SPOMNITE 8E SLOVENSKIH BEGUNCEV. S KAKIM DAROM! mniiniiiifmll AMERICAN IN SPIRIT-FORE: IN LANGUAGE ONLY K« W DOMOVINA ■ American HomUmmmm SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE M m |e včeraj nagloma umrl za srtiio napako CLEVELAND S, 0., WEDNESDAY MORNING, APRIL 2, 1947 LETO XLIX—VOL tt.it (Došle preko Trsta) ADAMIČ SE JE OBESIL. — veda ne gre. Ne va5 amerikanski Lojze Ada- Zgodba je tale: Tisti Župan- mič, ampak njegov mlajši brat Tone, Zadeva priča o zmešanih razmerah pri nekaterih družinah v Jugoslaviji, pa seveda tudi o tem, kako “dobro” se ljudem godi. Nobeden se namreč ne obesi po navadi, če mu gre po sreči. Pri Adamičevih je bilo več otrok. Najstarejši je Lojze. Za njim so bili Tončka, Pavla, Stane, Tone, o katerem je tu govora. Potem je bilo še pet otrok, med njimi Micka, ki je postala usmiljenka, pa je kasneje red zapustila baje radi nekega železničarja, radi česar je takrat belgrajsko časopisje uganjalo veliko komedijo proti cerkvenim redovom in jih zasmehovalo. Tone Adamič je torej doma iz Blata pri Grosupljem. Pod italijansko okupacijo je bil doma. Po italijanski okupaciji pa so ga mobilizirali partizani in uvrstili v svoje oddelke. Kot parti- čičev sin, ki ga je Lojze Adamič opisoval v svoji knjigi “My Native Land” je bil res z očetom Otonom Župančičem navdušeno rdeč za Tita. Pa je fant šel za (Dalje na 2. strani) ------o------ Združeni narodi naj imajo besedo pri pomoti Grilji inluriiji Tako priporoča senator Vandenberg, je stavil pa nekaj pogojev & Washington. — Senator Van- Njegov brat Pavel je bil sinoči zaprisežen kot naslednik SLADKORNA ZNAM- FratlCO je DOS av za io funtov Španijo monarhijo, Washington. — Od včeraj [odd kralja M HVnrna - naprej je v veljavi sladkorna znamka št. 11, ki je veljavna za 10 funtov sladkorja. Dozdaj so bile sladkorne znamke veljavne le za 5 funt&v sladkor-Atene, 1. apr. — Danes je ja. On ostane še nadalje na vladi in si pridržujejo pravico imenovati naslednika Madrid— General Franco je nagloma umrl za srčno napa- j Racioniranje sladkorja je, — general rranco je ko grški kralj Jurij II. Bil je podaljšano do 31. oktobra le- naznanil, da bo Španija zopet star 66 let. Na grški prestol se tos in iza vsako osebi je garan-j Postala monarhija, dočim bo je povrnil šele lanskega sep- tiranih najmanj jjo funtov ostal na čelu vlade on sam in pa tembra potem, ko je narod po- f sladkodja od zdaj pa do 31. torn plebiscita odglasoval za okt. Ako bo predsednik zahte-monarhijo. Rusija je izjavila, val, da kongres podaljša raci-da glasovanje ni bilo volja oniranje sladkorja tudi po 31. naroda, dočim sta Anglija ip'oktobru, se zdaj še ne ve. Amerika izjavili, da so bile vo-1 -------o----— litve poštene, ker so jih nad- DvArla nlnilka ha zorovali njiju zastopniki. |» ■ »Ira jnaiDu^. Grški kralj je umrl ravno v spSiESH KS'** vsako pomoč, ki bi jo kongres kanu obtožbo Grčije, da po-odobril za Grčijo ali Turčijo. žagajo gerilcem Albanija, Ju-goslavija in Bolgarija in ko ameriški kongres debatira, če naj usliši apel predsednika Trumana, da se da Grčiji pomoč, da se ubrani komunistov. Novi grški kralj Pavel je tretji sin umrlega kralja Kon- Dalje predaga Vandenberg, ....... v OVUJe wuucine. «voi paru- da Predsednik sam lahko ustavi zan je bil nekaj časa na škofiji- tako Pom°č, če bi ga za to pro-ci in na Igu. Dne 4. novembra ada vlada Grčije ali Turčije, in 1943 so Nemci začeli z ofenzivo proti partizanom. Tedaj je bilo konec Tonetovega partizanstva. Vrnil se je skesan na svoj dom. Ker pa se je bal partizanskega maščevanja jo je popihal v Ljubljano, kjer je imel brata Franceta Adamiča. Ta je delal pri prej italijgpkeni, kasneje če ta vlada zastopa večino naroda dotične dežele. Vandenberg predlaga, da tako pomoč lahko ustavi koncil ali pa skupščina Združenih narodov Rusija ne podpia zahteve Jugoslavije po koroškem ozemlju da svet včasih ni priznal njego! vega stališča proti komunizmu, M »e pa svetovno naziranje gle- Moskva. _ Načrt za, avstrij- de tega zdaj spreminja. .0 mirovno nopodhn imvnri mori _____• j ----» HW, »VOUlj- sko mirovno pogodbo govori medi Ustava govori, da' mora biti drugim tudi o tem, da naj bo vsak kandidat za prestol katoli-p ov,ba.po r«k> Donavi prosta za čan, star najmanj 30 let in ki o o Ml 7J * U . stantina. Pokojni kralj Jurij f°dobne|PČI‘®*0'bi-| mora priseči zvestobo ustavnim pa skupščina Združenih narodov . k J indanske p ®pre ete.tu* 2a Madžarsko, zakonom španske države, z večino glasov. Torej za ta slu-L. „ aajjsKe Romunijo in Bolgarijo. Španska monarhi« io čaj bi ne smelo veljati vetiranje, J e J| Kar « *• ">ej Av- šila v aprilu 1931. Odbori večjih Truman hvali Pattersona, ki je bil poslanik v Jugoslaviji Washington. — Predsednik Truman je sprejel resignacijo Richarda Pattersona, ki je bil poslanik v Jugoslaviji dve leti in pol. Državni urad je o-belodanil obe pismi, Patterso-novo, ki prosi za izstop iz diplomatske službe ,in Trumanovo, ki na vso moč hvali delo Pattersona v diplomatski službi. Rune drobne novice iz Clevelanda in te okolice V bolnišnici— Poznani Rudy Gregorič se je moral podati v St. Luke’s bolnišnico, kjer se je podvrgel operaciji na očesu. V bolnišnici bo ostal še kak teden, potem pa bo moral biti ^ doma par tednov, predno bo mogel zopet vršit! I svojo službo. ' PVPVTPm trnr Mr. Truman pravi bivšemu. prevzem trgovine— poslaniku, da je vršil izredno I p>oznana Adolph in Stella Ru-dobro službo in da je bila nje-' P? s^a prevzela od Louis Slap-gova služba največje vrednosti n . trifovino z mehkimi pijača-za ameriško vlado. | i111’ p'vom na debelo in drobno Mr. Patterson je doma že od m z razn'm* sladkimi pijačami novembra in je v tem času po-' na St. Clair Ave. Naročila dal svoje mnenje o jugoslovan- PriPeljej° tudi na dom. Rojakom skem režimu in o razmerah v Z0 P°djetje Jirav toplo priporo- kraljevski koncil, ki bo vladal deželi. Tako govori nova ustava Španije, ki pa ne bo postala faktično monarhija, dokler bo hotel Franco ostati na vladi. Ustava izrecno govori, da v slučaju smrti ali nezmožnosti načelnika vlade, ga bo nadomestila oseba kraljevske krvi, ki jo skem režimu in o razmerah v t" ‘JUUJBlJe P™v ropio priporo-bo izbral koncil regentov in po- Jugoslaviji. Radi tega ga je Čamo' Mr- RuPe je služil 4 leta trdil z dvema tretjinama parla- jugoslovansko časopisje ostro I V zadn^‘ vojni’ 18 mesecev je bil ment. 1 ”*-------- 1 Franco je po radiu naznanil narodu novo ustavo ter naglašal, jugoslovansko časopisje ostro | '"f"1’ napadalo. Ta laskava pohvala i "a evroP®ltlh bojiščih, od strani predsednika Truma-1 ‘'aoperootjt— na je bila odgovor na napade L ,”’Mary S“^arši« « 1194 K. 71. St. se nahaja v Polyclinic njegovega poslanika. f bolnišnici, kjer so ji odrezali nogo. Obiski niso še dovoljeni. Znanca išče— Friderik Omerza iz Sromelj št. 42 pri Brežicah bi rad zvedel NOVI GROBOVI Vincent Mar old V Cleveland Clinic je včeraj ** V Krežl,cahTbi rad zvedel jpoidne umrl roiak Vincent ™ aaslov .rojaka Joe v"lčanše- Adamič je poprej študiral, v Bel-gradu agronomijo in dobival podporo od ranjkega dr. Antona Korošca. France Adamič je spravil svojega brata v Ljubljani k policiji. Med nemško okupacijo je torej bil ljubljanski policaj pod višjo nemško komando. Služboval je v šiški. Ko so partizani maja meseca zasedli Ljubljano so tudi Toneta Adamiča zaprli. Sedel je do avgusta 1945. Tako je končal svoje delo kot “kolaborator,” kot pravijo o takih partizani. Napotil se je potem domov. Obesil se je doma ter je bil