Komentar ledna DOLOČILO 30. maja 1975 - leto XI. - št. 20 (279) - cena 2 dir, Glovni in odgovorni urednik Ljuban Naraks nama Pri uveljavljanju delegatskega sistema in hitrejše gospodarske rasti Slovenj Gradca ugotavljamo pomembne rezultate. Z združenimi močmi, ob veliki stopnji integracije vseh zavestnih dejavnikov in ob jasnih razvojnih zasnovah, bomo lahko v celoviti rasti naše občine dosegli še mnogo več. Iskreno čestitamo delovnim ljudem in občanom za praznik občine Skupščina občine Slovenj Gradec Občinska konferenca ZKS Občinska konferenca SZDL Občinski sindikalni svet Občinsko združenje ZB NOV Občinska zveza rezervnih vojaških starešin Občinska konferenca ZSMS Novi modni vzorci in barve za letošnjo pomlad tudi v metraži Že vrsto let slavijo prebivalci občine Slovenj Gradec 2. junija svoj občinski p razmik. Spominjajo se zmage brigade „Miloš Zidanšek - Pohorske" tega dne 1944. leta na Mah Kopi na Zahodnem Pohorju v boju s sowražnikom. Štab IV. operativne cone si je prizadeval, da bi na Pohorju, po padcu 1. Pohorskega bataljona, ustanovil novo partizansko enoto. Tako je bila 7. januarja 1944 na Primožu na Pohorju ustanovljena 11. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada „Miloš Zidanšek - Pohorska", sestavljena iz borcev Pohorskega odreda in dela borcev Koroškega bataljona. Zidanškova brigada je napadala in vznemirjala Nemce in germane na območju Pohorja skoraj pol leta, ko je odšla v Gornjo Savinjsko dolino. V času, ko je bila Zidanškova brigada še na Pohorju, so začeli sovražniki z ofenzivo proti partizanskim enotam na Štajerskem. Z namenom, da uničijo Zidan-škovo brigado, so povečali posadke v vseh krajih Mislinjske doline. Med „majniško ofenzivo", kakor so Nemci imenovali napad na partizansko vojsko na Štajerskem, je štela Zidanškova brigada okrog 340 borcev. Čeprav je trajala ofenziva vse do 5. junija, je ostala brigada v polni borbeni moči. O zgodovinskem 2. juniju, ko je prišlo do spopada borcev Zi-danškove brigade z Nemci in vermani, pa govorijo poročila 11. SNOUB „Miloš Zidanšek -Pohorske": „Na zahodnopohorskem grebenu od Kremžarjevega vrha do Velike Kope so bile 2. junija zasede Nemcev in vermanov. Ko se je Zidanškova brigada približala sedlu Mačkov križ, je naletela na močno kolono vermanov, ki jo je 2. bataljon napadel in pognal v beg nazaj v Slovenj Gradec. Po umiku vermanov bi moral ta bataljon zasesti položaje v Malem sedlu, l. četa 1. bataljona pa bi morala še naprej na Kaštivsko sedlo pod Malo Kopo. Toda ta četa je takoj padla v novo zasedo nemške policije. Ogenj našega mitraljezca je omogočil četi in zatem še bataljonu, da sta se razvila v strelce in jurišala na sovražne vojake. Na naše začudenje ti vojaki niso pobegnili v Dravsko ali Mislinjsko dolino, temveč so odstopili v strmine Zahodnega Pohorja proti Veliki Kopi, kjer so se združili z močno skupino vermanov, kije prav tedaj prihitela z Golavabuke. Tako smo morali prenehati z obkoljeva-niem. Ta čas se je naša zaseda, ki je bila v zaščitnici, ponovno spopadla s sto vermani, ki so prišli že drugič iz Slovenj Gradca in ponovno smo jih z jurišem pognali v dolino. Ker so se mnogi vrnili v vojašnico brez opreme, so se v spremstvu policije vrnili po orožje. Na večer se je moral naš prvi ba- * N S S S * s * v H s s S ! v I s * N S S S * s s s ! taljon zaradi velike sovražne premoči 650 vermanov in policije •umakniti s položajev na Kopi. Brez žrtev se je vrnil na položaje pri Mačkovem križu, kjer se je brigada zbra- la. Sovražnik nas je še zasledoval. Naša četa je v zasedi pustila'Nemce v bližino 50 metrov ter jih nato napadla. To je bil razlog za umik Nem- cev v dolino. Spopadi so trajali od 8. ure pa vse tja do 21. ure zvečer.' Nemci so pripeljali v Slovenj Gradec 14 mrtvih in 28 ranjenih, medtem ko je imela brigada le dva ranjena." na voljo najširša izbira tkanin ZA PLAŠČE, KOSTIME, OBLEKE, ZA KRILA IN BLUZE, ZA SLUŽBO, ŠPORT IN SVEČANOSTI. VELEBLAGOVNICA VELENJE Te dni v maju — pred letom dni— je pričel in končal delo X. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Ob neki priložnosti je predsednik Tito dejal, da kongresi sami po sebi niso pomembni, pomembno je to, kako na kongresih dogovorjene sklepe kasneje uresničujemo v praksi. Če že za katerega, potem lahko za minuli partijski kongres rečemo, da se njegovi sklepi uresničujejo. Mogoče prav zaradi tega, ker je bil po svoji vsebinski naravnanosti eden najpomembnejših v vsej povojni zgodovini Zveze komunistov. Nekateri so že v Beogradu dejali, daje bil to „bilančni" kongres. Napravil je družbeno bilanco, zajel v svoj program dela vse tisto, kar je bilo sproženo v Jugoslaviji po Titovem pismu, hkrati pa je dal močan poudarek pred katerimi se je znašlo socialistično samoupravljanje. - In medtem ko je Zveza komunistov na eni strani vodila odločen boj s tistimi, ki so se zoper-stavili naši razvojni poti, je na drugi strani - skupaj s SZDL, sindikati in ostalimi organiziranimi socialističnimi silami — iskala tudi odgovore na najraz- uresničevanju nove delavske ustave. Sam kongres, predvsem pa Titove uvodne in sklepne besede, se ni zadovoljil le s kritiko obstoječih razmer v jugoslovanski skupnosti narodov in narodnosti, pač pa je nakazil tudi vrsto rešitev za premagovanje subjektivnih in objektivnih prepreki ličnejše družbene dileme. Od gospodarstva do kulture. V tem iskanju ni bila osamljena, kajti njen boj bi bil popolnoma jalov, če ga ne bi odločno - predvsem pa s svojim delom — podprli vsi dobronamerni ljudje v Jugoslaviji. Podprli pa so ga zaradi tega, ker je grozilo, da jim bo skušal nekdo drug krojiti usodo, nekdo, ki si bo sicer nadel samoupravno preobleko, v bistvu pa bo njegova bit nacionalistično razdražena, tehnokratska in ne-čuteča z dnevnimi finesami življenja - s problemi ljudi v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in drugod. Deseti kongres Zveze komunistov je zavrnil tudi vse tiste, ki so špekulirali iz tujine, češ, da Jugoslavija se odreka samoupravljanju, v Jugoslaviji bo zavladal „kurz trde roke" itd. Leto dni po kongresu se je ta odgovor le učvrstil. Toda: Če je poudarjanje po večji disciplini vseh v izvrševanju dogovorjenih sklepov, če je vztrajanje, da uresničimo ustavo še dosledneje kot do sedaj „kurz trde roke", če je „kurz trde roke" naša skupno izoblikovana zavest, da stopamo še naprej po poti socialističnega samoupravljanja, potem naj bo to pač „kurz trde roke", kajti mi nimamo niti najmanjšega namena, da bi najrazličnejšim svetovnim nazadnjakom spet in spet pojasnjevali, da je socialistično samoupravljanje pač neodtujljivo določilo našega življenja. Jn pika. MILAN MEDEN Slovenj Gradec, središče Mislinjske doline Za vse, ki se rajši oblačijo po svoji zamisli, je v ZADNjEDNI PO SVETU.,. • LIBANON VRE Libanon je podoben velikemu kotlu, v katerem vrejo pomešane strasti nasprotovanja. Kako močne so te strasti in kako ostra nasprotovanja, najbolje ilustrirajo podatki, da je v zadnjih nekaj dneh znova padlo več deset ljudi, prav toliko jih je bilo ranjenih, s čemer se je število žrtev v zadnjem nekajmesečnem obdobju povečalo že na več sto. Tako stanje stvari ima seveda svoje posledice tudi na libanonski politični sceni, kjer so v upanju, da bo to pomagalo pomiriti položaj, ustanovili prvič po letu 1946 vojaško vlado, ki pa je padla že po oseminšti-ridesetih urah. V ozadju tega političnega vrenja so huda nasprotja med desničarsko usmerjenimi falan-gisti in palestinskimi komandosi. Falangisti menijo, da bi morali Palestinci zapustiti Libanon in oditi v kako drugo arabsko deželo, zakaj po mnenju falan-gistov so prav komandosi in begunci edini in resnični jazlog za negotovost, ki grozi Libanonu. Dokler jih ni bilo v deželi, so Izraelci prizanašali Libanonu in si niso niti prilastili nobenega dela njegovega ozemlja, ko pa so prišli Palestinci, so jim sledili tudi Izraelci. Ti so namreč vsako akcijo, ki so jo palestinski komandosi izvedli z libanonskega ozemlja, takoj kaznovali z napadom na Libanon. Zaradi vsega tega zagovarjajo falangisti mnenje, da so prav Palestinci ..nesreča" za Libanon in da morajo oditi. Taka skrajna stališča seveda nimajo podpore v vplivnih bej-rutskih krogih, vendar pa podpore brez slehernih omejitev nimajo tudi Palestinci, ki jim je vlada pred časom sicer odobrila svobodo delovanja in gibanja -vendar pod pogoji, ki jih morajo spoštovati. Vojaška vlada, ki so jo ustanovili v trenutku, ko skorajda ni bilo videti nobene možnosti za kompromis med skrajnima stališčema obeh nasprotujočih si skupin, naj bi s politiko trde roke ukrotila Palestince ... vendar je morala odstopiti, ker se je večina obrnila proti njej. Palestinci imajo zelo vplivne zagovornike v samem vrhu libanonske politike, prav tako pa nedeljeno podporo v arabskih prestolnicah, od koder prihajajo predlogi za pomiritev in strnitev arabske fronte v skupnem boju proti Izraelu. • PLIBERK: NOVO OPOZORILO V Pliberku, prijaznem mestecu na Koroškem, se je v nedeljo zbralo okoli 2000 koroških Slovencev na 'manifestaciji ob 30-letnici zmage nad fašizmom in 20-letnici podpisa avstrijske državne pogodbe. Koroški Slovenci so v nedeljo znova jasno opozorili na še vedno neizpolnjena določila 7. člena avstrijske državne pogodbe, zlasti pa so odločno poudarjali, da se ne bodo pustili preštevati in ne bodo sodelovali v kakršnemkoli preštevanju manjšine. Pred tem je bilo prav tako jasno rečeno, da so bili koroški Slovenci edini, ki so se med drugo svetovno vojno v nacistični Nemčiji bojevali na ozemlju Avstrije proti nacistom in da so ob tem utrpeli velike žrtve: več kot 1000 mrtvih in prav toliko ranjenih ter na stotine izseljenih in pobitih koroških družin. Za ceno teh žrtev so povzročili sovražniku več tisoč mrtvih in ranjenih, porušili so na Stotine železniških vagonov, desetine lokomotiv, mostov in pomembnih industrijskih naprav, ki so služile nemškemu vojaškemu stroju. Prav te žrtve so tudi omogočile ponovno rojstvo svobodne in suverene Avstrije, v kateri danes živijo koroški Slovenci kot lojalni državljani.' To pa jim tudi omogoča, da terjajo svojo pravico dosledno in čimprej. V Pliberku je bilo rečeno, da je treba nekaj storiti tudi za gospodarski razvoj Koroške in koroških Slovencev. Ena izmed ilustracij že kar kritičnega gospodarskega in družbenega položaja koroških Slovencev je bila tudi na zborovanju izrečena misel, da v javnih službah na Koroškem skoraj ni koroškega Slovenca. Na zborovanju, ki je poteklo mirno (toda pod izrednim, že kar neverjetnim policijskim zavarovanjem, saj