Telefon št. 74.
Posamna Številka 10 h.
Po poiti prejemaš: za
celo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 „ - „ četrt , , 6 „ 50 , mesec „ 2 „ 20 ,
V upravništvu prejeman: za
celo leto naprej 20 K — h
pol leta četrt
10, 6 n —
Za p o S i 1 j a n j e na dom 20 h na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in laaerat* sprejema upravnlitvo v Katol Tiikarnl, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Urednlitvo je v Stme-
niikib ulicah it. 2,1., 17«
lihaja vsak dan, iiviemli
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 61.
V Ljubljani, v petek 14. marca 1902.
Letnik XXX.
s:
Nova „kulfura".
Mi sicer nismo štajerskemu pisatelju Ros eggerju posebno prijazni, ker tudi on naši stvari ni prijazen. A zanimivo je, kar piše on kot Nemec o novi nemškonacionalni kulturi. Izdal je javno pismo, v katerem biča razvade mladih protirimBkih vročekrvnežev med mladeniči na graškem vseučilišču.
V tem pismu pravi Rosegger: »V tako-zvanih boljših krogih se je od konca osemdesetih let sem začela kazati neka surovost, proti kateri je bila prejšnja kmečka surovost res pravi salonski ton. Mladi akademični državljani kar mečejo okoli sebe surove izraze o »smrdljivih Slovanih«, o »svinjskih judih« in »prokletih farjih« in še celo na javnih prostorih.« Rosegger ironizira potem nemirno dvobojsko razvado mladih .inteligentnežev" in nadaljuje: »Po veliki zmagi pred tridesetimi leti je Nemcem greben preveč zrasel, in mnogo jih misli, da če so z udarci premagali Francoza, morejo vse drugo doseči tudi z udarci. Pri tem se izgovarjajo na Bis-marcka, češ da je on bil tudi tako »forsch«. Da, to je bil res, a samo s tem ni države ustanovil. Imel je tudi še druge lastnosti, katerih pa naši mladi junaki nimajo. Če se z ostrim jezikom ne združuje fini takt, če ne pride k surovi peBti bistra glava, potem imaš samo še — tepca.«
Posebno ostro prijema Rosegger mladn »naprednjake« zaradi njihovega surovega boja proti »klerikalizmu«. O napadu na katoliške vseučiliščnike pravi: „Na javni cesti so bili napadeni mirni dijaki, a ne od tolpe pijanih »rudečkarjev», ampak od kolegov istega vseučilišča. Napadalcev je bilo več sto — napadenih pa šest ali osem dijakov brez orožja! Psovali so jih z najgršimi imeni, potrgali jim trakove s prsi, tepli jih s pestmi, palicami in pasjimi biči! In zakaj? Ker so »klerikalci« in pripadajo dijaški zvezi, ki je oni ne marajo ..."
O surovih napadih na duhovščino pravi Rosegger: »Nedavno grem skozi Gosposke ulice v Gradcu. Tu pride eden, ki hoče tudi
spadati k mlajši »inteligenci« in ko sreča duhovnika, ga insultira in se zadere nanj: »Far prokleti!" Duhovnik postane, zmaje z glavo, a ne reče nič, ampak gre mirno dalje. Mimoidočemu častniku se tak junak seveda ne upa nič storiti, a pri duhovniku je drugače, ker ta nič hudega ne stori. Kdor je res pogumen, ni surov."
Rosegger sklepa: „Posurovelost je splošna. Nočem preiskovati, odkod prihaja ta žalostni pojav. Vzrokov je mnogo, & onim, ki nečejo slišati ničesar o avtoriteti, vzgoji, veri in o redu, se zde vsi »filistrski«. Prej je bilo vojaško življenje ognjišče surovosti. Zdaj je drugače. Ravno pri vojakih surovega mladeniča malo vzgoje. Tu ne more biti kladivo, ampak mora služiti za tnalo. In to je dobro zanj. Marsikateri pride od vojakov — civiliziran nazaj.«
Rosegger ima čisto prav. Značilno je to, da liberalni listi, ki vsako besedo Rosegger-jevo tako radi natiBkujejo, o tej njegovi sodbi popolnoma molče. A ta sodba ne zadene samo nemških naoionalcev. Kdor se je ozrl malo pri nas okoli, vidi, da tista .inteligenca", ki jo je vzgojil »Slov. Narod«, ni niti za las boljša. Kar s» tiče »krepkih« izrazov, pa slov. liberalci brez dvoma presegajo svoje bratce na severu.
Državni zbor.
Dunaj, 13 marca. Deželna bramba.
Koncem včerajšnje seje po burnih prizorih na skrajni levici je zbornica pričela nadrobno razpravo o proračunu za deželno hrambo.
Posl. D e 1 u g a n je izražal več želja. Tako naj bi se vojakom dajalo več prilike, da morejo izvrševati svoje krščanske dolžnosti ob nedeljah in praznikih. Konečno izjavi v imenu svojih somišljenikov, da hočejo glasovati proti proračunu.
Posl. W a g n e r naglaša, da je vojni zakon zastarel in neprimeren za današnje razmere. Osobito za kmečko prebivalstvo so
posamezne določbe prehudo breme. Govornik zahteva dveletno vojaško službo, zmanjšanje števila vojakov, dalje naj se vsaj eden sin, določen za gospodarja, oprosti vojaščine, vojaške vaje naj se vrše po zimi, potni troški k orožnim vajam naj be vojakom povrnejo, ob žetvi naj kmečki sinovi dobivajo dopust, d* morejo domačim pomagati pri delu, občinam naj se troški za vojake povračajo, vojakom naj se dopušča prilika za božjo službo.
Posl. H o f i o a naglaša, da država ne more zmanjšati armade, ko so do vratu oborožene Anglija, Nemčija in Rusija. Govornik želi, naj bi armado preveval modernejši duh. Armada bodi ljudska, ne pa fevdalna. Na Češkem so, kakor govornik trdi, vojaške posadko narodu nasprotne trdnjave. V nemški kazini v Pragi imajo častniki svoje zbirališče ter se strogo ločijo od češkega prebivalstva. Te razmere ne pospešujejo mej prebivalstvom ljubezni do vojaštva. Govornik omenja, kako so v Avstriji slovesno vsprejemali pruski bataljon, ki se je lani vračal iz Azije. Vse je ležalo v prahu pred temi junaki. Za domače vojake, ki so v Aziji povsem storili svojo dolžnost, bo se gotovi krogi jako malo zmenili. Govornik našteva slučaje, ko so častnike vpokojili zaradi malenkostij. Tako je bil neki general upokojen, ker ni svojemu predstojniku pomagal plašč obleči. V armadi je še vedno preveč protekcije.
Danes so govorili Oberndorfer, dr. K o r o 1, Pemsel, Klofač, T r a -fojer, D a n i e 1 a k , W i 1 k , Gastei-g e r in poročevalec baron Schwegel. Novega ni nihče povedal. Minister grof Welsersheimb je zopet v daljšem govoru odgovarjal na razne pritožbe ter izražal željo, naj bi se zboljšale razmere mej armado in prebivalstvom. Zbornica je konečno z veliko večino odobrila proračun in pričela razpravo o proračunu za uk in b o g o č a b t j e. Pri nadrobni razpravi o osrednjem vodstvu tega ministerstva je oglašenih 7 govornikov, ker so se mnogi
odrekli besedi. Sedaj govori radikalni Rusin Romanczuk, ki opisuje gališko šolstvo in navaja rusinske pritožbe proti Poljakom.
Danes in jutri utegne zbornica dovršiti razpravi o osrednjem vodstvu in bogočastju ter pričeti morda tudi že razpravo o visokih svotth. Ker drugi teden pride na vrsto še poročilo proračunskega odseka o začasnem proračunu, je jako dvomljivo, da bi zbornica do zadnje seje dne 21. t. m. dovršila proračunsko razpravo o naučnem ministerstvu.
Krošnjarstvo.
sinoči je obrtni odsek razpravljal o načrtu krošnjarskega zakona. Trgovinski min. baron C a 11 je naglašal, da je načrt zakona vspeh večletnega dela. Krošnjarski patent iz 1. 1852 je zastarel in želja obrtnikov je povsem opravičena, da parlament sklene času primeren krošnjarski zakon. Obrtniki sicer zahtevajo, da se krošnjarstvo popolnoma prepove. Toda vlada se ne more sprijazniti s to zahtevo iz narodno-gospodar-skih in človekoljubnih vzrokov. Krošnjarstvo se bode le omejilo na jasno določene predmete in kroge. Po daljši razpravi je odsek vsprejel prva dva paragrafa.
