRVAK JE KERŠIČ rr, sK^/ul»; Gregor Tržen. 13. JJn Koželj (oba Iriglai I *«CW?^ 4" <>lt,0bra - SK MM |C Organiziral prvenstvo Gorenjske TiipMip HVOIIT ni«i na- • 12 in Wt v m"^'u'm deževja jc na }8 metrski skakal- IW"1U UVWJ,V' ^'luh'|M. '^7 tekmovalcev i/ ["rtiča Kiania. Žirovnice in Zirov. Vorin Ci u H' malo padcev v kategoriji do I) let ja bil pn . i>.i horic r antnnik ( Mpma Ziri) 203 9 tocfce, 15.5 m 37 m. 2. Luk.. Mo !Hi'..h to/i8Ja,\ re.,in#) l92-6 '"tkc u J m 35 m- 3 Žigtai i ic (Trtic) Tržič - Občinskega prvenstva v tenisu v absolutni članski kategoriji, ki so ga na terenih v Križah pripravili člani Teniškega kluba Tržič, se je udeležilo 52 igralcev. Naslov občinskega prvaka je osvojil Matej Keršič. ki je v finalu premagal Jelka Grosa s 6 : 2 in 6 : 2, v boju za tretje mesto pa je bil Brane Dolčil uspešnejši od Milana Nadižarja. • .1. Kikel *c<3.iS \ - 1,1 m, 4 S.iso Hodlai llnglav leling) 182.4 tOČ- Prim !» is m 5 M»rtin Rom.h (Trtic) 182.2 točke 11 in J3.5 m. r"'eiini i ,vec (1 "uKn reling) 179.1 točke 13,5 in J3.5 m Pri 7**2 m *in i* omagal i uka Mohorič(Trighrv reling) 192.6te* S) |7,,""> Romih (Tržič) 182.2 točke, v Uroi Peterka (Trigtai fa- lte rod 6. vu6 4' *raveai 175.5 točke. 5 Boštjan Sire (oba MM)171 to6 () «-men Jakopin < I nglav Teling) 170.4 točke h,,,'/"" Prvenitvo za najmlajše, za dečke do 9 lei je odpadlo za< ^močnega dežja • Jaaea Bešter |j . ^bi-nj,. x Poca« Kl <>B PRAZNIKU ['"/.idevn. eiarti Skakalne lekcije sk rržM so pripravi s K.iA- Pristava Sebe nje in Se pionirje dti 14 let Skakali so na S^tekilr kraJevn«ga praznika KS Krite Prittava SeberljelnSe (Tvrtki °lV •muc°rikih skok.h u pionirje do 14 let Skakali so na lin \ P"k"" s PlMtiko. Zmagal pa te Primo/ Peterka ^f'gta\ relin \ ' ,lok"" s Plaitiko. Zmagal pa je Primož Peterka k;,>m Verdnih'- pu'11 k,ub,kim kolegom Retertei Jaseficani ter lz- ^■»Br/n „ ,Vu2mai K^"e. Najboljši domači skakale« je bil mestu J Kikel pVLAVANKE lzGUBaE DOMA 2auhS ' N|ou'Msk1, ke«U«ik« Hg« »o kranjska kegljačice zi i ',' eWP° Mrljane / rezultatom i i i (2308 ia,^Va\«J' * N° "',lU' 1 ll"'^'lini.inov;i 182, I i/enova 4(W. •(vS) rtepužlanova 155, Ollvarjeva »86 in leralova 177 Križe - V počastitev krajevnega praznika KS Križe, Pristava, Sebenje in Senično so pripravili /animiv turnir dvojic v tenisu, ki se ga je udeležilo 26 moških in 4 ženske dvojice. Med moškimi so pi\.i štiri mesta osvojili: I. Dušan Košir - Iztok Seliškar, 2. Štefan lakšu - Milan Nadi/ar, 3. Matej Keršič - Miha Teran in 4. Relja Dragutinovič - Tone Ribnikar, med ženskami pa sta bili prvi Fic-kova in Polajnarjeva, drugi pa Rozmanova in Koširjeva. # J. Kikel * NAMIZNI TENIS Kvalifikacije mladincev top gorenjske Kranj, 4. oktobra - Na turnirju v Kranju so sodelovale ekipe Kri žev, Jesenic. Muravc, Škofje Loke in Merkurja. Med osem naj* boljših so se uvrstili: I Slavko Dolhar (Merkur Kranj), 2. Matej Poljanšek (NTK Križe). 3. - 4. Boštjan Bernard in Sašo Robida lob.i Merkur). 5. - 8. Klemen Sncdic. Anže 2epič (oba Križe), Matej Ošlaj. Aleš Porenta (oba Merkur). • V. S. Namiznoteniške lice \ I. nami/noteniški ligi /a moške je Merkur doma gostil ekipo No- votehne i/ Novega mesta in i/eubd / rezultatom 2 :5. V 11. nami/no- teniški ligi /a moške so Jeseničani na gostovanjih dvakrat i/gubili. Rezultata: Kužinar - Jesenice 6:1. Petovia - Jesenice 7 : 0. \ \\\. namiz-noteniški lig« '» moške e so hili » 1 kolu doseženi i/idi: Križe - Sava 2 : 5, škofja I oka I agatec 2 : 5. Križe - Logatec J : 4. Škofja l oka - Sava I : 6. V II. nami/noteniški ligi /a ženske so bih doseženi izidi S i totba - Merkur 4 3. ZN TK I iiibli.ina - Jesenice h I. TKI Kemičar -Krilc 5 2. Rakek - Merkur 34. Z NTK 1 jubljana - križe 1 0. 1 K1 II lescmce x 2. • V. S. MIRKO MATIJAŠEVIČ, TRENER NAMIZNOTENISAČEV KRIŽEV, GORENJSKI SELEKTOR IN VODJA SLOVENSKE ČLANKE NAMIZNOTENIŠKE LIGE Novi časi za gorenjski namizni tenis Križe, oktobra - Prejšnji teden je bil v Križah, v počastitev krajevnega praznika, organiziran namiznoteniški turnir, ki so se ga udeležili mnogi dobri namiznoteniški igralci, med njimi tudi trije mladi slovenski reprezentantje. V letos na novo ustanovljenem namiznoteniškem klubu Križe pa še načrtujejo organizacijo turnirjev, ki bodo pripomogli k popularizaciji tega lepega športa med mladimi. Veliko zaslug za načrtno delo z mladimi pa ima Mirko Matijaševič, ki trenira mlade igralce, hkrati pa je tudi gorenjski selektor namiznotenisačev in kot licenciran trener tudi vodja slovenske članske namiznoteniške lige. Pri namiznem tenisu ste že od malega. Kako da ste se odločili, da