so organi varnosti dobesedno preplavili mali kraj, ves čas zborovanja pa je krožil v zraku tudi policijski helikopter ...) so ob koncu sprejeli tudi resolucijo, še en dokument v vrsti mnogih, ki so jih doslej -pa zaman- naslovili na avstrijsko javnost in dunajsko vlado. .IN DOMOVINI PRAZNOVANJE - Na osrednji prireditvi ob dnevu mladosti, je na stadionu JNA v Beogradu titograjska študentka Vera Be-govič izročila predsedniku Titu štafetno palico s pozdravi in čestitkami jugoslovanskih narodov za njegov 83. rojstni dan. V okviru dneva mladosti so bile številne prireditve tudi v mnogih krajih po vsej državi. PEŠPOT - Na Mašunu v snežniških gozdovih so izročili namenu jugoslovanski del evropske pešpoti, mednarodne evropske planinske transverzale, ki bo v bližnji prihodnosti povezovala Baltiško z Jadranskim morjem. Za jugoslovanski del te poti bodo skrbeli naši planinci in gozdarji, ki želijo zbuditi med ljudmi večje zanimanje za hojo po gozdovih. Jugoslovanski del evropske pešpoti se začne pri Radljah ter gre -prek Pohorja, Paškega Kozjaka, bloških hribov in Snežnika do Opatije. ► POSOJILO - Mednarodna banka za obnovo in razvoj je pred dnevi odobrila nekaj manj kot 11 milijonov dolarjev posojila za gradnjo ceste Ljubljana -Vrhnika, kar pomeni 29,5 odstotka investicije v to cesto, ki naj bi veljala okrog 520 milijonov dinarjev. Ce bo šlo vse po sreči bodo z deli na tej cesti lahko pričeli spomladi prihodnjega leta, medtem ko bodo že 6. junija v Uradnem listu objavili prvo fazo licitacije za gradnjo. REGRES - V Ljubljani so podpisali družbeni dogovor o popustih in regresih za skupinska potovanja otrok in mladine v cestnem, železniškem in ladijskem prometu ter v prevozu z gondolskimi žičnicami. Podpisniki dogovora so se obvezali, da bodo zagotovili popust pri na->-kupu vozovnic, ki znaša 40 od- stotkov od polne cene. Regres in popust bosta veljala med drugim za skupinska potovanja, za šolske in poučne izlete in za potovanja učencev, dijakov in študentov. Pravico do regresa imajo nadalje mladi stari do 27 let in spremljevalci skupin. Prevozniki bodo dajali popust za prevoze na rednih progah in posebej dogovorjenih prevozih za celotno območje Jugoslavije ter za slovenska narodnostna območja v Avstriji in Italiji. TOVARNA - Strokovnjaki se že dlje ukvarjajo z mislijo, da bi v Sloveniji začeli v večjih količinah pridelovati sladkorno peso, s tem v zvezi pa naj bi tudi zgradili tovarno sladkorja pri Ormožu. Sladkorno peso naj bi pridelovali predvsem na Ptujskem polju, v Pesniški dolini in v Prek-murju. Da pa bi bila odločitev o sortah in načinu pridelovanja lažja, so se v nekaterih kmetijskih organizacijah skupaj z biotehnično fakulteto v Ljubljani odločili za poskusno pridelovanje sladkorne pese. VARČEVANJE - Devizni varčevalci, ki izpolnjujejo določene pogoje, bodo v prihodnje najverjetneje dobili poleg rednih tudi dodatne obresti 2 odstotka na leto. Potem ko so sprejeli sklep, da bodo devizne naložbe v celoti obrestovali v .devizah, bančniki najresneje razmišljajo še o drugih načinih, s katerimi bi naše delavce, ki delajo v tujini, spodbujali k temu, da bi svoje devize hranili v domačih ban-. kah. Eden izmed predlaganih ukrepov bi bile še dodatne obresti za devizne varčevalce. Odobrili bi jih samo v določenih primerih - pogoj pa je, da bi naš delavec, ki dela v tujini, svoje devize vezal vsaj za dve leti, in po tem času namesto njih dvignil dinarje. Pravico do dodatnih obresti naj bi imeli tudi tisti, ki bi svoje devize namensko vezali za gradnjo stanovanj. NA BOJIŠČU LEGENDARNE 14. DIVIZIJE POČASTILI SPOMIN Na Paškem Kozjaku, kjer je legendarna 14. divizija v noči med 18. in 19. februaijem leta 1944 prebila sovražnikov obroč ter se premaknila čez Pako, so v nedeljo dopoldne krajani Dobrne, Pake, Konovega, Vinske gore, Vitanja in Strmca pri Vojniku, s proslavo počastili spomin na 30. obletnico zloma okupatoija in zmage naše socialistične revolucije. Med njimi je bilo tudi nekaj borcev »Štirinajste", ki so položili vence k "spomeniku dvema njihovima nekdanjima soborcema, ki sta padla med temi hudimi boji s sovražnikom. Vsem zbranim — bilo jih je nekaj sto— je spregovoril predsednik medobčinske konference SZDL Celje Janko Že-vart. „Ko listamo po preteklosti, ne moremo in ne smemo mimo februarja 1944. Teh dni, ki bodo ostali v trajnem spominu vseh borcev 14. divizije, se gotovo spominjate še vsi starejši domačini. Znano vam je, da so Nemci takrat trdno sklenili -kot so tiste dni sami govorili in zatrjevali, da bodo 14. divizijo uničili do poslednjega moža. Paški Kozjak in Graška gora sta bila izbrana kot past, kjer naj bi se končala pot divizije. Če ne bi bilo jeklene volje, visoke borbene morale, poguma komunistov in skoj&vcev, ki so na čelu kolon prebijali vse sovražnikove obroče, bi Paški Kozjak in Graška gora zares postala grobnica borcev 14. divizije. Tiste dni je zaradi mraza odpovedovalo orožje, ki je bilo izdelano iz jekla, toda človek, borec Štirinajste, ni smel in ni odpovedal. Ko te dni širom po Jugoslaviji proslavljamo 30. obletnico zmage nad fašizmom, ne moremo mimo tega, da se ne bi v mislih vračali na dni in čase, ko se je reševala usoda jugoslovanskih narodov. Preveč je bilo trpljenja in gorja, odpovedovanja in žrtev, da bi lahko danes, ko se poskuša razvrednotiti naš delež k zmagi nad fašizmom, molčali in da ne bi ponovno razgrnili pred svetovno javnostjo vse širine in veličine narodnoosvobodilnega boja ... Za jugoslovanske narode dan zmage ni bil dan darovanja, ampak dan še kako zasluženega plačila. Na oder zmagovalcev nismo stopili pri stranskih vratih, temveč smo do njega prišli po poti premagovanja nečloveških naporov, grozotnih izgub, po poti zaliti s krvjo milijon sedemsto tisoč žrtev, po poti, na katero smo sicer padali, vendar nikoli omahovali. Prav Na Paškem Kozjaku so se zbrali tudi nekdanji borci 14. divizije. Ni proslavi sta govorila Stane Lavrič (prvi z desne) in Janko Zevart (drugi) Na prostoru, kjer se stikajo meje treh občin, so krajani Dobrne, Pake, Vinske gore, Vitanja in Strmca počastili spomin na 30. obletnico zloma okupatoija. • V ŠALEŠKI DOLINI zato smo bili v preteklosti in bodo tudi v bodoče ne le zelo občutljivi do vseh poizkusov razvrednotenja deleža, ki so ga naši narodi prispevali k,zmagi nad fašizmom, ampak tudi odločeni, da za vsako ceno branimo našo neodvisnost in pridobitve revolucije." Potem ko je Janko Ževart spregovoril še o silovitem in nezadržnem napredku v tridesetih letih svobode, ki je ne le do temeljev spremenil zunanji videz naše domovine, temveč je globoko posegel tudi v strukturo naše družbe, je izrekel željo, da bi ti hribovski kraji ob skupnih naporih in sodelovanju vseh, še hitreje spreminjali podobo. O hudih časih, ko so partizani tudi na Paškem Kozjaku v neenakem boju z okupatorjem bili bitko za to, kar imamo danes, jespregovoril Stane Lavrič, borec Štirinajste. „Ko so mi moji tovariši dejali, da bi vas danes tu, na vaši proslavi pozdravil v imenu 14. divizije, sem rad sprejel to prijetno dolžnost; zato ker nas vežejo na te kraje spomini na težke, a slavne dni naše zgodovine, ko smo bojevali bitko za boljši, jutri. In v tem boju so mnogi naši tovariši na grebenih in v globačah Paškega Kozjaka darovali svoje mlado življenje To nalogo pa sem sprejel i zlasti zato, ker danes slavi svoj 83. rojstni dan naš dragi tovaiS Tito. Zato mu tudi mi ob tj priložnosti izrazimo naše iskre ne čestitke in najboljše želje, d bi nas v miru in svobodi j dolgo vodil. Tovariš Tito ira največ zaslug, da smo si sat priborili svobodo, da v svobfli živimo in ustvarjamo že 301< To je doslej najdaljše obdoi miru, ki ga je doživela naša d movina. Mir in svoboda, te ih koč skoraj magične in toliko krat z največjim spoštovanjei in pričakovanjem izgovorjeni besede, nam danes zvenijo p« vsem navadno, enostavno i preprosto! Vse to se nam li samo po sebi umevno. Toda ni pozabimo! Pot do teh zgodo vinskih, dragocenih in najboj žlahtnih pridobitev je bila dolga, trda in krvava. Hkrati /r tudi veličastna, zmagovita nepozabna." Po kulturnem programu, Ič so ga pripravili združeni pevski zbori, recitatorji in godba pihala iz Male dole pri Vojnika so se udeleženci te proslave ni prostoru, kjer se stikajo meje celjske, velenjske in slovenje graške občine, sešli na tova srečanje. 500 NOVIH MLADINCEV Občinska konferenca ZSMS Velenje je pripravila ob letošnjem prazniku mladih vrsto prireditev, prejšnji petek in v soboto pa so v goste povabili tudo vojake iz Celja ter Postojne, jim razkazali Velenje ter se z njimi pomerili na športnem področju. V petek 23. tega meseca so priredili na osnovni šoli Anton Aškerc v Velenju osrednjo proslavo ob dnevu mladosti. Ob tej priliki so sprejeli v zvezo socialistične mladine več kot 500 učencev sedmih razredov osnovnih šol. Pred slovesno, zaobljubo je spregovoril mladim o vlogi zveze socialistične mladine član predsedstva republiške konference Jože Krebl. Na proslavi so podelili tudi priznanja mladim družbenim delavcem ter mentorjem za delo z mladino. Učiteljica z osnovne šole Bratov Letonje Slavica Pečnik in profesorica velenjske gimnazije Mira Preložnik sta prejeli priznanje za uspešno delo z mladino, učiteljicama Anici Podlesnik (Gustav Šilih) in Nežki Tanšek (Miha Pintar Toledo) ter Andreju Kuzmanu, profesorju na rudarskem šolskem centru je Slavko Volf podelil priznanje za uspešno delo z mladimi v planinskem društvu. Priznanja mladih družbenih delavcev so dobili Franc Avberšek, Milan Goršek, Boris Rak, Edo Kaš, Alojz Slemenšek, Drago Rogelšek, Marjan Do-manjko, Eta Gaberšek in Iztok Hudomal. Predsednike osnovnih organizacij z vseh šestih osrednjih šol občine in šest učencev je nagradilo predsedstvo za njihovo prizadevno delo v mladinski organizaciji ter za pridnost v šoli s knjižnimi nagradami. Na proslavi so razglasili tudi rezultate v tekmovanju za Kajuhov pokal, ki ga je tudi letos organizirala komisija za šport in rekreacijo pri občinski konferenci. V tekmovanju ■OVjH so sodelovali mladi iz OO ZSMS b krajevnih skupnosti, šol in delovtiih organizacij. Med OO ZSM iz krajevnih skupnosti so bili najboljši mladi iz Pesja, drugo mesto je zasedla ekipa iz Lajš, tretje Ko novo itd. Med osnovnimi šolami je bila najboljša ekipa z OŠ Miha Pintar Toledo, ki se lahko tudi pohvali, da ji najbolj množično sodelovala v teti tekmovanju; za !car je prav tako pre jela diplomo. Med osnovnimi organizacijamip TOZD so bili najboljši mladinci i Gorenja, gimnazijci pa med sred-jimi šolami. Na proslavi je učenka Jana Dro-fenik iz Šmartnega ob Paki prebrali tudi pozdravno pismo za tovariš Tita, v katerem so mu izrekli tudi največ želja za zdravje in vse najboljše ob rojstnem dnevu. Slavko Volf izroča predstavnikom osnovnih šol izkaznice. Občinska konferenca je pripravila tudi lep kulturni program, v katerem so nastopili vojaki iz Celja _ V praznovanje 30-obletnice osvoboditve rojstnega dne tovariša Tita so se zelo množično vključili tudi pionirji osnovnih šol velenjske občine. Sredi maja so se odpravili na pohode „Po poteh osvoboditve". Obiskali so partizanske vasi: Pesje, Pleševec, Ravne, Zavodnje, Gorenje in Šentilj. Vsaka šola sije izbrala svoj kraj. skupnosti in osnovnih organizacij zveze socialistične mladine iz krajevnih skupnosti, ki so jih pionirji izbrali za svoj cilj. Na pohodu so pionirje spremljali njihovi največji prijatelji -borci, in seveda tudi učitelji. 