226 kaine vesti. Razne vesti. v Ljubljani, koncem avgusta 1920. — (Kronika društva Pravnika.) Novoizvoljeni odbor je imel dne 20 julija sejo, v kateri se je. konstituiral tako-ie: načelnik odvetnik dr. D. Majaron, namestnik dvor. sod. svetnik B. Be/. ek, tajnik sodnik dr. R. Sajovic, namestnik dež. tajnik Iv. Škarja, Wa-sajnik odvetnik dr. .los L a v r e n č i č, namestnik fin. prokurator dr. H. Souvan. Sklenil je naprositi poverjenike v Mariboru, v Celju in v Novem mestu, da poskrbč za oživotvorjenje podružnic, kojih pravila so že potrjena. — Sklenil nadalje naprositi deželno predsedni.^lva, poverjeništvo za pravosodje in delegacijo finančnega ministrstva z.i posredovanja, da se za podrejene urade naroči društveno glasilo. Določil je nagrade za sotrudnike Slov. Pravnika. — Vršil se je razgovor o tem, kako pospešiti izdajo obč. drž. zakonika v slovenskem besedilu in kako izslediti zbirko slov. zakonikov iz zapuščine dr. Volčiča. — Na predlog prof. dr. Dolenca se je sklenilo prirediti pismeno enketo o vprašanjih: 1. Ali je stvarno priporočati, da se razSiri veljavnost srbskega kaz&nskega zakonika na celo ozemlje države Srbov, Hr\atov in Slovencev? II Ali je stvarno priporočati, da se razširi veljavnost hrvatskega kazenskega postopnika na celo ozemlje države Srbov, Hrvatov in Slovencev? V koliki meri naj se uvede porota? Razne vesti. 227 III. Ako se potrdijo načeloma prejšnja vprašanja: Na kakšen način bi se mogla razširitev izvesti? Katera doba bi bila primerna za »legis vacatio?« — (Nagrade sotrudnikom »Slov. Pravnika«) je odbor diuštva »Pravnika« določil naslednje, računane za celo tiskano polo: za samostojna dela (rarprave) 160 K; za praktične primere, če so prirejeni za tisk, 60 K, za književni poročila (recenzije) 200 K in za razne vesti 160 K. Te nagrade se bodo nakazovale sotrudnikom, ko bodo njih spisi priobčeni v listu. — (Osebne vesti.) Imenovani so: pri dež. vladi v Ljubljani poverjeniki: za notranja dela vseučiliški profesor dr. Leo-nid P i t a m i C, za pravosodje dr. Gregor 2 e r j a v in za socijalno skrbstvo dr. Vladimir Ravnihar; - - okr. sodnika dr. Fran Schau-b a C h za deželnosodnega svetnika pri okrož. sodišču v Mariboru in dr. Erih E b e r 1 za deželno sodnega svetnika pri višjem dež. sodišču v Ljubljani; za sodnike brez stalnega službenega mesta avskultant dr. Josip Kavči č, Fran Z 6 h r e r in Josip Tuje, za avskultante pravni praktikanti dr. Erih K o n š e k, Viktor D u r i n i, Rajko Lederhas Janko C r č e k in Bogdan Petelin. — Policijski svetnik in vodja policijskega ravnateiljstva v Ljubljani dr. Alojzij Guštin je pomaknjen v VI. čin. razred. Podeljen je naslov in značaj okrajnih glavarjev vladnim tajnikom dr. Rudolfu Steinmetzu - Sorodolskemu, Josipu 2 n i d a r š i č u, dr. Alojziju G r e g o r i n u, dr. Marku I p a v i c u in dr. Srečku Lajnšiču; naslov in značaj vladnih tajnikov okrajnim komisarjem Rikardu Koropcu, Gašperju Lipovšku, dr. Petru Vav-p o t i č u in dr. Otmarju P i r k m a j e r j u. Za provizorna koncipisla sta imenovana .konceptna praktikanta Matko K a n d i č in Ivan š r i-bar. Pri generalni direkciji neposrednih davkov v Beogradu