pokopan na Gatifli 17. oktobra 1946. Kaj ga je gnalo v smrt, ni čisto jasno, Bil je ne. vpraša za $400,000,600 za Grško in Turško, da ne padeta v naročje komunizmu. -o- Ameriški civilisti so Amerkie za 10 milijonov dolar- Silil tj 111 WOIA) J»0*IV| "»» jv «v- , , stalen človek, kar priča zgoraj- J®v _ P°prej^ in šnji opis njegovega življenja med vojsko. Nekateri govore, da se je obesil, ker ni imel nikoli miru pred znano OZNA. Mislijo da se mu je radi tega zmešalo. POVEST O ŽUPANČIČEVEM SINU. — Iz dveh virov sem dobil naslednje poročilo. Povem ga kot sem ga prejel, ne da bi mogel vest do konca prekon-trolirati. Ljudje si o teh stvareh ne upajo pisati, drugače pa ve- sti počasi prodirajo skozi rdeči ® Amerike pa $600,000, zastor. Da bi rdeče jugoslovansko časopisje o tem pisalo pa se- nad $296,000,000 Washington. — Prebivalci Zed. držav so poslali svojim sorodnikom in prijateljem v druge dežele $1296600,000, je izračunal trgovinski urad vlade. Vrhu tega so poslali paketov v vrednosti $126,500,-000 prošlo leto. Lansko leto so poslali iz $100,000,000 več kot v letu 1944. Skoro polovico tega denarja je bilo poslanega v Evropo in sicer $143,800,000; v druge dežele, kot v Kanado, Mehiko in Južno Ameriko pa $86,500,000, v Afriko $1,900,000, v Azijo $60,000,000, v Avstralijo $4,-700,000. Ljudje v Grčiji so dobili od svojcev iz Amerike $11,000,-000, v Rusijo je bilo poslanega ina; Londonu. Leta 1935 se je povrnil zopet na prestoi in razglasil diktaturo. Ko so se bližali leta 1942 naciji, je kralj zbežal v London, kjer je bil do lanskega septembra, do plebiscita. Princ Pavel je star 46 let. Leta 1938 je poročil nemško princezo Frideriko Luise. o------- Nekateri izmed umrlih premogarjev so pisali v slovo svojcem Centraia, 111. — Od 111 ponesrečenih premogarjev, ki so se smrtno ponesrečili v eksploziji 25. marca',- jih je 14 živelo tako dolgo, da so mogli napisati nekaj vrstic svojcem, predno jih je zadušil plin. Ta poslovilna pisma so dobili pri njih, ko so dospeli do trupel. Eksplozija plina se je pripetila ob 8:27 popoldne, nekaj premogarjev je bilo pa še pri življe- 8LOVENSKI BEGUNCI VAS PROSIJO POMOČI! Razne najnovejše svetovne vesti CHICAGO —» V Chicagu je bil včeraj izvoljen za župana demokrat Martin H. Kennelly, star 59 let. Svojega republikanskega nasprotnika Root-a je premagal s tako večino, kot jo pred njim ni dobil nihče že 12 let. Chicago je v rokah demokratov že od leta 1930. • * • MOSKVA — Sinoči so ministri zborovali tri ure v tajnem zasedanju in kot trdijo poročila, niso dosegli nikakega sporazuma. Sliši se, da bo šel ameriški driavni tajnik naravnost k Stalinu, ako bo videl, da konferenca Ministrov ne more nikamor naprej. Glavno, na čemer se ministri ne morejo sporazumeti, je vojna odškodnina, ki jo zahteva Molotov od Nemčije. * « * WASHINGTON — Predsednik Truman je vprašal k9ngres, naj podaljša kontrolo nad najemnino do 30. junija 1948. Bančni odsek poslanske zbornice je sprejel predlog, da se zviša najemnina v splošnem za 10%. O tem mora sklepati seveda ves kongres. • * • nuarja 1938. Pričakovalo se je, da bo Sovjetska Unija na celi črti podprla Jugoslavijo, ki zahteva od Av-' mada, je kralj zapustil deželo, kamor se ni potem več vrnil. Umrl je leta 1941 v Italiji. General Franco, ki je bil gu- strije južno Koroško. Ampak! verner na Kanarskih otokih, je ruska delegacija samo priporoča ministrom, naj postavijo posebno komisijo, ki bi zadevo preštudirala in potem setavila poročilo ali priporočilo za koncil ministrov. Ta komisija bi bila nekako taka, kot je bila postavljena Jugoslovanska delegacija pride te dni v Moskvo, da predloži svoje zahteva glede Koroške. Toda vzpričo dejstva, da zapad-ni zavezniki nasprotujejo zahtevi Jugoslavije in to, da Rusija ne podpira v tem Jugoslavije, ni videti, da bi vprašanje meje delalo kako zapreko pri mirovni pogodbi za Avstrijo. začel 17. julija 1936 z revolucijo, ki je bila začetek civilne vojne. V marcu 1939 je Franco premagal komuniste in se postavil na vlado. Edini Alfonzov sin, ki je prišel v poštev za prestol, je Don za proučevanje Trsta jn okolice. Juan, njegov tretji sin. Najsta- Stassen je bil pri Molotovu Moskva. — Harold E. Stassen, ki pričakuje, da bo prednju ob 7 zvečer. Nek premogar sedniški kandidat republtkan- je naročal ženi, naj skrbi, da bodo hodili otroci redno v cerkev. Premogarji so ležali z glavami pri tleh, da so tako vsrkavali zadnji nepokvarjen zrak, predno jih je zajel plin. Nek premogar si je izkopal majhno jamo v zemlji, vtaknil notri glavo in si jo pokril s kapo, da je kolikor mogoče dolgo vzdržal. Guverner Green je ukazal zapreti vse rudnike v državi, ki obratujejo proti varnostnim odredbam države. Pred koncem racionira-nja bo manj sladkorja Washington— Zdaj je sprejeta postava, da bo vlada kontrolirala sladkor do 31. oktobra letos. Vlada se pa boji, da bo ravno pred koncem racioniranja primanjkovalo sladkorja. Ne, da bi ga bilo manj, ampak veletrgovci ga bodo držali v skladiščih v upanju, da -bo cena istemu poskočila, čim ga bo vlada spustila iz rok. ske stranke, je bil sprejet pri ruskem ministru Molotovu za eno uro. Razgovarjal se tu naj-brže tudi z drugimi ruskimi voditelji. ------o------ Michigan in Maine sta odobrili 2 termina Augusta, Me. — Država Maine je prva država, ki je odobrila dva termina za službo predsednika Zed. držav. * * • Lansing, Mich__Legislature države Michigan je odobrila dodatek k ustavi, ki določa samo dva termina za predsednika Zed. držav. Vsaka država mora to odobriti z dvetretjinsko večino glasov. Mehiški predsednik bo govoril ▼ kongresu Washington. — Mehiški predsednik Aleman bo govoril obema zbornicama kongresa na 1. maja. Predsednik Truman ga je povabil v Zed. države. rejši je umrl leta 1930, drugi je bil rojen gluhonem in se je odpovedal 1933, naj-mlajši se je pa smrtno ponesrečil leta 1934. Don Juan živi zdaj v Lisboni, odkoder je redno v stikih s španskimi monarhisti. Ima tudi sina, ki je star zdaj 9 let. Iz raznih naselbin Duluth, Minn. — V Aurori je kjer bo položen k večnemu počit-, . ------ ku ob svoji pokojni ženi. Več of™ Ave\ Praznuje danes 72. let- njem bomo sporočili jutri. nico svojega rojstva. Soproga, otroci in števini prijatelji mu želijo, da bi zdrav dočakal še Caroline M. Snyder Včeraj popoldne ob 6:30 je mnogo let. umrla v Barbertonu, O. poznana rojakinja Mrs. Caroline M. Snyder, stare 40 let. Stanovala v ^ je na 1184 South Ave. Bila je' R(j\maš glavna-odbornica SDZ v prej-! NOTinca v in 2 šnjem terminu ter več let tajni- njeeove amrti ca društva Magic City Cluba št. 47 SDZ. čas pogreba bomo sporočili jutri. Druga obletnica___ V nedeljo ob 8:90 bo darovana v cerkvi sv. Pavla na Chardon a za pokojnega Felix obletnice Frances Oster Po dolgi bolezni je umrla včeraj zjutraj Frances Oster, stara 72 let. Stanovala je na 779 E. 99. St. Doma je bila od Sv. Križa na Dolenjskem. Zapušča hčer Mrs. Louis Brodnik in vnuke. Bila je članica društva sv. Ane št. 4 SDZ in sv. Janeza Krst. 37 ABZ. Truplo bo položeno na umrf Math Turk, star 82 tat' in! mrtvaški oder nocoj ob 6. Pidoma od Semiča na Dolenjskem.' f«* bo v petek zjutraj ob 9:45 V Aurori je živel kakih 40 let ‘2 Zakrajškovega pogrebnega in nekoč vodil salun, prej pa je'zavoda in na Ka'varlJ°- živel v Chisholmu. — Na Gilber-tu pa je umrl J. Absac, star okrog 80 let in doma nekje na Dolenjskem.