p riču jo ča k n jig a — po teh n ičn i plati e n a ­ k o v red n a so lid n im evropskim izdajam — k i p o d aja p reg led arheoloških obdobij od n eo litik a do zgodnjega sred n jeg a veka. N am en d ela je predvsem n a p o p u laren n ačin p re d s ta v iti svetu povojne dosežke alb an sk e arheologije.* P red drugo sv e­ to v n o vojno so se z arheološkim i razisk o ­ v a n ji n a alb an sk ih tle h u k v a rja li le tu ji razisk o v alci (N apesa, Ippen, T raeger, U gollini itd.). Z daj p a im a A lb an ija v rsto dom ačih razisk o v alcev in strokovnjakov, k i skušajo p o p ra v iti zam ujeno. P regled arh eo lo šk ih obdobij p ričen jajo z m lajšo k am en o dobo (pred vojno je bil o d k rit tu d i paleolitik). Iz teg a časa sta n ajp o m em b n ejši lo k aliteti M aliq b a rje in K am n ik jugozahodno od P re sp a n sk e - ga jezera, n a se lje n i od kasnega n eo litik a do pozne b ro n a ste dobe. Izk o p av an ja tu - m ulo v n a P azh o k p lan in i (sred n ja A lb a ­ nija) so p o k azala način g ra d n je te h p o ­ sm rtn ih b iv ališč v b ro n asti dobi, podobni tu m u li z b o g atim in v e n ta rje m železne d o b e pa so ra z tre se n i ta k o po sev ern i (K rum a, K en eta) k o t po ju žn i A lb an iji (V odhina). N a osnovi re z u lta to v izkopa­ v a n j n a tu m u lih V aj za in P azhok so a l­ b a n sk i arh eo lo g i m nenja, da je že b ro n a - stodobna k u ltu ra ilirsk a te r da se že v času začno Iliri fo rm ira ti v plem ena na tem delu B alk an a. Zelo in ten ziv n a ra z ­ isk o v an ja posvečajo razisk o v an ju železne dobe — času ra zcv eta ilirsk e k u ltu re — k a r je razu m ljiv o saj je poreklo a lb a n ­ skega n a ro d a ilirsko. R aziskujejo tako nekropole k o t u tr je n a gradišča. P om em b­ n a o d k ritja se n a h a ja jo v dolini rek e M ati, V ajzi in zgornjem D ropullu. O d 4. sto le tja p r. n. št. d a lje začno dobivati šte­ v iln e ilirsk e n aselb in e in gradišča poteze p ra v ih u rb a n ih cen tro v (Skodra, Lissos, A m antia, P h o in ik e itd.). V ekonom skem * M oti n e k a j n a p a k v podpisih k ta ­ blam , posebej p ri to lm ačen ju grških ep i- g rafsk ih tek sto v , p ri definiciji g ršk e k e­ ram ik e in p ri o p red eljev an ju n e k a te rih p red m eto v tv a rn e k u ltu re in u m etnostno­ zgodovinskih stv aritev . in k u ltu rn e m ž iv lje n ju južne Ilirije so ig rala najp o m em b n ejšo vlogo v elik a obal­ n a m esta D yrrachion, A pollonia in B buth- roton, glav n a m esta helenistične k u ltu re n a tem ozem lju. V en d ar se čuti vpliv ilirsk e k u ltu re iz z a le d ja in tak o je južni predel, obogaten s h elen ističn o k u lturo, obdržal v času rim sk e okupacije svoj ilirski k a ra k te r, m edtem , ko je slabše razv iti sev er podlegel osvajalcem . A lbanski arheologi intenzivno p ro u ču ­ jejo grško in rim sk o k u ltu ro v p rim o r­ sk ih m estih, k a jti le ta k o lah k o dobe po ­ polnejšo sliko sim bioze helenistične in ilirsk e k u ltu re. P o d ro b n eje so opisani spom eniki v elik ih m est A pollonije in D y rra c h ija ; po v o jn i so intenzivno ra z ­ iskovali u rb an izacijo in nekropole B outh- ro ta in O richa. K er je zgodnjesrednjeveška arheologi­ ja tesno povezana z začetki albanske nacionalne zgodovine, ji seveda posve­ čajo veliko pozornost. M ateria ln a k u l­ tu ra 7.—10. sto letja t. i. K om an a li K a - la ja D alm aces k u ltu re , k i je b ila p red vojno poznana iz nesistem atično razisk a­ n ih in p arcialn o o b jav ljen ih nekropol K alaja D alm aces in K ru je, je sedaj do­ bila popolnejšo podobo z novim i siste­ m atsko izkopanim i nekropolam i K ruje, B ukel, S h u rd h ah , L ezha itd. te r n asel­ binskim i ob jek ti n a u trje n ih gradiščih V arosh in S tellu sh ob re k i M ati, S h u rd ­ h a h in Lim i. T a k u ltu ra je n a sta ja la iz več kom ponent — av tohtoni ilirski su b stra t (bizantinski k ro n isti ga im enu­ jejo A lbanci) je v novi politično ekonom ­ ski situ aciji sp re je m a l in po svoje o b li­ koval tu je elem en te tj. bizantinske in m orda slovanske (prim . še J. F ilip, H andbuch 1 [1966] 620). I. R a jterič-S ivec M itteilu n g en des D eutschen A rchäolo­ gischen In stitu ts, A th en isch e A b teilung, B and 83 (1968). V erlag G ehr. M