Vozni davek.
Kakor znano, hoče finančna uprava z novimi davki pomnožiti svoje dohodke, da odpravi mitnino na državnih cestah ter di-urnistom zboljša plače. V ta namen je vlada predložila načrt zakona, s katerim se vpelje davek od voznih listkov na avstrijskih železnicah. Pododsek davčnega odbora je danes predložil svoje poročilo, ki v nekaterih točkah preminja vladni načrt. Pododsek nasve-tuje, da naj se na glavnih železnioah pri vožnih listkih zahteva 12% davka, na lokalnih železnicah 6%, na malih železnicah 6 %. Tega davka bi bili prosti: Ces. dvor, osebe, ki se vozijo po vojaškem tarilu, d e-1 a v c i, ki imajo posebne znižane cene. Legitimacije za enkratno prosto vožnjo morajo biti kolekovane, in sicer je za III. razred določenih 50 h, za II. 100 h in za I. razred 2 K; za večkratne vožnje
LISTEK.
1181 Slepi muzik.
Rusko spisal Vladimir Korolenko, prevel Krilič.
X.
Led se je stajal. Deček je prišel naslednji dan z boječo radovednostjo v salon, kamor se ni upal, odkar se je v njej naselil čudni mestni gost, ki se mu je zdel tako srdito kričeč. Zdaj bo pa včerajšnje pesni tega gosta podkupile posluh dečkov in izpremenile njegovo Btališče do instrumenta. Z zadnjimi sledovi strahu se je bližal pijaninu, postal malo pred njim in pri-služkoval. V sobi ni bilo nikogar. Mati je vezla v drugi sobi sed6 na divanu, pridrževala je dihanje in gledala njega, smehljaje se vsakemu njegovemu premiku, vsakemu izrazu na občutljivem dečkovem obrazu.
Iztegnil je svojo roko od daleč, dotaknil se je politiranega površja in spet boječe odskočil. Ponovivši ta poskus še nekoliko-krat, je pristopil bližje in začel natančno preiskovati instrument, pripognil se je do tal in otipal noge, potem je pa šel okoli na vse strani. Naposled je zadela njegova roka na gladke tipke.
Tihi brenket strune je zadrhtel v zraku. Deček je še dolgo prisluškoval tresljanje
tona, ko je že utihnil za materina ušesa, potem je pa pazljivo udaril drugo tipko. Potem je s prsti zdrsnil po celi klavijaturi in zadel tudi na višje tipke. Vsakemu tonu je pustil nekaj časa, in toni so drug za drugim doneli, se tresli in zamirali v zraku. Dečkovo lice je izražalo napeto pozornost in radost; očividno se je veselil pri vsakem posameznem tonu in že ta nenavadna pozornost na osnovna tone, dele prihodnje melodije, je kazala umetniško nadarjenost.
Pri tem se je zdelo, da slepi deček pripisuje vsakemu tonu posebno lastnost; kadar je pod njegovim prstom zadonel veseli in jasni višji ton, je dvignil svoj oživljeni obraz, kakor da ga ti zvonki toni peljejo kvišku. Nasprotno pa je pri nizkem, komaj slišnem zamolklem drhtenju basa nagnil uho; zdelo se mu je, da ta globoki ton doni nizko ob zemlji se razlega nad zemljo, raztrese po tleh in se izgublja v daljavi.
XL
Stric Maksim je vse te glasbene poskuse poslušal samo od daleč. Kakor je to tudi čudno, vendar je to tako očitno nagnjenje dečkovo budilo v starem vojaku dvojno čuvstvo. Z ene strani je ta strast do glasbe dokazovala muzikalno nadarjenost in tako označevala deloma njegovo bodočnost Z druge strani — se je temu mnenju v
srcu starega vojaka pridruževalo nejasno čuvstvo razočaranja.
»Res je«, je premišljeval Maksim, »glasba je tudi velika moč, ž njo lahko vladamo srca množice. On, slepec, bo zbiral okoli sebe stotine gizdalinov in gospa, tam jim bo igral razne valčke in nokturne (da po vem po pravici, dalje nego do teh »valčkov« in »nokturnov« ni segalo znanje Maksimovo), poslušavci si bodo pa z robci brisali solze. Ej, vraga, tega bi pa ne hotel, kaj takega delati! Deček je slep, zato naj v življenju postane to, kar more. Petje bi bilo pa še lepše, ali kaj ? Pesen ne govori samo tako mehko in nejasno posluhu. Pesem daje slike, vzbuja misel v glavi in pogum v srcu«.
»E, Johim,« je rekel nekega večera, ko je šel za dečkom v hlev k Johimu: «Pusti vendar enkrat svojo piščalko 1 To se spodobi za paglavce na ulici ali za pastirje na polju; ti Bi pa vendar že odraščen kmet, dasi je napravila ta neumna Maruška iz tebe pravo tele. Fej! Sramujem se te res! Dekle ti je obrnila hrbet, ti se pa kisaš. Čivkaš, kakor prepelica v kletki 1«
Johim je poslušal ta dolg govor razsr-jenega gospoda in se v temi smejal nad njegovo neosnovano jezo. Samo primera a paglavci in pastirji ga je malo razžalila.
»No govorite tako, gospod,« je odgovoril. »Take piščalke ne najdete pri nobe-
nem pastirju v Ukrajini, niti pri paglavcu .. Ti imajo drugačne piščalke . . Samo poslušajte mojo!«
Zamašil je vse luknjice in zapiskal dva tona v oktavi in se smejal polnodonečemu tonu.
Maksim je pljunil.
»Fej, Bog mi odpusti! Ta kmet je popolnoma znorel. Kaj mi je tvoja piščalka? Vse so jednake — piščalke in ženske, s tvojo Maruško po vrhu! Zapoj nam rajši kako pesem, ako znaš — lepo pesem iz starih časov!«
Maksim Jacenko, sam Ukrajinec, je jako prosto govoril s kmeti in družino. Pogosto je kričal in zmerjal, pa ne razžaljivo; zato so ljudje govorili ž njim brez strahu, vendar dostojno.
»Zakaj ne,« je odgovoril Johim na Ma-ksimove besede. »Nekdaj tudi nisem pel slabše od drugih. Samo da kmečka pesem morebiti ne bo po vašem okusu, gospod ?« je dostavil ironično.
»Kaj klebasaš!« je rekel Maksim. »Lepa pesem je kaj drugega, nego piskanje, samo da jo zna človek peti, kakor se spodobi. Zdaj bova, Peterček, slišala Johimovo pesem. Ali jo boš razumel, maliček ?«
»Ali bo to kmečka pesem?« je vprašal deček. »Tako razumem.«
Maksim je vzdihnil.	(Dalje prih.
je treba za III. razred kolekovine 5 K, za II. 10 K in za I. razred 20 K. Odsek konečno priporoča vladi, naj omeji proste vožnje na državnih železnicah. Ta načrt zakona, ki menda po Veliki noči pride na vrato, bode zadel pri raznih strankah ob hud odpor.
»Politik" o dunajski občinski upravi.
Znano je, da krogi okolu praške »Politike« niso posebno simpatični dunajskim krščanskim socialcem, ker menijo, da se v vsem svojem političnem delovanju ne poslužujejo povsem primernih sredstev. In vendar je sodba tega lista o zadnjem govoru dr. Luegerja povodom razprave o dovolitvi olajšav pri najetju dunajskega posojila presenetila celo dunajske krščansko socialne kroge.
PraSka »Politik« namreč piše: »V tej atmosferi je posegel v besedo tudi dr. Lueger, da bi kot dunajski župan odbil napade liberalnih in soc. dem. govornikov na meBtno upravo. Posrečilo se mu je danes sijajno. Naj se sodi kakor koli o poli-tiškem značaju kršč. sooialcev, in tudi zavrača sredstva, b katerimi si utrjajo svojo vlado, to se pa mora priznati neumornim delavcem dunajske a n t i a e-m i t s k e stranke, da so umeli dvigniti občinsko upravo na tako stopinjo, da morajo priznavati državni organi in — kar je še po-menljiveje, tudi nebornirani politiški nasprot niki kršč. socialcev, da je sedanji zistem občinske uprave naravnost u z o r e n. To je nepobitna zasluga dr. Luegerja, ki je vsled tega lahko s popolno pravico nastopil danes samozavestno. Poznalo se mu je, da šteje v čast sebi in svoji stranki, ko brani rodno mesto pred nasprotniki. Velika je bila pohvala, ki jo je govornik žel v zbornici.«
Iz južne Tirolske.