- Prej je živel v To-werju. Lani mu je umrla žena. Zapušča veliko družino. Johnstown, Pa. — Dne 21. marca je po enoletnem bivanju v bolnišnici umrl za rakom John J. Loushe, star 39 let, rojen v Johnstownu. Po poklicu je bil premogar. Zapušča ženo in hčerko, kakor tudi tri brate in dve sestri, vsi poročeni. — Frank Granda leži doma težko bolan vsled pljučpice, njegova Pogreb Michael Škufca Pogreb za pokojnim Michaelom Škufca bo v četrtek zjutraj ob 9 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda. Evropske države brez Rusije predlagane Washington. — Senator Wiley iz Wisconsina je rekel, da bo ‘priporočil dijžavnemu oddelku, naj deluje za ustvaritev evropskih držav v eno federacijo. Toda iz federacije naj bi -tevati od njih sodelovanje z demokracjiami. o------ bila izključena Rusija in njeni žena"pa”se nahaja v ’bolniš“nici, »ateRti. ker bi bilo smešno zah-kjer so ji že drugič odrejali nogo vsled sladkorne bolezni. Oba sta stara že čez 70 let— Chas. Miklaucich se že čez mesec dni nahaja v bolnišnici radi poškod-be v tovarni, kjer mu je strlo peto. On je vojni veteran in je bil težko ranjen v Italiji. Chicago. — Na južni strani mesta je umrl John Hribar, star 76 let, doma v št. Rupertu na Dolenjskem. Zglasi naj se— Frank Rohne, doma iz Moš pri Smledniku, zadnje bivališče v Milkaukee, Wis., naj se zglasi ali piše na L. Pibernik, 18806 Pawnee Ave. Cleveland J 9, Ohio. Zvedel bo več važnih novic iz starega kraja. Pozdravi iz Kalifornije— Mr. in Mrs. Anton Bensa', ki sta nedavno odšla iz Clevelanda v Kalifornijo, pozdravljata vse prijatelje po Clevelandu in jim želita prav vesele ve)ikonočne praznike. V Kaliforniji se jima prav zelo dopade, pravita. Ne bo seje— Materinski klub fare sv. Vida naznanja, da nocbj NE BO seje radi velikega tedna. Seja bo pa prihodnjo sredo ob navadnem času. V svrho operacije— V Charity bolnišnici je srečno prestala operacijo Mrs. Carolina Traven, soproga gl. tajnika SDZ, Max F. Travna, Dobri,- prijazni in marljivi ženici želimo skorajšnje okrevanje. Drag« krma bo vplivala na razne cene Washington. — Otrobi so bili še pred enim mesecem $1,470 en železniški voz. Zdaj so že $2,075! žitna krma je bila pred enim mesecem $5,260 en železniški Obvezna šola do 15. leta v Angliji London. — V Angliji je sto- voz, danes je'ie $6,040. Za krepila v veljavo postava, ki določa ve je važen zdrob, ki ostane di-za vsakega dečka in vsako de- stilerijam žganja. Prošli mesec klico obvezno pohajanje v šolo je bil $55 ena tona, danes je že do 15. leta. Prej je postava do- $68. Vse to bo najbrže vplivalo ločna obvezno učno dobo do 14. na višjo ceno sirovemu maslu, leta. I jajcam in perutnini. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER (JAMBS DEBEVEC. Editor) MU St. Clair Aw. HEnderwn MU Ctowland J, Ohio Published dally except gaturdayr. Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko na leto »1.00; za Cleveland !n Kanado po poiti za eno leto »8.00. Za Ameriko pol leta »4.00; za Cleveland In Kanado po poiti pol leta »4.60. Za Ameriko Se trt leta »2.50; za Cleveland ln Kanado po poiti četrt leta »2.75. Za clveeland ln okolico po ramaialclh: celo leto 87.00. pol lata IM. četrt leta «250. Posamezna »teVilka etana 6 centov. gatin več diktirati delavcu, kako naj, recimo, voli. In zakaj se jo mogel ameriški delavec tako organizirati? Samo zato, ker je v Ameriki svoboda in demokracija, ki tako organiziranje in tako obrambo dopuščajo. Politične .svoboščine demokracije so pomagale amerškemu delavcu do stališča, ki ga ima dane?. To gošpodarsko stanje je — kot ve vsak otrok-neizmerno višje kot je v Rusiji, kjer pravijo, da imajo samo “gospodarsko demokracijo.” Tudi ni dvoma, da bo v Ameriki še rastla delavčeva moč in da bodo gospodarske razlike vedno manjše. Popolne, enakosti pa itak nikjer na svetu ni. Niti v komunističnem raju. Res je tedaj politična demokra-’ rske razlil v sobi.^t. 2 po seji društva Mir |t. 10 SDZ. članstvo je prošeno, da upošteva to naznanilo in se udele- žite aeje v velikem številu, ker no vam pošiljam celoletno na •_____ mn /Inavmam MA/tll v • __ 11-i l_..:šl,n Tin Glas naših naročnikov Hibblng, Minn. — Prilože- SUBSCRIPTION RATHB: United States »7.00 per year; Cleveland and Canada by mall »8.00 per year U a *4.00 lor 6 months. Cleveland and Canada by man »4.50 tor 6 months. U S »250 tor 3 months Cleveland and Canada bv mall »2.75 tor 8 months. Cleveland and suburb« by Carrier »7.00 per year. »4.00 lor 6 month«. »2 A0 lor 3 months, single copies 5 cente each.____________ Entered as second-class matter January 0th 1908. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act ot March 3rd 1879. ► 83 No. 65 Wed,, April 2, 1947 Ali sta dve demokraciji? Malokdaj se je toliko pisalo o demokraciji kot se piše ravno sedaj, pa je bilo redko kdaj toliko zmede pri razumevanju te besede. Stari Grki, ki so prvi rabili to besedo, so jo razumevali kot so jo zapisali. Demos jim je pomeni o ljudstvo in demokracija vlado ljudstva. To se pravi, da so si ljudje sami izbirali svoje voditelje in da so javne zadeve tudi javno obravnavali in odločevali. Demokracija jim/je pomenila nasprotje tega, da bi kdo vodil državo sam po svoji mili volji, ne da bi kdaj vprašal ljudi po njih željah in zahtevah. Ta drugi način vladanja so imenovali tiranstvo. Danes so začeli nekateri pomen besede demokracija mešati. V državah, ki so pod komunističnimi režimi, radi( govore o “novi’ demokraciji. Rabijo tudi besedo Stvarna m “gospodarska” demokracija. To "demokracijo postavljajo v nasprotje z demokracijo zapadnih držav in radi nazivajo amerikansko demokracijo kapitalistično. Ob tej zmedi pojmov je prav, če si odgovorimo na vpra šanje ali sta res mogoči dve demokraciji. Poved, da o tem pišemo nam daje izjava ameriškega državnega tajnika Marshalla na moskovski konferenci. On je hotel, naj Rusi natančno vedo, kaj on razume pod demokracijo, pa je zato določno opisal, kaj Amerikanci mislijo, kadar izgovarjajo to besedo. Vse je pričakovalo, da bodo tudi komunisti povedali v čem je njih demokracija, pa niso odgovorili. Raje mešajo ljudi z nejasnostjo po tistem reku, da je v kalnem lah- KajVavTMar^haMTje ameriška demokracijarTa- k°le ^‘Vidimo, da se daje besedi “demokracija” več pomenov. Za ameriško vlado in ameriške državljane ima ta beseda samo en pomen. Mi smo prepričani, da imajo ljudje gotove neodtujljive pravice — to se pravi pravice, ki jih nihče ne more šele dati, pa tudi nihče ne sme odvzeti. Te pravice ob- IN lil V KUIUUIllSUUlCIll 1UJU. HM ji- -------- cija še nepopolna; še so gospodarske razlike prevelike, toda te razlike se dajo odpraviti samo v demokraciji, ne da bi človek obenem izgubil svobodo. Politična demokracija je predpogoj in sredstvo za gospodarski napredek. Toda vrnimo se k Rusiji in njeni (kot pravijo) gospodarski demokraciji. Ali tam res ni izkoriščanja? Ali tam res ni'kapitalista, od katerega je delavec odvisen? O, je! In ta je mogočen. Ta kapitalist je država. Proti temu kapitalistu delavec ne more nič. Proti temu ne more iti na štrajk, proti temu se ne more pritožiti na kako višje sodišče. Ker ni svobodnih volitev, te države ne more spremeniti. Ker ni svobodnega tiska in svobodne besede ne more niti začeti s kako propagando za izboljšanje. Rus je pri vsej gospodarski enakosti suženj države. On ima samo eno dolžnost in eno pravico-ubogatj. Če bi se drznih imeti drugačno mišljenje, se znajde na cesti ali v ječi. Njegova gospodarska enakost je enakost beračev, ki nimajo sredstev, da bi si pomagali iz svoje revščine. v Ali naj tako stanje imenujemo demokracijo, to je vlado ljudstva? Vlada v resnici samo