ann, B e r­ lin, v elik a 8°, 322 str., 140 tab el, 8 prilog, risbe m ed besedilom . L etn ik je izredno pester, k a r je p ri tej u g led n i re v iji že običajno. Polovica p ri­ spevkov je posvečenih 60-letnici R o lan ­ da Hampe, zato nosijo še posebej iz­ b ra n um etnostnozgodovinski pečat. E, A. Z e v o u d a k i o b rav n av a (1—84) atišk o re lie fn o polihrom o k eram ik o poz­ n eg a 5. in 4. sto le tja p re d n. š. D elo je h k ra ti a v to rje v a d isertacija, ki pokaže n a zanim ivo teh n ičn o in um etniško sam o­ sto jn o sk u p in o v rd eče fig u raln i k e ra m i­ k i 5. sto letja. E. Schlörb-Viernei- sel (89— 110) o b jav lja tr i nove grobne re lie fe z a te n s k e S vete P o ti (na v seh je u p o d o b ljen a stoječa, v desno o b rn jen a m lad a žena), v si so iz 4. stoletja, eden z elegičnim epigram om , ki ga v širokem o k v iru o b ra v n a v a K. V i e r n e i s e 1 (111— 123). A. Mallwitz o b jav lja (124 do 146) re d k o najd b o 1 , k i n im a enostavne in te rp re ta c ije , nam reč bogato o rn a m e n - tira n p lo ščat ak ro terij (s 112 cm p re m e ­ ra!) iz O lim pije, 5. sto letje p red n. š. E. Simon posveča članek (147— 166) b o ­ g a tim za tre p o m Z eusovega te m p lja v O lim piji, razp o red itv i sk u lp tu r, u m e t­ nostnozgodovinski obdelavi g rad iv a te r in te rp re ta c iji. Sp. Marinatos piše o so v jem b o štv u iz P y la (176—174), bo štv u sm rti, ki ga sta v lja v širok m itološki o k v ir in u g o ta v lja m ed drugim , d a je bilo to te m M inyjcev z zahodnega Peloponeza, k i so im eli p lem en sk i ce n te r v O rh o m e- nu. N jihovi z a d n ji potom ci so b ili N e- lejci. M im ogrede: vodja oddelka iz O rho- m e n a v T ro ji je nosil ‘sovje’ im e, A sk a- laphos; v sa k grob (‘T holosgrab’) v Pylosu v seb u je zlato sovo. In A tenina sova? Vsi jo p o E zopu in te rp re tira jo za sim bol m o ­ drosti, M a rin a to s p a opozarja, d a p rv i a te n sk i no v ci s sovo niso bili ko v an i p red P isistrato m , P isistrato s sam pa je bil — N elejevič. C hr. Leon o b jav lja (175 do 185) novo b ro n a sto sta tu e to k u ro s a iz M e - sen ije (6. sto le tje p red n. š.); E. Zwier- lein-Diehl pa p o d a novo in te rp re ­ tacijo (186—199) friza pikside iz B ostona (pesniško posvečenje A rhiloha?). M. Schmidt (200—212) in te rp re tira m ito­ loško sceno n a le k itu iz 5. stoletja. K ljub prepoved i A ten e je K ekropova hči po­ gledala iz zem lje porojenega E rihtonija, ko ji je A tena zau p ala košaro, k jer je počival v obliki k ače (ali čuvan od kač?). W. Hoepfner (213—234) daje detajln e kom pozicij sk o -eu ritm ičn e pripom be k jonskim kapitelom uglednega arh ite k ta H erm ogena in k V itruviju. G. Beck el (235—241) piše o w ü rzb u rsk em dvojnem reliefu. G re za v o tiv n i relief iz 4. sto­ le tja z a d o ran ti n a eni in z boštvi na drugi strani. T. Lorenz (242—249) za­ nim ivo analizira p o rtre t m ladega C ezar­ ja iz T here. G. Kopeke (250—314) pa izkopavanja ju žnega tem ena H e ra ja na otoku Sam u (8.—6. sto le tje p red n. š.) v letih 1961—65. A. Winter zaključi letn ik (315—322) z zanim ivim keram ično- stu d ijsk im poskusom . Posrečilo se m u je pokazati, kako so G rk i dobili rdečo barvo na pozno a rh a jsk i keram iki. A . Šašel M itteilungen des D eutschen A rchäolo­ gischen In stitu ts, A th en isch e A bteilung, B and 84 (1969). V erlag G ebr. M ann, B er­ lin, str. 236, 98 tab ., 3 priloge. W. D e y h i e o b rav n av a v p rašan je m ojstro v v a rh a jsk i plastik i A tik e (1 do 64), v dobi, k i je seveda m nogo m anj obdelana kot klasična, čeprav n i obre­ m en jen a s to lik im i kopijam i in rep li­ kam i, k i po sv o je p ričajo o slovesu in ugledu posam eznih del in m ojstrov. N aj­ p rej se dotakne m o jstra ‘jezdeca R am ­ p in ’ in sk u ša d e fin ira ti njegova dela te r obseg delavnice. N ato preide n a njegova dva naslednika, od k a te rih je p rv i E n- doios, d rugi A n ten o r. E ndoios spada v zadnje tr i decenije 6. st. in je že tu d i li­ te ra rn o zabeležen. J e vodilni k ip a r P i- sistrato v eg a A ten in eg a tem plja, k o t ugo­ ta v lja avtor, in njegovo delo je m ed d ru ­ gim friz na S ifn ijsk i zakladnici. A ntenor je n ajb o lj znan po svojem delu ‘M orilci