sedaj prevzamete tudi delo z najmlajšimi? "V namiznem tenisu sem že od svojega sedmega leta. To pa pomeni osemnajst let aktivnosti v tem športu. Igral sem v kranjskem Merkurju, bil sem v pionirski reprezentanci Slovenije. Potem pa sem *e odločil, da se bolj posvetim šoli in študiju ekonomije, kjer sem sedaj absolvent. Poleg tega še vedno igram v avstrijski koroški namiznoteniški ligi. V zadnjem času pa sem se posvetil delu z mladimi namiznotenisači v Križah, kjer smo začeli z zelo resnim delom. Dobil pa sem tudi pooblastilo gorenjskih trenerjev, da prevzamem selektorstvo tako za moške kot za ženske namiznoteniške igralce." Kako je trenutno z organiziranostjo namiznega tenisa na Gorenjskem? "Do sedaj je gorenjska namiznoteniška zveza delovala bolj slabo, kar se pozna tudi pri rezultatih igralcev. V moji generaciji je bilo naprimer pet igralcev med prvimi desetimi v Sloveniji, ko smo mi končali, pa se je to število rriočno osulo. Vzrok temu je bila prav gotovo tudi slaba organizacija namiznega tenisa na Gorenjskem. In to je bil zame tudi izziv, da pomagam vse skupaj spremeniti. Zvezo smo sedaj formalno razpustili, dogovorili pa smo se, da bomo imeli združenje namiznoteni-ških klubov Gorenjske. Klubi bodo sicer delovali bolj samostojno, vendar pa bodo srečanja med klubi pogostejša. Vse pristojnosti glede tehničnega dela so sedaj prepuščene posameznim trenerjem v klubih, ti trenerji pa so pač mene določili za selektorja. Imeli smo že tri sestanke, na katerih smo najprej določili koledar tekmovanj. Ta smo razporedili preko vse sezone, zelo pomembno pa je. da zajemajo tekmovanja v se kategorije, tako najmlajše kot vse do veteranskih." Preko zimske sezone je namizni tenis zelo popularen šport tudi za rekreativce. Kako bo poskrbljeno zanje? "Lahko rečem, da smo poskrbeli, da bodo vrata, zlasti preko zime. široko odprta tudi za rekreativce - od najmlajših cicibanov do veteranov. V poletnih mesecih pa bo poskrbljeno zlasti za tiste, ki namizni tenis igrajo bolj resno, za sedanje in bodoče tekmovalce, ki so v posameznih klubih." Kateri pa so sedaj najaktivnejši namiznoteniški klubi na Gorenjskem ? "Med aktivnejšimi klubi so trenutno Namiznoteniški klub Jesenice. TVD Partizan Škofja Loka. najmočnejši klub na Gorenjskem je Merkur iz Kranja, trenutno najbolje organiziran pa je gotovo Namiznoteniški klub Križe. To so štirje najmočnejši klubi, naš interes pa je. da se namizni tenis razširi še po drugih gorenjskih krajih... naprimer v Radovljico. Bled. Bohinj. Včasih so bili močni klubi, kot je naprimer Ljubno. Pre-doslje. ki so bili sicer manjši, vendar pa še kako pomembni pri zagotavljanju tako imenovane "baze" nami/noteniških igralcev. In naša želja sedaj je. da tudi ti klubi spet oživijo." Tekmovalci, posebej mladi pa se morajo dokazovati tako na različnih prvenstvih kot tudi na turnirjih. Kako je poskrbljeno za ta tekmovanja ? "Čez vse leto smo že naredili koledar različnih turnirjev. Zelo zanimiva je gorenjska namiznoteniška liga za člane, za katero je odgovoren Tone Korenjak. Letos je liga malce spremenjena, saj se bo igralo v dveh delih. A in B skupina, na koncu pa plav off. To bo bolj zanimivo tako za igralce, kot za popularizacijo nami/nega tenisa. Ta liga se igra vsak četrtek, razen v klubih, kjer so prostorske težave, ko se bo igralo v ponedeljek ali torek." Kako pa ste postali vodja slovenske članske namiznoteniške lige? Sem licenciran trener in po novem, ko se v Sloveniji pripravlja pravilnik o licenciranju trenerjev, bodo lahko samo trenerji vodili igralce in ne kar starši. S tem bo namizni tenis na kvaliteti prav gotovo precej pridobil. Nemajhne zasluge pri mojem imenovanju za vodja slovenske članske namiznoteniške lige pa ima gotovo tudi odbor Nami/noteniškega kluba Križe, ki je res dobro organiziran. Ostali trenerji so videli, kakšna je organizacija dela v našem klubu in najbrž je odločilo tudi to. Seveda pa so pomembni tudi rezultati dela. ki so se začeli ka/.in pn nastopih naših tekmovalcev." • V. Stanovnik * NAMIZNI TENIS Tl/RNIR OB PkAZNIKI Križe, 30. septembra - V okviru praznovanja krajevnih praznika so v Križah pripravili teniški turnir, na katerem so sodelovali igralci in igralke Velenja. Logatca. Jesenic in Križev Med dekleti je ima* |ala Mežkova (Križe) pred Koširjevo (Jesenice), tretje do četrto mesto pa sta si razdelili Muzikova (Križe) in Lipicerjeva (Jesenice). Pri fantih je prvo mesto osvopl Rus (l OgatCC). drugo Slatinšek (Velenje), tretje do četno pa Kogoj in Kreeuh (oba Logatec). Na peto do dvanajsto mesto so se uvrsiili domači tekmovalci