komunistična stranka in njeni voditelji. Ljudstvo pri izvolitvi vodilnih osebnosti nima nobene besede. To torej ni vlada ljudstva, ampak privi ligirane stranke. Kjer pa ljudstvo nima besede tam ni de mokracije, če bi tudi v resnici bila gospodarska enakost. Gospodarska enakost namreč še ni znak ne svobode ne demokracije. V vojašnici tudi vlada enakost, vojaki so med seboj “gospodarsko” čisto izenačeni in vsak dobi svoj kos kruha, toda radi tega še ne govorimo o kaki demokraciji v armadi. Vojak ne odloča, ampak samo uboga. Tako tudi državljan v komunistični državi> V vsaki demokraciji je tedaj prvo, da ljudstvo svobodno odloča samo o sebi. To pa je samo v taki demokraciji, kot je ameriška. Zato je tudi samo ena vrsta demokracije. Vse drugo govorjenje o deigokraciji je igra z besedami in varanje. Ameriška demokracija ima svoje nepopolnosti, pa se dajo te odpraviti s pametno uporabo ravno demokratičnih svoboščin. imamo precej na dnevnem seda in tudi precej moramo še rešiti za praznovanje naše 35 letnice. Prosim vas vse, da odrezke od “delnic" gotovo pošljete vse nazaj najkasneje do 30. aprila. — Pozdrav, — John J. Kaplan. -o ročnino za list Ameriška Domovina. Že sem vam bila pisala, da mi ga ni treba več pošiljati, ker imam res slabe oči, da že težko berem. List je pa tako lep, da mi je kar težko, če ga ne prečitam od kraja do konca. Brez katoliškega lista je kar težko biti in ne vem, kako morejo ljudje kar tako živeti brez katoliškega čtiva. Koncert Glasbene Matice Cleveland, O. — Spomladan- ven Drez navuiumvsa ska koncertna sezona je zopet Bodite pozdravljeni, vsem pri- tu. Te Bezone pevskih skupin so bile pred vojno precej bolj živahne, kakor pa po vojni. Le močno zasidrane skupipe v glasbenem udejstvovanju kot Slovan, Jadran, Planina, Zarja in Glasbena Matica se držijo na površju., Tej naši glasbeni kulturi je slovenska publika dolžna podpore. Zakaj pripeti se lahko, da na račun slabe udeležbe stroški presežejo dohodke. V takem slučaju bi bil pevski zbor v nevarnosti. če pomislimo, da je treba nabavljati note, plačevati pijanistinjo in učitelja, vidimo, da ima zbor velike stroške. In ti stroški so zvezani z vsako vajo skozi vse leto. Glasbena Matica bo vprizori-la svoj pomladanski koncert prvo nedeljo po Veliki noči, 13. aprila, ob štirih popoldne v Slovenskem avditoriju na St. Clair Ave. Repertoar je zelo raznoličen. Priliko bomo imeli slišati Kosovelovo pesem “V spomin Ivanu jateljem Ameriške -Domovine pa želim prav veselo Veliko noč. Frances Bachnik. more seie aau, pa tuui muce ut sme uuuu-. .^ segajo pravico, da vsakdo po lastni izbiri razvija svoje mišljenje in svoje duševne zmožnosti brez vsakega Strahu in vsake sile od zunaj — samo da s tem ne krši pravic drugih. Za nas ni demokratične družbe, če ljudje, ki sicer spoštujejo pravice drugih, nimajo svobode izpovedati svoje prepričanje in svoje mišljen je, brez strahu, da jih kdo radi tega iztrga zboru; zbor Smetanove opere "Prodana nevesta;” Straussov “Pozdrav pomladi;” Vodopivčevo “Kmečko pesem,” katera bo brez dvoma ugajala posebno starejšemu občinstvu, ko basi H4ll 111 I mn I44-I-H-4H m»l II»11111 m n * * ****** I zadonijo: “Iz hrama ajda naj ... , , . • diši, njj očka ti živil”; Venček v drugih besedah-suspendaci- ^ kjer pridejo do j & . v __________. l izraza vai žtirje aflasovi, sopra- ♦HWWI'HIHHfHIl'H tWH'IIUWMMli 11111 BESEDA IZ NARODA Chesterton, Ind. — Cenjeni g. urednik! Pošiljam naročnino za Ameriško Domovino za celo leto, ker se nam list jako dopade radi lepih povesti in drugih novic. Samo ne zamerite nam, ker smo malo zaostali z naročnino in vam prav lepa -hvala, ki ste nam kar naprej pošiljali. Moj mož komaj čaka, da dobi list v roke in potem ga mi ne dobimo prej, da je on gotov z njim. Tako se nam je priljubila Ameriška Domovina. Želim vsem skupaj prav vesele velikonočne praznike. Mrs. K. Murota. Colo. Springs, Colo. — Ker vidim, da mi kmalu poteče na-Cankarju” v mešanem ročnina za Ameriško Domovi-vam priloženo pošiljam za - Dr. sv. Marije Magdalene,! iUhhhS—f Cleveland, O. — V pondeljek 7. aprila se vrši redna seja našega društva in sicer v prostorih šole sv. Vida, soba št. 2, ob 8 uri zvečer. Ker je ta seja zadnja pred našo veselico, ki se ima vršiti 26. aprila v proslavo 30 letnice društvenega obstoja, zato je pa velike važnosti in poživlja se članstvo, da se udeleži v obenem številu. Imamo se pogovoriti o več točkah — kakor tudi razdeliti delo. Sestre, zavedajte se, da 30 letnica je samo enkrat — torej dajmo storiti vse, da bo uspeh toliko večji in tako opomoremo društveno blagajno, iz katere se plačujejo poslovni stroški in delijo darovi, kadar je potreba. Asesment se bo pričel pobirati ob 6. uri. Vse one, ki so zaostale z asesmentom, se nujno prosi, da gotovo poravnajo v pondeljek zvečer ter se tako izognejo morebitnih sitnosti ali ČE VEH- i*Mf e njih domu in družini. Po našem ni svobodne družbe, če žive državljani, ki se sicer drže postav, v strahu, da se jim vzame pravica db dela ali da se jih oropa življenja, svobode in sreče.” Š temi besedami je Marshall ponovil osnovne misli iz ameriške ustave. Tako Amerikanci razumevajo politično svobodo ib politično enakopravnost vseh državljanov v demokraciji. To je amerikansko. - Zato ne more Amerikanec razumeti, da bi bila kje kaka demokracija, kjer nimajo ljudje popolne svobode pri volitvah ali kjer ne morejo sami postaviti svojih kandidatov. Za ameriško pojmovanje; je vedno nekaj smešnega, če se sliši, da je “ljudstvo” volilo kakega vladnega kandidata tako, da je dobil 100% vseh glasov. Vemo namreč, da nikoli vse glave ne mislijo enako ln da je torej vsaka 100% izvolitev prisiljena Kjer pa je sila, ni svobode in tako ni demokracije Tako je bilo pod Hitlerjem, tako je tudi pod Stalinom m Titom. Zato take “demokracije” mi ne smatramo za mkako demokracijo, pa naj bi komunistična propaganda to besedo še tolikokrat rabila. Demokracije tudi ni brez politične enakopravnosti. Kjer nimajo vsi ljudje enake pravice sklicati shode, ,na njih govoriti, kjer nimajo pravice pisati in tiskati, kar bi hoteli, tam ni podlage za svobodo. Vsega tega ni v deželah, ki so jih zavzeli komunisti. .Ravno tako tudi ni politične svobode in demokracije v pravem pomenu besede, kjer ni svobode; pri izbiri dela. Kjer je vse v državnih rokah, je državljan samo hlapec, ki mora delati za to državo ali pa poginiti brez dela in jela. To je na Ruskem v polni meri in to skušajo polagoma vpeljati tudi v Jugoslaviji. Zagovorniki komunistične “demokracije” se izgovarjajo takole: Glavna stvar niso politične svoboščine, ampak poglavitno je, da v “novi” demokraciji ne more en človek izkoriščati drugega. Ameriška demokracija res pozna, tako pravijo, politično enakopravnost, toda poglejte velike razlike v premoženju. V Ameriki so bogatini, milijonarji, kapitalisti. Bogat človek pa vedno lahko vpliva na reveža tud politično. Demokracije ni brez gospodarske enakosti. Ker Amerika ne pozna “gospodarske demokracije,’! zato je njena demokracija zanič. V Rusiji pa so nasprotno gospodarsko vsi enaki. Vsak dobi delo od države. S tem je zavarovan njegov gospodarski obstoj. Priznati moramo, da velike socialne razlike res kvarijo, ™ -- ------- -- pravo demokracijo. Bogati res morejo s svojim vplivom in ; gostoljubno hišo, ki je hranila v s svojim denarjem omejevati svobodo reveža. Toda v Arne- sv°ii omari, kot nam je razodel riki vidimo obenem, kako se je delavec organiziral proti iz- hi*ni K°sP°dar, tisto zlato koriščanju