Italijanski poslanci zahtevajo z isto vnemo delitev Tirolske v nemški in italijanski del, kakor isto zahtevajo Nemci za Češko. Pa ta radikalno - nacionalna politika med Italijani ni tako splošna, kakor vedno trde njih listi. »L'Alto Adige« je prinesel te dni izjavo iz agrarnih in delavskih krogov, ki obsoja politiko poslancev in meščanov. Prav primerno pravijo, da bi bila taka delitev za nje največje materialne škode. Morali bi plačevati za to dvomljivo pridobitev višje davke. Ta izjava sklepa z besedami: »Mi smo Ti rolci in to hočemo ostati!« oeveda je italijansko časopisje ogorčeno nad to novo »zaroto« zoper italijanstvo. »Piccolo« pravi, da je to »inzult« na zgodovino in na čuvstva cele dežele.
Posledica obiska princa Henrika v Ameriki.
Brat nemškega ceBarja, princ Henrik, je sedaj ostavil ameriška tla s. zavestjo, da je na celi črti izvršil nalogo, ki mu jo je dal Beboj cesar Viljem. To svoje poslanstvo je princ pojasnil v premnogih napitnicah in govorih. Vendar se pa načrt nemškega cesarja nikjer tako jasno ne pokaže, kakor v njegovi brzojavki na predsednika Roosevelta povodom prinčevega odhoda ter v predsednikovem odgovoru.
Cesar Viljem je namreč brzojavil: Povodom odhoda mojega brata iz gostoljubnih zveznih držav čutim prijetno dolžnost, da vam naznanim, kako zelo hvaležni smo jaz in vsi nemški krogi za sijajen vsprejem, ki bo ga priredili vsi slojevi ameriškega ljudstva princu Henriku. Za mojo iztegnjeno roko ste prijeli krepko, moško in prijateljsko. Naj bi nebo blagoslovilo naše razmerje z mirom in dobrohotnostjo mej dvema velikima narodoma.
Predsednik Roosevelt je pa odgovoril : Obisk Vašega brata v naši deželi je mnogo pripomogel, da se je pokazalo, kako globoko je naše prijateljstvo. Upam, da Vam smem čestitati na velikem vspehu, ki ga je imel ta obisk. Pozdravili smo ga iskreno radi njegove osebe same, še p r i-srčneje pa kot vašega zastopnika in kot zastopnika mogočnega nemškega naroda. Zahva-ljam Vas v ime ameriškega ljudstva za vse, kar sta nam storili, osebno pa se Vam zahvalim za
ljubezniv način, s katerim ste mi izkazali svoje prijateljstvo.
Ti dve brzojavki ste pač dokaz, kako se je z obiskom utrdilo prijateljstvo mej Nemčijo in Ameriko. Vprašanje je le, kdo bo znal bolje izkoristiti to prijateljstvo..
Methuenov poraz in Kitchener-jeve čuvajnice.
Povodom sramotnega poraza angleškega generala Methuena se umevno vse časopisje peča s sedanjim splošnim položajem v Juini Afriki, posebno pa z uspehi, ki jih je ali jih še bo dosegel lord Kitchener na sedanjem bojišču.
General D e 1 a r e y ima, odkar se je pojavil na bojišču (po letu 1899/1900) posebno vojno Brečo koncem februvarija ali začetkom marca, čeravno mu tudi sioer ni bila nikdar nezvesta vojna boginja. Ve se dosedaj za trideset njegovih večjih ali manjših zmag, o kakem njegovem porazu pa dosedaj Kitchener sam ničesar ne ve. Kdo bi se torej čudil, če je lord Kitchener za Dewe-tom posvečeval največ pozornosti Delarey-evemu delovanju, ter poslal proti njemu v boj nad polovico razpoložljive armade, čudo pa tudi ni, če Methuen ni mogel biti kos junaku, kakoršnega se je dosedaj kazal De-larey.
Mnogo bolj pa iznenadi vsakogar Methuenov poraz, če pomislimo, v kakih razmerah so bili Angleži tepeni. Južnoafriško bojišče je namreč skoro docela prepreženo s čuvajnicami in žično ograjo. Ta Ki-tchenerjev toliko hvalisani sistem ima namen ovirati gibanje sovražnikovih vrst ter pripo moči, da se polagoma ujamejo in ugonobe. Misel tega inženerskega generala bi sicer ne bila napačna, ko bi bojišče ne bilo tako veliko in nasprotnik ne tako odločen in iznajdljiv. Angleži bi morali, če bi hoteli z vspehom se posluževati tega sistema, imeti na bojišču najmanj še enkrat toliko vojakov, če bi hoteli zadostno zastražiti vse stražnice in vsa važneja mesta. Sedaj pa, ko ob splošnem pomanjkanju vojaštva tega nikakor ne morejo izveBti, jim je ta najnovejši sistem naravnost v pogubo. Pokazalo se je baš sedaj, in to izvan tako »izborno« zavarovanega kraja, da je temu res tako. Ifcutf so se v malih oddelkih prav lahko reševali iz vseh nastavljenih zanjk, a zbirali se tam, koder so Be mogli oddelki prosteje gibati. Nasprotno so pa te ograje znatno ovirale pri prodiranju večje angleške oddelke, kar je bilo zopet le Burom v korist. Da je bil torej Methuen tako izborno poražen, je temu direkten vzrok velika pomanjkljivost Kitchenerjevega zistem a. Methuen je njegova prva žrtev.
Kajpada Kitchener v svojih poročilih tega še nikakor noče uvideti. Pomanjkljivost lastnega ziBtema skuša prikrivati z domnevanjem, da ima sedanje živahno bursko gibanje le namen, odvrniti pozornost angleških čet, ki zasledujejo Devveta. Prepričal ee bo pa v kratkem, da se ni oživil samo Delarey, marveč mu sledita v kratkem tudi Botha in Dewet. Čimbolj bo pa nadaljeval z zgradbo čuvajnic ter z napravo za burske oddelke nikakor ne neprodirnih ograj, tem težavneje stališče bodo imeli Angleži. Njih moč se bo vedno bolj cepila, večji oddelki bodo pa le navezani na gotovo ozemlje.
Dogodki zadnjih tednov so pa tudi pokazali, kako brez vse moči je angleška armada in popolno demoralizirana. To dovolj jasno dokazuje veliko število ujetnikov v primeri s padlimi in ranjenimi.
Tako sodijo o zadnjem Delareyevem vspehu vsi strategi in niti Angležem sim-patiški krogi ne morejo utajiti označenih pomanjkljivosti v vodstvu angleške armade.
Iz brzojavk.
Kriza v Španiji. Pri razgovoru s Sagasto je kraljica izrazila mnenje, naj se kabinet pod njegovim predsedstvom preo-snuje v zmerno liberalnega. Sagasta se ni strinjal s tem mnenjem ter zahteval, da izpolnita prazni mesti dva liberalca. Kriza se reši definitivno te dni. — Cecil R h o -des mrtev? V raznih londonskih krogih se je včeraj širila govorica, da je Cecil Rho-des že mrtev. Avtentično ta vest še ni potrjena. — Demisija barona F e -j e v a r y j a. Ogrski domobranski minister je bil včeraj popoldne pri cesarju v posebni •vdienci. — Avstrijska eskadra
na Španskem. V Barceloni je muni-cipalni svet votiral kredit za vsprejem avstro-ogrske eskadre. Mej drugimi slavnostmi, ki se imajo prired ti, je tudi vsprejem v občinski hiši. — Berolinski šulve-rein proti moravskim Čehom. V opavskih čeških krogih vlada veliko vznemirjenje, ker je odposlanec berolinskega šul-vereina izročil županu 10000 mark za osvojitev Kathreina.
Književnost in umetnost.
Repertoir slovenskega gledališča.