Keršič, Ma-njulov. Poljanšek. A. Mali. M. Mali in AljanČič ter Vodušek iz Velenja. • V. S. MERKIR ŠE MISLI NA DVORANO Kranj, 30. septembra - Glavna naloga, ra/en dobrih iger v ligah. Nami/noteniškega kluba Merkur i/ Kranja ostaja gradnja dvorane za nami/ni tenis. Sedaj trenirajo moštva ob ponedeljskih. torkih, sredah in peikih ni kranjski Gimnaziji, v četrtkih pa v stražiškem Partizanu, kjer igr.no turnirie in ligaške dvoboje. Klub je podaljšal že nad pet let trajajočo pogodbo / Merkurjem, s katerim vsa leia dobro sodeluje. Načrti /a dvorano so. drugo leto. ko bo /grajen bazen, naj bi jo zaceli graditi. Tako praviio nami/noteniškim delavcem tako n.i občim kot na Športni /ve/i • J. Košnjek KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN Pravice otrok Kranj, 5. oktobra - Smo v mednarodnem tednu otroka, tednu prometne varnosti, mesecu požarne varnosti. S kakšno popotnico naj pospremimo vse tri akcije, ki imajo kljub navidezni različnosti le marsikaj skupnega? Tistemu, ki grdo dela z otroki, jih duševno in telesno trpinči, ki pijan seda za volan, kliče nesrečo nad sebe in druge, ki malomarno zažiga dračje ob gozdu, sredi suhega travnika, najbrž ne bo prišel do živega noben koristen nasvet, svarilo. Všeč mi je bil včerajšnji jutranji nagovor inšpektorice Katje Bašič iz notranjega ministrstva na Radiu Ljubljana. Ni govorila odraslim, kot to počne večina govornikov, ampak otrokom. Spomnila jih je, da imajo pravico živeti mirno, zdravo lepo, brezskrbno otroštvo, da jim ni treba prenašati nasilnosti nad njihovim telesom in duhom, zlorab - pri čemer je še posebej poudarila spolne zlorabe - jim svetovala, naj vse, kar se jim hudega dogaja, povedo tistim, ki jim zaupajo: staršem, učiteljem, duhovnikom, komurkoli, ki bo poskrbel, da bo njihovih muk konec in da bo krivce doletela zaslužena kazen. Tudi v tednu prometne varnosti je svet za vzgojo in preventivo v cestnem prometu namenil vrsto aktivnosti prav najmlajšim udeležencem v prometu. V šolah bodo posebne učne ure na to temo, v sredo, šolarji bodo bodo v vseh občinskih središčih spet risali s kredo na asfalt prizore iz prometa, delegacije šolarjev bodo obiskale župane in jih seznanile s pastmi na poti od doma do šole. Akcija gre tudi v smer uporabe varnih otroških sedežev v avtomobilih, vožnje s prižganimi lučmi podnevi, varnosti starejših v prometu, postavljanju ovir na cestah, ki naj bi zavrle prehitre voznike, uporabi varnostnih čelad. Policija bo v tem tednu sicer še bolj budno kot običajno spremljala, kaj se dogaja v prometu (radarski nadzor hitrosti, varovanje otrok, uporaba varnostnih pasov, treznost voznikov), vendar je že davno jasno, da (samo) policija ne zmore čudežev. Podatek, da je bilo samo septembra na Gorenjskem kljub posebni budnosti na varnosti šolarjev v prvih dneh novega šolskega leta v prometnih nezgodah udeleženih kar štirinajst otrok in mladostnikov, da so bili ti v polovici nezgod povzročitelji, je dovolj zgovoren. Kot tudi ta, da se nezgode niso dogajale na poti v šolo oziroma domov, ampak tedaj, ko so oziroma naj bi bili otroci v varstvu staršev! Otroci imajo tudi pravico, da so na cesti varni kot pešci, kolesarji, sopotniki v avtomobilih. Zakaj vozniki kolegialno žmigajo z lučmi naproti vozečim, jih opozarjajo, da je ob cesti radar? Če bi bili tako kolegialni, kulturni v vseh primerih, bi marsikatere nedolžne žrtve, tudi otroške, ne bilo. Prav s skupnimi akcijami v okviru sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se je prometna varnost otrok v Sloveniji v zadnjih letih precej izboljšala. Število žrtev med otroci in mladostniki seje v letu 1991 zmanjšalo od 58, kolikor je bilo povprečje let 1987 in 988, na 43. Tudi letos se število žrtev med otroci in mladostniki še zmanjšuje. Po začasnih podatkih ministrstva za notranje zadeve za osem mesecev je bilo 30 žrtev, dve manj kot lani. Še vedno pa je to en šolski razred! Pa še par besed o ognju, vedno privlačnih otroških igricah z vžigalicami, zadnje čase pa vse pogosteje tudi z orožjem, eksplozivi, ki se po malomarnosti odraslih valja na dosegu radovednih otroških rok. Samo v predzadnjem tednu so se na Gorenjskem z eksplozivnimi telesi ponesrečili trije otroci. Odnesli so jo poceni, če lahko tako rečemo, izgubili so "le" nekaj prstov, vendar: je bilo tako grobo streznjenje res potrebno? Program aktivnosti v tednu prometne varnosti • Šolske ure, posvečene prometni varnosti, izdelava šolskih prometnih kotičkov, predstavitev dosežkov prometnovzgojne dejavnosti v šoli, pisanje spisov in risanje na temo prometa. • Manifestativni del 6. ali 8. oktobra