sta ime" novana viš. fin. svetnika Hilarij Vodopivec za šefa odseka in dr. Fran Doršič za inšpektorja. Odvetniško pisarno je otvoril dr. Josip Grablovic v Ljubljani. V imenik kazenskih zagovornikov sta vpisana deželnosodni svetnik v pok. Avgu^st Modri-n i a k s sedežem v Dolenji Lendavi in notarski namestnik Fran P r e-sečnik s sedežem v Konjicah. Umrla sta odvetnik dr. Viktor S u š n ik v Pliberku in finančni svetnik Bogumil K o s e r v Mariboru. — (»U druženje pravnika kraljestva Srba, Hrvata i Slovenaca«). Iz članka »Istorija Udruženja pravnika«, ki je priobčen v »Almanahu«, naznanjenem med knjižeivnimi poročili, povzamem nastopne zamniive podatke o društvu. Društvo je bilo ustanovljeno meseca septembra 1908 po nastoja-nju predsednika kasacionog suda D). Pavloviča in univ. profesorja ter državnega savjetnika Gige Ooršiča. Prvi predsednik je bil G. Geršič, a Pavlovič, ki je odklonil kandidaturo v odbor, je bil proglašen na občnem zboru za častnega predsednika. 14* 228 Razne vesti. 2e talcoj početlcom svojega delovanja se je dru.štvo rekel bi ovc-kovečilo v pravni jugoslovanski literaturi. Povod je bila aneksija Bosno in Hercegovine.. Upravni odbor je v svoji seji dne 7. oktobra 1908 naprosil svojega prcdsednikak G. Geršiča, da znanstveno osvetli vprašanje aneksije. Le-ta je potem napisal knjigo z naslovom »Medjunarodni^ pravni bilans u poslednjoj balkanskoj krizi«, ki je bila natisnjena julija 1909 in ki obsega 138 strani. Društvo jo je založilo v lastni režiji ter ima, kakor mi je svoječasno bilo sporočeno, še nekaj izvodov v zalogi. Dokazovanje je strogo juridičiio, brez vsake politične primesi in tako stringentno in logično, da razpadejo v nič vsi argumenti, s katerimi so opravičevali nemški in avstrijski znanstveniki aneksijo. To knjigo yspm, ki se zanimajo za mednarodno pravo, toplo priporočam. Nadaljno delovanje društva do svetovne vojske, ki je bilo le za čas balkanske vojne prekinjeno od oktobra 1912 do 27. decembra 1913, je obsegalo vse grane zakonodaje. Pečalo se je z reformami kazenskega in civilnega prava, kazenskega in civilnega postopka, konkurznega reda, organizacije sodišč in zakona o sudijah, zakona o odvetnikih, eakona o gradj. činovnikih itd. Referat sudije Miloša Stanojeviča »o reorganizaciji sudova« je natisnil leta 1911 »Arhiv beogradskog fakulteta« v posebni izdaji, ki obsega 102 strani. Na skupštini 27. dec. 1913. je prof. Geršič odložil predsedništvo, in skupština ga je za njegove velike zasluge počastila s tem, da je z velikim navdušenjem sprejela predlog dr. Subotiča, da se ga imenuje za ¦>doživotncg počasnog predsednika Udruženja«. Upravni odbor je potem izbral za predsednika svojega člana predsednika kasač, suda Mihajla P. .lovanoviča, ki vodi društvo še sedaj. Članov je imelo društvo: leta 1908: 193, 1. 1909 : 246, 1. 1911: 111, 1. 1912: 65, 1. 