Jutri, v soboto se poje zadnjič v sezoni RosBinijeva opera »Viljem Teli«. Jutri zadnjič poje n« slovenbkem odru gdč. Ševčikova. Prihodnja dramska noviteta je Brieuxova drama »Rdeči t a 1 a r«. Finžgarjev »Divji lovec« pride še enkrat na vrsto. Z včerajšnjo predstavo se je končal redni abonnement na sedeže.
Izpred sodišča.
Pritiivne obravnave. Pri včerajšnjih prizivnih obravnavah pred dež. sodiščem v Ljubljani je bila J. Stibil iz Vipave pri pr vem sodišču radi razžaljenja časti obsojena oproščena. — Vlačuga Frančiška Rus iz Doba je dobila 6tedenski zapor, izreklo se je pa, da jo še ni treba oddati v prisilno delavnico. — Janez otenkov iz Peč je bil oproščen, ker je trdil župan Barlič, češ da Sten-kov ni hud človek, ampak le »kot burja«. — Fr. Kuraltu iz Kranja je bilo radi raznih prestopkov določeno, da bo sedel 1 mesec. Pritožil se je, a pomagalo mu ni. Deželno sodišče je bilo tudi mnenja, naj sedi oel mesec.
Dve detomorilki. Včeraj ste bili pred mariborskimi porotniki obsojeni dve detomorilki. 26tetna Ana Š m i g o c je bila obsojena na osem mesecev, Terezija Šlamberger pa na šest mesecev težke ječe.
Petkratni požfgalec. Celovški porot niki so imeli te dni opraviti z 571etnim posestnikom Jož. Koglerjem, ki je nagovarjal razne osebe, da jim zažge, in je ž njimi delil zavarovalnino. Zažgal je petkrat. Zavarovalnice so izplačale 20.000 K. Zašli šanih prič je bilo okolu 100. Ena priča je dejala, da ji je obtoženi rekel: »Enkrat zažgati več doneBe, kakor ako celo leto de lam". Obsojen je bil na tri leta težke ječe.
Ljubljanska meščan, godba razpnščena.
Včeraj zvečer se je vršil v Hafnerjevi pivovarni občni zbor »Meščanske godbe«, ki se je bavil z žalostnim finančnim položajem te godbe.
Društveni blagajnik g. V o 1 c je v svojem poročilu načrtal vse dosedanje blagajniško Btanje »Ljubljanske meščan, godbe«. O prvi upravni dobi od 6. septembra 1900 do 1. dec. 1901. 1. je podal naslednji računski zaključek. Ustanovni prispevek magistrata je znašal 8000 kron, podpora magistrata 4000 kron. članarina in darila 6254 K 40 h., koncerti 7115 K 20 h. Magistratova posojila na račun podpore za 1902. 1. 4000 in 1200 K, posojilo pri kreditni banki 1400 K. skupni dohodki torej v prvi uprav, dobi 31.969 K 60 h., stroški pa: nakup in ventarja 6074 K 97 h., plače godcem 25.870 K 03 h.
Iz tega je torej posneti, da je godba bila koncem I. upravnega leta dolžna na posojilih 6600 K, v blagajnici pa emo imeli gotovine 24 K 60 h. V teh razmerah pre-Btopila je prag II. upravnega leta, zaupajoč na to, da ji v najbližji bodočnosti prinesejo pomoč v pokritje dolgov prvič večje število članov samih, drugič pa občinski svet ljubljanski z Izdatno letno podporo.
Ker je bilo 1. decembra v blagajnici, kakor omenjeno, le 24 K 60 h. denarja, ni preostajalo druzega, nego najeti zaradi najnujnejših potreb posojilo v znesku 180 K.
Dohodki v zadnji dobi, torej od 1. dec. 1901 do 28. jan. bili so pa sledeči: Prebitek iz prejšnjega leta 24 K 60 v., člana rina 2296 K 38 h., darila 76 K 76 h., koncerti 2209 K 96 h., posojilo 180 K, skupno torej 4787 K 70 h., stroški pašo bili: aluž-nina 4350 K 90 h., razno 804 K 29 h.
Mesec februvar je torej godba končala z gotovino 132 K 51 h., stari dolg se je pa povečal za 180 K, torej dolguje na poso jilih 6780 K in kredit, banki 1580 K.
Vse naše nade, katere so se stavile prvič na občinski svet ljubljanski, drugič pa na zanimanje in podporo ljubljanskih me ščanov samih, splavale so po vodi, kajti ne le, da se število članov, kljub silni agitaciji ni nič povečalo, šteje društvo samo 528 članov. Tudi občinski svet ljubljanski je direktno zahteval od odbora, da naj se godba razpusti, ter na odborovo prošnjo za prispevek ni dovolil ni-kake podpore.
Da ugodi zahtevi občin, sveta, odpovedal je torej odbor vsem godcem za dan 1. marca službo in je to naznanil občin, svetu a prošnjo, naj mu isti vsaj toliko prispevka dovoli, da se bodo zamogli godoi ob izstopu iz službe izplačati in pokriti drugi najnujnejši dolgovi. Toda podpore ni bilo od nikoder, godcev ni mogoče odpustiti, ker m denarja, in tako rastejo stroški od dne do dne.
Odbor ima razun navedenih posojil tudi še pokriti sledeče terjatve:
Godcem za februvar polmesečno plačo 852 K 50 h.; dolg pri »Katol. tiskarni«, »Kleinovi tiskarni«, za tiskovine, raznim časopisom v Pragi in na Dunaju za inse-rate, ljublj. knjigotržcem za muzikalije, pisarniške potrebe itd., za poprave instrumentov okroglo 400 K, skupaj torej 1252 K 50 h.
Ako torej rekapituliramo dolgove ljubljanske meščanske godbe, ki bo sledeči: mestni občini 5200 K, kreditni banki 1580 K, godcem na plači za mesec fubruvarij 852 K 50 h, drugi dolgovi 400 K, skupaj torej 8032 K 50 h, ako od tega odbijemo posojilo mestne občine, znaša dolg okroglo 2800 K, in ako še omenim, da rabi odbor samo za izplačilo in odpust godcev ter pokritje nekaj manjših dolgov brez posojil po dobitku gotovine v blagajnici skupaj najmanj 1100 K, podana je dovolj žalostna Blika o financijel-nem stanju ljubljanske meščanske godbe. Pripomnim naj le še, da je vložena pri mestnem magistratu prošnja na obč. svet, naj bi odboru dovolil za sedaj samo 1300 K, da ae zamorejo godci izplačati in odpustiti.
Po tem poročilu je omenil predsednik gospod S t r i c e 1 j, da je povabil k občnemu zboru nekaj občinskih svetnikov, katerih pa razven občinskega svetnika g. S v e t k a ni nobenega navzočega.
Občinski svetnik Svetek je omenil, da občinski svet brez povišanja doklad ne more žrtvovati še kaj za kake druge avrhe, ki niao neobhodno potrebne. (Ali morda 32 luči na novem mostu ? Opomba por.) Godba bi ae morala postaviti na drugo podlago, ki bi principijelno ne reflektirala na podporo mesta. V mestnem proračunu se ni mogla dobiti nobena točka, da bi so dobila podpora meščanski godbi.
Občini nikakor ne ugajajo pravila, ker je po njih nekako moralično vezana podpirati godbo, ker ae § 6. glasi, da apadajo med godbine dohodke tudi prispevki mestne občine.
Razvila 8e je nato obširna debata, katere ao ae udeležili gg. P a u e r, Flori-jančič,Volc in Pahor. Blagajnik goapod Vole je opozarjal, da bi v slučaju, ako bi društvo imelo stalno nameščenih samo devet godcev, stroški znašali 10 000 K, člani pa plačajo samo 6000 K. Predlagal je razpust društva.
Proti temu je govoril goapod Pahor, ki je opozarjal na kulturno potrebo godbe, gospod Dražil pa je opozarjal, da tisti, ki bi za godbo lahko prispevali, je ne podpirajo. Podpira jo skoro samo srednji stan.