z risanjem na primernih, varnih površinah (zaprti deli cest, pločniki, parki, igrišča), s katerim bodo otroci opozorili na prometne probleme in težave odrasle, predvsem tiste, ki njihove probleme in težave lahko razrešijo. Vsebina sporočil, ki jih bodo posredovali otroci, bo usmerjena na varne poti, hitrost, ovire v prometu, čelade in varnostne sedeže. • Obisk delegacije otrok pri predsednikih občinskih skupščin se je že v minulih dveh letih pokazal za zelo koristnega. Otroci so se v šolah načrtno in vestno pripravili, zato je prav, da zdaj dobijo odgovor, kaj je bilo v teh dveh letih narejenega za njihovo večjo prometno varnost in kje so težave, da vsi predlagani ukrepi niso bili uresničeni. • Zaščita otrok v avtu i otroškimi sedeži in varnostnimi pasovi. Z vse večjim uveljavljanjem otroških varnostnih sedežev se zmanjšuje tudi število otrok, ki so žrtve prometnih nezgod kot potniki v osebnih avtomobilih. Ob tem republiški SPV voznike in potnike spodbuja tudi k pripenjanju z varnostnimi pasovi. • Vožnja i lučmi tudi podnevi. Ob začetku akcije - 10 % je SPV posebej predlagal vožnjo z zasenčenimi lučmi tudi v najboljših pogojih vidljivosti. Vožnjo z lučmi je predlagal kot individualno odločitev vsakega voznika za večjo prometno varnost. • Uveljavljanje ovir v prometu. V Sloveniji je vse več postavljenih grbin in drugih tehničnih ovir, ki lahko učinkovito zavarujejo otroke na njihovih šolskih poteh in v naseljih. • Varnosti starejših v prometu je letos posvedena posebna po zornost, saj so prav starejši, podobno kot otroci, v prometu kot pešci in kolesarji posebej izpostavljeni nevarnostim. • Varnostne čelade za voznike mopedov in koles. Letos so uvedli kolesarske čelade na tekmovanjih Kaj veš o prometu, postopoma naj bi vse kolesarske i/pite opravljali s kolesarski mi čeladami, vsi otroci naj bi tudi v prometu vozili s čeladami. I O ŠPORT HAMCET KRANJ, CANKARJEVA 4 Prometna varnost vse slabša Letos že 31 žrtev Kranj, 5. oktobra - Zadnji trije meseci so bili na gorenjskih cestah dobesedno kritični. Ceste so terjale dvajset žrtev, dvakrat toliko kot v vsem prvem polletju skupaj (11). Letos je v prometu umrlo 31 ljudi, lani v enakem času 27. Septembra je bilo 47 prometnih nezgod s hujšimi posledicami, pet ljudi je umrlo. Skoraj polovica nezgod (22) je bila v kranjski občini, dvanajst v radovljiški, sedem v jeseniški, pet v škofjeloški, ena v tržiški. Kljub radarju in poostrenemu nadzoru policistov, zlasti v prvih dneh novega šolskega leta, nezgodam še vedno najpogosteje botrujejo prehitra vožnja, vožnja po levem pasu, izsiljevanje prednosti, kar petnajst povzročiteljev je vozilo pod vplivom alkohola. Zaskrbljujoč je tudi podatek, je bilo med udeleženci nezgod štirinajst otrok in mladostnikov, v polovici nezgod so bili tudi povzročitelji, vendar nobenkrat ni prišlo do nezgode na poti v šolo ali iz šole, vselej so bili otroci v "varstvu" staršev. Konec minulega tedna so prometni policisti zabeležili tri hujše prometne nezgode. Motorist skrenil v levo Hraše - V petek, 2. oktobra, je 19-letni Domen Berce z Jesenic na lokalni cesti Hraše-Rodine povzročil prometno nezgodo. Z motorjem MZ 250 je vozil od Hraše proti Rodinam. Pribli- Semafor pri Iskri ne dela v križišču pri "spodnji" Iskri že nekaj tednov utripa samo rumena luč. Vozniki, vajeni semaforiziranega urejanja prometa, zbegani ustavljajo pred prednostno cesto, prišlo je tudi že do nekaj karambolov. Na srečo brez hujših posledic, le z razbito pločevino. Kdaj bodo semaforji spet delali, ni znano. Lpravljalec magistralke. Cestno podjetje Kranj, se izgovarja, da so semaforji tako dotrajani, da popravilo ni več mogoče, denarja za nove pa ni. Očitno se bo moralo zgoditi kaj hujšega od trka na našem posnetku, da se bo našel denar... Foto: I). Gazvoda žno kilometer zunaj Hraš ga je v dolgem blagem desnem ovinku zaneslo v levo, nekaj časa je vozil po levi bankini, nato pO levi strani ceste, tedaj pa je nasproti pripeljala voznica osebnega avtomobila Jasmina Vengar iz Smokuča. Po trčenju je motorista in njegovo sopotnico Petro Dečman, staro 17 let, vrglo prek avta 16 metrov daleč, hudo ranjena sta obležala v travi. Motorist je vozil brez varnostne čelade. Prehitro domov Podljubelj - V soboto, 3. oktobra, se je 36-letni Vili Medve-šek iz Podljubelja petnajst mi' nut pred eno zjutraj z avtom vračal od Bistrice domov. Ko je pripeljal iz drugega predora, kjer je levi nepregledni ovinek, je zapeljal na nasprotni vozni pas, z levim delom avta trčil v usek, avto se je prevrnil na streho in tako drsel še nekaj metrov. Voznik ni bil