od strani kapitalista. Danes ne more noben bo- kapljico toliko let in samo za to mo po seji (. grizka in medsebojnega razvedrila. Torej sestre v pondeljek 7. aprila le vse na sejo društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ. Da se torej vidimo! Sestrski pozdrav, Maria Hochevar, tajnica. Prememba seje dr sv. Jožefa št. 146 KSKJ Cleveland (Newburgh), O. — Tem potom naznanjam članstvu našega društva glede mesečne seje, ki bi se morala vršiti na velikonočno nedeljo. Ker pa smo na ta dan vsi najraje do. ma, kjer se zabavamo z velikonočnimi dobrotami in se veselimo vstajenja našega Zveličarja, zato smo sklenili pa seji meseca marca, da se bo seja v aprilu vršila na Belo nedeljo, to je 13. aprila ob dveh popoldne namesto.ob eni kot običajno in sicer bariton solo, Bradač, pride do izraza, ko prične Venček z “Erto pesem bom zapel. . . ” Nadalje bomo slišali Jobstovo “Travniki dehtijo,” katere melodija je tako zvočna, kakor velikonočno potrkavanje; melodično narodno “Gozdič je že zelen” in Zormanovo “Odkar odšel sem za goro.” Med zgoraj navedene točke bodo pevci Matice običajno vtaknili tudi solospeve, dvospeve in četverospeve. V kvartetu bomo slišali Pluta, Belleta, Nosana in Kogoja. Kvartet zapoje "Za-vrški fantje” in prav gotovo še par drugih zraven. V duetu bomo slišali Belleta in Milavče-vo, ki pojeta “Nazaj v naše gore” in arijo iz opere II Trava-tore. Tudi Bradača in Budano-vo bomo imeli priliko slišati v duetu. Nadalje pojeti v duetu Ančka Safred in June Babbit, žagarjeva in Dorothy Švigel pa v solospevih, J. šircel. no. celo leto naprej. List se mi jako dopade in po mojem mne nju bi ga morala imeti vsaka slovenska hiša. Posebno nam ugaja zato, ker nam prinaša toliko lepega branjS, tako lepe in zanimive povesti in toliko novic iz starega kraja, saj vsak movine. Želim vsem čitateljem Ameriške Domovine prav vesele velikonočne praznike. Mrs. J. Gabrovshik. IZ SLOVENIJE OUdalMnoJ« i L itnal) nekaj časa v Moskvo študirat. Ko je prišel nazaj, je mislil, da stoji tako trdno med komunisti, da sme kot Župančičev sin govoriti resnico, kakoršna je. Imel je predavanje v slovanskem seminarju na univerzi. V tem predavanju je odločno povedal, da v Rusiji ni svobode in da zlasti ni svobode za izobraženca, ki bi hotel svojo misel povedati. Ker je govoril tako naravnost o suženjstvu pod sovjetskim režimom, ga je OZNA pozvala, naj govori drugič in to svojo napako popravi. Govoril je, pa je spet poudaril, da ni svobode, kjer člove- . ku ukazujejo, kako mora govoriti. Po tem predavanju je mladi Župančič izginil. Ljubljana govori, da je OZNA naredila, da je zginil. Ko se zadeva do konca pojasni, vam že spet o tem poročam. PRAVIJO. — Na Brdu pri Kranju si je napravil lepo bivališče princ Pavel. Po vojski so zavzeli take imenitne kraje novi “voditelji.” Ker vihte svoj bič nad ubogim ljudstvom kot nekdaj grajščaki, zato so posebno poželeli grajščine kot je ta graj-ščina princa Pavla na Brdu. Največ besede je tam imel prvi minister Slovenije slavni Kidrič, tudi dober znanec Lojzeta Adamiča kot vemo iz njegove knjige My Native Land. Tam v tej grajščini se je odigrala neprijetna igra. Bilo je v prvi polovici marca. Tito, Kidrič in Baeb-ler so pogledali globoko v kozarec. Pa se je obnovilo junaštvo partizanskih dni. Namesto pušk so zapele steklenice. Ni še predrlo izza rdečega zastora, kako se jfe vse končalo, toda zdravnik dr. Lavrič je moral ponoči hiteti na Brdo. Govorice o dogodku so seveda zlobne in kdo bi jih mogel kontrolirati. Ena trdi, da odpeljali enega junakov v bol- Canon City, Colo. — Iz datuma na Ameriški Domovini, ki mi redno prihaja, vidim, da mi bo kmalu potekla naročnina, zato vam priloženo pošiljam naročnino za naprej. Bila sem več let naročnica Ame-rikanskega Slovenca in sedaj, kaj ste prevzeli v Clevelandu ta list, pa dobivam Ameriško Domovino, ki mi jako ugaja. Posebno se mi dopade povest “Življenje treh kranjskih fantov francoskih vojakov,” kakor tudi razne novice, ki jih je vedno dovolj v tem listu. Vesele velikonočne praznike že lim vsem rojakom širom Zed. držav. , Barbana Sedmak. tjega pa v oskrbovalnico OZNA-e. Pa se bo že zvedelo kaj več. ZLORABA LJUDSKE IMO-VINE. — Ne pravimo tega mi, ampak piše pod tem naslovom komunistična “Lj. Pr.” t Get One-A-Oay (brand) Mwjp* Vitamin CapsuMs at )»***• store. miles LABOHATOMA MBb Jakab in Katinka sta živela veliko let srečna in vesela v zakonu in imela zale in pridrtej otroke, yes čas jima je bil Bog milostiv in v vseh rečeh sta bila srečna, toda tudi nista pozabila Bogu vedno priporočati se in pridno motiti. V nobeni hiši ni bilo toliko molitve kot v Bazilijevi. Marsikatere lepe nauke iz svojega življenja je vedel Jakob dajati svojim otrokom. Ko so malo odrastli, pripovedoval jim je večkrat, kako se mu je godilo, in v njih mlada srca je cepil strah! božji. Skrbno jim je vedno priporočal: “Ljubi otročički, služite zVesto Bogu in zvesti bodite v vseh rečeh, trdno zaupajte vse- ';_JRa— J— —».ji- __ RR ne bo nikoli zapustil.” Luka P. se loči od brata Jakoba Ne dol«< po Jakobovem že-nitovanju mu reče Luka: “Vež kaj, bratec, jaz te bom zapustil ; lahko si brez mene in tvoja žena Katinka tudi rada vidi, da grem od hiše. Šel bom pro-najini domovini, in če se nikjer prej ne ustavim, pojdem do Ljubljane, zakaj rad bi še videl očeta našega, če so še živi. Kad bi govoril ž njimi, da bi jim posedal, kako se nama godf; vem, da o naju niso nič zvedeli, odkar sva šla z doma.” i- Jakob mu odgovori: “Ljubi Luka, ostani pri meni, boš videl, da bo prav; dal ti bom, karkoli hočeš; trpljenja ne boš imel, delal boš le, kolikor se ti bo ljubilo. Da bi se te pa moja žena Katinka rada iznebila, ni res, to si le sam domiš-ljuješ.” Luka pa odvrne: “Veseli me, brate moj, da bi me rad imel pri hiši; pa brez zamere, od hiše grem vsaj za nekoliko časa; če mi ne bo nikjer obstanka, pridem nazaj in bom vedno ostal pri tebi. Ti še ne veš, da imam pri nekem grajščaku na Poljskem denarjev poiskati, pa kje je tisti grajščak, tega ne vem; zato grem in bom vpraševal tako dolgo, da ga najdem. Dobil bom pri njem sto rubljev; imam pismo v rokah. Sin tega grajščaka je bil v Sibiriji zaprt ravno v tisti jet-nišnici kakor jaz; zelo je bil bolan, jaz sem mu lepo stregel, kolikor sem zamogel; umrl je, pred smrtjo pa mi je naročil, da naj grem do njegovih starišev ter jim povem, ka ko se mu je godilo.' Jakob mu reče: "Ce je pa temu tako, hodi z Bogom. Ko bi se ti kedaj hudo godilo, vedi, da je moja hiša tebi vedno odprta. Ce boš kedaj pomoči potreboval, gotovo jo boš dobil pri meni.” (Dalje prihodnjič) Mem fariogw, zakaj iwftm Professor A. Morrison, predsednik New YorSke Akademije za vede in znanstva, je izdal zanimivo knjižico, ki nosi naslov "Man Does Not Stand Alone.” Pisatelj takoj v začetku povdari, da se svet še vedno nahaja v svojem jutranjem polmraku, kar se tiče dobe znanstva. Vsak žarek naraščajoče svetlobe v tem pogledu pa bolj in bolj osvetljuje delo Božjega Stvarnika. Tekom zadnjih de-vetdtest let od Danvinovega pojava, je svet prišel do presenetljivih odkritij, z duhom svoji osi po tisoč milj na uro. Ako bi se vrfcila le po 100 milj na uro, bi bili dn&i ln noči desetkrat daljše, kakor so sedaj in v takih dolgih dnevih zemlji. In dalje, če bi bil naš zrak bolj redek, kakor je, bi švigali po njem goreči meteori .