Goapod dr. V. Gregorič je dejal, da je odbor požrtvovalno delal za razvoj javnega življenja v mestu, in za razvoj javnega življenja je godba pač tako potrebna, kakor kaj druzega, n. pr. nasadi itd. Ce je občinski avet dal podporo godbi, računalo 8e je lahko, da je to redna letna podpora, in če je na podlagi proračuna uvidel, da mu sedaj ni mogoče več dati podpore, nai bi se to odboru takoj naznanilo (Klici: »Ne pa kar čez noč!«) in odbor bi že lahko vso zadevo uredil.
Govornik je predlagal, naj se poleg sklepa o razpustu društva izvoli tudi likvidacijski odbor, ki naj stopi v dogovor z občinskim svetom glede poravnanja dolgov (godcem se je mogla izplačati za februvarij samo polovična plača) in ta odbor naj vpliva na občinski svet, da mu gre na roko, kar je prav za prav moralna dolžnost občinskega sveta, kajti brez godbe si ne moremo misliti pravega javnega življenja.
Gospod Pahor predlaga, naj ae napravi na občinski odbor nova prošnja in naj ae društvo še ne razpusti.
Gospod Vo 1 c pravi, da bomo potem na iatem stališču, kot sedaj. Občinski avet stoji na stališču, da ako se društvo ne razpusti, Bploh nič ne da.
Pri glasovanju je bil z veliko ve-činosprejet ra z pus t društ v a in v likvidacijski odbor ao se volili gospodje: finančni nadavetnik Svetek, Stricelj in Vole.
Kakor smo že pred dnevi omenili, hočejo sedaj nekateri godci vzdrževati godbo na svojo odgovornost in račun. Ako pride do novega društva, kakor v Celovcu, je še vprašanje časa.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 14. marca.
Osebne vesti. Pravosodni minister je imenoval notariatskega kandidata gosp. M. Karnitsehnigga v Kočevju za notarja
v Senožečah. — Absolvirani pravnik gosp. H. Rysohavy je imenovan konceptnim praktikantom z adjutom 1000 K in prideljen pristojbinskemu uradu. — V Ljubljano je došel k nadzorovanju zdravnik generalnega 4taba g. dr. Jos. U r i e 1. — Rivnatelju kemičnega poskjševališča v Ljubljani, g. dr. E. Kramerju je poljedelsko min. dovolilo 500 K ustanove za učno potovanje po deškem in Galiciji. — Častnim članom je imenovalo gasilno društvo v Postojini g. A. Achtschina, ono v Šmarju pa g. Fr. Doberleta.
Volitve v trgovsko in obrtno Jtbornico so razpisane na 22. marca od 9. ure dopoludne do 3. ure popoludne v tuk. magistratni dvorani. Več pove oglas v da našnjem listu.
Nova stolioa v goriški bogoslov-niol. V centralnem Bemenišču so ustanovili stolico za modroslovje. Za profesorja je imenovan g. dr. F r. Ž i g o n. — Za Buplenta dogmatike pa je imenovan dr. T a r 1 a o.
Dopolnilne deielnozborske volitve na Goriškem. V sežanskem okraju bodo »Slogini« pristaši, kakor se nam poroča, zjedinili svoje glasove za č. g. Matijo Sila, dekana v Tomaju. — Do zdaj je na Tolminskem za »Slogo« že izvoljenih 35 vol. m. Nadpolovična večina je 34. — »Sloga« upa dobiti najmanj 46 glasov, do-čim jih morejo dobili liberalci le 20. Volitve bodo čez 7 dni. — Dne 20. t. m. bo tudi v Furlaniji volitev deželnega poslanca v kmečki Bkupini mesto odstopivšega poslanca Dottorija. Skupina furlanskih veleposestnikov voli dne 22. t. m. Liberalci se po vsej Furlaniji čvrsto gibljejo, d o č i m ne stori katoliška stranka niti enega koraka... Tako poroča „11 Popolo". — Vest v liberalnih listih, da bi se dr. T o n k 1 i odpovedal kandidaturi na Tolminskem, je neresnična. »Primorski List« pravi, da ima dr. Tonkli največ volivcev na svoji strani.
Umrla je 12 t. m. v Koški Poljani pri i tangi posestnika soproga g. Terezija Burger rojena Jeretin, sestra okr. tajnika g. M. Jeretina v Litiji.
Žužemberški nadučitelj aretiran. Včeraj zvečer se je raznesla po mestu vest, da je policija aretirala v hotelu pri Lloydu nadučitelja Koncilija iz Žužemberka. Bil je tajnik pri hranilnici in je poneveril, kakor se trdi, več tisoč, baje 7000 K. Koncilija ne taji. — Nadučitelj F. Konciliia je v ponedeljek izginil iz Žužemberka, ko so prišli na sled njegovim malverzacijam. Pone-verjal je na ta način, da je na ime kakega drugega posestnika denar izposodil in ga za-se porabil. Odpeljal se je v Trbiž, kjer je dobil brzojavko, naj se vrne domov in da je vse poravnano. Konoilija je brzojavki zaupal. Vrnil se je v Ljubljano, kjer ga je čakala žena, tu ga je pa aretirala policija. Pri sebi je imel nabasan revolver. Ali bode »Narod« tudi tu vpil: »Zopet eden !• ?
Godba v Celovou. Namestu mestne godbe se je v Celovcu ustanovil takozvani »Orchesterverein«, kateremu je obč. svet celovški predvčerajšnjim odstopil godala mestne godbe in mu zagotovil 6000 K redne letne podpore.
Pravična slovenska zahteva. »Sud-
steierische Presse« zahteva, naj se za Spodnje Štajer.-ko ustanovi posebna obrtna in trgovska zbornica.
Občinske volitve v Voloski-Opa-tiji. Volitev y tretjem razredu pri občinskih volitvah v Voloski-Opatiji je bila soglasna. S 195 glasovi so izvoljeni k a n d i -datje hrvaške stranke.
Slovenske predstave v Trstu. Prva predstava tržaškega dramatičnega društva se bo vršila meseca aprila in se bo predstavljala opereta »čevljar baron«. Med tem pa se že te dni prične z učenjem novih iger, ki se bodo potem redno vrstile. Tako se bo sčasoma ustvarilo stalno slovensko gledališče v Trstu.
Nov most čez Savo namerava zgraditi pri postajnem poslopju v Zagorju poseben konsorcij.
Ljubljanske novice. Potrjenih je bilo pri današnjem naboru iz Ljubljane 46 mladeničev. — U m r l je v Ameriki svoj das po Ljubljani znani socijalnodemokraški agitator J. Hitejc. — Mardetachlit-g e r j e v konjak sta poskušala lekar-
narjeva hlapca Jurij Guzelj in Franc Potočnik in ga izpila toliko, da sta pričela pobijati še druge steklenice. Gospodar je moral poklicati stražnika, ki ju je odvedel na ro-tovž. — Tepež med hlapci pri b I o n u. Matija Bevc je jako zvest služabnik pri gospej Gnezdovi in on tudi rad pripoveduje napake in grehe drugih sohlapcev svoji gospodinji. Ker je tožil hlapca Franceta Kavčiča, je tega tako ujezilo, da je sinoči udaril Bevca s korcem na glavo in oko. Bevc je jako hudo ranjen. — Otrok v L j u b I j a niči. Otrok, ki je padel v Ljubljanico, a katerega so rešili, je triletni sin A. Jenkove. — Pozabljiva ženska. Marija Babnik rada pozabi, da ji je vhod v mesto prepovedan. Včeraj je zopet obiskala Ljubljano, toda policija jo je takoj prijela in odvedla v zapor. — Srebrna uraje najdena in oddana magistratu.
Slovensko gledališče. Včerajšnja re-priza »Divjega lovca" je zopet prav lepo vspela. Oceno smo morali radi nedostajanja prostora odložiti do jutri.'
Železnica Celje Velenje. V kratkem se vrši v želez, ministerstvu pogovor z interesenti in zastopniki štaj. dež. odbora v zadevi prevzetja te železnice v drž. upravo.
Mariborski župan Nagy baje odstopi v prihodnji občinski seji.