1913 ni nikdo vplačal članarine. To nazadovanje je pripisati posledkom balkanske vojne. V letih 1914 do jeseni 1918 je delovanje vsled svetovne vojne popolnoma prenehalo. Oktobra meseca 1918 se je začela obnova in sta predsednik M. .lovanovič ter blagajnik dr. Subotii sklicala konferenco vseh beogradskih pravnikov na dan 9. decembra. Vpisalo se je 58 članov. Konferenca se je preložila na 16. decembru in tedaj je bil izvoljen nov upravni ter nadzorni odbor. Na tej konferenci se jc tudi sklc.nilo, da se društvo Udruženje pravnika odslej imenuje ->Udruženje pravnika kraljevstva Srba. Hrvata i Slovenaca«. Odslej je bilo prav živahno delovanje toliko v nabiranju članov, kolikor v ziian-st\u. Do godišnje skupštiue, ki se ie vršila 26. in 27. oktobra 1919, je bilo nabranih 665 članov in obavljenih 10 predavanj, itateia so vsa priobčena v Almanahu. Od članov jih je 552 iz Srbije, 113 pa iz noviii krajev, (med temi je po mojih zaznamkih 66 Slovencev). Skupština je sklenila resolucijo, ki 1.) obsega poziv na pristojna mesta, da se uvelo nov zakon »o činovnicama gradjanskog reda«, dotlej pa izboljša gmotni položaj činovništva in sodnikov, 2.) konstatuje potrebo izenačenja zakonov in poživlja vlado, da izroči vse tozadevne zakonske predloge društvu nu Razne vesti. 229 proučavanje. Dosedanja odbora (upravni in nadzorni) sta bila potrjena v sedanji sestavi s pravico, da se po potrebi sama izpopolnita. Na pod-stavl "tega pooblastila je potem upravni odbor izvolil podpisanega za tretjega društvenega podpredsednika. Kavčnik. ¦ (»D r u š t v o o d v e t n i š k i li kandidatov za Slovenijo v Ljubljani«) se je ustanovilo in si izvolilo odbor: predsednik dr. Josip Cepuder, podpredsednik dr. Lojze Remec, blagajnik dr. Dominik 2vokelj, tajnik dr. Franc Lokar, računska preglednika dr. Jakob Mohorič in dr. Josip Koder. ¦ - (Pravica revnih pri hrvatskih sodišči h.) Civilni pravdni red za Hrvatsko in Slavonijo ne pozi-a določbe, kakoršno ima naš civilni pravdni red v točki 4. § 64. Radi tega hrvatska in slavonska sodišča tožb, podanih v zmislu točke 4. §-a 64. c pr. r. p.'i sodiščih v Skvcnlji. niso spreiemala. temveč so jih vračala. Pravica rtvnih, podeljena od slovenskih sodišč, je postala na ta nacii: iluzonia, ker določa hrv. opr. red, da se sme vložiti pismena tožba samo pri pristojnem sodišču. Da odpomore tem neprilikam, izdalo je hrv. .s'3v. poverjeništvo za pravosodje na vsa podrejena sodišča naredbo, koko je postopati, če jim dojde taka na zapisnik pri sodišču v Sloveniji podana tožba. Po tej narcdbi morajo hrv. slav. sodišča zapisnik, doposlan jim od sodišč.i v Sloveniji, sprejeti kakor prošnjo iza podelitev pravice revnih. Pristojno sodišče odloči na podlagi navedb tega zapisnika, ali je prositelju podeliti pravico revnih ali ne. V pritrdilnem slučaju podeli to pravico in imenuje obenem zastopnika revnih. Ta zastopnik mora nato vložiti tožbo iu mu pri tem služi doposlani zapisnik za infornuicijo. -• (Pravožnanstveni stiki držav, nastalih na bivšem a v s t r o - o g r s k e m o z e m 1 j u). Zakoni so šli v vseh državah, k; so se dvignile na razvalinah bivše avstro-ogrske države, svojo pot. Mi tega sicer ne občutimo posebno, ker se je naša državna zakonodaja naitnanj podvizala ustvariti kaj novega. Zato imamo pa špecijalitcto pokrajinskih zakonodaj in to tako, da so n. pr. celo kazenske določbe v Sloveniji različne od onih \- Dalmaciji Ob tem razblinienju zakonodaj nemara res vstrcza potrebam