(utrinki), ki se zdaj v gostem zraku izžare in razprše v nič in teh je na milijone nad nami v višavah nad zračnimi plastmi, Taki goreči utrinki bi de- pričujočnosti Boga. Nato nadaljuje: Zase imam sedem razloge^ za mojo vero: Prvič: Z nespremenljivem matematičnem zakonom se lahko dokaže, da je naše vesoljstvo bilo zasnovano in izvršeno po velikem inženirskem razumu. Vzemimo, da vi daste deset centov (penijev) skupaj in jih zaznamujete od 1 do 10, jih spustite v svoj žep in jih tam dobro pomešate z roko. Poskusite jih pobrati iz žepa enega za drugim tako, da jih boste po vrsti pobrali ven, začenši z onim, ki šbi bil zaznamovan z 1 in potem tako po vrsti do 10. Na podlagi računstva vemo, da imate en slučaj v desetih slučajih, da bi potegnili iz žepa naj prvo ravno onega, ki bi bil zaznamovali z eno. Dq bi potegnili vsakokrat pravega zaporedoma- pa je en slučaj v sto slučajih, itd. Na podlagi prav takega sklepanja, je potrebno toliko na- bi n. pr. poleti sonce sežgalo, ževali na ženil j o in vedno ne-vse rastlinstvo v vsakem takem tili ogenj, dolgem dnevu, med tem, ko bi, Radi teh in velike množine v desetkrat daljši mrzli noči drugih razlogov, ni nobene slu-zmrznilo vsako bitje in vsaka čajnosti v milijonih slučajev, živa rastlinska klica. In dalje, sonce, ki je vir našega življenja ima na svoji površini vročine 12,000 stopinj Fahranheita in naša zemlja je ravno prav oddaljena od njega, da jo ta “večni ogenj” ravno prav ogreva in ne preveč. Ako bi sonce izžarevalo le samo polovico toplote, kakor jo, bi mi vsi zmrznili na zemlji in ako bi jo izžarevalo ,pa več, kakor jo, bi zopet vse zgorelo na zemlji. Poševnoet naše zemlje je tako določena, da ko se preokre-ne v svojem kretanju za 23 stopinj pravokotnika, dobimo drugo sezono. Ako bi zemlja .ne bila tako nagnjena, bi se izhlapevanje iz morja širilo proti severu in j ugu, katero bi v mrzlem ozračju obeh arktikov zmrzovalo in ustvarjalo večje in več j d ledenike. Dalje, ako bila luna le samo 50,000 milj bolj oddaljena od zemlje, kakor je, bi plinske in druge oseke povzročale tako valovanje mor-jev in drugih voda, da bi večina zemlje bila kaj pogosto* ma poplavljena od valov. Celo gorovja bi bila kaj hitro ponižana. In če bi bila zetn-ljska skorja okrog zemlje le deset čevljev debelejša, kakor je, bi ozračje ne dobivalo dovolj kisika in brez tega bi ne bilo življenja ne zelnlji. Ali tančnih ih točnih pogojev za | pa, če bi bilo morje le nekaj življenje na zemlji, kateri pa sto »čevljev bolj globoko kakor da je življenje na našem planetu, kar tako slučajno. Drugič: Vse izvirajoče .življenje ima namen pokazati vsepovsod nahajajoči se razum. Kaj je življenje samo na sebi, še ni noben človek dognal do dna. Življenje samo nima ne mere,-ne teže, ima pa silo in moč. Rastoča korenina ima tako moč, da razžene kamen in skalo. Življenje je premagalo vodo, zemljo in zrak, gospodari nad elementa, jih prisili, da se razdružijo in preoblikujejo v svojih kombinacijah. Življenje, je velik umetnik, ki oblikuje žive stvari, umetnik, ki oblikuje listje na drevju in ki barva svako rastlino ih cvetlico. Življenje je nerazumljivi glasbeni umetnik, ki uči peti in žvrgoleti pjtice ljubeznjive glasove, uči vse razno živalstvo raznih glasov, s katerim občuje med seboj. Življenje je nerazumljiv nad vse vzvišen ke-mist, 'ki daje Okus sadju in vsemu rastlinstvu, daje vonj cvetlicam, spreminja vode, podeljuje kadbolično kislino v sladkor in les in delujoč tako sprošča kisik, da imajo živa bitja primeren zrak za vdihavanje, Glejte, ena sama kaplja pro-toplazme (živa prvinska snov rastlinskih stanic) prozorne, kot kaka žolčica, ki ima moč gibala, vsrkava moč iz sonca. Ena sama taka celica, prozorna kaplja, vsebuje v sebi klico če milj daleč preko Atlantika in imajo nekje v globinah pri Bentftidi svoja shajališča. Tam se oplojajo, valijo in poginjajo. Male mlade jeguljice, ki očividno nimajo nobene sku-šenosti, da bi vedele kje so, začno iz teh divjih voda plavati nazaj proti obrežjem, iz katerih so prišli njihovi starši in najdejo izlive prav istih rek, iz teh izlive potokov in tako dalje in pridejo v prav iste vode in kraje, kjer so bivali njihovi starši. Nobena ameriška jegulja še ni bila ujeta v Evropi in ne evropska v Ameriki. Odkod ta nagon prihaja in kdo ga je tem živalcam določil? Zanimivi so tudi čmrlji. Omrlj premaga kobilico v travi, skoplje luknjo v zemljo in piči kobilico naravnost v pravi kraj, tako da njegov pik kobilice ne umori, ampak kobilica po piku postane zavestna in živi naprej kot nekaka oblika ohranjenega mesa. Potem samica Čmrlj iznese jajčica poleg kobilice v taki luknji, ki jo je v ta namem izkopala. Nato mati odleti in se ne briga več. Ko se čez več dni iz jaj-čic izležejo ličinke mladi čmrlji imajo takoj zraven stoječo kobilico, na kateri je še živo meso in jo jedo. Ta jim služi v hrano dokler se mladi čmrlji ne opomorejo, da sami izlete iz luknje. Maiti se nikdar več ne vrne in svojih mladih niti ne pozna. Kdo ji je povedal, da je vse tako pripravila in vse tako natančno. To je skrivnostna in čudežna tehnika razumnega Stvarnika. Četrtič: Človek pa ima nekaj več kot živalski nagon ___ on ima moč razuma. (Dalje prihodnjič) ------o------ Kupujte Victory bonde! noč. BELO DOBIJO * - A*-H T-*1 .t Brni MALI OGLASI VEC POMOČEM ZA (AFETERUO SE SPREJME Delo je v čisti, zdravi okolici Morajo razumeti in govoriti angleško Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 39 let starosti naj se priglacijo. , rt Dobra plača ;i Hrana in uniforme zastonj Zglasite se v The Ohio Bell Telephone Company soba 901 700 Prospect Ave. Buffers plača od ure in od kosa National Plating Corp. 2790 Grand Ave. GA 5110 •______ (67) Delavci za livarno Crane men Acetylene cutters Annealer operators Chippers » Stalno delo, pleča od . Metropolitan opera pride v Cleveland očinsilatehkap-lavt« proda se hitremu kupcu za zmernp ceno. Vprašajte na 19316 Shawnee Ave. —(66) Umrvt a soumm&« Tmiau. V mestnem avditoriju v Clevelandu bo prihodnji teden gostovala Metropolitan operna družba iz New Yorka. Predstave bodo vsak dan od pondeljka do sobote, od 7. do vključno 12. aprila. Otvoritvena opera v poitdeljek bo “Lakme,” pri kateri bo pela glavno vlogo Lily Pons. V petek bosta dve predstavi, popoldne “Hansel and GTetel,” zvečer pa bo "Boris Godunov,” kjer bo imel glavno vlogo Ezio Pinza. V soboto popoldne bo opera “Madame Butterfly,” zvečer pa Verdijeva “Aida.” Vstopnice se dobe v predprodaji v Union Bank of Commerce, 9. cesta in Euclid Ave. in so od $1.20 do $7.20 z davkom. One iz Evrope pridejo na tiso- afi veliki. ljic je večja, kot je naše rastlinstvo, živali in ljudje, kajti iz nje pride vse življenje. Opa-ljeni in ožgani kamni in skalovja in neslana morja, niso imela potrebnih uBbvarjajočih sil. Kdo, potem takem, je pa vse to dal? Tretjič: Živalska modrost govori in izpričuje neovrgljivo o dobrem Stvarniku, ki je položil nagon v drugače slabotne stvarice. Poglejmo mlado ribo losos (salmon), ki prebije več let v morju, potem pride nazaj v svojo reko, v katero se iztega tisti potoček ali dotok v katerem se je izlegla. Kaj jo privede nazaj v ravno isti kraj? Ako to ribo prenesete v drug potok, ali vodo, takoj spozna, da ni v pravem kraju, obrne se nazaj v glavno reko in tam se obrne proti kraju, kjer je njen rojstni kraj. Tam opravi svoj določeni posel. Še bolj težko je razvozljati skrivnost jegulje. Te čudne ribe se preseljujejo ob zrelosti iz vseh raznih voda vsepovsod. Thomas Flower Shop SLOVENSKA CVETLIČARNA 14311 ST. CLAIR AVE. GE 4316 . ,.W e Deliver Flowers Telegraphed! Albin, Andy and Fred Thomas SEDMAK Moving & Storage ALSO LIGHT