Slovenski kmetijski pouk na Koroškem. Uradni list koroške c. kr. kmetijske družbe naznanja v svoji zadnji številki 5. od dne 1. t. m.: »Po ravnokar do-šlem poročilu se bode slovenski potovalni učitelj g. Vinko Šumi v svojih velikonočnih počitnicah od srede marca do srede aprila mudil na Koroškem in imel gospodarska predavanja v slovenskem jeziku. Predstojništva kmetijskih podružnic, ki želijo takih predavanj, se povabijo, da napravijo v tem času shode in taiste naznanijo pri podpisanem družbenem predstoj-ništvu. »Mir« pravi k temu: Ta je res lepa! Vračunu kmetijske družbe za 1. 1901. beremo med »dohodki«, da je sprejela od države za slovenskega potovalnega učitelja 2000 kron. V istem računu vidimo med »stroški«, da je dala za slovenskega potovalnega učitelja »Pauschalbeitrag« 1660 kron. Nočemo tu vpraševati, kam je izginilo ostalih 340 kron, ki jih je država dovolila za slovenski potovalni poduk, ki se pa za ta poduk porabile niso; pribi-jemo samo, da kmetijska družba zadnji čas, menda žejedno leto, sploh slovenskega poduka priredila ni! — alo venski potovalni učitelj biva, ka kor je razvidno iz gorenjega razglasa kmetijske družbe, Bogvekje.za slovenska predavanja se nihče ne zmeni, in samo v svojih počitnicah pride slovenski potovalni učitelj, da se tako mimogrede in morda »zaradi lepšega« tu in tam oglasil! — To je pač naravnost škandal, o katerem treba spregovoriti na merodajnem mestu!
Nesreča. V Borovnici jo na križ pota 2letna deklica Ana Šivic prišla pod voz in se tako povozila, da je po dveurnem trpljenju umrla.
Škrlatica mej Belgijci. Pri bata ljonu 27. pešpolka, ki se nahaja še v Trstu, je obolelo več mož za škrlatico. Nahajajo se v ondotni garnizijski bolnici.
»Marjetice«, nova mladinska knjižica, je dotiskana in izide prve dni prihodnjega tedna, spisali so jo ljubljanski bogoslovci v žanru običajnih »Pomladnih glasov«, uredil Alojzij M e r h a r. Knjižica bo primerna otrokom kot velikonočno darilo. Več o njej o priliki.
Vrtnarska razstava bode v Beljaku od 13. do 17. avgusta t. 1.
Sirotišnico za dečke snuje celovška mestna občina.
Ali je tudi to kulturno ? Dejstvo, da vse prireditve Slovencev v Celju sijajno vspevajo, peče silno nemškutarje. Da bi vsaj nagajali, če že ne morejo druzega, izmislili so si — kakor čitamo v »Domovini« — posebno sredstvo. Začeli so namreč pošiljati zvečer po predstavah v »Narodni dom« razne pijane capine, ki naj bi tam žalili in izzivali. Med temi rokovnjači, ki udirajo v tuje hiše, da tam prirejajo izgrede, je tudi neki uslužbenec namestnika — celjskega župana. To je značilno za celjske razmere in za kulturni
nivo celjskega nemštva. Stvar je prijavljena sodišču.
Podrušnioa društva „Lega na-zionale" v Gorioi je imela v nedeljo svoj občni zbor. Tajnik dr. Venier je govoril strastno o »italianita« naše dežele in naše Gorice proti Slovencem. Blagajnik je povedal, da je imela podružnica lani dohodkov K 10.860 22, izdatkov pa K 7 893 49. Podružnica je delovala zlasti v Podgori, kateri preti UBoda Ločnika, in pa v Gorici na onih delih, kjer jim preti »l'irruenza nemica«. V odboru te podružnice pa sedijo taki le Lahi: Bombič, Pirenčič, Bizjak, Koklič, Ceščut, Godina, Golob, Mulič, Pinavčič, Pavletič, Travan, Cej in Dorfles, Michelstiidter, Mauer, Seppen-hofer itd.
Zdravje v Ljubljani. Od 2. do 8.
marca je bilo 17 novorojencev, 1 mrtvorojeni, 2ž jih je umrlo, .in sicer 5 za jetiko, 2 za vnetjem sopilnih organov, 1 vsled mrtvouda, 14 za različnimi boleznimi, med njimi je 9 tujcev, 12 iz zavodov. Za infek-cijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: 1
za tifuzom, 1 za vratico.
•
* *
Najnovejše od raznih strani.
Potres v Sibiriji se je pojavil 12 t. m. Zemlja se je tresla 12 minut — Napad na procesijo. V Nava, provincija Valladoiid so napadli procesijo. Prišlo je do pretepa. Ena oseba je ranjen«. — S a t o s D u m o n t se bo poganjal za nagrado 4000 funtov šterlingov, katere dobi, ako preplove s svojim zrakoplovom iz Londona v Bir-mingbam. — Zopet velikanski potres. V Mali Aziji je potres razrušil v mestu Tsohangai 3000 hiš. 20 000 ljudij je brez strehe. — Stavka delavcev v plinarni se skoro gotovo prične v Gorici. — Tragični dogodek. V Plevlju v Novem bazaru je stotnik Obpacher kazal svoji pred dvema meseci poročeni 22 letni ženi staro turško puško. Puška se je sprožila in mlada žena se je od kroglje v srce zadeta mrtva zgrudila. — Novi topovi, ki se bodo lili v kratkem, ustrelili bodo po 18 do 20 krat na minuto. Vedno večje iznajdbe v škodo ljudem! — Stavka kovinskih delavcev pri »Lazzarusu« na Reki je stopila v jako resen položaj. Lastnik podjetja noče nič slišati o kaki posredovalni komisiji in noče delavcev sprejeti niti pod prejšnjimi pogoji. Stavkujočih delavcev je 200.
Telefonska In brzojavna poročila.
Senzaoijonelna obraynava v Mariboru.
Maribor, 14. marca. Danes se je začela tukaj obravnava pred porotnim sodiščem zaradi tožbe načelnika magi-stratnih uradov, Friderika Daksa, proti uredniku graškega socijalnodemokra-škega lista „Arbeiterwille" dr. Scha-cherlu in uredniku bivše „Unabhangige Zeitung" Leibnerju. Zanimanje za to pravdo je velikansko. Graški listi so izdali posebne izdaje za Maribor. Priče so doslej pričale neugodno za tožitelja. Obravnavalo se bo danes in jutri in sodba se bo morda izrekla še le v nedeljo. Tožitelja zastopa dr. Mravlag iz Celja, urednika pa dr. Uranitsch iz Gradca.
Gradec, 14. marca. Porotna obravnava Daksova proti Schacherlu bi se bila morala vršiti v Gradcu, a se je preložila v Maribor ter delegiralo tamošnje porotno sodišče. Daks ni prišel osebno. Velika množica ljudstva obdaja poslopje okrožnega sodišča. Poravnava se ni vršila, ker sta obe stranki delali težkoče. Schacherl (judovski zdravnik in načelnik graške soc.-dem. stranke) je najprej tajil, da je on pisal, a opozorjen, da je v uvodni preiskavi drugače izpovedal, priznal, da je on bral dopis zoper Daksa. Afera se suče okoli neke nesramne hiše (št. 8.) v Mariboru. Daks je bil baje že iz državne službe v Brežicah odpuščen zaradi nesramnosti. Schacherl pravi, da je poznal to preteklost njegovo in zato imel dopis za resničen.
Dunaj, 14. marca. Poslanec Pogačnik je dobil 'danes od železničnega ministra definitivno obljubo, da se bosta glavni postaji v Bohinjski Beli in Nomenu takoj sezidali in
da se opusti glavna postajav Štengah ter se zgradi samo kot tovorna postaja za les verskega zaklada.
Duni\|, 14. marca. V današnji seji se je nadaljeval proračun učnega mini-sterstva. Poslanec Eisenkolb je porabil to priložnost za hude napade na papeža in katoliško cerkev ter izpustil pravi protirimski govor. Papež in katoliška cerkev, rekel je Eisenkolb, sta najhujša sovražnika nemške svetovne vlade. Nemški narod je zdaj na najboljši poti, da si pribori nadvlado nad celim svetom pod načelstvom slavne rodbine Hohenzollernske. (Vsenemci vpijejo: Hoch! Smeh na desnici. Vsenemec Stein kliče: Tam na desnici sede idijoti!) K6r so avstrijski Nemci integralen del vse-nemškega naroda. bi se tudi oni pri tem udeležili svetovne nadvlade. Proti tej vsenemški svetovni nadvladi pa je zbrana protinemška liga, katera je strogo absolutistično organizirana, in njej na čelu stoji mož resnice, nezmotljivi rimski papež. Njegova volja je odločilna za celo to organizacijo in za vse, kar je jezuitovskega. Njegov duh hoče vladati povsod, in proti temu morajo vsenemci napeti vse svoje moči. Papeštvo in katoličanstvo se mora ponižati. Končno govori Eisenkolb zoper zatiranje „evangeljske zveze" v Avstriji.