praktiko\, o.sobito odvetnikov in notarjev. Pa politikov, da dobe nekako torišče, kjer si morejo pridobiti na razmeroma preprost način znanje prava t. zv. nasledstvenih držav. Kajti ne glede na stroške, ki so glede nabave knjig naravnost horcndui, tisti, ki rabi kakšno knjigo, niti ne more računiti s tem, da jo po knjigotržcu Pribavi v doglednem času. Na Dunaju se snuje v svrho pomoči za te pra-voznanske ncprilike »Institut fiir Rechtskunde der Sukzessionsstaaten des einst osterreichisch - ungarischen Gebietes«. Na čelu mu stoji univ prof. dr. lians Sperl. Namen inštituta je 1.) evidenca izpremembe privatnega, upravnega, finančnega, davčnega, kazenskega, obrtnega in civilnopravd-nega prava, 2.) naprava knjižnice, vsebujoče vse zakonike, naredbenike in drugo strokovno literaturo o teh izpremembah, 3.) izvestiteljstvo glede vseh navedenih izprememb vsakemu interesentu, kateremu se 230 Razne vesti. eventualno pripošlje gradivo iza dotično vprašanje. — Prospekt uteme-Ijujci, zakaj mora biti tak inštitut na Dunaju s centralno lego bivšega stolnega mesta in zatrjuje, da tu ne gre za dobiček; plačevalo Se bo le toliko, da se pokrijejo obratni in poslovalni stroški. (Vprašanja je nasloviti na Komite iza ustanovo instituta, Dunaj, VI. Mariahilferstr. 1 c). Priobčujem tole notico osobito z ozirom na naše odvetnike in notarje, ki imajo pač velike križe, če hočejo dati kak svet, veljaven za druge države. Morda pa bi bilo tudi za našo državo innestuo, ako bi se zasnoval nekak centralni inštitut v Beogradu, ki bi imel v evidenci vsa prava vseh naših pokrajin in dajal izvestja o teh pravih. Tako bi se s proučevanjem pokrajinskega prava storil korak k pripravi svoječasnega izenačenja. Dr. Metod Dolenc. — (Izvor slovenske besede kazenJ) Pojma kazni v današnjem smislu bciede pivotni Indoevropejci niso poznali, ker so institucijo, ki nalagajo kazni, nastale šale v poznejši dobi. če je kdo komu napravil kako škodo, tedaj se je moral oškodovanec sam ali njegova zadruga maščevati (samopomoč). Naijasneje nam o tem govore vsa stara in novejša sporofila o krvni osveti (gl. Schrader, Re illex. 98 si.) Ako je kdo koga hote ali nehote usmrtil, ga je zasledovala usmrčenčeva zadruga, dokler ga ni usmrtila. Mogel pa se je usmrtitelj tudi odkupiti, ako je zadruga v to privolila. V tem, da je zadruga smrt svojega člana maščevala, t. j. da je usmrtitelju naložila neko zlo (smrt ali odkupnino) radi njegovega dejanja, pa vidimo pojem današnje kazni. Ravno tako je za-drugI kaznovala zločine, k/ so nji kot celoti škodovali; prvotna in najbrž edina kazen je bila vedno smrt (gl. Schrader o. m 833). Moremo si misliti, da je mogla biti odkupnina večja ali manjša in da je sčasoma prišlo do nekih določenih pravil glede visokosti odkupnine in odkupitve sploh. Ko je pozneje država odvzela zadrugam samopomoč, je prevzela tudi ta že določena pravila; zločin je odslej zasledovala država in ga po sporočenih pravilih, zakonih maščevala t. j. kaznovala. Umijivo je torej, da je kazen mlajši pojem, maščevanje in naložitev pokore (odkupitev) pa starejši. Zqto imamo v indoevropskih jezikih tako pogosto za oba pojma isto besedo n pr. grš. -v.W, .krvna osveta, sprava, pokora, plačilo, kazen", i-'j;v» nom. plur. (nastalo iz * i-o-r-^.v^) .odkupnina za vbitega; odkupnina za vojnega vjetnika; pokora, kazen"; iz grščine je izposojeno latinsko poena, iz latinščine pa izvirajo stir. piaii, stvn. pina = nvn, Pein, ang\. pine, pain; starobaktrijsko kaend- .osveta, kazen." Obe besedi sta iz ide.