EXPRESSING 1024 E. 174 St KE 6580 (67). ZA PREKLADANJE TOVORA Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Broadway Plača 931/-C na uro Čas in pol za nad 8 ur Zglasite se pri Mr. George J. Wulff Nickel Plate R. R. Co. E. 9th & Broadway (69) ŽENSKA ZA ČIŠČENJE Nočno delo Dobra plača Zglasite se v Employment Office v 7. nadstropju v The May Co. (67) Plačajte račune za plin, elektriko in telefon pri has. Money Order postrežba od $1<00 do 110,000. Mihaljevich Bros. 6424 St. Clair Ave.. * (2. & 8. each month) Ali preveč pijete? Najboljše sredstvo proti preobilni pijači je INNEBR1N Poiskusite enkrat. Dobi se le pri MANDEL DRUG 15702 WATERLOO RD. Hočejo čim prej zapustiti Palestino. —Toliko jih ždi današnje dni priti v Palestino, da je ta prizor nekaj posebnega. Skica nam kaie nekaj od 100 pdjskih m avstrijskih beguncev, ki se žele vrniti v svojo domovno, iz katere so bili odsotni zadnjih devet let. V tej skupini so večinoma sami profesionalci in njih dmžine. Novi fumed za premog, obe, gorko vodo oil poro. Resetting SIS - člMenle SS premenjemo stare na olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd - EN 0487 Govorimo slovensko (*) Dvorana za bankete Se oddaja za ohcetš in ples. • K. P. Hall 1624 E. 55. St. (x) Delo dobi Slovenka ali Hrvatica dobi delo v gostilni za večerne ure. Zglasite se v Pete’s Cafe, 5401 St. Clair Ave. -(56) ženska se sprejme Sprejme se ženska srednjih let za pranje in čiščenje 2 ali '3 dni v tednu. Zglasite se na 6916 Hecker Ave. ali pokličite EX 0618. (16) maIujglasi Sobo išče Samsko dekle bi rada dobila sobo s privilegijami do kuhinje; naj bi bila spodaj in v okolici cerkve sv. Vida. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EX| 0898. (65) Umetne cvetlice naprodaj Naprodaj je vsa zaloga umetnih cvetlic in ves spomladanski material. j & L Artificial Flowers & Display 600o St. Clair Ave. • Za sveže cvetlice pokličite EX 8177 V soboto odprto do 9 zv. . (66) oemmmummmmmmmamma ra O <► O O o <> a a o {„„„, ^ ^ BELI MENIHI Povest iz prve polovice XII. stoletja spisal IVAN ZOREC USTANOVITEV SAMOSTANA I. Bilo je v petek, na dan kresnega večera leta 1132. Kjer danes medli mestece Višnja gora, ubogo in ponosno, je tačas težko živela vasica otožnih lesenih koč in z majhnimi okni strahoma napol gledala v trdni sivi grad nad seboj, napol pa se prisojno nagibala v dolino k polju, ki je z vsemi rokami držalo vasico in grad. Grad je gledal na daleč, Videl je v vse doline in po vsem gričevju okoli sebe in pazil. Po dolini,-glej, je v zmernem diru prihajal jezdec in se oziral čez polje, ki ga ni bilo dosti in ki ni bilo kaj posebno rodovitno, kakor se je dalo soditi po zoreči strni. Na njivi je -zagledal dekle^n ji pokimal: “Sama si, o Živka?” “Bog vas sprejmi, oče Trle-pov!” “Kaj se ne -bojiš hostnika? Na dan kresnega večera ” “Nič ne. Kam pa vi?" Pa jezdec ji je brez odgovora le pokimal, odpeketal dalje in se ozrl po soparnem nebu. “Hm, še dež bi se utegnil napraviti,” je zamrmral, z o-strogo zbol konja in se pognal med koče. “Kje je kdo ” je zavpil in skočil s spenjene živali. Na pragu bližnje koče se je prikazala Stojana, žena Lju- .binova. bi mi konja odrgnil in mu muhe otepal, dokler se ne vrnem z gradu?” je nejevoljno rohnel. “No, bom pač jaz opravila to,” se je Stojana ponudila; “kar priveži ga tjale ob pod-strešek, da bo v senci.” Iz druge koče je stopila Mala, žena Vitogojeva, in se nasmehnila sitnemu Trlepu. Pa Triep se je že udobrovoljil. “Kje ti je sin?” jo je lepo vprašal. “Hotimir?” se je Mala še slaje nasmehnila. “Davi že pred soncem je gnal na pašo. Saj veš, da je dan kresnega večera; Veles, varuh pastirjev, bodi z njim!” “Pa si mu naročila, naj si vso obleko obleče narobe, da bi videl čarovnice in jih lehko prepodil, če bi hotele pomolsti krave?” “Saj ne bi mogle, ko pa sem vsem kravam, kozam in ovcam jajčjim rumenjakom nama- pozdravila. “Kaj pa je tebe prineslo?” Triep, svoboden kmet in župan iz Gabra, dobrih štirideset let star mož v usnjatem brezrokavniku, irhastih hlačah dokolenkah in s kratkim mečem ob bedru, je snel širokokrajni klobuk, si z rokavom platnene srajce obrisal znoj s čela in sunil z glavo nazaj, da so mu dolgi lasje pali čez široka pleča. "Ali so grajski gospodje doma?” je hotel vedeti in ni počakal odgovora, marveč je dalje vprašal: “Kje pa ti je mož? In kje so vsi drugi?” Ljlubin pripravlja kres za drevi, družinčad in sosedje mu pomagajo.” “Tako ni nikjer nikogar, ki NAZNANILO IN ZAHVALA Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da je umrl naš ljubljeni brat Charles Dolence in sicer 3. marca 1947 v Orient, Ohio. Rojen je bil 1. dec. 1912 v Clevelandu. Njegovi pokojni starši, Andrew in Mary, so dolgo živeli na Carl Ave. Tem potom se želimo iskreno zahvaliti Msgr. B. J. Ponikvarju in Father Vic Tomcu ter pogrebnemu zavodu A. Grdina in Sinovi za njih simpatije, prijaznost in izredno pomoč ob času izgube našega dragega brata. Iskreno se želimo zahvaliti našim sorodnikom, našim številnim prijateljem in sosedom za njih številne darove za sv. maše in cvetlice, ker so prišli našega dragega brata kropit na mrtvaškem odru, za njih izraze sožalja s kartami in po telefonu. ANDREW in ALBERT, brata; ANN in AMELIA, sestri. Cleveland, O. 2. apr. 1947. zala vime in sesce, preden so šle na pašo” Ce tisto ni bilo prvo jajce letošnje jarčke, ne bo pomoga-galo prav nič,” je Triep ma-io zamižal in se zasmejal. “Rajši povej, ali drevi -kaj smukneš na Kum — saj je vsem veščam na metli prijezditi tja, kajne?” “Le glej, da boš še pred mrakom doma, sicer boš ti nocoj na Kumu!” se je Mala nejevoljno obrnila. Tudi Triep se je počasi obrnil in nameril po strmi poti nagrad. “Le kaj ti ima z grajskimi ” je Stojana dejala Mali, ko sta gledali za visokim možem, ki je kobalil v strm. “B-džkone se spet kaj bode z njimi, ker mu ne prodado nekih njiv, ki njegov svet držijo preveč na dvoje. Kadar je takole besedičen, pravijo, da ga kuha prav posebna togota.” “Kaj se mu mara, da tudi grajskim sme katero zabroditi!” “Prav res, sam peklenk ga je, nič se jih ne boji, pravijo.” “Kaj bi se jih bal, saj je svo-bodnajk! Na jesen jim vrže tisto malo davščine pa ga do leta grdo še pogledati ne smejo, nikar da bi ga kako strahovali.; in vinski je in krušen je, močan in spoštovan, da bi vsi Gabrovci šli za njim, če bi jih poklical.” “Grajski najbrž vedo, kako-vi vihravci so v Gabru in tam ob Temenici; zato se rajši potuhnejo pred Trlepom.” Triep je sopihal navkreber, se oddihoval in robantil: “Visoko sedijo ti petelini, zvezd pa ne bodo Zobali!” Na gradu so v tesni in nerodni sobi za mizo sedeli trije bratje gospodarji in pili že vse dopoldne. Bili so še mladi, komaj trideset do pet in trideset let stari. “Kaj menita, bratca, ali bi ga kljunili še en korec, ali bi se že posladkali z medico, da bi vse imelo lepo dober tek?” je najstarejši brat Majnhalm s prstanom pečatnikom, ki ga je imel na kazalcu desne roke, potrkal ob prazni vinski vrč. “Vino se je močno prileglo na jelenjo pečenko in dosti ga je bilo — čast Bogu. Očetu nebeškemu!” je drugi brat Henrik pokimal in zehnil. “Malo počitka bi pa tudi potrebovali, če je res, da se ob Krki bližajo tovorniki.” “Torej vrč medice!” je Majnhalm plosknil z rokami. Čez prag je vstopil star slu-žabnik. “Medice!” je Majnhalm kazal in nestrpno mignil, da je služabnik popal vrč in urno zginil. “Tovorniki niso več daleč,” je Majnhalm potrdil. “Zlebor jih je spazil. Zdaj počivajo ob Krki. V največji vročini se menda ne bodo