2800 pionirjev, kcolikor se jih je udeležilo tega poihoda, je pot vodila mimo partizanskih grobov, na katere so polagali cvetje in na njih prižigali svečke. Ustavljali so se pri partizanskih hišah, kjer so jih domačini prav tako gostoljubno sprejeli kot partizane med vojno. Med potjo so vsepovsod — na izložbe - na okna, drevesa, električne drogove, ograje ... lepili lepake z napisi Živel Tito, Smrt fašizmu, svoboda narodu ... Ravno tako kot mladi partizani med narodnoosvobodilno vojno. Iz nji- prihodu častne čete, v kateri so bili pionirji komandanti Tomšičeve, Bračičeve, Šerceijeve in Zidanškove brigade ter Koroškega odreda in 1. štajerskega bataljona ter čet, ki so sodelovale na pohodu, je komandant častne čete pionir Martin Cviren podal kratko poročilo o pohodu. „V šestih partizanskih vaseh smo na lepo urejenih prostorih izvedli prave partizanske mitinge s kulturnim" programom. 2800 rdečih rutic, naše zastave, naše pesmi in stotine letakov z rdečimi zvezdami in imenom tovariša Tita, je govorilo vsem ljudem, da pioniiji ljubimo svojo domovino in da se radi seznanjamo s slavno preteklostjo svojega naroda in kraja; da bomo bolj razumeli srečno sedanjost, v kateri ži- Bili smo med rudarji ' V mesecu maju smo doživeli veliko prijetnih dni. Vsem, ki so nam pomagali ob različnih prireditvah, bi se radi prisrčno zahvalili. Pri SND smo spoznali življenje in delo rudarjev. Da bi popestrili pouk, je tovarišica povabila v razred strokovnjaka, ki nam je pripovedoval o rudniku. Veseli smo, daje tovariš ing. Zdravko Oblak žrtvoval svoj prosti čas za nas. Njegovo zanimivo pripovedovanje nas je pritegnilo tako močno, da niti nismo opazili, kdaj sta minili dve uri. Ob koncu ure je tov. inženir z nami veselo zapel partizansko pesem. Radi bi se zahvalili tudi tovarišem, ki so nam pomagali ob ekskurziji na RLV. Prav gotovo bo vsem šolarjem ostal dolgo v spominu sprejem na Glinškovem jašku. Ob prijetnem pripovedovanju naših vodičev na jašku v Prelogah smo spoznali košček rudarjevega življenja. Seznanili smo se s težavami rudarskega poklica. Vsem rudarjem želimo veliko delovnih uspehov in čim manj nesreč! Učenci 3. razr. Osnovne šole Gustav Šilih Velenje Kruh in jabolka Letos, ko po vsej naši domovini praznujemo in proslavljamo veliki dogodek - 30. obletnico osvoboditve, smo tudi pionirji osnovne šole Gustav Šilih počastili to spominsko obletnico. 15. maja smo se odpravili na pohod osvoboditve. Pioniiji od 1. do 8. razreda smo predstavljali Tomšičevo brigado, posamezne razredne skupnosti pa so bile bataljoni. Šli smo po Velenju, skozi novo naselje v Bevčah, preko Kožlja v Laze do središča Šentilja. Kjerkoli smo šli ali se ustavljali, so nas pozdravljali in prijazno sprejeli. Delili so nam kruh in jabolka. Naš pohod je uspel in zato se prav iskreno zahvaljujemo predstavnikom kirajevne skupnosti Šentilj, mladincem, borcem, kmetom, ker prav ti so omogočili, da nam bo ta dan ostal v najlepšem spominu. Pionirji pionirskega odreda Ivan Kovačič- Etenka na Osnovni šoli Gustav Šilih V Šentilj so prispeli že utrujeni in žejni. Zato so se jim zelo prilegla jabolka, ki so jim jih ponudili njihovi sovrstniki s podružnične šole v tem kraju. Po dobrih dveh urah so pioniiji z osnovne šole Gustav Šilih prispeli v Šentilj. Ko je bil miting končan, so se utrujeni, vendar veseli ob zvokih harmonike, ki jo je vlekel domačin Franc Vranjek, vrnili domov. V vseh pionirskih odredih so se zelo skrbno pripravili na pohode. Izbrali so komandante brigad, bataljonov, čet, določili zastavonoše, bolničarje in in-tendante. Sestavili pa so tudi kulturniške skupine. Vsaka šola je predstavljala eno izmed brigad, ki so se pred tremi desetletji borile na tem območju za našo svobodo. Načrt pohodov so pripravili posebni štabi odredov, pomagali pa so jim tudi predstavniki vseh krajevnih hovih otroških grl pa je vseskozi odmevala partizanska pesem. Nepozaben pohod v mesecu, ko slavimo rojstni dan maršala Tita in v letu, ko minevajo tri desetletja zmage nad fašističnim okupatoijem, so pionirji sklenili s partizanskim mitingom v eni izmed vasi, ki so jo določili za svoj cilj. V nedeljo na dan mladosti se je vseh šest brigad, bataljonov, oziroma odredov, zbralo v To-polščici na osrednji proslavi. Po Na improviziranem odru sredi travnika je kulturniška skupina izvedla lep program, borci, ki so bili z njimi, pa so spregovorili o hudih vojnih dneh. vimo in se učimo, da bomo dobri delavci v naši socialistični družbi." Z veliko pozornostjo so nato pioniiji prisluhnili besedam prvoborca Lojzeta Ribiča, ki je obudil spomine na dni, ko so pod vodstvom tovariša Tita odšli v gozdove trdno odločeni, da zlomijo sovražnika, čeprav bodo morali za to darovati življenje. Pioniiji so na zborovanju zaželeli iz vsega srca veliko sreče in zdravja tovarišu Titu ob njegovem 83. rojstnem dnevu. V čestitki so zapisali: „Lju-bimo te! Prav zato se učimo iz tvojih besed in tvojega življenja. Ko bomo veliki, se bomo z istim ognjem kot ti, borili za pravično stvar. Kadar izrečemo tvoje ime, ni to za nas prazna beseda. Pomeni nam vse, kar je najlepšega: svobodo, tovarištvo, pravičnost in socialistično domovino." Pioniiji so v nedeljo skupaj s krajani, ki so se udeležili njihovega zbora, z velikim zanimanjem spremljali tudi nastop folklornih skupin iz Skopja, Varšave in Železne Kaple.kiso dan poprej v domu kulture v Velenju skupaj s pionirskimi folklornimi skupinami z osrednjih šol velenjske občine poželi veliko aplavza med gledalci v dvorani. Po tadvse prisrčnem programu, v katerem so sodelovali tudi velenjski godbeniki, so se zbrali ob tabornih ognjih, lakoto pa so si tešili s partizanskim golažem. Svoboda je radost Množičnega pohoda po poteh osvoboditve se niso udeležili le učenci višjih razredov, ampak so bili med njimi tudi najmanjši -prvo in drugošolčki. Ko so se že nekoliko odpočili, potešili prvo lakoto in žejo, smo štiri izmed njih vprašali, kaj je za njih SVOBODA. Sprva so nekoliko sramežljivo molčali, kot da bi se bali, da bomo njihove odgovore ocenjevali po šolsko. Toda pioniiji in pionirke, s čepicami na glavi in lesenimi puškami v rokah, so se kmalu opogumili. Njihove besede smo zapisali tako kot so jih izrekli, otroško, enostavno ___čeprav so bili odgovori kratki, so nam veliko pomenili. MIRJANA ROBIČ: „Svo-boda je to, da ni več vojne... Da se lahko igramo brezskrbno in se nam ni treba bati fašistov, ki bi na nas streljali in nas pretepali." ALEKSANDRA SLE-MENIK: „ ... da nas nihče ne strelja, pretepa. Nam ne požiga hiše. Svoboda mi pomeni veliko radost. Srečna sem, da se lahko v miru igram in hodim v šolo, v kateri nas učijo slovenske tova- rišice. Učiti pa se moramo, da bomo kaj znali." ALEŠ OJSTERŠEK: „Svoboda je to, da je mir med ljudmi. Da nihče ne zaslišuje in pretepa mamico in očka. Da ni med nami sovražnikov, ki bi požigali hiše, ubijali talce___da smo veseli in srečni" NIKO SOŠEC: „... da me vedno, ko pridem iz šole, doma čakata očka in mamica. Da nam ni treba stradati. Svobodo so nam deli partizani in tovariš Tito. Zato ga imamo radi. Padlim partizanom pa prižigamo svečke na grobovih." Miijana Robič Aleksandra Slemenik Aleš Ojsteršek Niko Sošec Med poljo so izložbena okna, drevesa, drogove, ograje ... krasili z raznimi revolucionarnimi gesli in zastavami. Občani slovenjgraške občine praznujejo B ooarna usnja oven j k^jraaec Ustanovljeno 1850 TOZD UTEKS TOZD NTU PROIZVAJAMO: - vse vrste podplatnega in galanterijskega usnja - okvirce za šivano in lepljeno obutev - ekstrudirane izdelke - gumirano žimo za pohištveno in avtomobilsko industrijo - ko-si kape - Iatexirani kokos - polyuretanske pene CENJENIM KUPCEM PRIPOROČAMO SVOJE KVALITETNE IZDELKE IN ČESTITAMO Z4 PRAZNIK OBČINE SLOVENJ GRADEC! Podjetje za distribucijo električne energije Slovenije Ljubljana n. sub. o., Ljubljana, Hajdrihova 2 TOZD ELEKTRO SLOVENJ GRADEC b. o., Slovenj Gradec, Francetova c. 12 oskrbuje z električno energijo območja občin Dravograd, Velenje, Ravne na Koroškem, Radlje ob Dravi in Slovenj Gradec Projektiramo, gradimo in vzdržujemo električne naprave, izvršujemo instalacije, vršimo servisne usluge ZA PRAZNIK OBČINE SLOVENJ GRADEC ISKRENO ČESTITAMO! GRADBENO PODJETJE Telefon itevllka M-171 — Telegram: Gradbano podjetja Slovenj Gradec — Uro VISOKE - NIZKE GRADNJE - OBRTNIŠKA DELA - Slovenj Gradec 'anj Gradec 51«4-<01-13<09 S T A L A C I J S K I OBRATI POSLOVNI PREDMET PODJETJA JE: - visoke in nizke gradnje ter adaptacije - vodovodno inštalaterstvo - kleparstvo - elektroinstalaterstvo - stranska dejavnost: keramičarstvo - pečarstvo - izdelovanje stavbnega pohištva in opreme - skladiščna prodaja betonskih izdelkov, kleparskih izdelkov, ključavničarskih izdelkov, izdelkov iz umetnega kamna, gradbenega materiala (gašeno apno), schiedel dimničnih elementov - opravljanje javnega prevoza blaga v notranjem prometu - prostem cestnem S svojimi konkurenčnimi cenami in solidno izvedbo se priporoča kolektiv. POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE SLOVENJ GRADEC! SPLOŠNA BOLNIŠNICA SLOVENJ GRADEC ČESTITAMO IN POZDRAVLJAMO OB PRAZNIKU OBČINE PROGRA prireditev v počastitev praznika občine Slovenj Gradec in 30-tetnice zmage PETEK, 30. MAJA: 17.00: zbor enot teritorialne obrambe in mladine v Doliču in odhod na pohod „Po partizanskih poteh Mislinjske doline ob 30-letnici zmage" SOBOTA, 31. MAJA: 19.00: koncert pevskega zbora slovenske gimnazije iz Celovca v avli osnovne šole „Franjo Vrunč" v Slovenj Gradcu 20.00: partizanski miting v Podgorju 20.00: partizanski miting v Pamečah NEDELJA, 1. JUNIJA: 9.00: promenadni koncert godbe