pripet z varnostnim pasom, hudo ranjenega po glavi so odpeljali v jeseniško bolnišnico. Zaradi >aske" v UKC BI. Dobrava - 63-letni Ladislav Noč z Lipe pri Blejski Dobravi je v četrtek, 1. oktobra, ob 15.45 z mopedom pripeljal p° dovozni poti od svoje hiše na vaško cesto. Križišče je zaradi žive meje slabo pregledno, zapeljal je na prednostno cesto-kjer ga je z osebnim avtom zbila Mateja Kovač z Jesenic. No-ča je rešilec odpeljal v obratno ambulanto Železarne Jesenift kjer je zdravnik ugotovil sled poškodbe. Ker pa je bilo Noču vse slabše, so ga naslednji dan odpeljali najprej v jeseniško bolnišnico, od tam pa v UKC v Ljubljano. Ima hude poškodb« glave, vprašanje, kako bo 1 njim. KRIMINAL Stečajnik delal zase Žiri - Jože B. je bil marca lani kot predstavnik Alpine iz Zirov imenovan za stečajnega upravitelja v kooperantskem podjetju na Hrvaškem. Mož je skupaj z direktorico te firme, kjer so delali na Alpininih strojih in za Alpino, ustanovil zasebno firmo, nanjo prenesel posle in začel proizvodnjo za provizijo svoje firme. Zaradi tega jc izpadla proizvodnja za Alpino, stroji so stali nekaj dni, v tem času je Alpino oškodoval za dokazljivih 13.000 mark. Škodo, ki jo je povzročil s tem, ko je posle, zveze s tujino speljal na svoj mlin, je težko opredeliti. Jožetu B. so v Alpini preprečili, da bi naredil še več škode na ta način, da so ga sporazumno "spodili". Telefoni niso zvonili Radovljica Radovljiški policisti so ovadili kaznivega dejanja poškodovanja in uničenja jav« nih naprav 50-letnega Jožeta M i/ Radovljice. Možak je 26. septembra na silo odprl kovinsko omarico PIT, vgrajeno v steno njegove hiše, nato pa odvil vse vijake, s čimer |c osmim naročnikom prekinil telefonske zveze. Za nameček poštarjem tudi ni pustil popraviti zvez. Vzrok Jožetovega čudnega ob nasanja so bo|da sosedske /a mere. Naskok na brunarico Preddvor Pet mladoletnikov, gojencev VVZ v Preddvori, je v dveh nočeh "naskočilo" brunarico pri jezeru Crnava. Potem, ko so prvič vlomili vanjo, so lastniki vrata popravili in zamenjali ključavnico, vendar mladine to ni odvrnilo, da nc bi spet poskušali. Iz brunarice so odnesli pivo in nekatere druge pijače, vredne skupaj okrog pet tisočakov. Kdo se boji policistov Boh. Bistrica - Kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi je ovaden 29-letni Jože M. iz Bohinjske Cešnjice. 28. septembra zvečer je galamil v gostišču v Nomnju, lastnik jc na pomoč poklical policiste. Prišla sta dva, ugotovila, da jc Jože M. pijan, ga opozorila, vendar ni nehal razgrajati in vpiti. Žalil je tudi policista, ki sta ga odpeljala ven, tu pa se jima je i/vil in enega s pestjo udaril. Potem sta ga prijela krepkeje, spravila v mo-dro-beli avto in odpeljala na streznitev. Velikopotezna trgovka Jesenice - Kaznivega dejanja goljufije je utemeljeno osumljena Gordan.i I*, 1.istima trgovine v jaaaniiki občini. Z mamo, ki so |o kriminalisti prav tako ovadili, si |c sposodila de ii.ii /a poslovanje trgovine, pri raznih firmah nakupila blago, ki ga ni plačala, vrnila pa tudi m ipoaojenega denarja, v tem času si jc licei privoščila marši kaj, vendar denarja zdaj ni, niena trgovina pa jc na psu. ( iordana I' si |c sposodila 9.500 mark, pri družili tiiin.iti —1 Ko privatnik postavi delavca na cesto Škofja Loka - Zasebni podjetnik S. Sever iz Škofje Loke je « kazenski ovadbi osumljen kaznivega dejanja kršenja temeljnih pravic delavcev. V svoji trgovini jc imel zaposleno delavko, ki jo jc s I. januarjem letos odpustil, sklep o odpovedi pa ji je izročil šele maja, in to z datumom 1. januar. Delavko je 8 tem prikrajšal za pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, ki bi jo sicer lahko dobivala na Zavodu za za* poslovanje, razen tega pa ji po njegovi "zaslugi" miruje tud' delovna doba. pa ima še za 60.000 tolarjev dolga. Nadaljevanka v TOK Radovljica Radovljica - Kriminalisti so v kazenski zadevi MercatorTOK Radovljica poslali na tožilstvo še eno ka/ensko ovadbo. Nekdanjega delavca Martina A. utemeljeno sumijo kaznivega dejanja poneverbe. Očitajo mu, da si je pred prekinitvijo delovnega razmerja prilastil marsikaj, kar ni bilo njegovo, med drugim tudi kravo. Izterjevalci zaman trkajo na njegova vrata. Denar od pločevine v lasten žep Jesenice Kriminalisti so ov.i dih lavnemu tožilstvu Marka L, delovodjo v jeseniški Železarni Utemeljeno je osumljen, da je od 11>HV. leta do /d,i| ukradel Zele/.uni 5686 kilogra inov črne pločevine, vredne okroglo 396 tisočakov. Kot dc-lovodja je prek tovarniške ma loprodajc /vedel /a kupu-, de jal, da pločevine ni, nato p*J? je prek vratarja odpeljal