* qi-'oi-nd, kar je dalo v slovanščlnl cčna, v litavščini kaine .cena, vrednost"; cena je torej prvotno določena odkupnina, prim. še grš. r,;j.r; .plačilo, cenitev, kazen, pokora, spoštovanje, čast" iz istega korena v redukcijski stopnji, ide. * q^imd (^1. še Berneker, EW. s. v. cena). K temu pomenskemu prehodu prim. dalje še lat. vindex. vindiciae, vindico .kaznovati, maščevat^, varovati*; lat. (osk. molta) iz ide. * mlq-td .škoda", koren * m^q- : sti. mrktas „poškodovan", grš. .iAi.jr, „škoda" iz *fKk-r„ *mlq^'d; glede izmene;: : |5 prim. a.jAii-s; aiAa.i^:, kar navaja Hesiti za kretsko, glede prehoda ;aa- : fiX- pa «-ui«X- ') Ta sestavek sem napisal na posebno željo. Razne vesti. 231 xr.-„> p.i.r.x,», gl. Vaničel«, EW. 706 in radi namestu * q g\. Fick, KZ. 28, 97. Iz tega korena je sprva izvajal Schrader, KZ. 30, 470 tudi slov globa, kar pa glasoslovno ni mogoče; globa, ki so si jo Slovenci izposodili iz hrvaščine, pomeni prvotno „skrb, tuga" prim. poljsko globid ..stiskati, mučiti", spada k globiti ..tiščati" ali pa k globid ..glodati", gl. Berneker, E W. s. v. Lat. multa pomeni „kazen, predvsem denarno" in se je razvilo preko pomena ..pokora', t. j. dejanje, ki narejeno škodo poravna. V lat. damnum „zguba, škoda" pa je pomen kazni nastal mnogo pozneje; prvotno pomeni damnum iz *dap-no-m ..potrato" gl. grš. oarivr, ..potrata, zapravljivost". lat. daps ..pojedina"; pomen škode se je razvil neposredno iz pomena potrate; damnare je torej „komu škodovati" gl. Walde, EW. s. v. proti Schraderju, Reallex. 832, ki spaja damnum z dare in bi naj sprva pomenilo ,.to, kar se da za spravo", proti čemur pa govore prvotni latinski pomeni. Tudi slov. kazn\t naj bi bilo po Schraderju o. m. 103,831 in Miklošiču, EW. 107 iz istega korena kot r.o>.^ in kašnd-, in sicer iz ide. * q^'d(i)-sni-: podaljšano prevojno stopnjo korena imamo zares v slov. kajati 5? „kesati, pokoriti se", kajaznk ..kes"; verjetneje pa je, gl. Berneker o. m. s. v., da je naša beseda tvorjena s formantom -ni- od korena kaz-, ki ga imamo v glagolu kazati, kažem; pomen kazen je potemtakem.mlad in se je razvil preko pomenov ukaz, rus. nakazanje, ki pomeni v starejši dobi ..pouk", sedaj pa „kazen"; prim. še današnji slov. rek .ti bom ie pokazal', v katerem tiči pojem kazni. K temu pomenskemu prehodu prim. še grš. 5L!xvj;jii „kažem", nem. zeigen in stvn. zihan ,.zeihen"; lat. notare ..označiti" in ..karati", grš. ovoti^ .karam"; n, weisen in verweisen, merken in vermerken; got. witan ,.wissen" 'n fraweitan ..maščevati"; rus. naliazal^ .navajati" in ..kaznovati" itd. Še mnogo jasneje pa kaže na ta izvor (koren kaz-) besede kazen pomen, ki ga imamo na slovenskem Koroškem. Gutsmann D.-wind. Wrtb. (1. 1789.), navaja na str. 463: Zins - kasen, zlilnsh; Zinsacker kasenika gniva; zinsbar ~ l