Podjetja za PTT promet Maribor na Glavnem trgu v Slovenj Gradcu 11.00: slovesnost ob otvoritvi telefonske zveze s Se-laini, zaključek pohoda „Po partizanskih poteh Mislinjske doline ob 30-letnici zmage" in partizanski miting na Selah pred šolo 14.00: otvoritev lovske koče Lovske družine Slovenj, Gradec na Pežlovem vrhu na Selah PONEDELJEK, 2. JUNIJA: 15.00: zaključek TRIM tedna na nogometnem igrišču v Slovenj Gradcu in podelitev priznanj najboljšim 17.00: literarni večer ob 10-let-nici literarnega kluba v prostorih šolskega centra Slovenj Gradec TOREK, 3. JUNIJA: 15.00: občinsko sindikalno prvenstvo v malem nogometu na rokometnem igrišču v Slovenj Gradcu SREDA, 4. JUNIJA: 15.00: odbojkarski turnir članskih ekip na igrišču v Mislinju 18.00: prijateljska rokometna tekma Slovenj Gradec: Slovan na rokometnem igrišču v Slovenj Gradcu 18.00: promenadni koncert Delavske godbe Slovenj Gradec v Parku herojev v Slovenj Gradcu ČETRTEK, 5. JUNIJA: 16.00: otvoritev zdravstvenega doma v Mislinji in poslo-, valnice Ljubljanske banke 16.00: kegljaški' četveroboj na kegljišču „Nama - Zarja" v Slovenj Gradcu 17.00: revija pevskih zborov otroških vrtcev „Ciciban poje" v avli osnovne šole „Franjo Vrunč" v Slovenj Gradcu PETEK, 6. JUNIJA:' 19.00: telovadna akademija TVD Partizan Slovenj Gradec SOBOTA, 7. JUNIJA: 9.00: tekmovanje za V. Šav-čev memorial pri Popi-jalu na Legnu 14.00: začetek slovenskega pionirskega šahovskega prvenstva v avli osnovne šole „Franjo Vrunč" v Slovenj Gradcu 15.00: otvoritev obnovljenih Paučkovih bolnišnic na Legnu 17.00: partizansko srečanje pri Popijalu na Legnu 19.00: revija pevskih zboro? lovskih družin Slovenije v Podgorju NEDELJA, 8. JUNIJA: 9.00: svečana seja Občinske skupščine Slovenj Gradec v novi hali Tovarne meril v Pamečah otvoritev novih proizvodnih prostorov Tovarne meril v Pamečah 15.00: ljudsko rajanje v Pamečah 11.30: GOSTINSKO PODJETJE SLOVENJ GRADEC POHORJE« Obiščite naše gostinske obrate, prepričajte se o naših specialitetah, hitri postrežbi in ugodnih cenah. ZA OBISK SE PRIPOROČA KOLEKTIV IN ČESTITA OB PRAZNIKU OBČINE SLOVENJ GRADEC nama TRGOVSKO PODJETJE LJUBLJANA TOZD VELEBLAGOVNICA SLOVENJ GRADEC ČESTITA ZA PRAZNIK OBČINE SLOVENJ GRADEC VSEM SVOJIM POSLOVNIM PARTNERJEM IN DELOVNIM LJUDEM. NA VSEH ODDELKIH VAM NUDI BOGATO IZBIRO VSEH VRST DOBRIN ZA VAS IN ZA VAŠ DOM, ZA REKREACIJO IN ŠPORT. ZA OBISK SE PRIPOROČA KOLEKTIV! KMETIJSKA ZADRUGA Slovenj Gradec opravlja naslednje dejavnosti: - lastna kmetijska proizvodnja - kooperacijska proizvodnja - trgovina z reprodukcijskim in gradbenim materialom - mesarstvo - transport - hranilno kreditna služba ZA OBČINSKI PRAZNIK ISKRENO ČESTITAMO SVOJIM ČLANOM, DOBAVITELJEM IN ODJEMALCEM KOROŠKI ZDRAVSTVENI DOM TOZD Slovenj Gradec ČESTITAMO DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ZA PRAZNIK OBČINE SLOVENJ GRADEC Občani slovenjgraške občine praznujejo • TOVARNA MERIL SLOVENJ GRADEC Za 540-članski delovni kolektiv tovarne meril iz Slovenj Gradca sta bila za lansko leto značilna dva dogodka. Slavili so 70. obletnico obstoja, med praznovanjem občinskega praznika pa so slovesno položili temeljni kamen za novo proizvodno halo v novi industrijski coni v Pamečah, ki jo bodo slovesno odprli v nedeljo 8. junija, ko bo v njej slavnostna seja slovenjegraške občinske skupščine. Pred dnevi smo obiskali ta delovni kolektiv, v katerem je več kot 40 odstotkov vseh zaposlenih žensk, z željo, da se seznanimo s sedanjim razvojem ter z načrti v prihodnje. Na vsa zastavljena vprašanja nam je rade volje odgovarjal direktor tovarne Franc Krpač, dipl. inž. „Naša tovarna je nastala leta 1904 iz mlinov, ki so bili postavljeni ob Mislinji. Lastništvo nad mlini je prehajalo iz rok v roke. Leta 1927 je tovarno kupil Ivan Mikolič, ki je v sebi združeval lastnosti dobrega organizatoija proizvodnje in dobrega poznavalca tržnih' zakonitosti. Proizvodne prostore je razširil in začel izdelovati šolski pribor, otroške igrače ter drobno galanterijo. Med vojno je okupator ves proizvodni program preusmeril. Takoj po vojni so se začeli vračati na delo nekdanji delavci, ki so bili demobilizirani iz NOB. Leta 1949 je bilo v tovarni že okrog 300 delavcev." mgmmfimsm : x:xxxxX;X:XxX:Xx:xWx:x: I1|PP......... Velika pridobitev — nova proizvodna hala v Pamečah NOVA PROIZVODNA HALA V PAMEČAH Ker je bilo delo v obstoječih delavnicah zelo otežkočeno, so začeli načrtno odpravljati težave. Leta 1954 so zgradili nov strojni oddelek. V njem so začeli proizvajati zložljiva merila, leseni šolski pribor, gozdarske mere in galanterijske izdelke. Večanje proiizvodnje je omogočilo, da je tovarna začela svoje izdelke izvažati tudi na tuje tržišče. Vse večja rast proizvodnje in števila zaposlenosti so vodstvo tovarne silile k razmišljanju, da je treba povečati proizvodne zmogljivosti. Dozidati so morali nove proizvodne prostore. Največja investicijska vlaganja so bila izvedena v letih 1960 -65, ko. so obnovili tudi lesni obrat. V njem danes izdelujejo leseni šolski pribor, lesene libele, zložljiva merila in galanterijske izdelke, ki jih izvažajo tudi na zahodno konvertibilno tržišče. V tem času je stekla proizvodnja še v obratu plastike, kjer izdelujejo plastični šolski pribor, logaritmična računala in druge izdelke za potrebe domače industrije, ki deluje v sklopu podjetja Slovenijales. V tretjem kovinskem obratu izdelujejo kovinske kotnike, alu-iibele, tračne metre in druge izdelke za potrebe domačega trga. Kljub menehnr rasti proizvodnje so se v tovarni zavedali, da so v pretekllosti vse premalo vlagali v sredstva za razširjeno reprodukcijo. Začeli so razmišljati o združitvi z nekim večjim podjetjem. Izbrali so Slovenijales iz Ljubljane in 1.1.1973 postali organizacija združenega dela Slovenijales - tovarna meril Slovenj Gradec v sklopu sestavljene organizacije združenega dela Slovenijales proizvodnja in trgovina Ljubljana. Soudeležba Slovenijalesa in bančna sredstva so nam omogočila, da smo se lahko lotili izdelave srednjeročnega programa proizvodnje, ki predvideva do leta 1976 znatna investicijska vlaganja. Z investicijo 45 milijonov novih dinarjev v osnovna in 18 milijonov v obratna sredstva se bo zvišal celotni dohodek od 56 milijonov po zaključnem računu v letu 1974 in ob povečanju števila zaposlenih 540 na 680 na približno 160 milijonov dinarjev konec prihodnjega leta. Približno za trikrat pa naj bi se v tem- času povečal tudi izvoz od sedanjih 16 milijonov dinarjev na 50 milijonov," je povedal direktor. Program investicij so v tovarni razdelili na dva dela. Ker so sedanji prostori pretesni in tudi že zastareli, so najprej začeli graditi novo proizvodno halo v Pamečah pri Slovenj Gradcu. V to halo s površino 4700 kvadratnih metrov bodo premestili proizvodnjo obrata plastike in kovinski obrat z orodjarno. Gradnja hale je tako rekoč že končana in ob zaključku praznovanj ob letošnjem občinskem prazniku vse Mislinjske doline jo bodo uradno izročili namenu. Druga faza zajema vlaganja v največji lesni obrat, ki se bo razširil na prostoru, kjer je sedaj tovarna. Predvidoma bo v njem stekla proizvodnja sredi prihodnjega leta. V našem pogovoru z direktorjem Francem Krpačem nas je tudi zanimalo, kakšna je notranja organiziranost kolektiva, oziroma če tudi pri njih razmišljajo o ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela. „Pred to našo-naložbo še niso bili dani pogoji", je dejal direktor, ,za ustanavljanje TOZD, čeprav bi bili lahko to storili glede na število zaposlenih. Po končani drugi fazi bomo tudi v našem kolektivu ustanovili TOZD. Že sedaj razmišljamo, da bi bilo najbolje, če bi vsak izmed treh obratov (lesni, kovinski in obrat plastike) postal svoj TOZD." Ob koncu našega pogovora je dipl. inženir Franc Krpač še poudaril, da bo uresničitev srednjeročnega proizvodnega programa omogočila kolektivu, ki je na tretjem mestu po velikosti kot tudi glede starosti v občini Slovenj Gradec, normalno ekonomsko bazo za dobro poslovanje, vsem zaposlenim pa čimvečjo socialno varnost. * \ S \ S t S Ž i \ \ j Že naslednje leto je lastnik rudnika dobil še štiri jamska polja. Prostorsko so obsegala svet med Staro vasjo in Pesjem, do sedanje železniške proge na južni ter na severni strani do stare ceste Velenje-Šoštanj. Tretjič in zadnjič, to je leta 1889, je Lapp dobil nadaljnja štiri jamska polja. Ta so na površju segala na ravnico, kjer je stala zelo stara vasica Skale, s svojim središčem in na gričevnati svet njenega zaledja, kjer so bile raztresene posamezne kmetije. Tedaj verjetno še nihče ni slutil, da bo ta poslednja Lappova koncesija vzrok, da bo vasica Skale kasneje propadla in izginila z zemeljskega površja. „Premogovnik Šaleška dolina" si je tako ustvaril obsežno eksploatacijsko območje (Jamsko polje cesarja Franca Jožefa), ki gaje sestavljalo 46 dvojnih in dve enojni meri in še obe enojni stari rudarski meri v Hrastovcu. Leta 1913 so Lappovi dediči (Daniel p. Lapp je umrl 1910), njegovi otroci (4 sinovi in 2 hčeri), dobili štiri jamska polja kot nadaljevanje obstoječega eksploatacijskega območja proti vzhodu, na področju Sv. Brica. Ta jamska polja so imenovali v spomin umrlemu lastniku — Danielova polja. V prostorskem pogledu so bila Franc Jožefova polja v katastrskih občinah Skale in Velenje, medtem koso Danielova polja segala deloma še v Skale, in še v katastrsko občino Sv. Bric, deloma Velenje, TEHNIČNE ZNAČILNOSTI RUDNIKA IN PROIZVODNJA Lapp je najprej poglobil in uredil prestolonaslednika jašek (globok 90 m), naslednje leto 1888, pa je zgradil osrednjo tehnično napravo: izvozni jašek, ki mu je dal ime Franca Jožefa jašek (globok 156 m in širok 4 x 4 m). In spet leta 1894 je zgradil še en jašek na Glini. Izvozni jašek je bil na sredini eksploatacijskega območja. Ostala dva, namenjena zračenju jame, sta stala: Rudolfov na vzhodni in Glinškov jašek na zahodni strani Franc Jože-fovega jamskega polja, Podjetni lastnik se je zavedal, da urejene komunikacije v rudniku še niso vse in da so za uspeh rudnika ravno tako pomembne makroprometne razmere. Zato je bil med prvimi za to, da bi zgradili Savinjsko železnico. Želel si je povezavo s Celjem. Zaradi tega se je povezal z železniškim strokovnjakom Edvardom Klemensievviczem. Z njim je zaprosil pristojne oblastvene organe, da izdajo dovoljenje za gradnjo in obratovanje na normalno tirni progi Celje-Šoštanj—Velenje, kakor tudi za subvencijo iz državne blagajne. Na političnem polju in v idejnem pogledu je pomemben Miha Vošnjak kot poslanec, ki je delal