Dunaj, 14. marca. Posl. Beuerle je interpeliral naučnega ministra, ako je pripravljen odpraviti duhovne vaje na srednjih šolah. Interpelacijo so podpisali vsi poslanci nemške ljudske stranke.
Dunaj, 14. marca. Budgetni odsek je sprejel včeraj popoldne nepremenjeno vladno predlogo o budgetnem pro-vizoriju. Posl. Paca k je očital vladi, posebno naučnemu ministru, pomanjkanje neutralnosti in izjavil, da bodo Cehi tako dolgo nadaljevali boj, dokler se jim ne popravi krivica. Posl. Rataj je ugovarjal, da bi se o jezikovnem zakonu razpravljalo v parlamentu.
Korinin, 14. marca. Tu je aretiranih 7 anarhistov.
Gradec, 14. marca. Pri delavnici za „šine" hočejo baje odpustiti 120 delavcev. Ko so sinoči drugi delavci to zvedeli, je nastal velik nemir, zlasti, ker se je raznesla vest, da jih hočejo še več odpustiti. Sinoči viharno zborovanje. Oficielno se nič ni razglasilo. Odpuščeni delavci so večinoma starejši. Zato nevolja tem večja.
Draždani, 14. marca. Kralj Albert pride v jeseni obiskat avstrijskega cesarja. Tudi cesar Viljem pride jeseni na Dunaj.
Petrograd, 14. marca. Tolstemu se je stanje znatno poslabšalo.
Petrograd, 14. marca. „Ruski Invalide" javlja o novi zmagi generala Mičensko nad Tunguzi. Izmej 390 Tun-guzov je padlo z voditeljem 200 mož. Rusi so ugrabili več topov in orožja.
Madrid, 14. marca. Ker finančni minister ni hotel umakniti svoje prošnje za demisijo, je sklenil podati ostavko ves kabinet. Kraljica ostavke sicer še ni sprejela, pač pa je naročila Sa-gasti, naj vsprejme v svoj kabinet liberalne desidente. Sagasta vztraja pri popolno liberalnem kabinetu. Kraljica je nato pozvala k sebi predsednika obeh zbornic. Kriza bo težko rešena.
Ilaag. 14. marca. Predno je Delarey napal Methuenove čete, je popolnoma razpodil Kekevichove čete.
Amsterdam, 14. marca. Kriiger dobiva od vseh strani brzojavne čestitke. Kriiger pravi, da sedaj s podvojenim upanjem gleda v bodočnost. Krii-gerjeva odposlanca v Ameriko se odpeljeta v Južno Afriko, da dobita natančni vpogled v razmere. Angleži so D e -1 a r e y a prosili za mir. Delarey je odgovoril, da hoče v boju zmagati.
London, 14. marca. (C. B.) Kitchener brzojavlja iz Pretorije: General Methuen je došel v Klerks-dorp. Rana se ugodno celi.
London, 14. marca. V višjih vojaških krogih so silno v skrbeh radi izgubljenih topov, s katerimi 1 se bodo Buri znali okoristiti napraai
čuvajnicam, ki so sedaj skoro popolno brez vse mofti.
Bruselj, 14. marca. Poleg zamene Methuena s Kraitzingerjem zahtevajo Buri za Methuena tudi, da se Angleži zavežejo, da ne izvrše nobene obsodbe več.
London, 14. marca. V angleškem vojnem ministerstvu se boje, da od Burov Methuenu ugrabljeni topovi ne postanejo za Angleže usodni. Popolnega izkaza izgub vojni urad ne more objaviti, ker so Buri uplenili Methuenu tudi vse zapisnike.
London, 14, marca. „Standard" javlja: Dewet reorganizira svojo armado, Botha pa ima zasedene važne postojanke južno od Ermela. Če bi Angleži n a-s p a d 1 i Botho, se ta lahko umakne v Swazi-deželo, ker je s kraljico lani sklenil tajno pogodbo glede prostega prehoda burskih čet.
London, 14. marca. Z bojišča ni nikakih nadaljnih poročil. Vojni urad meni, da se pripravlja Delarey na novo večjo akcijo. Bati se je posebno Delareyevega napada na mejno ozeml e, ker je preskrbljen z mnogimi in izvrstnimi topovi.
Umrli so:
12. marca. Marijana Roje, delavca žena, 42 let, Metelkove ulice 4, zamašenje pluč.
V bolnišnici:
11. marca. Ivan Verh, dninar, 50 let, dementia tubercul. pulm. — Amalija Hrastnik, posestnika hči, 17 let, jetika.
Dunajska borza
dn6 14. marca.
&npni državni dolg v notah.....101'80
Skupni drlavni dolg v srebru.....101-45
Avstrijska zlata renta 4%............120 85
Avstrijska kronska renta 4%.....99-80
Ogerska zlata renta 4%..............120 05
Ogerska kronska renta 4%......97-55
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1636-—
Kreditne delnice, 160 gld.......695 25
London vista......................24005
Nemški drž bankovci za 100 m. nem drž. velj.	117-30
20 mark............23 45
20 frankov (napoleondor) ......	19-10
Italijanski bankovci. . . •..........93 36
C kr. cekini...........11-33
Zitne cene
dncS 13. marca 1902.
(Termin.)
Na dunajski borsi:
Za 60 kilogramov.
Pšenica za pomlad.....
« » .....
, „ jesen ......
Rž za pomlad......
. n maj........
Koruza za maj-iunij ....
Oves za pomlad......
„ „ oktober......
Na budimpeštanski borsi
PSenica za april......
> » maj......
, , oktober.....
Rž za april.......
- , oktober......
Oves za april .......
„ „ oktober......
Koruza za maj......
» * ......
K	9-40	do	9-41
n	9-41	n	9-42
n n	7-76	m	7-76
•	7.72	»	7.72
	6-52	a	6-63
s	7-90	n	7-90
T)	7-90	n	7-91
borsi:			
K	9-32	do	9-33
>	933	n	934
n	8-24	.	8 25
	7-57	n	7-68
	6 87	n	6-88
	7 64	.	7-65
»	612	n	6-14
a	522		6-23
»	6-36	»	5-37
(Bfektiv.)
Dunajski trg.
PSenica banafika . . , julne žel. . .
R* „ * • .
Ječmen » » * •
„ ob Tisi . . . Koruza ogerska, stara.
, „ nova , Cinkvant , stara , , nova Oves srednji . . . Fižol.......
9-45 9-80 7-70 7-20
6-85 5-60 5-50
630
7-95 7-76
do 10-15
,	10-00
,	7-95
„	8-60
»	7-75
n	5-70
„	5-55
6-60 8-15 10-76
MeteorologfSno porodilo.
fiSina nad morjem 306 Sm, srednji zračni tlak 736-0»b
1	Cao opn- HTUjft	Stanj« baro-tttalr. T mm.	T«mp.-zv.tira P« CUI ju	V.tfVTl	N«IH>	H.
13	9. zvee-S	743-1	09	sr. svzh.	oblač.	
14	7. zjntr. 2. popol.	746 6 746-6	-26 31	sr. jvzh. sr. svzh.	oblač. jasno	00
Srednja včerajšnja temperatura 2 6 normale 3 1
Prodi se, oziroma odd& se v najem
pod ugodnimi pogoji	309 4 -3
t Bohinjski Bistrici nt. 57
■l k isti pripadajočim vrtom. Hiša stoji blizu predora v Boh. Bistrici, torej na za vsako podjetje prikladnem kraju.
Ponudbe pod: »Bohinjska železnica it, 111" na upravništvo »Slovenca«.
Izdajatelj Dr. E«|w Lmm<
VABILO
na
II. občni zbor
»»Hranilnice in posojilnice v Planini,
rti. Jcadruje z neomejeno zavezo"
kateri se bode vršil
v nedeljo dnč 23. inarea 1902
ob 11. nrl dopoldne v prostorih g načelnika.
t)nevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potrjenje računa za 1. 1901.