v 1 stno skladišče in prodal, det* pa seveda spravil v žep. Zasebnik Drago S. drugič Kranj - Kazenska ovadba pf0' Dragu S., zasebnemu podje' ku i/ Kranja, v k.iten so "V očitali /.i 40(1 ()()() mark golju'f je zvodenela, oškodovan«-1 1 jajo pravico s civilnimi pr,,v j,, mi. Pred kratkim pa so kr"' > n.ilisti urada kriiiimalis||t n, službe UNZ Kranj proti l>r'* S. napisali drugo kazen«* ovadbo Sumu io na ka/.ntV Jl dejanja goljufije. Kot las* zasebnega pod|et|.i M|11' ll 'jt>l na j bi Mercalor l/biro okr.' ^ /.i 9*6 000 tolarjev. Pred h,,lVu dni je namreč pri tem p°('Jc j. nakupil blago v tolikšni Vf nosti, računa pa seveda m" I ^ Cal. Zanimivo |e, da |C '^f (0f. sklenitvi "posla" / ^clt''Ijii jem Izbiro žiro račun blo*• /i več kot tri milijone lol''r^.t.v Preverjanje bonitete kup pač še ni v navadi... Zavrnjeni snubač Kranj Kranjski policisti so imeli 28 septembra precej opra viti I -8-letnim Zumredom D., ki je doma i/ Velike kladu . Fant je med prepirom stanodajalki grozil s kuhinjskim no žem, nato pa se zaprl v kopalnico, da bi se ubil z ročno bom bo, če se ne bo poročila z njim. Pred matičarja jo je hotel popeljati zato, da bi lahko še naprej živel v Kranju in ne i/ bog ve kakšne velike ljubezni. Nesojena nevesta ni popustila grožnjam, zavrnjenega snubača so ukrotili policisti .ii'l1' Odlični ponaredki mark Bled Zaradi utemeljenega suma, da |c storil k.i/mvo deM ^ ponarejanja denarja, |c preiskovalni sodnik odredil pnP* ^ \1 letnega Vo|.t ( i/ Bohinjske Bistrice Pred sodnika" ,$ ,,'"u NJ,* oktobra v privedli kriminaliati, potem ko jc _ Kompas v Ribneiii lirokogrudno plačal pijačo i han*?-gji ta 5.000 tolarjem Natakarju jc bil denai sum hi v. spravil W^ na posebno mesto, kasneje so ugotovili, da gre za fotO*°l |)() Ugotovili so tudi, da |c Vo|o ( pn ieieploi |ih /.un< m 1 . ii.ii""' .i mark, nekaj enakih bankovcev, izredno dobro kopi imel še pri sebi, vendar ph je v stranišču "pravočasno proč. V zagovoru |c dc|al, da |e ponarejeni denar dobil 0 /nanca. glavni dobitek 10.000.000,00 SIT 8 avtomobilov BNW 116 i 3 x 1.000.000,00 SIT * tehnounion SpoBamJ® Wo Q0o 9®2 J>BČINA TRZIC Oddelek /a splošne zadeve in ■inance razpisuje 'BIRANJE ANONIMNIH PISNIH PONI DB ZA NAJEM POSLOVNEGA PROSTORA Trg svobode 18, Tržič plovni prostor je v pritličju občinske stavbe Trg svobode ls« Tržič, velik 86,80 m:. Poslovni prostor je v ožjem poslov-j"*0) območju in je namenjen za opravljanje dejavnosti dovo-Jene po Odloku o namembnosti poslovnih prostorov in ponovnih stavb v občini Tržič (UVG, 15 88). ^n«nimne ponudbe za najem, ki naj bodo oddane pod šifro, n*) vschujejo: "uvedbo dejavnosti s predstavitvijo programa lzJavo ponudnika, da ima zagotovljena sredstva za ureditev Poslovnega prosima n'orrriacijc o ra/pisu lahko dobite na Oddelku za splošne za- Aeve m finance, tel.: 50-051. jJ1(>nimne ponudbe sprejemamo 15 dni po objavi z vidno Tržz^0 >>'>onu^Da /a poslovni prostor«, na naslov ; Občina Ms!L' (>«Uk-lck /a splošne zadeve in finance, I rti svobode 18, p4^<> Tržič. 15°! m^ bodo lahko dobili intormaciie o izbiri najemnika RlUnc P° odpiranju Ponudo na Oddelku za splošne zadeve in OBRTNO PODJETJE KRANJ, p.o. Mizarstvo. Steklarstvo. Pleskarstvo. Pečarstvo. Polaganje podov. Tapetništvo. Komunalna cona, tel.: 216-061. Mirka Vadnova 1 HITRO $ KVALITETNO $ POCENI • izdelujemo vse vrste stavbnih in pohištvenih mizarskih izdelkov • opravljamo polaganje vseh vrst finalnih parketnih ali plastičnih tlakov ter polaganje cementnih estrihov, • opravljamo vsa steklarska dela na objektih in v delavnici ter izdelujemo vseh velikosti termopan stekla • opravljamo vsa slikarska, pleskarska in fasaderska dela (izdelava JUBIZOL in DEMIT fasade -termoizolacije) • izdelujemo zavese, karnise, platnene samonavijalce, oblazinjeno pohištvo, opremo hotelskih objektov ter obnovo in tapiciranje stolov, ter vseh drugih sedežnih garnitur . • opravljamo vse vrste keramičnih del. HITRO § KVALITETNO § POCENI INFORMACIJE IN NAROČILA ® 064/216-061 ZADETEK V PETEK V uredništvu Gorenjskega glasa in Radia Žiri že odštevamo - v petek ob 16. uri namreč startamo z novo serijo kviza ZADETEK V PETEK. Prizorišče tokrat: OKREPČEVALNICA FILAVER, Cankarjev trg 2, Škofja Loka. Pn Filaverju so za petkovo popoldne menda vsi sedeži že zasedeni, tudi za stojišča bo gneča - kajti ZADETEK V PETEK je »the best«. Generalni pokrovitelji kviza: Podjetje ARNOL d.o.o. - inženiring, proizvodnja, trgovina, storitve; Titov trg 3 , Škofja Loka; Podjetje DO MEL d.o.o. - elektromotorji in gospodinjski aparati; Otoki 21. Železniki,' Foto - Šturm, Spodnji