za koristi svojega naroda. Pomemben cilj mu je bil doseči izgradnjo železnice. Tako je uspelo vsem skupaj navdušiti občine in okraje, skozi katere bi šla proga, da bi vplivali na višje oblastvene organe in jih prepričali o življenjski pomembnosti železnice. Uspeh je bil dosežen, tako, da je deželni od- aprila 1891, otvoritev proge pa je bila še isto m leto 27. decembra. Pri vsem tem je zanimivo | še to, da je moral Lapp podpisati odločbo, kjer zagotavlja deželnemu odboru letni do- jj| hodek od železnice 115.000 goldinarjev. V primeru, da ta dohodek ne bo dosežen, mora plačati razliko do te vsote. In res, skoraj vsako h leto je moral plačati razliko. Leta 1892 je začel rudnik v celoti obratovati, kajti do tedaj so bila vsa dela in naprave, ki si jih je Lapp začrtal, dokončane. V tem času so bile izgotovljene tudi raziskovalne i proge. Te so potekale od Franc Jožefa izvoznega jaška na vse strani (imele so profil 3x3 m), vse do konca premogovnih skladov. V j|| času pripravljalnih del je bila proizvodnja zelo nizka. Tako imemo podatek, da so leta 1888 |;| nakopali le 12.059 ton premoga. Toda od leta 1892 proizvodnja občutno narašča in doseže H višek v vsem času Lappovega podjetništva leta ji j ,1896, ko je izkopal kar 124.473 ton premoga. V glavnem pa se je letna proizvodnja gibala j! ' pod 100.000 ton, enkrat več, drugič manj. j1'/ Kot v skupni-proizvodnji se spreminjajo po- i i datki tudi pri delovnem učinku kopača v jami, ki ne kažejo progresivne rasti. Največ je prišlo na kopača 3,2 tone, najmanj pa 1.6 tone na dnino. Število zaposlenih rudarjev se je gibalo v času Lappovega lastništva med 110 in 400. Premog, ki so ga pripeljali iz izvoznega jaška, so sortirali na suhi separaciji, saj je že iz jame prihajal čist, nato pa so ga odlagali na skladiščni prostor (deponijo). Za hitrejši odvoz premoga so leta 1905 do deponije iz Pesja, od glavne proge, zgradili rudniško železnico. \ Vse kaže, da Lapp ni bil zadovoljen s tem, |j;|! kar je napravil. Hotel je povečati kalorično O;! vrednost lignita, da bi ga lahko prodajal po :;;;! višji ceni. Zato je leta 1901 zgradil v bližini izvoznega jaška tovarno briketov ali sušilnico premoga. Vendar se ta ni obnesla in je med • prvo svetovno vojno prenehala z delom. Vemo pa, da so stroji izdelali v 24 urah S do 5,5 va- i gonov briketov. Njihova kalorična vrednost je ! :jj znašala 4280 kalorij. Nadaljevanje prihodnjič 1 i RAZŠIRITEV RUDARSKE POSESTI Novi lastnik je najprej začel s preiskovalnimi in pripravljalnimi deli. Tako so pri raziskovanju premogovnih slojev - vrtali so na 16 krajih - prišli do pomembne ugotovitve, da je od roba premogovne kadunje proti sredini, kjer so sloji premoga vedno bolj nagnjeni in debelejši, jamski zaklad zelo bogat. Na enem mestu so celo odkrili 115 m debel sloj premoga, nad katerim pa je bilo 196 m gline. Na osnovi teh raziskav so ugotovili, da je pod površino 4,2 km2 okrog 800 milij. ton premoga. V tem času je verjetno velenjski premog doživel tudi prvo kemično analizo, ki so jo izdelali na tehnični visoki šoli v Gradcu in rudarski akademiji v Leobnu. Prav te zelo ugodne geološke ugotovitve so Lappa neprestano silile, da je večal svojo rudarsko posest. V času svojega lastništva je zato kar trikrat zaprosil pristojne rudarske oblasti za podelitev jamskih polj in je v svojih prošnjah vedno uspel. Tako je prvič zaprosil za koncesijo štirih jamskih polj leta 1887. Ta so dobila ime po tedanjem vladarju kot Jamska polja Franca Jožefa. Prostorsko so zajemala svet vzhodno od naselja Škal, vzdolž stare ceste Velenje .-Šoštanj in južno, severno in vzhodno od sedanjega turistično urejenega jezera in so segala na obdajajoči gričevnati svet. V zapiskih prvič najdemo, da ta polja sestavljajo „Premogovnik Šaleška dolina." Pako in Šalek. Poleg notranje posesti je za ru-- darsko dejavnost potrebna tudi površinska zemljiška posest: za rudniške naprave, stanovanja in komunikacije. V te namene je Lapp kupoval zemljiško posest le v primeru, kadar jo je nujno potreboval. To potrjuje znano dejstvo, da Lapp ni razpolagal z zadostnim kapitalom. Tako je kupoval zemljo za potrebe tehnološke naprave in najnujnejša stanovanja, ali kadar je bila zemljiška posest preveč poškodovana. • PIŠE: PETER FICK0 NAŠ ROMAN ■ \ • MODNA KREATORKA STASA • GVAPO - ŠALJIVA ZGODBA Z DIVJEGA ZAHODA - I. ANTIČ Zgodilo se je 6. junija 1944. ko so borci odporniškega gibanja v Kopenhagnu porušili to- varno Globus, ki je izdelovala dersona je bila to največja akci-dele za nemško vojno letalstvo, ja in sabotaža na Danskem. SiPo besedah vodje skupine An- cer pa so danski rodoljubi med vojno opravili več kot 2670 si botaž, poškodovali in poruši 840 tovarn in delavnic, 251 nemških vojnih objektov ti opravili več kot 5000 saboti na železnici. — Akcijo smo skrbno priprl vili, se spominja Andersoi Okrog šestih zvečer smo se pi bližali tovarni. Vhode so Nemi zaščitili z betonskimi bunker in mitralješkimi gnezdi. Po biii njih ulicah smo zakopali ve min, da bi s tem preprečili n hod Nemcev, kajti blizu je m nemška vojašnica. Tokrat sni prvič napadli tovarno, ki soj Nemci spremenili v vojfl trdnjavo. Bombaši so zavzel vhod. Razorožili smo stražarji se pognali na dvorišče in v kral kem času opravili nalogo: to varna je bila porušena. Porabi smo 200 kilogramov eksplozivi Vse je bilo končano v petnaj stih minutah. V tem času smo že veliko si šali o Titu in jugoslovanski Razrušena tovarna ob „Opei Ko je predsednik Tito obiskal Dansko, seje poklonil žrtvam odporniškega gibanja Njegovo modno poletje Da bo sodoben moški preživel poletje kar se da veselo, sproščeno in brezskrbno, ga bo letošnja moda oblekla temu primemo. Če bo zaradi službenih obveznosti in ob drugih priložnostih že moral obleči obleko, bo to lahka, svetla poletna obleka, največkrat sešita iz priljubljenega gabar-dina. Vendar pa obleka to poletje sploh ne bo obvezna. Nadomestile jo bodo drugačne modne kombinacije, zelo športno ubrane, kot so preprosti bluzoni, jacketi ali anoraki, prijetne športne srajce in tanki puloveiji, pa majice pod srajcami in široko krojene poletne hlače. Bluzoni so sešiti iz rebraste-ga žameta, aktualni bluzoni pa iz gladkega veluija in vsi so v zapestju in v pasu stisnjeni z elastičnim patentom. Veliko športnih jacketov je sešitih tudi iz poplina in jeansa. Če bo letošnje poletje dolgo in vroče, bomo modi kar hvaležni za nova aktualna oblačila, ki se prijetno nosijo in lahko vzdržujejo. Vedno težje je dobiti de lavce za pomoč pri manjši delih in popravilih in zato danes pri nas in vsepovso po svetu skušajo lastniki sta novanj in stanovanjskih hift opraviti vse ali skoraj vse, kar sami. Nevajeni amateiji pa se J pri delu izredno pogosto po? škodujejo, nakopljejo sebi . nič koliko bolečin in zavaror valnicam veliko stroškov,? Neka zahodnonemška zav» ' rovalnica je zaupala novinar-^ jem resničen primer: Lastnik male hišice je a i menjal na strehi veliko po- ] škodovane opeke. Pod slemt j dvokapne strehe je potenf i pritrdil škripec z vrvjo, na ve zal na en konec vrvi veliku j pločevinasto posodo z od-i padnimi strešniki in se podal i na tla, da bi posodo spusti i in izpraznil. Žal je prezrl, 0 OTOKA! ---- ——n—r"—'POGLEJ! > / ( NEKDO VESLA PO : / ---, REKU j—S ODJEZDIVA PO INDIJANSKEGA 3EZERA, 6REDI KATEREGA IMA SVAPO SVOJ TABOR! '_- G,VAPO 3E V ČOLNU! NAJBRŽ JE NAMENJEN. V MESTO NIŽE OB REKIIr--u-- .■ROKE SR6I30!J BRŽ PO BRE0 Vil. RAZSTAVI INDUSTRIJSKIH IN OBRTNIH IZDELKOV V SLOVENJ 6RADCU Zadovoljstvo organizatorjev V nedeljo, 25. maja, so v Slovenj Gradcu zaprli že tradicionalno VII. razstavo industrijskih in obrtnih izdelkov. Organizatorji, Strokovni odbor za obrt Gospodarske zbornice Slovenije v Dravogradu, so z uspehom razstave zadovoljni. Na razstavi, ki je bila v prostorih Umetnostnega paviljona Slovenj Gradec, je predstavilo razvoj in dejavnost nad 60 organizacij združenega dela in zasebnih obrtnikov, v glavnem iz občin koroške regije. Raz- stavo si je, kot je povedal predsednik ^prireditvenega odbora Ivan Stern, ogledalo nad 10.000 obiskovalcev, kar je največ doslej. Zadovoljni so bili vsi, tako razstavljala kot obiskovalci. Omenimo naj, da je bila v okviru VII. razstave industrijskih in obrtnih izdelkov v Slovenj Gradcu 18. maja „Revija pričesk", ki sta jo pripravila Strokovni odbor za obrt s sodelovanjem Kluba frizerjev iz Maribora, na reviji pa so se predstavili frizerji iz občin koroške regije ter predstavniki mariborskega kluba. V sredo, 21. maja, je bila v Slovenj Gradcu seja izvršnega odbora panoge obrti Gospodarske zbornice Slovenije, zadnji dan razstave pa je bil tudi že tradicionalni „VII. obrtniški ples". < Marija Bezovšek Andreja Govek Suljo Aljič V MOZIRJU VSE VEČ MLADIH V ZVEZI KOMUNISTOV Džema Avdič Sedemnajst nageljnov „Zbrali smo se, da se spomnimo osmih tovarišev, ki letos praznujejo 30. obletnico članstva v zvezi komunistov." S temi besedami je začel sekretar občinskega komiteja ZKS Mozirje Matevž Požarnik v torek, 20. maja popoldne krajšo slovesnost, na kateri so izročili spominska darila Milanu Repenšku, Stanku Podsedenšku, Jožetu Celinšku, Ediju Hermanu, Faniki Poznič, Francu Avgustiju, Lenartu Mohorju in Francu Šarbu kot skromno zahvalo za dolgoletno članstvo v avantgardi delavskega razreda. Obenem šo tega dne sprejeli v zvezo komunistov sedemnajst novih članov in tako najlepše proslavili 30. obletnico zmage nad fašizmom. Matevž Požarnik je povedal, da danes v Mozirju ni organizacije združenega dela, kjer nimajo osnovne organizacije ZK. Od šestih osnovnih organizacij pred leti se je sedaj to število povečalo na sedemnajst. Poleg tega v Mozirju posvečajo vso skrb tudi pomlajevanju članstva, saj vsako leto sprejmejo približno 30 do 40 novih članov. Od tega jih je dobra polovica mlajša od 25 let. Zlasti razveseljivo pa je, da je vse več mladih komunistov iz vrst delavcev. Tako seje v zadnjih treh letih število komunistov v mo-zirski občini povečalo od 180 na 280. Največji uspeh so dosegli v Gradbeniku in Elkroju, kjer pred leti ni bilo osnovnih organizacij, v Elkroju pa niti enega člana zveze komunistov. „Stari komunisti smo veseli, da se število članov nenehno veča in pomlajuje. Še zlasti nas veseli, da izročamo članske izkaznice tudi šestim delavcem zaposlenim v Gradbeniku Ljubno, ki so prišli iz Bosne in Hercegovine," je dejal Matevž Požarnik. To je prvi primer v mozirski občini, da smo včlanili v zvezo komunistov tudi delavce iz drugih republik. Poleg članskih izkaznic in nageljnov so novosprejetim