3.	Volitev načelstva in računskega pregle-dovalca.
4.	Prememba pravil.
5.	Slučajnosti.
V Planini, dne 14. marca. 1902.
326 1-1
Načelstvo.
Adresna knjiga
za Avstrijsko - Ogersko
za 1. i8g7 do igoo
obsega v dveh debelih zvezkih nad jeden milijon naslovov tovarnarjev, trgovcev, obrtnikov v st h vrat, advokatov, n< tariev, veleposestnikov, ekonomov itd. itd. Izvirna cena 30 K; proti povzetju jo pošilja le za 3 goldinarje 301 6-3
knjigotržnica Janeza Peterim v Trstu.
5 iSctaltvomttAazumMiteM
l&iriistibsn
320 3-1
Adler-samopisni sfroj
Neposrednje vidna pisava. Stalnost.
Hitrost v pisanji največja. Največja moč v preboju. Lahno vdarjanje na tipke.
Cenike pošilja brezplačno in franko
Jan. Jax in sin
trgovina s šivalnimi stroji v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17.
Na prodaj sta
2 križeva pota
oba po 95 cm. visoka, po gld. 65'— jeden pri	189 12-9
FR. TOMAN-u,
podobarju ln pozlatarju v Ljubljani, Valvazorjev trg it. 1.
jPSIF" želi dobiti dobro izučen mlinar.
Ponudbe na: B. M , poete restante Zagorje ob Savi.	318 3-2
Bogato svojo zalogo
najnovejše izvrSenih vsakovrstnih
v6z
priporočam prečustiti duhovščini in slavnemu občinstvu ponizki ceni.
Stare, obrabljene vozove jemljem v račun, ter sprejemljem vsa v mojo stroko spadajoča popravila po najnižji ceni.
peter Keršič
299 3 zaloga in tvornioa v6z v Šiški pri Ljubljani.
Zahtevajte povsodl pristni
„Cvekov brinovec"
od Franc Cvek-a v Kamniku.
240 10-9
priporoCa raznovrstne
vizitnice
po nizki »eni.
LeŠtilni odtiskalni papir,
odlikovan na svetovni razstavi v Čik6gi. Preprosto uporabljiv za posnemanje poljubnega lesovja pri pohištvu, vratih itd. Dobiva se pri tvrdki BRATA EB£RL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 20 11—7
Št. 6078.
Razglas.
242 3-3
V smislu deželnega zakona s 17. dnž junija 1870, St. 21 dež. zak., o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih Škodljivih mrčesov naročam vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč v ozemlji mestne občine ljubljanske, da jim je
do 15. aprila letos
svoje sadno in lepšalno drevje, grmovje, seči, lesene vrtne plotove in hiSne stene na vrtih, na polji in na travnikih očistiti zaprelenih gosenic, mrčesnih jajcev in zaprtdkov (ličin) in sežgali ali kakor si bodi pokončati nabrana gosenčna gnjezda in jajca.
Prav tako je gosenice, ako se spomladi pokažejo na drevji in rastlirji, kakor tudi zapredke pokočati kakor hitro mogoče a najdalje do 15. maja.
Kedar se drevesa, ki so jih napadle gosenice, posekajo, ali kedar se veje, ki so jih napadle gosenice, odsekajo, tedaj se taka drevesa, oziroma take veje, ne smejo pustiti v tem stanu ležati, ampak morajo se alt gosenice obrati od njih ali pa drevesa in veje precej sežgati.
Dalje morajo gori imenovane csebe hroSče, dokler letajo, od svojega sadnega in lepšalnega drevja, lep-Salnih grmov in drevorednih dreves, potem od drevja ob gozdnih robeh v istih primorljajih, kjer je tega treba zaradi bližine, vsak dan, zlasti v zaranih urah otresati in pokonfievati ali obračati kmetijstvu na korist.
Na polji se morajo črvi (podjedi, ogrci), pri oranji ali kopanji zemlje precej za plugom, motiko ali lopato pobirati in koj pokončati.
Če se bode kdo obotavljal gori navedena opravila izvršiti do določenega časa, jih bode mestna občina dala izvršiti na njegove stroške, vrhu tega pa se mu bode naložila na korist občinske blagajniee globa od 2 do 20 kron ia če bi se to ponovilo, do 40 kron; kdor bi ne mogel plačali globe, bode kaznovan z zaporom od 12 ur do 4 dni.
V Ljubljani, dn6 14. februvarija 1902.
Župan:
Ivan Hribar.
Št. 69.
Razpis volitve
zalfrgovinsko in obrtno zbornico v Ljubljani.
Podpisana volilna komisija daje volilcem trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani na znanje, da se bo pred volilno komisijo vršila volitev ali z ustnim glasovanjem ali z osebnim oddajanjem napisanih glasovnic
dne 22. marca 1902
od devetih dopoldne do treh popoldne v magistratni dvorani v Ljubljani.
Ob 3 uri popoldne se bo to glasovanje tudi končalo.
Volitev se vrši javno. Volilcu so daje, kakor je že zgoraj omenjeno, na izvoljo, da voli ali
a)	ustno, ali
b)	da Bvoje može na glasovnici ^napisane osebno poda volilni komisiji, ali
c)	da s svojim imenom podpisano glasovnico pošlje c. kr. volilni komisiji ter obenem odda, oziroma priloži izkaznioo. Ta odposlatev Be sme izvršiti po c. kr. pošti ali s posebnimi poslanci.
Glasovnice se smejo odprte ali zaprte oddajati ali dopošiljati. Na zaprtih glasovnicah mora biti zunaj zapisano ime volilčevo.
Tisti volilci, ki volijo tako, da dopošiljajo napisane in podpisane glasovnice, morajo svoje glasovnice z izkaznicami vred najkasneje do 22. marca do 3. ure popoldne poslati c. kr. volilni komisiji v Ljubljani.
Po preteku časa, določenega za osebno oddajanje glasov, se bo takoj pričelo s štetjem glasov. Na glasovnice, dospele med štetjem glasov, se ne bo nič več oziralo.
Zgoraj navedene tiskovine (izkaznike, glasovnice, razpis volitve), kakor tudi vse vloge volilcev, se pošiljajo volilni komisiji po pošti poštarine proste, ako imajo na adresi pristavek: „V voiitvenih zadevah trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani«.
Volilci I. volilne kaUgorije trgovinskega cdseka dobč rdeče glasovnice in volijo 2 prava člana.
Volilci II. volilne kategorije trgovinskega odseka dobč r u j a v e glasovnice in volijo 4 prave Alane.
Volilci III. volilne kategorije trgovinskega odseka dobč modre glasovnice in volijo 4 prave člane.
Volilci I. volilne kategorije obrtnega odseka dobe zelene glasovnice in volijo 2 prava člana.
Volilci II. volilne kategorije obrtnega odseka dobe bele glasovnice in volijo 10 pravih članov.
Volilci III. volilne kategorije obrtnega odseka dobe rumene glasovnice in volijo^ 2 prava člana.
Vsaka volilna kategorija voli sama za-se njej pripadajoče število pravih članov. Opozarja se pa tu posebno, da se smejo volilci, ki imajo volilno pravico v enem odseku, voliti v v s e h kategorijah tistega odseka.
Daljni pouk je v razpisu volitve, ki se dostavi vsakemu volilcu.
V Ljubljani, dnč 12. marca 1902.
€. kr. volilna komisija za trgovsko in obrtno zbornico
v Ljubljani.
Predsednik: pr. pl. Riilillg m. p.
Š
_-Ml
■0
H
4
£
5	<N •dO
I"
K s«
■a-a
&1 SZ
xa .
a ► 5
A
a
s
n.o3 o w
•S '
x>
O)
t/j >
cl <D
O rt ~ CV) >
* ° ^ rt of^So g* 8> •S »o > g 9
P u 5 C .2.
S 8H
is-2
'3 S S u
M §
rt 2 iS a 3
. Jn N M 3
n '5 N S.PQ

Umetnijski zavod
za slikanje na steklo
B. ŠKARDA v Brnu.
Izdeluje zlasti:
cerkvena okna različne izvršitve.

Ceniki ln strokovni svit brezplačno.
Osemkrat odlikovan s prvimi darili'
Odgovorni vrednik s tvta Rtktveo.
Tisk .Katolilk« Tiskarne v Ljubljani.