trg 38, Škofja Loka. V prvi oddaji sodelujeta: Frizerski salon Julijane Lavtar. Na logu 3; Zlatarstvo - juvelirstvo Brane Pustovrh, Mestni trg 1. St^dfaja/te /faw Klepeti s popularnimi Gorenjkami in Gorenjci na Radiu Kranj vsako drugo soboto med 9 20 in 9 50 v izjemno priljubljeni oddaji »DOBRO JUTRO OB KAVI« bodo seveda potekali tudi oktobra. Lestvico popularnosti oblikujete bralke in bralci GORENJSKEGA GLASA ter poslušalke in poslušalci Radia Kranj z glasovanjem na kuponih iz časopisa Doslej ste glasovali za športnice in športnike, politike, novinarko in novinarja - bržčas pa je na Gorenjskem še veliko ljudi iz najrazličnejših dejavnosti (tudi iz gospodarstva na primer), ki bi zaslužili uvrstitev na lestvico popularnosti - tisti z največ glasovi pa seveda polurno predstavitev v oddaji »DOBRO JUTRO OB KAVI« in v razgovoru na straneh Gorenjskega glasa. Vabimo Vas: pošljite kupon v Vašim predlogom čimprej! Za klepet »Dobro jutro ob kavi« predlagam: DROGA 31.3 Fn STEREO) Kupon na dopisnici z Vašim naslovom pošljite na RADIO KRANJ, 64000 Kranj vsaki oddaii bodo izmed prispelih dopisnic eno nagradili s kilogramom BarcaHeja PORTOSOZ podjetje iskra Števci kranj savska loka 4 64000 KRANJ razpisuje javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: L EKSCENTRIČNA PREŠA Schuler 63 t. leto izdelave 1970, tip PN 63/250, izklicna cena 250.000 SIT 2. HIDRAVLIČNA PREŠA Litostroj 40 t. leto izdelave 1979. tip HVC2-40. izklicna cena 470.000 SIT Javna licitacija bo v sredo. 14. oktobra 1992. ob 11. uri na sedežu prodajalca Savska Loka 4, Kranj. Ogled osnovnih sredstev bo mogoč dve uri pred licitacijo, katere se lahko udeležijo pravne in fizične osebe. Pred licitacijo morajo interesenti vplačati varščino v višini 10 \> od izklicne cene. Varščino bomo kupcu vračunali v prodajno ceno, drugim udeležencem pa takoj po dražbi vrnili. Osnovna sredstva bomo prodali po sistemu videno - kupljeno in kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Nakupna cena pomeni fco, skladišče prodajalca. Kupec mora blago plačati in na podlagi dokazila o vpiačilu prevzeti v roku 5 dni. sicer varščina zapade. Prometni davek plača kupec. PRUAVUAM SE ZA SODELOVANJE V KVIZU - ekipa: (priimek in ime, naslov, podatki o vodji ekipe) - kot posamezni tekmovalec: (priimek in ime, naslov, telefonska številka) Prijavnico na kuponu iz Gorenjskega glasa (drugih prijav ne bomo upoštevali!) pošljite čimprej na RADIO ŽIRI, 64226 ZIRI. MERCATOR TOK RADOVLJICA Rožna dolina 50 64248 Lesce Na podlagi 5. seje Upravnega odbora, ki je bila 11.9. RAZPISUJEMO JAVNO DRAŽBO 199: za prodajo poslovnih prostorov - BIFE. v Kranjski Gori. Koroška 14 a, v izmeri 72,24 m:. Izklicna cena je 122.000 DEM. Skupaj s prostori se odproda tudi oprema, katere izklicna cena je 32.000 DEM. Ogled prostorov je v ponedelhjek, 5. 10. 1002. od 10. do 12. ure. Javna dražba bo 7. 10. 1992 ob 8. uri prostorih Uprave, Rožna dolina 50, Lesce. Udeleženci morajo predhodno plačati varščino, v tolarski protivrednosti, 10 'o izklicne na ž. rač. 51540-601-14186. Varščino se vračuna v kupnino, neuspešnim kupcem pa se v roku 8 dni po licitaciji vrne. Če uspeli ponudnik ne sklene ponudbe, varščino zadržimo. Kupec je plačnik vseh davčnih in stroškov v zvezi s prevzemom lastništva! šport in rekreacija Škofja Loka, Podlubnik 1c stari vrh soriška planina Spon in rekreacija p.o. Škofja Loka objavlja delovno mesto VODJA SMUČARSKEGA CENTRA SORIŠKA PLANINA Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje: - da ima srednjo ali višjo izobrazbo strojne, elektro. organizacijske smeri - da ima l leto delovnih izkušenj na strokovnih delih - da ima delovne in organizacijske sposobnosti Kandidat bo sprejet za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo svoje prijave z ustreznimi pismenimi dokazili v 10 dneh po tej objavo na naslov: Spon in rekreacija p.o.. Škofja Loka. Podlubnik lc. J^JOHIŠA MAGISTER Hrvisno in trgovsko podjetje d.o.o. Radovljica, Prešernova 21 'n'°^ac,|e po teletom, št ,'5-256 EJ NISSAN Corek od 7 do 15 0(1 7 do 17 ure) Sobota /apno TOLARSKA PRODAJA NOVIH VOZIL ODKUP IN PRODAJA RABLJENIH VOZIL MOŽNOST KREDITA NA TRI LETA (TUDI ZA RABLJENA VOZILA) REZERVNI DELI IN OPREMA SERVIS NAGRAJENCI KRIŽANKE V naše uredništvo ste nam do četrtka. 