komunistom podarili tudi lepa knjižna darila. Štiri izmed sedemnajstih mladih komunistov smo po končanem sprejemu za hip ustavili in jih vprašali, če so bili že doslej družbenopolitično aktivni, kakšen mora biti komunist... in seveda kaj jim pomeni sprejem. MARIJA BEZOVŠEK: „Že dolgo časa delam pri mladini. Sem tudi članica predsedstva občinske konference ZSM, v Gornjem Gradu pa sem bila eno leto prednica mladinske organizacije. Želja, da bi me starejši tovariši sprejeli medse, je v meni že zelo dolgo tlela. Zdaj se mi je končne) izpolnila. Zato bom storila vse, da tovariši, ki že več let delajo kot komunisti, nad mano ne bodo razočarani." ANDREJA GOVEK: „Tudi meni družbenopolitično delo doslej ni bilo tuje. V Gornjem Gradu sem predsednica osnovne organizacije zveze socialistične mladine, delujem pa tudi v drugih organizacijah. Mislim, da je ena izmed pomembnih vrlin komunistov, da so v svojem delu in tudi vedenju za vzor drugim. Prepričana sem, da bom tudi sama takšna in da bom opravičila zaupanje, ki so mi ga izkazali z današnjim sprejemom v zvezo komunistov." SULJO ALJlC: „Zaposlen sem v ljubenskem Gradbeniku. V okolje, v katerem delam in živim, sem se zelo dobro vživel. Pred nekaj meseci so na sestanku osnovne organizacije zveze komunistov v podjetju predlagali, da si zalužim članstvo v tej organizaciji. Seveda sem to nagrado za moje delo in moje ponašanje z veseljem "sprejel. Trudil se bom, da jo bom z mojim nadaljnjim delom še bolj opravičil." DŽEMA AVDIČ: „Doslej nisem bil družbenopolitčno aktiven, ker te možnosti tudi nisem imel. Ko so tudi mene v podjetju predlagali za sprejem, sem se te novice podobno kot drugi zelo razveselil. Prav bi bilo, da se še več mladih vključi v delo zveze komunistov in tako nadaljujejo delo starejših. Sprejem v zvezo je zame velika pohvala in čast. Še zlasti sem ponosen zato, ker so me starejši tovariši sprejeli v svoje vrste v času, ko praznujemo 30. obletnico "osvoboditve in v mesecu, v katerem praznujemo rojstni dan našega dragega maršala." KOTNA GARNITURA »DELFIN" TOZD nova oprema Tovarna oblazinjenega pohištva Slovenj Gradec b. o. O lesna organizira v mesecu JUNIJU prodajo raznih vrst oblazinjenega pohištva po TOVARNIŠKIH CENAH. OGLED IN PRODAJA V PROSTORIH TOVARNE. Vzemite si predračun za kredit pri vaši banki Izkoristite: MESEC UGODNEGA NAKUPA. Vabi in priporoča se kolektiv »NOVA OPREMA« Slovenj Gradec SKUPŠČINA OBČINE VELENJE razpisuje naslednja prosta delovna mesta za: 1. ŠEFA DELEGATSKE PISARNE IN REFERENTA ZA SKUPŠČINSKE ZADEVE 2. TAJNIKA KOMISIJE ZA UGOTAVLJANJE IZVORA PREMOŽENJA 3. SEKRETARJA IZVRŠNEGA SVETA in r a z g I a š a delovna mesta: 4. DVEH STROJEPISK 5. VEČ OBČINSKIH STRAŽARJEV POGOJI: - za delovno mesto pod 1. se zahteva visoka ali višja strokovna izobrazba ter najmanj dve leti ustreznih delovnih izkušenj; - za delovno mesto pod 2. se zahteva višja izobrazba pravne ali upravne stroke ter najmanj 2 leti ustreznih delovnih izkušenj. Kandidata za to delovno mesto imenuje občinska skupščina; - za delovno mesto pod 3. se zahteva višja ali srednja strokovna izobrazba z ustrezno prakso; kandidata na to delovno mesto imenuje izvršni svet; - za ^delovno mesto pod 4. se zahteva srednja ali dvoletna administrativna šola. Znanje strojepisja preizkušamo! - za delovno mesto pod 5. se zahteva končana osnovna šola in posebna sposobnost za opravljanje tega dela po zakonu o notranjih zadevah. Na to delovno mesto so lahko sprejeti tudi upokojenci. Kandidati naj pismene prošnje z dokazilom o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Skupščina občine Velenje - kadrovska komisija. Informacije dobite tudi pri podpredsedniku izvršnega sveta za področje splošnih zadev in državne uprave. OZD Industrija usnja Vrhnika TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ Odbor za medsebojna razmerja razpisuje štipendije in učna mesta za šolsko leto 1975/1976 za naslednje poklice: a.) štipendije 1. usnjarski tehnik 2. usnjarsko-galanterijski tehnik 3. administrativni tehnik - stenodaktilograf 4. strojni tehnik 5. kemijski tehnik 6. ing. kemijske tehnologije b.) učna mesta 1. ključavničar 2. elektrikar 3. mizar 4. šivalec usnjene konfekcije 5. zidar Rok prijave je do 30. 6.1975 2 1 2 1 1 1 2 2 1 2 1 Prednost imajo kandidati z boljšim učnim uspehom, otroci staršev, zaposlenih v TUS in kandidati, ki žive v slabših socialnih razmerah RUDARSKO-ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT VELENJE Kadrovsko — socialni sektor Komisija za medsebojna razmerja pri DSSS razpisuje naslednje prosto delovno mesto v komercialnem sektorju: - VODJA UVOZNO-IZVOZNE SLUŽBE Pogoji: - visoka ali višja izobrazba ekonomsko komercialne smeri - zunanjetrgovinska registracija - 3 leta delovnih izkušenj v zunanji trgovini - aktivno znanje dveh svetovnih jezikov - družbeno politično neoporečen Rok prijave je 8 dni po objavi razpisa. Pismene prijave z dokazili o strokovnosti sprejema kadrovska služba REK, Velenje, Prešernova 5 30. maja Petek, REDNI KINO VELENJE italijanski barvni vestem Človek imenovan trojstvo Režiser: E. B. Kliše ob 1 7.30 31. maja Sobota, REDNI KINO VELENJE italijanski barvni vestem Človek imenovan trojstvo Režiser: E. B. Kliše ob 17.30 in 19.30 I. junija Nedelja, REDNI KINO VELENJE italijanski barvni vestem Človek imenovan trojstvo Režiser: E. B. Kliše ob 17.30 in 19,30 1. junija Nedelja, REDNI KINO VELENJE ameriška barvna risanka PINK PANTER ob 10. uri 3. junija Torek, REDNI KINO VELENJE ameriška barvna drama AMERIŠKA NOC Režiser: Erancois Truffautob 17.30 in 19.30 4. junija Sreda, REDNI KINO VELENJE ameriško italijanska barvna kriminalka PO NALOGU PODZEMLJA Režija: Eernando di Leo ob 17.30 in 19.30 5. jui.ija Četrtek. REDNI KINO VELENJE ameriško-italijanska barvna kriminalka PO NALOGU PODZEMLJA Režija: Fernando di Leo ob 17.30 in 19.30 6. junija Petek, REDNI KINO VELENJE ameriški kriminalni barvni film SERPIKO Režija: Sidnev Lumetob 17.30 7. junija Sobota, REDNI KINO VELENJE ameriški kriminalni barvni film SERPIKO Režija: Sidney Lumet ob 17.30 in 19.30 8. junija Nedelja REDNI KINO VELENJE ameriški kriminalni barvni film SERPIKO Režija: Sidney Lumet, ob 17.30 in 19.30 Ponedeljek, KINOGLE- G0STINSK0 PODJETJE hotel paka »PAKA« Velenje obvešča vse ljubitelje MINIG0LFA. da igrišče rednt posluje in vabi v naravo staro in mlado. Igrišče MINIG0LFA je odprto vsak dan od 14. ure dalje, ob nedeljah in praznikih pa od 10. ure. Ob ponedeljkih zaprto. Cena vstopnine za mladino 2 dinarja, za odrasli 3 dinarje, ob nedeljah in praznikih za vse enaki 3 dinarje. Tekmovanje za »nagrado 1975« bo v torek, dn« 17. junija, ob 14. uri. Igralce vabimo, da prično s treningi. ŽELIMO VAM VELIKO RAZVEDRILA! DALIŠ na drama AMERIŠKA NOC Režija: Francois Truffaut ob 20. uri junija IŠČE VELENJE ameriška barv- mali oglasi PRODAM GRADBENO BARAKO ugodno prodam. Natek, Šaleška 20, Velenje. STANOVANJE ENOSOBNO STANOVANJE v Velenju nujno iščeta mlada zakonca. Nagrada in plačilo vnaprej. Naslov v uredništvu. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega moža in očeta ANTONA STROPNIKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, Škalča-nom, znancem, prijateljem, pevcem, godbenikom - vsem, ki ste z nami sočustvovali, mu poklonili cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi KS Konovo, ZB Škale, REK Velenje in našim sodelavcem iz Elektrarne Šoštanj, osnovne šole Mirana Jarca iz Ljubljane in kardiorespira-tornega oddelka Kliničnega centra v Ljubljani. Posebno se zahvaljujemo dr. Zupancu za njegovo veliko skrb. Paka, Šoštanj, Ljubljana Žalujoča žena in otroci z družinami VIZ VELENJE TOZD 0Š KD KAJUH Šoštanj razpisuje prosto delovno mesto - SNAŽILKE ZA NEDOLOČEN ČAS S POLNIM DELOVNIM ČASOM. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta ZAHVALA Ob smrti dragega moža in očeta MARTINA FORŠTNERJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili k njegovemu zadnjemu počitku in mu darovali cvetje. Posebna hvala prim. dr. Roglju in medicinskemu osebju v bolnici Topolščica za nego. Sorodnikom, sosedom in prijateljem se zahvaljujemo za nesebično pomoč in tolažbo v težkih trenutkih. Hvala govornikoma za poslovilne besede, godbi *» in g. župniku za spremstvo. Žalujoča: žena Marija, hčerki Marica in Anica z družinama, sinova Martin in Franci z družinama in sin Stanko 9. junija Ponedeljek. KINOGLE-DALIŠCE VELENJE ameriški western NEZNANI ZAŠČITNIK, Režija: Clint Eastwood, ob 20. uri KINO „KAJUH"ŠOŠTANJ 31. maj Sobota, KINO „KAJUH" ŠOŠTANJ danski barvni film REKTOR V POSTELJI Režija: John Hilbard ob 19.30 1. junija Nedelja, KINO „KA-JUH" ŠOŠTANJ ameriški barvni vvestern PRAVI KAVBOJI. Režija: Mark Rydeli, ob 17. in 19.30 4. junija Sreda, KINO „KAJUH" ŠOŠTANJ francoska barvna kriminalka POLICIJSKO IZSILJEVANJE Režija: Eduard Molinaro ob 19.30 5. junija Četrtek, KINO „KAJUH" ŠOŠTANJ jugoslovanska barvna drama NEMIRNI ob 19.30 7. junija Sobota, KINO „KAJUH" ŠOŠTANJ ameriška barvna drama AVANTURISTI Režija: Levvis Gil-bertob 19.30 8. junija Nedelja, KINO „KA-JUH" ŠOŠTANJ ameriški znanstvenofantastični film . ZELENA NEVARNOST Režija: Kinji Eukasaku ob 17. in 1930 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta in starega očeta Gabrijela Založnika se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti in njegov grob zasuli s cvetjem. Posebno se zahvaljujemo društvu šoferjev in avtomehanikov za vsestransko izkazano pozornost in govornikoma za poslovilne besede. Vzgojno varstveni zavod Šoštanj obvešča starše, da je vpisovanje otrok v varstvo in malo šolo 4. in 5. junija od 8. do 14. ure. a ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljene žene, mamice in stare mame ANTONIJE VERBIČ po domače Srebotnikova iz Družmirja se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in njen prerani grob zasuli s cvetjem. Posebna zahvala velja sosedama Nežki Kovačec in Pepci Apat za nesebično. pomoč v težkih trenutkih, kakor tudi sorodnikom in sovaščankam za izraženo sožalje. Govornikom se zahvaljujemo za poslovilne besede in" pevcem za zapete žalostinke. Iskrena hvala č. duhovščini za spremstvo in nagovor: Žalujoči: mož Jože, hčerki Jožica in Albina z družinama, sin Gregor in tašča - i Tekmovanje odbojkaric v telovadnici RŠC Tekmovalo 500 športnikov i« V Velenju in Šoštanju je bilo zaključno tekmovanje prvenstva srednjih šol v nogometu in odbojki ter osnovnih šol v nogometu. Tekmovanje je bilo v počastitev dneva mladosti in 30. obletnice osvoboditve. Sodelovalo je 40 ekip z več kot 500 športniki. Organizator tega zahtevnega tekmovanja je bilo šolsko športno društvo RŠC Velenje. Pokrovitelji tekmovanja mladih športnikov iz vse" Slovenije paje bil REK Velenje. Na nogometnih igriščih v Velenju in Šoštanju je tekmovalo v težkih pogojih 12 ekip pionirjev osnovnih šol in 10 ekip srednjih šol. V konkurenci pioniijev so zmagali nogometaši iz Litije pred Mariborom in M. Soboto. Pri srednješolcih so naslov prvaka osvojili dijaki tehniškie pomorske šole Piran pred Ljubljančani in M. Soboto. V zaključnem delu so nastopili tudi nogometaši RSC, ki so zavzeli 7. mesto. V telovadnicah RŠC in os. šole A. Aškerca pa so se pomerili srednješolci v odbojki. Med mladinci so bili najboljši Pirančani (Teh. pomorska šola) pred Šolskim centrom Ravne in Gimnazijo Jesenice. Odbojkaiji RŠC Velenje so dosegli 6. mesto. Mladinke gimnazije Ravne so bile nepremagljive in zasluženo osvojile prvo mesto pred Gimnazijo Jesenice in Kočevjem. Na podlagi 11. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu TOZD trgovinska mreža »VARTEKS« VARAŽDIN I razpisuje prosto delovno mesto POMOČNIKA PRODAJALNE za poslovalnico VARTEKS v Velenju, Šaleška c. 18 . Pogoj: ; - končana šola za učence v gospodarstvu, KV trgovec, tekstilne stroke - prošnji je treba priložiti šolsko spričevalo in potrdilo o nekaznovanju - kandidati dobijo svojstvo delavca v združenem delu za nedoločen čas - prednost imajo ženske Prošnje pošljite: - Varteks, Velenje, Šaleška c. 18, najkasneje do 17. maja 1975 j. k CELJE TOZD-TURISTIČNA AGENCIJA Vabimo vas na prijetne izlete in letni oddih: • 14. 6.1975 štiridnevni izlet v POMORAVJE, DJERDAP, cena 1.250,00 din • 14. 6.1975 enodnevni izlet v TRST, cena 150,00 din. • 21. 6.1975 enodnevni izlet v TRST, cena 150,00 din NUDIMO VAM PROGRAME POTOVANJ: V ŠPANIJO, NA KANARSKE OTOKE, PALMA DE MALLORCA, COSTA DEL SOL, TUNIS, RODOS. NUDIMO PROGRAME ZA LETNI ODDIH. ČE IŠČETE KRAJ, KJER BI SE RADI ODPOČILI, POTEM SE OGLASITE V NAŠIH POSLOVALNICAH: CELJE, ŽALEC, VELENJE, MOZIRJE. Uspel III. Trajanski tek Osnovna organizacija ZSMS in športno društvo iz Gortine, majhne vasi pri Muti ob Dravi, sta letos že tretjič priredili mladinsko športno prireditev „Trajan-ski tek". V osrednji točki prireditve, spomladanskem krosu, so člani tekli del proge po stari rimski cesti ob reki Dravi. Letošnji III. trajanski tek, so posvetili rojstnemu dnevu tovariša Tita in 30. obletnici osvoboditve. Udeležilo se ga je nad 200 tekmovalk in tekmovalcev v spomladanskem krosu, še več udeležencev iz Velenja, Dravograda, Prevalj, Radelj ob Dravi, Mute, Vu-zenice in drugod pa se je pomerilo v vleki vrvi in malem nogometu. Ob otvoritvi prireditve, ki je bila v nedeljo 25. maja, na polju pri Gortini, je spregovoril Hrabro Sterdin, direktor tovarne Gorenje-Muta, ki je bila pokrovitelj te manifestacije mladosti. Kmalu nato. se je na štartu zvrstilo 8 skupin tekmovalk in tekmovalcev, ki so tekli na progah od 200 do 5000 metrov. Junak teka na 5 km je postal Zdravko Vozič s Prevalj, v skupni uvrstitvi pa so največ uspeha imeli domačini, to je športno društvo Gortina. Ste že naročeni na tednik NAŠ ČAS je ustanovila občinska konferenca SZDL Velenje - Izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo v ustanavljanju - Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon [063) 850-087 - Redakcija Ljuban Naraks, Stane Vovk in Rudi Ževart - Tehnični urednik Franci Mazovec - Časnik j«e kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januaija Prepričljiva zmaga V predzadnji tekmi pred domačim občinstvom so nogometaši Šmartnega po pričakovanju premagali Osankarico iz Slovenske Bistrice z visokim rezultatom 5:0 (0:0). Vsi zadetki so bili doseženi v drugem polčasu, kajti igralci obeh ekip so srečanje začeli precej nezanimivo. Kljub vsemu so domačini imeli nekoliko več od igre, toda iz redkih napadov jim ni uspelo doseči zadetka. Šele v drugem delu so napadalci Šmartnega zaigrali bolj organizirano in nevarno. Pripravili so si vrsto lepih priložnosti, .prvo pa je z zadetkom kronal Hribernik. Najboljši strelec domačih Prašnikar je nekaj -minut za tem rezultat povišal na dva proti nič. Do konca tekme so domačini povsem do-minirali na igrišču in uspelo jim je doseči še tri zadetke. Strelci so bili Benetek, Prašnikar in Žalig iz enajstmetrovke potem, ko so ga zrušili v kazenskem prostoru. Pred 600 gledalci je dobro sodil sodnik Ilešič iz Ljubljane. ŠMARTNO: I. Podgoršek, Podvratnik, Denžič, Kompan, F. Podgoršek, A. Podgoršek, Žalig (Kodre), Vizovišek (Man-delc), Hribernik, Prašnikar, Benetek. J. KRAJNC VELENJČANI OSVOJILI TOČKI Dve koli pred koncem nogometnega prvenstva VCNL so Velenjčani osvojili obe točki v Slovenskih Konjicah, kjer so premagali domačo Dravinjo z rezultatom 1:0. Nogometaši Rudarja se tudi tokrat niso posebej izkazali. Kljub boljši igri napa- dalci niso uspeli doseči gola, tako so jim do zmage pripomogli domačini z avtogolom. RUDAR - Matič, Frangeš, Krsmanovič, Hanžekovič, Soflič, Popov, Tatalovič, Nedeljkovič, Smaj-lovič, Žolger. LESTVICA 1. Šmartno 20 20 0 0 61:9 40 2. Branik 20 11 4 5 42:31 26 3. Kovinar 20 10 5 5 29:23 25 4. Steklar 20 9 4 . 7 38:30 22 -Sv Bakovci 20 9 3 8 30:28 21 6. Rudar 20 7 6 7 34:26 20 7. 3eltinka 20 6 7 7 33:44 19 8. Aluminij 20 5 4 11 28:34 16 9. Fužinar 20 5 5 10 24:43 15 10. Osankarica 20 5 2 13 28:47 12 11. Tišina 20 4 4 12 25:46 12 12. Dravinja 20 4 4 12 22:45 12 Turnir rokometašic Ženski rokometni klub iz Šmartnega ob Paki je v četrtek, 29. t.m. organiziral prijateljski rokometni turnir v počastitev Dneva mladosti. Sodelovale so ekipe Krke iz Novega mesta, Velenja, Stopič in Šmartna. Turnir si je ogledalo približno dvesto gledalcev, vse tekme pa sta sodila Kobašič iz Novega mesta in Prašnikar iz Šmartnega. Rezultati: Velenje : Krka 18:16 (9:9), Šmartno: Stopiče 13:7 (7:3), Krka: Stopiče 10:3 (5:0), Velenje": Šmartno 16:13 (8:6) Vrstni red: 1. Velenje^ 2. Šmartno, 3. Krka, 4. Stopiče, Najboljša strelka turniija je bila igralka Velenja Podpeča-nova, kije dosegla 12 zadetkov. J. KRAJNC USPEŠNI MARATONCI V KUMROVCU V Kumrovcu je bilo počastitev dneva mladosti že 23. tekmovanje v „partizanskem maršu" (teku na 26 km). Med 72 udeleženci so bili tudi atleti Velenja, ki so se tokrat zelo izkazali. Ekipno so dosegli tretje mesto za Sarajevom in Varaž-dinom. Med posamezniki je bil Peter Anič 9., Jakob Grošelj 17. in ToneVedenik 26. Na republiškem prvenstvu v štafetnem teku 4 X 800 m so velenjski atleti dosegli 4. mesto. Zmagali pa so tekači ljubljanske Olimpije. Za Velenje so Jekli: Edo Hojan, Zvone Hižar, Štefan Obal in Spasoje Tešanovič. Na področnem teku v Murski Soboti na 4500 m so bili Velenjčani drugi za ekipo Kladi-varja. Zmag^ je Vastl Branik. Velenjčani - 3. Milan Bolek, 6. Spasoje Tešanovič. 7. Peter Anič. Soštanjjoanl med vodilnimi Rokometno tekmovanje v slovenski ligi se bliža koncu. Ekipa Inlesa iz Ribnice ima kljub porazu v Sevnici prednost štirih točk pred Slovenj Gradcem, ki je v 19. kolu doma izgubil z Brankom iz Maribora. Šoštanjčani so z zmago proti Jadranu iz Kozine prišli na 4. mesto na lestvici. Več kot 300 gledalcev je bilo zadovoljnih s tekmo, v kateri so domačini premagali Jadran z rezultatom 23:20 (14:8). Šoštanjčani so bili boljši v prvem delu, v drugem pa so bili gostje ena- kovredni in so dosegli več zadetkov. Najbolj so se izkazali Kompan 8, Skornšek 4, Melan-šek in Lesjak pa po 3 gole. Lestvica po 19. kolu: Inles Slovenj Gr. Sevnica Šoštanj Jadran Šešir Polet Branik Izola Tržič Rudar Drava 19 16 0 19 15 0 19 13 1 19 10 2 19 10 1 18 9 1 19 19 19 18 19 19 8 1 8 1 8 1 6 1 3 1 1 2 3 447 5 432 5 420 6 374 8411 8 394 10 404 10 368 10 345 11 402 15 282 16 264 :349 32 :362 28 :362 27 :346 22 :411 21 :355 19 :414 19 :363 17 :403 15 :433 13 :354 7 :441 4 Samo velenjske šole Na občinskem prvenstvu v atletiki za osnovne šole so sodelovale le velenjske osnovne šole. Tekmovanje je bilo na atletskem stadionu v Celju in se morda zaradi tega tekmovanja niso udeležili Šoštanjčani in Šmarčani. Ekipno zmago je pri učencih dosegla os. š. A. Aškerc 477 pred OŠ MPT Velenje 472 in OŠ G. Šiliha Velenje 463; pri učenkah pa OŠ G. Šiliha 670 pred OŠ MPT 620 in šolo A. Aškerc 270 točk. Rezultati posameznikov: - učenci — tek 60 metrov: 1. Grujič (GŠ) 7,8, 2. Ver-hovnik (GS) 8,2, 3. Darko Mah (AA) 3,2, 600 m: 1. Miklavžina. OŠ MPT 1:34,6, 2. Urh, OŠ GŠ, 1:34,6, 3. Slatinšek. OŠ MPT 1:37,3. Štafeta: 1. OŠ AA 52,8, 2. OŠ GŠ 53,6, 3. OŠ MPT 54,2, 4. Daljina: 1. Tamše OS GŠ 504, 2. Blatnik, OS AA 498, 3. Berlak, OŠ MPT 492, 5. Višina: l.Sevčnikar, OŠ MPT 140 2/3 Rajkovič, OŠ AA 135 Janežič, OŠ GŠ 135, 4. Selan, OŠ MPT 135, 6. krogla: 1. Kvartič, OŠ GŠ 12,32, 2. Žagar, OŠ AA 10,87, 2. Strnišnik, OŠ MPT 10.68, 7. troboj: Korošec, OŠ A A 170 točk, 2. Jezer-nik, OŠ MPT 121 točk, 3. Blazinšek, OŠ GŠ 90 točk, — učenke — tek 60 m: 1. Bizjak Anica, OŠ GŠ_8,1, 2. Smrekar Zvonka, OŠ Miha Pintar-Toledo, 8,5, 3. Pod-bregar Nataša, OŠ MPT 8,7, 2. tek 400 m: 1. Sluga Marina OŠ GŠ 63,4, 2. Ramšak Lučka OŠ MPT 64,3, 3. Jan Tatjana, OŠ MPT 70,0, 3. Štafeta: 1. OŠ GŠ 56,2, 2. OŠ MPT 57,4, 3. OŠ AA 1,08, 4. daljina: 1. Savinek OŠ GŠ 428, 2. Bec Mojca OŠ MPT 422, 3. Rehberger OŠ MPT 201, 5. višina: 1. Herlah Marjetka OŠ MPT 130. Dordevič OŠ GŠ J 30, Hojan OŠ AA 130, 2. Tkavc 10) OS MPT 130, 6. krogla: 1. Pirmanšek OŠ MPT 9.50. 2. Kukec OŠ GŠ 8,65, 3. Bre-šar OŠ MPT 8,12, 7. troboj: 1. Šturm OŠ GŠ 181, 2. Pe-terlin OŠ AA 102, 3. Planine, OŠ MPT 92 ..,. Pionirke ■ iz Šoštanja tretje V Radencih je bil 24. in 25. maja zaključni turnir deklic v okviru pionirskega košarkarskega festivala. Od 460 šol, kofikor jih je pričelo s tekmovanjem na občinskih, medobčinskih, regionalnih, polfinalnih in končno na finalnem turnirju si je priborilo pravico nastopa v finalu le 6 ekip, med njimi učenke OŠ Biba Roeck: Trobina, Hrastnik, Božič, Gomboc, Anžej. Šte-hernik, Bercko, Kaudik, Hruševar in Delopst. Rezultati: Biba Roeck: Logatec 37:32, Biba Roeck: F. Bevk Lj. 38:29, Biba Roeck :Žiri 25:42; Biba Roeck: B. Kidrič 26:37 Vrstni red: 1. OŠ Žiri, 2. OŠ Boris Kidrič Ljubljana, 3. OŠ Biba Roeck Šoštanj, 4. OŠ Logatec, 5. OŠ Radenci, 6. OŠ France Bevk Ljubljana 1973 - Zdaj izide vsak petek - Cena je 2 dinaija - Letna naročnina je 80 dinaijev - Za inozemstvo 150 dinaijev - Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SDK podr. Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk Ljudska pravica, Ljubljana - Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 8. 2. 