dvignili.” “Pijmo torej za moč in pogum!” se je Henriku jezik valil. “Da, trdo jih bo treba prijeti. Dosti jih je, oborožene ljudi imajo s seboj. V Stehanu se jim bomo zaprašili pod noge.” ‘K) da bi vaju mora tlačila!” se je oglasil tudi najmlajši brat Ditrik. “Kaj ne vesta* da se na Kravjeku mudi Urh Ljubljanski?” “Ki je brat koroškega vojvode in njegov namestnik v Kranjski grofiji in Slovenski in Savinjski krajini — seveda, komu ni to znano?” sta se brata smejala. “In ki je zelo strog gospod in hudo zatira cestni rop, da bi varoval tovornike in trgovce,” je Ditrik pribelil svojo. “Naj!” je Hendrik udaril ob mizo. “To je naša stara cestna pravda in bo naša!” Ditrik je zmajeval z glavo in se smehljal. “Tako praviš ti,” je potlej očital, “koroški vojvoda, ki nas že devet let črti in povsod odriva, pa bo vesel popal priliko in nas ponižal in osramotil pred vso gospodo!” “Je stara pravda, je!” je Henrik dalje kričal. “Kje neki bi si plemič preskušal mišice in meč, če še na cesto ne bi smel več?” “Da, tako govori plemič prave korenine!” je Majnhalm hvalil Henrika. “Ti, Ditrik, pa ne bodi vendar tak trdin in ne goni zmerom tako praznih." “Plemič sem, kakor vidva, of stare rodovine, za čast na- ;a imena mi je!” se je — rik otepal. “O, že vem, kako je s teboj, bratec!” je Henrik vpil s pijanim glasom. Služabnik je prinesel medice. Ko je, odšel, je Henrik težko razkladal M a j nhalmu: ‘‘Ditrik se muši okoli gospodične Marjete, prelepe grofične na Šumbregu.” “Saj že vem,” je Majnhalm prikimal. “Edina hči je in oče grof Majnhart bi ga maral za zeta, če bi se poboljšal in spokoril.” "Tiho!” je Ditrik planil po konci. “Pijan si, nobene besede danes o njej!” ‘Pijan sem, res je in ne- res,” je Henrik ječal. “Vendar naj rečem samo še to, da je prav lepa in dobra kakor staro vino in da ji je lice belo kol angelska kreljut — o, tudi jaz bi postal spokornik, če bi me tak angel ljubil.” Ditrik je pomirjen sedel in po rami potrepljal pijanega brata. ‘No, no, ne zameri mi kaj!” je dejal. Henrik si je z rokami pokril obraz in zaihtel s pobešeno glavo. “Jalz pa sem siromak, vsaka se me 'boji, nobena me ne ma> ra.” je v vinkosti poihteval. “O, da bi te tri sto malikov — kaj se mi cmeriš kakor tla-čanka doli v vasi!” ga je Majnhalm stresnih Sramotna primera s tlačan-ko je Henrika ugriznila: dvignil je glavo in segel po medici. “Mar rajši povej, katero bi rad,” je Majnhalm dalje silil iz vinskosti. "2e jutri zberemo vojsko, razderemo grad trmoglave device in jo s Bilo privedemo semkaj, pa boš videl, ali te bo ljubila ali ne! Mora te ljubiti, mora!” “Kaj. pa lepi grad Turjak, o Majnhalm, ali ne stoji še, ka- li?” se je Ditrik nasmehnil. Majnhalm je bledel, molčal in gledal v tla. "Vidiš,” je Ditrik dalje pikal. “Turjačan ti ni dal hčere Neže, čeprav se naš rod lehko meri z njegovim; ni dal, ker ob tovornih potih prežimo na trgovce in ker smo previnski.” Jlenrik si je obrisal oči, brž še enkrat pil in rekel: “Nič ne maraj, Majnhalm, tudi Turjak ne stoji večno.” “Ne da se preklicati, da te je Neža, veleplemenita grofična Neža, spodrecala in spodila!” se je Ditrik posmehoval. “In — star — sem že trideset let. . . .” čez -AND THE WORST IS YET TO COME -in najhnjše šele pride NaSim naročnikom v Chicagu naznanjamo, da sprejema naročnino za naš list, kakor tudi za oglase: TISKOVINA DR. “EDINOST” v Chicagi, na naslovu 1849 W. Cermak Road. Tam vam pomagajo tudi sestaviti na željo razne ogla-1 se, zahvale in naznanila, itd. ter iste nam pošljejo za objavo. TELEFONSKA UNIJA JE ODKLONILA ARBITRACIJO Ponudba od strani The Ohio Bell Telephone Company, da bi se pogajali za zahteve glede plač, je bili odbita formalno od strani Ohio Federation of Telephone Workers. Odbita je bila tudi ponudba družbe, da se podaljša sedanjo liberalno pogodbo. Ta ponudba je bila napravljena vzpričo fakta, da so plače telefonskih delavcev primeroma ugodne z drugimi v naseljih, kjer delajo in da zvišanje ob tem času ne bi bilo priporočljivo. Da bi se dovolilo zvišanje plač, dokler obstojajo take ugodne primere, bi bilo nepošteno napram ljudem, ki plačajo za telefonsko postrežbo.: Unija zahteva Unija zahteva zvišanje $12 na teden za vsakega usužbenca, povrhu mnogo dragih sprememb, da bi se dovedlo plače za vsako naselje, ki mu služi Ohio Bell na položaj največjih industrijskih mest v deželi. Te zahteve ne opravičujejo stavke in če bi bile dovoljene, bi prisilile izdatke družbe na položaj, ki bi bil daleč za skupno vsoto denarja, ki ga sprejme za telefonsko postrežbo. Znesle bi $35,000,000 na leto, kar je enako na povprečnosti več kot $2.00 na mesec za vsak telefon, ki ga daje ta družba. Zahteve unije vključujejo poleg plač tudi unijsko delavnico, čekiranje, jurisdikcijo nad telefonskim delom, odstranitev od dela za unijsko delo, spremembe za pokojnino in mnogo drugih zadev. Te zahteve ne opravičujejo stavke. Telefonski uslužbenci, kot znano, uživajo izvrstne delovne pogoje in razmere. Telefonski delavci dobro služijo Telefonska operatorica v srednje velikem mestu ima osnovno plačo $167 na mesec. Dodatno se plača dobršno vsoto za nedeljsko delo in ob praznikih ter za večerno in nočno delo. Tudi nadurno delo je dodatno plačano. Povprečno ima vsaka izmed desetih čin “supervisorice” z dodatno plačo $30.00 na mesec. Operatorice v malih mestih dobivajo $8.70 na mesec manj kot one v srednje velikih mestih in v večjih mestih so $17.40 na mesec višje. Telefonski uslužbenci imajo dobre dohodke, izvrstne delovne pogoje, stalno delo, do treh tednov plačane počitnice, plačo za odsotnost v slučaju bolezni in liberano določbo za pokojnino. Plačani so za čas učenja njih dela ter imajo priliko za napredovanje kot nikjer drugje — v organizaciji, ki dovede vse upravno osobje iz svojih vrst. Telefonska stavka ni upravičena Telefonska družba poskuša vse' mogoče napore, da bi preprečila stavko, ki bi povzročila težave za publiko. Ponudila je arbitracijo gledl plač. Hoče biti enako poštena napram svojim uslužbencem kot ljudem, ki pldčajo za telefonsko postrežbo. Vedno se je pogajala z Ohio Federation of Telephone Workers in je zvišala plače, kadar so okoliščine to zahtevale. Od 1. januarja 1941 so bile plače zvišane za 68%. Z stališča telefonskih plač in delovnih razmer stavka res nima pomena. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kanovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA “INGLI8H-8LOVXNS KIADKB" kateremu je znižana cena C O Aft in stane samo: 9 CiUU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St Clair Ave. Cleveland, O. Ne tekajte, kadar imate Cut, da se vas prijemlje starost, Ce težko kontrolirate vodo. Ce vas peCe v* mehurju, Ce imate bolečine v hrbtu. Morda imate vnete žile. Vse to so nevarna znamenja. Pojdite k zdravniku, ki Ima 15 let uspešne izkušnje v bolnišnici v teh boleznih. Govorim slovensko. DR. PAUL W. WELSH HYDROPATHIC CLINIC 423 CITIZENS BLDG., 850 EUCLID AVE. TELEFON MAin 6018 Uradne ore: II do 4 men ob asedah in po dogovoru % % joj VELIKONOČNE CVETLICE IN ŠOPKI CVETLICE ZA VSE PRILIKE BOOTH FLOWERS 751 E. 185. St. vogal Muskoka Ave. Odprto vsak dan in na velikonočno nedeljo NaroiUa po telefonu: IV 8101 Glavna prodajalna: 10200 Carnegie Ave. Tel. RA 5854. UGODNA PRILIKA Ako vložite denar v naš zavod na hranilno vlogo od 1. Mo 10. aprila 1947, bo vloga donašaia obresti že od 1. aprila 1947. Vloge so zavarovane do $6,000 po FSUC. Zrno do zrna pogača, kamen do kamina palača. St. (lair Savings & Loan (o. 8235 ST. CLAIR AVE.