1. oktobra, do 8. ure poslali 1362 rešitev. Tričlanska komisija je izmed poslanih dopisnic izžrebala naslednje reševalce: 1. nagrada - bon v vrednosti 5.000 SIT prejme MIRAN GOSAR. Šutna 104. Žabnica 2. nagrada - bon v vrednosti 4 000 SIT prejme MATILDA LAZNIK KLEČ. Lojzeta Hrovata 9. Kranj 3. nagrada bon v vrednosti 3 000 SIT prejme NATAŠA RUPNIK. Voklo 80. Šenčur Vsi tnje nagrajenci prejmejo še po 1 kg NOVE LOKA KAVE 4., 5. In 6. nagrado podarja GORENJSKI GLAS. prejmejo pa jih PETRA BANDEL. Sp Duplje 69 A. Duplje MARIJA MESOJEDEC, Dolenjska ulica 31 Jesenice KATJA DOLINAR. T Dežmana 6. Kranj Srečnim izžrebancem čestitamo, ostalim pa želimo veliko sreče prihodnjič. LOKA KAVA NOUOV KRANJU! ' Mark Mobil ZASTOFANJE in PRODAJA A\TOMOBlLOV PEUGEOT MITSUBISH \a ocieo NOVI COLT 1 3 GL Na oc/ed T-ooel 606 SRDT • LEASPtG ZA MODELE PEUGEOT III RENAULT AUT fl Q A! ti hI III TDCflUlUI * nv če. Pridem tudi na dom 421jjej ARMAL PIPE pod tovarniško C*J$ prodam « 801 166 PLESNA ŠOLA KRANJ vse generacije flf 41 581 PREMOG • Lignit kocke 6 200,00 SIT, kosi 6.750 SIT • rjavi premog (kosi m kocke) 10 800,00 ali 12 200,00 SIT Cene vetjajo za Kranj in okolico ZAGOTAVLJAMO KVALITETO! Prevoz brezplačen za 3t in več\^ MOŽNOST PLAČILA NA DVA ČEK* ZA UPOKOJENCE DODATNE UGODNOSTI. TAMARČEK d.o.o., Kranj Betonova ul. 22 (KOKRICA) fl 064-215-047 ali 0609-6VW> KUPIM RODOVITNO PRST, od 50 100 ku bikov, po možnosti v okolici Kranja ali Preddvora, kupim 061/612 868 Prodajali bomo lahke KO&O neanice za zakol ali nadsll1^ re|o Cena 160 SIT za kos nas lahko dobite tudi z«Km.gn (očiščene) kokoši po ceni ' SIT/kg Prodaja bo 8 . 9 ,n dt oktobra 12 m 13 oktobra k~ lahko kupite JARKICE, s<«r' 20 tednov, tik pred nesnostl cena 500 SIT ena , Pn nakupu 10 kokoši vam sto podarimo1 Se priporočamo1 . Resnik, Moste 76, Komerta* KO ŽELITE SVOJEMU KAPITALU SPREMENITI OBLIKO FURLAN IZDELUJEMO: ROČNE TRANSFORMATORJE ZA KLASIČNO IN DVOJNO (ČELNO) TOČKASTO VARJENJE POTEZNI ELEKTROMAGNETI tel.: 061/371-141 OTR. OPREMA Izdelujemo in prodajamo otroške STOLČKE Z MIZICO, za starost od Pol leta dalje. Mizarstvo Smolej, Koyor63g 57-313_13443 OTROŠKI VOZIČEK, športni, pro-dam. Cena po dogovoru. 9 633-673 14111 Globok VOZIČEK in novo Kuppers-Duch PEČ, prodam. oricotin in zabavah ^ilJ37__13945 Pes? '9fa na ohcetih a'* * lokalih. 70 nfc pro9ram s petjem U15 14204 lBiMjJ:!IIFl'PF a«uporabo računalnikov , , "»IS Kranj, d.o.o. «1.: 064/323-253, 323-171 j^gNO PRODAM SnAD'? krmilm KROMPIR, pro ^ILl^vec tT 70 223 13891 CE7°BENOBARAKO. 10 ŠPIREV ter Pln..semensk. KROMPIR Derize Ijo ,? a"d- Pfodam Inf do nede do 12 Kranj ure. Ručigajeva c 3, 14127 15 KvJ8 Fiat 850 in CIRKULAR 312 322 ' Uflodno Prodam 8/1993 1500. 14140 iK, registrirano do ^IK0i.rnSlN0 M Lado 1500 111 st=. UL°. prodam Trnh«* r« l^rovte 16 prodam Trebeš Ce 14153 S°n^DlATORJEV, perzij, KOMPLET ZA CENTRAL SODO. "°. (črpalka, ventili Pečiir"'^"' ven«"" razen cevi m B|str,rar3°Rr,'* 52 324' Tri,Jka ^p^jo^Ogled popoldne 14169 iaveć« RATA 18 km«cko peč, ner "29 14172 K R A j NIK PR0DAiA IN SERV1S ^=^= RAČUNALNIŠKE SLME euRobit BARVNI TV Nordmende, ekran 70, in belo kuhinjsko NAPO ter 3 SO-DE, prodam, g 41-582 14173 STAN. OPREMA Dve PISALNI MIZI, pisarniški STOL, otroško POSTELJICO z jo-gijem, OMARE, prodam. 9 213-034 14114 KAVČ in 2 FOTELJA, ugodno pro-dam. Vrhovnik Stanka, Drulovka 19/b_14130 KUHINJSKE OMARE, pomivalno KORITO, ŠTEDILNIK (2 + 2) in OMARO z zložljivo posteljo, prodam g 621-250_14161 ŠTEDI LNIK Kuppersbusch, rjav, popolnoma nov, prodam. ® 312-053 14187 ORGANIZIRAMO KOMISIJSKO PRODAJO RABLJENEGA POHIŠTVA • OCENITEV • PREVOZI • DEMONTAŽA IN MONTAŽA • PRODAJA (NF. PO TEL: 214-554 od 9. -12., in od 16. do 18. ure STORITVE ŠTAMPI LJKE in ZLATOTISK, Kranj, Slovenski trg 7 (delavski dom), naročila sprejemamo vsak delovnik od 8. do 14. ure, četrtek od 8. do 16. ure. Štampiljke "izjava" za naročilnice lahko dobite takoj. 9 064/217-424 12057 FOTO QUICK - expres razvijanje filmov in fotografiranje za dokumente. Britof 296. 064/241 495 __12159 ROLETE, ŽALUZIJE, lamelne ZA VESE, pošljemo prospekt. ROLE TARSTVO BERČAN, 061/342 464 ali 061/342 703 13605 ŽIČNE MREŽE za ograditev vrtov, tenis igrišč, sejanje peska... izdelujem. Po dogovoru izvršim tudi montažo. Frlic, Zevnikova 5/a, Kranj« 217 937 13652 Prešam mošt 422-147 13811 Popravilo električnega ORODJA, Black Decker, Iskra. Kodrič, Zg Besnica 36 403 153 13880 FRIZER modnih pričesk NA VA ŠEM DOMU Naročila na 45 232_13913 SATELITSKI SISTEMI, že od 45 000 SIT, obroki ORBITER 9 216 945 14006 RTV SERVIS Gorenje, Samsung, Iskra, popravila na domu ORBI TER 9 216-945 _ 14007 Postavitev "KMEČKIH PEČI. ZIDA NIH ŠTEDILNIKOV, KAMINOV, stenske talne KERAMIKE 9 65 773 14018 NON STOP SERVIS TV AVDIO VIDEO APARATOV vseh tipov Specializirani smo za Sony, Philips, Sharp FARADAY d.o.o.. Šor lijeva 3 o 18 uri 13808 Zamenjam enosobno STANOVA NJE za večje.