1974) se za NAŠ ČAS ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Razvili prapor ZB NOV Moto-cross za nagrado Velenja — 4. julij 1975 Kandidatka za vozniški izpit Ljubica Mernik iz Velenja Kaju-hova 8 ni pravočasno odsukala volana in je zavoljo tega pri zavijanju na Jenkovo cesto trčila v osebni avtomobil CE 673 - 22, ki ga je vozil Djuro Stojanovič, ki se je pravilno postavil v križišču. Do nesreče je prišlo tudi zavoljo nepozornosti pri poučevanju inštruktorja Emila Vrečarja. • Trčil v nosilec zapornic Dne 23. maja, nekaj po polnoči, je voznik osebnega avtomobila CE 674 - 36 Rafael Peč-nik pripeljal po Celjski cesti v Velenju in zaradi vinjenosti trčil na ravnem delu ceste v nosilec zapornic pri železniški progi, tako da je s sprednjim delom avtomobila obvisel na stebru. • Tovornjak zotlel v osebni avtomobil Voznik tovornjaka CE 649 -80, last GIP Vegrad, Anton Sitar je hotel vzvratno zapeljati na dvorišče Prešernove 22. V tem času, ko je pravilno prižgal desni smerni kazalec, je pripeljal po Prešernovi cesti iz smeri križišča z Jenkovo, voznik osebnega avtomobila CE 412-33 Boris Jova-novič. Ustavil je za tovornjakom, ker mu je ta zaprl pot, Sitar pa je s tovornjakom trčil v desni sprednji blatnik. • Brez vozniškega dovoljenja v obcestni jarek Valentin Kokalj se je 20. maja peljal z osebnim avtomobilom CE 223-81 po cesti II. reda iz Šmartnega ob Paki proti Gorenju. Skozi vas je vozil po levi strani ceste. Iz neznanega vzroka pa ga je z vozilom zasukalo za 45 stopinj in je bočno drsel še približno 25 metrov. Na bankini pa je avtomobil prekucnilo na streho v pol metra globok jarek. Ko so mimoidoči dvignili avtomobil in iz njega rešilr voznika, je ta nenadoma pobegnil. Delavci postaje milice Mozirje pa so ugotovili, da je Valentin Kokalj vozil brez vozniškega dovoljenja. • Grobo izsiljevanje Dne 20. maja ob 14,15 uri je voznik osebnega avtomobila CE 461-53 Ciril Zagradišnik peljal skozi semaforsko križišče pri tovarni Gorenje, ko je že gorela rdeča luč. S tem je izsilil prednost vozniku osebnega avtomobila CE 743-35 Jožetu Lesjaku. Vozili sta bočno trčili. • Po levi v kolesarja V popoldanskem času se je voznik kolesa z motorjem Stane Kotnik peljal proti Razborju. V levem ovinku v Gaberkah pri hiši št. 96 pa je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila CE 317-21 Marjan Stropnik. Ta je vozil preveč po levi strani in je zaradi tega zadel v kolesarja, ki ga je vrglo na streho avtomobila in od tu na cesto. Staneta Kotnika so najprej odpeljali v šoštanjski zdravstveni dom, kasneje pa v bolnišnico Celje. Z nedeljsko proslavo, na kateri so razvili prapor krajevne organizacije zveze združenj NOV, so se tudi prebivalci partizanske vasice Ravne vključili v praznovanje 30. obletnice zmage naše partizanske vojske nad Pri tem naj nas spodbujajo tradicije naše osvobodilne vojne in revolucije, katere naj bi pod okriljem prapora zveze borcev, ki ga danes razvija vaša organizacija, borci posredovali mladi generaciji. Le-ta prevzema — Po pozdravnem govora Martina Primožiča in Mihe Krofla je spregovoril v imenu borcev za severno mejo v letih 1918/19 tajnik občinskega odbora borcev-za severno mejo Karel Acman. tako je naročil tudi tovariš Tito, dolžnost prvega čuvarja miru, obrambe domovine in pridobitev revolucije." Prebivalce Raven, drugih krajevnih skupnosti ter nosilce praporov, ki so se v nedeljo popoldne zbrali pred šolo v Ravnah, je pozdravil v imenu občinskega odbora zveze združenj borcev NOV in pokrovitelja podjetja ERA Miha Krofi. Med krajšim nagovorom je poudaril, da je najvažnejša naloga borcev prenašati pridobitve NOB na mlade rodove. Nato je podpredsednik občinskega odbora ZZB NOV Miha Krofi razvil prapor ter ga izročil predsedniku krajevnega odbora Ivanu Kumru. Proslavo, na kateri so izrekli najlepše želje tovarišu Titu ob njegovem 83. rojstnem dnevu, so s sodelovanjem popestrili tudi pevska zbora iz Gabeik in Raven (slednjemu je to bil prvi nastop) ter recitatoiji z osnovne šole Biba Roeck v Šoštanju in pioniiji podružnične šole v Ravnah. K dobro pripravljenemu programu pa je svoj delež prispeval tudi ansambel Maksa Kumra. Na partizanski domačiji pri KRIVCU na Brdah je v nedeljo odkril spominsko ploščo AVGUSTU KRAJN-CU—MARJANU, aktivistu in sekretarju mislinjsko-vitanj-skega akcijskega odbora OF njegov bojni tovariš STANE MLINAR iz Velenja. Na priložnostni slovesnosti pa je govoril TONE ULRIH-KRISTL (na fotografiji). fašističnimi zavojevalci in domačimi izdajalci. Po pozdravnem nagovoru predsednika krajevne skupnosti Franca Hudomala, je v daljšem govoru predsednik občinske konference SZDL Velenje Martin Primožič med drugim dejal, da so bili v Ravnah že leta 1941 rodoljubi, ki so delovali za osvobodilne cilje, a zaradi izdajstva postali žrtve fašističnega barbarstva. Toda to ni omajalo krajanov, da ne bi ostali pripadniki narodnoosvobodilnega gibanja in ciljev socialistične revolucije, kar se je še zlasti izkazalo po prihodu 14. divizije na Štajersko. Težko bi bilo najti v tem kraju nad Šoštanjem domačijo, ki ne bi delala za partizane. Mnogo fantov in mož iz Raven je bilo v borbenem sestavu 14. divizije. Mnogi od teh so tudi darovali svoje življenje za svobodo. „Ko po tridesetih letih zmage NOB in ljudske revolucije obujamo spomine na veličino štiriletnega obdobja, ne smemo prezreti cene, ki so jo plačali naši narodi zanjo. Kajti žrtve nas obvezujejo, da branimo pridobitve revolucije in povojne izgradnje pred vsemi, ki bi nam hoteli to morebiti spodkopati.,. Enotnost, kije vladala v boju proti okupatorju, naj bo porok za očuvanje in ohranitev doseženega. Takšna enotnost naj bo prisotna v našem samoupravnem sporazumevanju in odločanju pri nadaljnjem uresničevanju nalog na vseh področjih. VELENJČANI USPEŠNO ORGANIZIRALI REPUBLIŠKO TEKMOVANJE ZA SREDNJEŠOLCE Kaj veš o prometu Čeprav nam vreme ni bilo naklonjeno, saj je ves čas tekmovanja deževalo, zasluži komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri skupščini občine Velenje vso pohvalo za skrbno izvedeno tekmovanje „Kaj veš o prometu? " za srednješolce. Tako je dejal v soboto, 24. tega meseca v prostorih ljubljanske Name v Velenju predsednik republiškega sveta za varnost in vzgojo v cestnem prometu Boris Čižmek-Bor na slovesni razglasitvi rezultatov. Edo Medved, Jože Ocepek, Robert Omladič in Anton Pirman-šek. Značko z bronastim ven- Prejšnji petek zjutraj je voznik tovornega avtomobila MB 611-69 Franc Marzel vozil tovornjak s sovozačem Jožctom Mumlom iz Dravograda pri Velenju. Ko je pripeljal v Mislinjc, je iz neznanega vzroka izbruhnil po|ar na prednjem delu tovornjaka. Voznik Marzel in so-vozač Mumcl sta hotela takoj pogasiti požar, vendar sta bila brez moči. Šele potem, ko so prišli na pomoč mislinjski gasilci, so požar pogasili. Ogenj je popolnoma uničil prednji del tovornjaka. Pri nesreči se ni nihče poškodoval, škoda na tovornjaku, ki je last Avtopre-voza Dravograd, pa je velika. Tega že tretjega republiškega tekmovanja za srednješolce se je udeležilo 56 tekmovalcev iz 13 občin. Med njimi sta bili tudi dve ekipi iz Velenja, ki sta zasedli zlato sredino. Udeleženci tekmovanja so se že pred osmo uro začeli zbirati na novem parkirnem prostoru pred avtobusno postajo. Od tam so v dolgi povorki krenili po velenjskih ulicah do osnovne šole Anton Aškerc, kjer je vse tekmovalce pozdravil predsednik organizacijskega odbora za izvedbo tekmovanja Jože Za-košek. O vlogi mladih v cestnem prometu je povedal nekaj besed tudi predsednik občinske konference ZSMS Velenje Slavko Volf, mladim tekmovalcem pa sta zaželela čimveč uspeha v tekmovanju tudi Drago Tratnik, v imenu pokrovitelja izvršnega sveta skupščine^ občine Velenje ter predsednik # Sindikalni delegati v občinski konferenci SZDL Velenje Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje je na svoji zadnji seji določilo delegate Zveze sindikatov Velenje v občinsko konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje. Imenovani so bili naslednji delegati: Albin Amon, Marija Bole, Teodor Jelen, Marcel Medved, Alojz Napotnik, Vlado Oremuž, Ivan Pukl, Emil Strnad, Gustav Verdelj in Vida Žolnir. Predsedstvo občinskega sveta ZS je na zadnji seji obravnavalo tudi poročilo o delu pravne pomoči, ki so jo ustanovili pri občinskem svetu 1966 leta. Iz poročila in razprave je razvidno, da je velenjska sindikalna pravna posvetovalnica opravila pomembno delo. republiškega sveta Boris Čiž-mek. Tekmovanje je bilo razdeljeno na tri dele. V pismenem preizkusu znanja so morali učenci odgovarjati na vprašanja o cest-no-prometnih predpisih ter na vprašanja o kolesu s pomožnim motorjem. Temu pa sta sledila spet ocenjevalna vožnja po mestu in spretnostna vožnja na poligonu. Med štirinajstimi ekipami iz trinajstih občin so najboljše znanje pokazali mladi iz Krškega, saj so zbrali kar 3805 točk od 4000 možnih. Na drugo mesto so se uvrstili srednješolci iz Školje Loke 3791, ostale pa sledijo: 3. Jesenice - 3786 točk, 4. Nova Gorica - 3737 , 5. Kranj - 3630, 6. Velenje I -3622, 7. Velenje II - 3591, 8. Ajdovščina - 3588, 9. Ljubljana III - 3534, 10. Ljubljana I - 3513, 11. Ljubljana IV -3471, 12. Kamnik - 3376, 13. Ljubljana II - 3323 in 14. Celje - 3113 točk. Med posamezniki je prvo mesto zasedel Vojko Čebular iz Krškega. Drugi je bil Jože Tri-plet z Jesenic - 990, tretji Peter Rant, Škof]a Loka - 974, na četrto in peto mesto sta se uvrstila Edi Melic (Nova Gorica) in Andrej Romih (Krško). Dobila sta 965 točk. Najboljši domačin je bil Vladimir Go-rišek, kije zbral 955 točk in zasedel deveto mesto. . Sobotno republiško prvenstvo je predsednik republiškega sveta Boris Čižmek izkoristil tudi za to, da je v imenu sveta podelil posameznikom v znak priznanja za uspešno delovanje na preventivnem in vzgojnem področju prometne varnosti značke z zlatim, srebrnim in bronastim vencem. * Značko z zlatim vencem so prejeli: Slavko Brglez, Stane Cas, Alojz Cverlin, Bogo Gnezda, Stane Krevzelj, Martin Tovornik, Rudi Hramec in Jože Zakošek. S srebrnim vencem cem pa so prejeli Tomo dževič. Ludvik Grunt in Dolar. Za Velenje so nastopali učenci z Rudarskega šolskega centra. Na prvi vrsti Drago Pečnik, Marjan Jelen, Vlado Gorenšek in Janez Stan ekipa). V drugi vrsti Adam Anton, Jože Derča, Silvo Cretnik in Janez (II. ekipa) Gledalct/so bili najbolj navdušeni nad levjim skokom" skozi ognjen o je po pes Republiško tekmovanje srednješolcev „Kaj veš o prometu? ' ekshibicijskim nastopom tudi 42 kadetov iz Tacna Nepozoren inštruktor • V RAVNAH PRI ŠOŠTANJU